DruštvaDruštvo upokojencev <strong>Vojnik</strong>Spoštovane upokojenke, spoštovani upokojenci in dragi bralcinašega glasila »Ogledalo«! Kot bi trenil je minilo tri meseceodkar smo nazadnje prebirali naše glasilo in že je tu novo znovimi novicami. Kot v sami občini je tudi pri nas upokojencihvedno kaj novega. Tako je srečanje za dan žena in materinskidan za nami. Za nami je tudi srečanje starejših nad 80 let, ki jebilo v Socki v nedeljo, 5. junija.Kar 60 nas je bilo in zbrana družba je bila vesela in zadovoljna.Veseli in srečni so bili vsi prisotni, saj se nekateri niso videli ženekaj let. Prav takšno druženje pa jim omogoča, da se srečajoobčani naše občine tudi s tistimi, ki so iz ostalih krajev oz. KS,se pa poznajo še iz mladih let in so jih pota življenja popeljalav drug kraj; spomin na sošolce, prijatelje ali bivše sosede paje ostal. Da je bilo srečanje popolno so poskrbeli učencipodružnične šole in učiteljice iz Socke z zelo lepim kulturnimprogramom. Tudi naši pevci so jim zapeli. Za razvedrilo inples je igral naš harmonikar Herman Felicjan. Ker je bil županBenedikt Podergajs službeno zadržan, je vse prisotne v njegovemimenu pozdravila predsednica KS <strong>Vojnik</strong> Lidija Eler-Jazbinšek.Tudi na izletu smo bili. V torek, 7. junija, smo se odpraviličez mejo v Krapino in od tam v Trakovščane. Imeli smo se zelolepo in vredno si je bil ogledati oba kraja. Za ogled samegaZagreba nam je zmanjkalo časa, saj se moraš za ogled Krapinein Trakovščanov najaviti, da določijo čas ogleda, pa tudi samogled traja kar nekaj časa in smo komaj ujeli pozno kosilo ob16. uri v Gornji Dubravi.Ker KS <strong>Vojnik</strong> praznuje svoj praznik v juniju, je naše društvo -tako kot že nekaj let - tudi letos v počastitev praznika organiziralotekmovanje. V sredo, 8. junija, je bilo meddruštveno tekmovanjez zračno puško na našem petsteznem strelišču. Tekmovalo je20 strelcev iz Celja, Dobrne in <strong>Vojnik</strong>a.Tekmovanje smo imelitudi v petek, 10. junija. Tudi tokrat smo imeli meddruštvenotekmovanje v kegljanju v počastitev praznika KS <strong>Vojnik</strong>. Tekmaje bila na našem kegljišču v <strong>Vojnik</strong>u. V ruskem kegljanju se jepomerilo kar 40 tekmovalcev iz društev upokojencev iz občin:Celje, Dobrna, Vitanje in <strong>Vojnik</strong>. Pri obeh tekmovanjih sonajboljše ekipe in posamezniki dobili pokale, srečanje pa smozaključili z malico in klepetom.Začela se je sezona izletov. Že naslednji izlet je predvidenmalo na Notranjsko malo na Primorsko. V torek, 5. <strong>julij</strong>a, sebomo odpravili na ogled vojaškega muzeja v Pivko in nato dogradu Prestranek. Kar štiri oglede bomo imeli in med drugim sibomo ogledali farmo, kjer gojijo redko pasmo govedi angus. Nafarmi imajo kar 200 glav te pasme. Spotoma bo malica, sledilobo kosilo na gradu Prestranek.V kolikor ste zamudili ta dva izleta v tem letu, boste imeliše čas, da ujamete katerega od naslednjih, ki jih pripravljamov našem društvu. Vse informacije dobite v našem društvu alipri naših poverjenikih na terenu. Upokojenke in upokojencevabim, da se nam pridružite tako v društvu, kakor tudi pri našihsekcijah. Z veseljem vas bomo sprejeli pri pevcih, kegljačih,strelcih, pletiljah … In če znate igrati kakšen instrument, vasbosta Rudi in Herman vesela v svoji družbi.Pridite, pridružite se nam, pridite med znance, prijatelje,spoznajte nove prijatelje in napravite si lepši jutri.Življenje ni večno - je pa z nami lahko veliko lepše.Ivan RobačerOgledalO 3/<strong>82</strong> 90 15. <strong>julij</strong> <strong>2011</strong>
Dobro je vedetiKlop - najnevarnejša gozdna živalGozdovi in travniki so za marsikoga delovno okolje, za številne izmed nas pa je gozd prostor za sprostitev inrekreacijo. Je pa tudi naravno bivališče klopov, ki lahko prenašajo povzročitelje nevarnih nalezljivih bolezni.Klopi se zadržujejo reakcija - kot rdečina in srbež.in eleganten. Po odstranitvi klopa ubijemona senčnih in vlažnih Temeljni ukrepi za zaščito pred boleznimi, ali shranimo v vodotesno škatlico, saj jetravnato gozdnih ki jih prenašajo klopi:možno opraviti preiskavo na morebitnopovršinah. Njihova - osebna zaščita: svetla oblačila (da klopa vsebnost borelije v klopovem telesu. Vkoncentracija je takoj opazimo in odstranimo), dolge hlače, lekarni lahko namreč kupimo nemškizataknjene za nogavice, srajca z dolgimi, izdelek Klop Test, s katerim enostavno inzapetimi rokavi, škornji, pokrivalo; hitro sami analiziramo klopa.repelenti, ki z vonjem odganjajo klope - Mesto vboda opazujemo vsaj mesec(nanesemo jih večkrat na obleko in čim dni, zaradi morebitnega pojava značilnemanj na kožo).kožne spremembe.- Oblačila operemo na visoki temperaturi Pomembna je tudi ureditev lokalnegaali jih damo vsaj v sušilni stroj, saj suh in okolja: v vrtovih, kampih, parkih jevroč zrak morebitnega klopa takoj uničita. potrebno redno odstranjevanje grmičevja,Nošenih oblačila pa nikoli ne dajemo med dračja, visoke trave. V okolici hiš ječiste obleke in jih ne odlagamo na posteljo. priporočljivo odstraniti atraktivne rastline- Hodimo po stezi in se izogibamo in postaviti fizične bariere, ki onemogočajogrmičevju in visoki travi.srnjadi dostop v bližino hiš.- Po prihodu domov se takoj oprhamo inse večkrat pregledamo. Posebej moramo Lymska boreliozabiti pazljivi na mehke predele kože: pod Bolezen nastane, ko z borelijo okuženapazduho, pregib kolena in komolca, sramni slina klopa, po njegovem vbodu, meddel, med prsti nog; pregledamo tudi lasiščeaktom sesanja gostiteljeve krvi, vdre vin okolico ušes – pogosto se na tem mestupodkožje, od koder se bakterije širijoprisesa pri otrocih,lokalno ali pa se celo po krvi in/ali limfi- prisesanega klopa moramo čimprejpravilno odstraniti: Če opazimo narazsejejo po telesu. Kožne spremembe, kikoži premikajočega klopa, ga previdno se razvijejo na mestu vboda, so posledicapobrišemo oziroma snamemo s kože, širjenja borelij po koži. V nekaj dneh donajbolje s papirnatim robčkom in pri nekaj tednih se borelija preko krvi ali limfetem pazimo, da nam ne pade na tla, ker razseje v različna tkiva, pri čemer se lahkoga lahko tako izgubimo in se kasneje pojavijo še spremljajoči splošni simptomi,ponovno pojavi na katerem od družinskih kot so povišana telesna temperatura,članov. Potrebno ga je stisniti, roke pa si bolečine v mišicah (najpogosteje v mečih),razkužimo. Če je klop prisesan v kožo, ga glavobol, huda utrujenost, prekomernone smemo dušiti z olji ali žgati. Skušamoznojenje, suh kašelj. Nato sledi različnoga izvleči celega z zato namenjenimidolgo latentno obdobje, ki traja od nekajodstranjevalci. Slednje naj bi imelo vsakogospodinjstvo, tako doma kot tudi v avtu.dni do nekaj tednov ali mesecev ali celoObstajajo posebne pincete, dvoglavelet.vilice in ‚lasso‘ zanke za odstranjevanjeZgodnjo lokaliziranoklopov, s katerimi oprimemo klopovookužbo (stadij I) najlažjeglavico oziroma vrat tik ob koži. Medprepoznamo, saj je vidnaodstranjevanjem izvajamo polkrožne gibein značilna. Rdeč okrogelin klop praviloma popusti. Klopa nikoliali ovalen kožni madežne vlečemo za zadnjik, saj se bo zanesljivo(erythema migrans), večjipretrgal in bo v koži ostala glavica, sin naselijood 5 cm, prisoten vsajčimer se poveča možnost okužbe oziromav njegovihteden dni, se pravilomapride kasneje do tujkovega granuloma.organih, kjer Kljub temu zaradi zaostale glavice nirazvije v obdobju nekaj dni (redkeje tudiostanejo vse potrebno obiskati zdravnika, marveč po več mesecih) po vbodu na mestu,življenje. jo skušamo odstraniti s sterilno iglo, v kjer je povzročitelj vstopil skozi kožo inUgriz klopa nasprotnem primeru pa jo bo telo samo predstavlja značilno kožno spremembone povzroča izločilo v procesu vnetja ali pa obdalo s zgodnje lokalizirane oblike bolezni. Pribolečine, tkivom v procesu tujkovega granuloma. odraslih bolnikih je približno polovicavendar se Antibiotično zdravljenje v obeh primerih teh sprememb lokaliziranih na spodnjihlahko kmalu ni potrebno. Obstaja tudi priprava, s okončinah, ostali so razporejeni drugje pona mestu katero klopa najprej zamrznemo in natovboda pojavitelesu. Sprememba je lahko locirana tudiz vgrajeno pinceto odstranimo. Takšenlokalnana mestu, kjer sicer vboda klopa nismonačin odstranitve se vsaj za zdaj zdi varenvečja predvsem nazaraščenem teritoriju,in sicer več na obronkih gozda kot v samemgozdu. Prav tako jih je več v gozdovih,kjer je porušeno ekološko ravnovesje in vkaterih prevladujejo listavci. Zadržujejose predvsem na višini do 1 metra, sajtako lažje pridejo do gostitelja. Zmotno jemišljenje, da klop zgolj čaka na gostitelja.Klop zazna gostitelja predvsem po vonju inse aktivno napoti proti njemu. Zadnja letapa jih je vse več prisotnih tudi na travnikihv okolici hiš in tudi v mestnih parkih.Čeprav ne pogosto, lahko klop preide načloveka tudi iz domače živali, zlasti vkolikor se nanjo še ni povsem prisesal.Prav tako pa so opisani primeri, ko je bilklop prinesen v stanovanje z gozdnimisadeži in gobami, tako da je ogroženostsplošna.Klopi prenašajo več obolenj, med katerimista v Sloveniji najpogostejša Lymskaborelioza in klopni meningoencefalitis.Zadnja leta smo v Sloveniji - kot prviv Evropi - našli tudi več bolnikov zerlihiozo, vročinskim obolenjem, kiga povzroča Ehrlichia, ki jo na človekaprenese klop. Medtem ko je območjeklopnega meningitisa omejeno na določenapodročja, pa je Lymska borelioza prisotnapo celi Sloveniji.Klopi se okužijo med sesanjem krvi živali,ki prenaša povzročitelje bolezni (to so vglavnem gozdne živali, zlasti glodavci,mali sesalci in srnjad) in ga nato vnesejov druge toplokrvne živali v času, kosesajo kri. Povzročitelji bolezni se v klopurazmnožujejo15. <strong>julij</strong> <strong>2011</strong> 91 OgledalO 3/<strong>82</strong>