OGLEDALO, številka 82, julij 2011 - Občina Vojnik

Osnovne šolePLANINSKI POHOD –GORA OLJKAV soboto, 7. maja 2011, smo se učenci planinskega krožkaodpravili na planinski pohod na Goro Oljko.PLANINSKI POHOD –KLEMENČA JAMAV soboto, 4. junija 2011, smo se kljub deževni noči odpeljaliv Logarsko dolino. Pri Domu planincev smo izstopili in seodpravili proti Klemenči jami.Do Polzele smo se peljali s kombijem, od tam pa pot nadaljevalipeš. Najprej smo se vzpeli na hrib Vimperk. Od tam so nas pohladni gozdni senci, imeli smo namreč zelo lepo vreme, vodilipo grebenih hribov do vrha Gore Oljke, postaje križevega pota.Na gori smo se okrepčali in odpočili, nato pa se vrnili do Polzele,kjer nas je že čakal kombi. Preživeli smo zelo lep dan.Mojca PodjavoršekMladi planinci OŠ VojnikČeprav je bilo vreme oblačno, nam je bilo pri hoji navzgorvseeno vroče. Na poti smo opazovali veliko malih in zanimivihživalic, pa tudi polno malih slapov je bilo od nočnega dežja. Kosmo prispeli do koče, sta nas že pričakala prijazna oskrbnika.Oskrbnik nas je odpeljal v gozd in nam razkazal razne živaliin rastline. Videli smo tudi »lepi čeveljček«. Zelo zanimiva jebila velika skala, ki se je pozimi utrgala s stene in se skotalilado gozda. Za seboj je pustila pravo razdejanje in polomljenadrevesa. Po ogledu gozda smo odšli na kosilo. Ko smo sespočili, smo si še ogledali veliki macesen. Bil je tako debel, danas ga je sedem komaj objelo. Polni lepih dogodivščin smo seodpravili nazaj v dolino, kjer nas je čakal kombi. Kljub deževnivremenski napovedi smo prišli domov brez kaplje dežja.Mojca Podjavoršek7. maja, na prelep sončen dan, smo se planinci prvošolci OŠ Vojnik z učiteljico Anko Krajnc in vzgojiteljico Jelko Kralj, zbrali vPečovniku pred gasilskim domom. Pridružili so se nam tudi planinci prvošolci iz Nove Cerkve z učiteljico Sabino Penič.Pred pohodom smo se s svojim planinskim pozdravompozdravili, učiteljica Anka pa nas je namazala z zaščitno kremoproti klopom.S polnimi nahrbtniki in veliko dobre volje, nas je vzgojiteljicaJelka vodila čez Vipoto po lepo utrjeni gozdni poti, kjer smovideli veličastno staro in najvišjo duglazijo v Sloveniji - iglastodrevo. Med potjo pa smo spoznavali tudi druga gozdna drevesa.Po eni uri prijetne hoje so se nam že oglašali lačni želodčki inz veseljem smo pokukali v svoje nahrbtnike ter se naužili dobrot.Pesem nas je spodbudila k urnemu koraku, vmes pa seveda igrahoje, da smo hodili v koloni kot se spodobi.Med potjo se je ponudil lep razgled na mesto Celje in učiteljicaAnka nas je tudi tokrat ustavila in fotografirala. Medtem pasta vzgojiteljica Jelka in učiteljica Sabina izginili. Počasi smonadaljevali pot, v upanju, da dohitimo obe učiteljici. Naenkratizza drevesa zarjove grozen glas, ki nam je pognal strah v kosti.Ja seveda, Jelka in Sabina sta nas uspešno prestrašili. Nato paznova smeh in veselje, ki sta nas pospremila do vrha - in že smobili pred Celjsko kočo.Drugi postanek je bil daljši in igrivejši, saj so se učencipreizkusili v različnih spretnostih in naužili iger na eko igralih,se okrepčali, nato pa z lažjimi nahrbtniki vkorakali po drugi potiv dolino.Pred stopnicami, ki vodijo do gasilskega doma, pa smopozvonili na zvonec želja in upamo, da se nam želje uresničijo.Lidija Eler JazbinšekOgledalO 3/82 58 15. julij 2011