Graf 12: Odgovornost za nastanek revšč<strong>in</strong>e anketiranihVir:lastenVeč kot polovica anketiranih kritično ugotavlja, da je za socialno stisko druž<strong>in</strong>e odgovornadržava, kar je po mojem mnenju posledica trenutne gospodarske krize. Četrt<strong>in</strong>aanketiranih meni, da so druž<strong>in</strong>e same krive, če se znajdejo v <strong>socialni</strong> stiski, deset<strong>in</strong>a pa zato situacijo krivi delodajalca. Trije anketiranci kot razlog za socialno krizo navajajoprevelike cene osnovnih življenjskih potrebšč<strong>in</strong>.Graf 13: Zmanjševanje druž<strong>in</strong>ske revšč<strong>in</strong>e s strani državeVir:lastenDržava bi po mnenju anketiranih najbolj uč<strong>in</strong>kovito zmanjšala revšč<strong>in</strong>o, če bi zagotoviladelovna mesta <strong>in</strong> izobraževanje mladim, ter če bi zmanjšala davke <strong>in</strong> prispevke. Odgovorianketiranih kažejo, da mora država voditi aktivno (ne le pasivno) socialno politiko.4.5 INTERPRETACIJA REZULTATOVZ anketo, ki sem jo izvajala med druž<strong>in</strong>ami, sem želela ugotoviti, kakšno je znanje druž<strong>in</strong>o <strong>socialni</strong>h <strong>transferji</strong>h, ter njihovo zadovoljstvo s prejemanjem <strong>in</strong> viš<strong>in</strong>o druž<strong>in</strong>skihprejemkov. Kot sem lahko sklepala po sebi, preden sem začela pisati diplomsko nalogo,ljudje ne vedo veliko o druž<strong>in</strong>skih prejemkih, tisti, ki spadajo v visoki <strong>in</strong> srednji druž<strong>in</strong>skistandard, ne namenjajo veliko pozornosti pridobivanju teh <strong>in</strong>formacij. Tiste druž<strong>in</strong>e, ki so34
olj socialno ogrožene <strong>in</strong> se soočajo z revšč<strong>in</strong>o <strong>in</strong> nizkim druž<strong>in</strong>skim standardom, soponavadi posledično tudi manj izobražene ali pa celo spadajo v segment ljudi, ki še nimajozagotovljenega dostopa do <strong>in</strong>terneta, s tem pa tudi veliko manj možnosti za pridobivanjeteh <strong>in</strong>formacij. Socialno ogrožene druž<strong>in</strong>e so v veliki meri odvisne od zavodov za socialnodelo.Druž<strong>in</strong>e z visokim <strong>in</strong> srednjim druž<strong>in</strong>skim standardom prejemajo več<strong>in</strong>oma simboličnezneske otroških dodatkov. Ko sem se pogovarjala s takimi druž<strong>in</strong>ami, so mi dejali, davlagajo vlogo za prejemanje otroških dodatkov zato, ker vsak znesek, ki ga lahko dobijona tak nač<strong>in</strong>, pride prav. Še zdaleč otroški dodatki ne zadostujejo za pokrivanje stroškovšolanja <strong>in</strong> študija starejših otrok. Otroci staršev, ki imajo boljši druž<strong>in</strong>ski standard,posledično niso upravičeni do štipendij, tako da vse breme pade na ramena staršev.Socialno ogroženim druž<strong>in</strong>am <strong>in</strong> velikim druž<strong>in</strong>am država namenja dokaj veliko pozornost.Take druž<strong>in</strong>e so upravičene do višjih otroških dodatkov, otroci dobivajo štipendije. Pazitije le treba, da so vloge za pridobitev prejemkov pravočasno oddane.Bojim se, da tisti, ki resnično potrebujejo socialno pomoč države, zaradi ponosa zanjo nebodo nikoli zaprosili <strong>in</strong> da bodo davkoplačevalski denar, ki je namenjen takim ljudem,pridobili tisti, ki v resnici te pomoči ne potrebujejo, ampak so se samo navadili na lagodnoživljenje doma. Žal je takih primerov kar nekaj, poznam jih tudi sama, vendar mislim, dase v tej smeri ne bo spremenilo nič, kajti vedno se najdejo luknje v zakonu.4.6 PREDLOGI UKREPOVV nadaljevanju podajam svoje predloge ukrepov na področju druž<strong>in</strong>ske politike v Sloveniji.1. Država bi morala narediti več, da bi o pravicah v zvezi s starševskim dopustomseznanila vsakega prebivalca. Očetje <strong>in</strong> matere bi si morali v Sloveniji v večji merideliti pravico do dopusta, s tem bi bile matere manj obremenjene, hitreje bi selahko vrnile na delo, delodajalec bi postal bolj razumevajoč do druž<strong>in</strong>ske politike.2. Če si partnerja delita dopust za nego <strong>in</strong> varstvo otroka, pade manj bremena namater<strong>in</strong>ega delodajalca. Zato bi bilo treba z domišljenimi besedami <strong>in</strong> slikovnimisporočili spodbujati očete − tudi s pozitivnimi primeri znanih oseb iz Slovenije <strong>in</strong>sveta, ki so nam vzorniki, da bi izrabili del dopusta za nego <strong>in</strong> varstvo otroka. VSloveniji se varstvo <strong>in</strong> nega otroka preveč prelagata samo na mater<strong>in</strong>o stran, to paima za mater določene posledice, ki bi jih bilo potrebno s takimi ukrepi zmanjšati<strong>in</strong> razdeliti med oba partnerja.3. Situacija v delovnem okolju, posluh <strong>in</strong> razumevanje delodajalca, nadrejenih <strong>in</strong>sodelavcev, so v Sloveniji še vedno dokaj velik problem, ko se mati odloči zaotroka. Posledice so lahko velike, saj se matere bojijo ustvariti druž<strong>in</strong>o, ker jih jestrah, da bodo izgubile službo. Vpeljati bi bilo treba več prožnih oblik dela,predvsem takšnih, ki imajo čim manjši negativni vpliv na položaj mater na trgudela. Druž<strong>in</strong>ska politika bi se morala povezati z gospodarstvom <strong>in</strong> uveljaviti take35