Kultura - AktualnoObvestilo vinogradnikomin vinarjemMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vtem letu izvaja povečan nadzor nad obveznimi vpisi v evidence, kispadajo v pristojnost MKGP. Zato vas obveščamo o obveznostih,ki izhajajo iz veljavnega Zakon o vinu in predpisov, ki urejajoživila:1. Vpis v register pridelovalcev grozdja in vinaV register pridelovalcev grozdja in vina so se dolžni vpisativsi, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov; tisti, ki obdelujejomanjšo površino pa le, če pridelek tržijo. V register se vpišete naupravni enoti.2. Prijava pridelka grozdja in vinaPridelek grozdja, mošta in vina so dolžni prijaviti vsivinogradniki in vinarji, ki obdelujejo vsaj 0,1 ha vinogradovin tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo.Prijava pridelka se izvede na upravni enoti do 20. novembra, potrgatvi.Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti(zadrugi), ni treba prijaviti pridelka grozdja na upravni enoti, četo obvezo v njihovem imenu opravi klet oz. zadruga. Če oddajole del pridelka, so sami dolžni prijaviti preostali del pridelka.3. Prijava zalog vinaPridelovalci, ki so dolžni prijaviti pridelek grozdja in vina,morajo na upravni enoti vsako leto do 7. septembra prijavitizaloge vina, ki so jih imeli v kleti na dan 31. <strong>julij</strong>a istega leta.4. Vpis v register živilskih obratovV register živilskih obratov se morajo vpisati vsi, ki pridelujejovino in ga tržijo. Vloga za registracijo živilskega obrata se oddana Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Službaza identifikacijo in registracijo živali, obrazec je dostopen nahttp://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/varna_hrana/register_obratov/.Zaradi zgoraj naštetega Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano poziva vse vinogradnike in vinarje,ki:nimajo v register vpisanih vseh svojih vinogradov aliniso prijavili pridelka letnika 2010 aliniso prijavili zalog za leto 2010,da to obvezo čimprej izpolnijo tako, da se zglasijo nanajbližji upravni enoti in oddajo ustrezno prijavo.Vinarji, ki še nimajo registriranega živilskega obrata inbi ga morali imeti, pa naj čimprej oddajo vlogo za vpis naMinistrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehranoPONOSNI NA DOBROTENAŠIH KMETIJMed 19. in 22. majem je na Ptuju, v idiličnem okoljuminoritskega samostana, potekala že 22. razstava »Dobroteslovenskih kmetij«. Tradicionalna prireditev povezuje slovenskekmetije z območja Slovenije in zamejstva z dobrotami, ki jihpridelujejo pridne roke gospodinj in gospodarjev naših kmetij.S priznanji za kakovost izdelkov so v 22. letih uveljavilizaščitno blagovno znamko “Dobrote slovenskih kmetij”, kitemelji na domačem znanju in prenosu znanja med generacijamina kmetijah. Ob vsesplošnem nezadovoljstvu v osnovnikmetijski pridelavi, so dobrote svetla točka in predstavljajotržno nišo za tiste kmetije, ki nadgradijo pridelavo s predelavoter neposredno prodajo izdelkov. Današnji potrošnik je vednobolj zahteven pri nakupu, ker hoče vedeti kje, na kakšen načinin iz katerih surovin so narejeni izdelki za prehrano.Letos je bilo na ocenjevanje prijavljenih 1.369 izdelkov, odtega 8 iz občine <strong>Vojnik</strong>. In rezultat: 2 zlati, 2 srebrni in 2 bronastipriznanji.Še posebej pa smo lahko ponosni na posebno priznanje »znakkakovosti«, ki ga je po treh zaporednih zlatih priznanjih prejelaKorošec Fanika iz Rakove Steze za krušni izdelek: pletenico.Izdelovalec: Izdelek: Priznanje:Korošec Fanika, Rakova Steza 5, pletenica ZlatoFrankolovoKaro Edita, Lindek 7, Frankolovo orehovi kvašeni ZlatorogljičkiKaro Edita, Lindek 7, Frankolovo keksi na stroj SrebroGoršek Hilda, Lipa pri Frankolovem ajdov kruh z Srebro9, FrankolovoorehiGoršek Hilda, Lipa pri Frankolovem jabolčni kis Bron9, FrankolovoŠtokojnik Agata, Nova Cerkev 50a,Nova Cerkevsuha salama BronMarjeta Orlčnik,dipl.inž.agr. in hort.OgledalO 3/<strong>82</strong> 62 15. <strong>julij</strong> <strong>2011</strong>
Kultura - Aktualno(Ne)znane osebnosti v občini <strong>Vojnik</strong> – 2. delV tej številki vam bom predstavila drugi del (ne)znanih Vojničanov, ki so imeliprecejšnjo vlogo v tedanjem javnem življenju.Stepišnik Lovro (narodni buditelj, * 28. jul. 1834 v Arclinu, † 16. febr. 1912 v Slov. Bistrici): Osnovnešole ni obiskoval; zanimanje za slovenščino so mu zbudili župnik Križ, mladostni prijatelj in izobraženi, nekdajštudirajoči, kmet Miha Rušnik. Od l. 1850 je zasebno popisoval vreme, letino, zbiral ljudske vremenske pregovore,zapisoval pohorske ljudske pravljice, uganke. Kot dopisnik SGp-ja je pisal: o slovenskem pouku za kmetijstvona ljudskih šolah; o pravilni hrambi žit; o skrbi za prosvetljene narodne župane; o Bralnem društvu; o kmetovemnapredku; o enakopravnosti slovenščine v javnem življenju, slovenskem pouku na mariborski kmetijski šoli, oskrbi za starine ...Iskrač Jožef – Frankolski (pesnik, * 1836 v Loki na Frankolovem pri <strong>Vojnik</strong>u, † 4. <strong>julij</strong>a 1900 v Razdelu pri Novi Cerkvi):Najprej se je lotil kmetovanja v Črešnjicah, postal mlinar v Špitaliču pri Konjicah, kjer je bil nekaj časa tudi župan, nazadnje je bilposestnik v Razdelu. L. 1859 je začel pisati narodne pravljice in pripovedke. Največje njegovo delo je epska pesnitev v 15 spevih»Veronika Deseniška« (1863), izšla s psevdonimom Frankolski v Janežičevem »Cvetju iz domačih in tujih logov«.Pukmeister Vijanski Janko (pesnik in pisatelj, * 20. jun. 1837 v Vinjah pri Novi Cerkvi (od tod psevdonim Vijanski), † 25.maja 1862 v Laškem): Za slovensko besedo se je navdušil na gimnaziji, gotovo ne brez vpliva opata Matije Voduška in začel pisati.Zbiral in pisal je povestice, domače in tuje ljudske šege, anekdote, narodno blago, opise domačih krajev, članka iz gozdarstva; zaVodnikov spomenik l. 1859 je prispeval Zgodovinski odlomek in 2 pesmi: »Serdce vtolaženo« in »Moja uteha«. Proti koncu l. 1861je izdal almanah »Nanos - Slovenski zabavnik za l. 1862«.Škoflek Radoslav – Jakob (narodnoobrambni delavec, * 13. jul. 1840 v Strmcu pri <strong>Vojnik</strong>u (Nova Cerkev), † 29. maja1907 v <strong>Vojnik</strong>u): Bil je učitelj in pomožni učitelj, vodil je osnovno šolo na Vranskem, v Mozirju, v Braslovčah, v Lehnu pri Ribnicina Pohorju, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pa cirilmetodijsko šolo 1897 do upokojitve l. 1902; užival jo je v <strong>Vojnik</strong>u, do konca kotnajvečja opora slovenstvu. Ker je bil pevec, je povsod ustanavljal pevska društva; vodil pevske zbore, čitalnice, bralna društva;sodeloval pri ustanavljanju sokolskih in učiteljskih društev. Zaradi narodnega dela so ga preganjali Nemci in nemčurji.Viri:1. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU2. www.dlib.siLucija Šolinc-Ovtar15. <strong>julij</strong> <strong>2011</strong> 63 OgledalO 3/<strong>82</strong>