Letnik XVII/9 - Ministrstvo za obrambo

evijaslovenska vojskaRobič pred Raamomv vrhunski formiV 18. BRKBO intenzivnousposabljanje s kobramiLeto XVII12. 6. 2009številka9Gasilci praznovali140 let9 771318 068006Cena 0,21 €

sv 9spremljamoMinistrica na uradnemobisku v MakedonijiBesedilo: SOJ, MGFotografija: MORMMinistrica za obrambodr. Ljubica Jelušič je bilana povabilo makedonskegaministra za obramboZorana Konjanovskega od1. do 3. junija na uradnemobisku v Makedoniji. Gre zanjen prvi bilateralni uradniobisk v tujini po prevzemudolžnosti.Slovensko ministrico je najprejsprejel makedonski predsednikGjorgej Ivanov, s katerim stasodelovanje med državama ocenilakot odlično, predvsem na obrambnemin vojaškem področju. Gledeprizadevanj za članstvo v Natu inEU je dr. Ljubica Jelušič dejala, dabo Slovenija tudi v prihodnje podpiralaprizadevanja Makedonije, sajje na obrambnem področju dobropripravljena. Obenem je ministricaopozorila, da morata Makedonijain Grčija v sporu zaradi ustavnegaimena Makedonije doseči kompromis.Ministrica se je makedonskemupredsedniku zahvalila zalogistično podporo pri prehoduslovenskih enot čez Albanijo naKosovo ter za pomoč bolnišnicev Skopju, ko je pripadnik SV lanimed opravljanjem dolžnosti namisiji Kforja doživel srčni napad.Na makedonskem obrambnemministrstvu sta se delegaciji obehdržav pogovarjali predvsem osodelovanju na obrambnem invojaškem področju. Dr. LjubicaJelušič je odnose med državamaocenila kot odlične, saj sodelovanjemed ministrstvoma poteka odpodpisa sporazuma pred 15 leti.Letos je Slovenija izvedla že večkot polovico od 31 načrtovanihskupnih dogodkov. Možnosti zasodelovanje so še na področjuV Črni gori mednarodna vaja zaščite in reševanjaV okviru Pobude za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanjeza Jugovzhodno Evropo je Ministrstvo za notranje zadeve Črne gorev Budvi ta teden organiziralo Dneve zaščite in reševanja, v okvirukaterih so izvedli mednarodno vajo zaščite in reševanja Budva 2009.Domneva vaje je potres v obalnem delu Črne gore. Na vaji sodelujetudi slovenska enota Civilne zaščite, sestavljena iz ekipe za iskanje inreševanje v urbanih okoljih, ekipe za reševanje z višin ter iz vodstvaenote in podpore. Predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje navaji sodeluje kot strokovnjak Evropske unije in je udeležence seznanils postopki za zaprošanje in dajanje mednarodne pomoči ob nesrečahv okviru mehanizma civilne zaščite EU.vojaškega zdravstva, in sicer priizobraževanju bolničarjev tersodelovanju z vojaško bolnišnicov Skopju. Slovenska delegacija jepredstavnike makedonske vojskepovabila na certificiranje role 2in izrazila interes za uporabovojaškega poligona Krivolak zausposabljanje enot, ki odhajajo vMOM. Poleg tega bi Višja štabnašola SV lahko izobraževala častnikemakedonske vojske. V nadaljevanjusta se delegaciji pogovarjali oprizadevanjih Makedonije za vstopv Nato in EU ter o makedonskemprispevku v MOM. V operacijo Isafabo Makedonija poleg 140 pripadnikovnapotila dodatnih 70, v Altheisodeluje z 12 pripadniki, v Unifilupa s častnikom. Dr. Ljubica Jelušičin Konjanovski sta govorila tudi orazmerah v regiji, utrjevanju miru,dolgoročni stabilnosti in možnostihza krepitev obrambnegasodelovanja na Zahodnem Balkanu.Makedonski minister je predstavilpotek obrambnih reform in transformacijoobrambnega sistema.Dr. Ljubica Jelušič se je v Sobranjusrečala s podpredsednikom odboraza obrambo in varnost KirstomMukovskim ter s člani odbora. Tipodpirajo transformacijo obrambnegasistema in obrambne reformev Makedoniji ter si prizadevajo, dabi njihova država še naprej sodelovalav MOM. Ministrica je zagotovilanadaljnjo podporo Slovenijemakedonskim prizadevanjem zavstop v Nato. Slovenska delegacijaje obiskala tudi vojaško bolnišnicov Skopju, kjer se je ministricapogovarjala o možnostih sodelovanja,predstojnika bolnišnice inzdravstveno osebje pa povabila naobisk v Slovenijo, ko bomo konecleta certificirali mobilno bolnišnicorole II. Obiskala je tudi Kardiološkokliniko Filip II., v kateri so lanimed opravljanjem dolžnosti namisiji Kforja zdravili pripadnikaSV. V vojašnici Ilinden, kjer jeministrico gostil načelnik generalštabamakedonske vojske generalMiroslav Stojanovski, so predstavilipriprave enot makedonske vojske vMOM, njihovo oborožitev in opremo.Sicer se je ministrica udeležilatudi predstavitve knjige Preventivain upravljanje konfliktov – primerMakedonije avtorjev dr. MarineMitrevske, dr. Antona Grizolda, dr.Vlada Bučkovskega in dr. AnthonyjaWanisa-St. Johna. Bila je gostja naInštitutu za obrambne in mirovneštudije Univerze sv. Cirila inMetoda v Skopju, kjer je študentompredavala o vlogi Slovenijev mednarodnih operacijah in namisijah.2

9 771318 068006Cena 0,21 €spremljamo2 Ministrica na uradnem obisku v Makedoniji7 Poveljstvo 1. brigade izvedlo štabno vajo v učnem okolju8 MO predstavilo ukrepe po vlomu v skladišče pri Pivki8 Generala Alojz Šteiner in James N. Mattis prvič v videopogovoru9 Novi poveljniki prevzemajo dolžnosti v poveljstvih in enotahintervju4 Skrb za načrtno kadrovanje in delo z mladimislovenija in nato10 Direktorji obrambnih obveščevalnih služb držav Nata v Slovenijiiz vojaškega življenja12 JRKB-izvidniki streljali s kobrami22 Izvidniki 1. brigade na usposabljanju iz preživetja v naraviiz sveta letalstva14 Nadzor iz zraka17 objavezaščita in reševanje24 S Švedi uspešno sodelujemostrokovne teme26 Nato in EU v Bosni in Hercegovini – sinergija ali tekmovanje?29 Poslušnost avtoriteti v vojskišport v vojski32 Robič pred Raamom vrhunsko pripravljenobrazi34 Gregorju se uresničuje največja željarazvedrilo35 KrižankavsebinaUVODNIKObletnica, na katero smo Slovencilahko ponosniVeč kot 130.000 Slovencev je vključenih v prostovoljna gasilskadruštva, kar pomeni skoraj sedem odstotkov prebivalcev, le dobrih700 gasilcev pa je poklicnih. Prostovoljni gasilci so lani posredovaliv kar 4500 požarih, toda danes je njihov pomen precej širši kot vpreteklosti. Spomnimo na dve lanski poletni neurji, ko je pri odpravljanjuposledic sodelovalo po približno 2000 gasilcev. Prav takosi danes reševanja ne predstavljamo brez gasilcev ob prometnihnesrečah, reševanju na vodi in iz nje, ob razlitjih nevarnih snoviter tudi pri iskanju pogrešanih ljudi. Prostovoljni gasilci v Slovenijivsako leto opravijo več kot deset milijonov ur prostovoljnega dela!Delo je vroče, mokro, umazano, včasih nevarno in težko, zato ni zavsakogar, vendar je prav v gasilstvu v Sloveniji združena največjahumanitarna sila. 140 let množičnega prostovoljstva in solidarnostije jubilej, na katerega smo lahko ponosni in ki se mu v drugih državahne morejo načuditi. Slovenska prostovoljna gasilska društva vokviru GZS namenjajo velik pomen društvenemu življenju. Veliko jegasilskih tekmovanj, strokovnih ekskurzij in družabnih prireditev,v okviru društev delujejo različne kulturne skupine itn. Tudi v preteklostije bilo gasilstvo povezano z drugimi dejavnostmi. »Gasilciso bili nosilci naprednih zamisli, organizatorji kulturnih dogodkov,znotraj gasilskih društev so se ustanavljali gasilski zbori in godbepožarne obrambe ... Biti član društva je bilo prestižno vprašanje,«je ob praznovanju obletnice dejal predsednik RS in poudaril pomengasilstva tudi pri krepitvi narodove zavesti, širjenju slovenskega jezikater kulturni in intelektualni rasti slovenskega naroda. Še danesvelja, da si s članstvom v gasilskem društvu zavezan programu invrednotam društva, torej poštenju, solidarnosti, tovarištvu in medsebojnipomoči. Da je kar četrtina članov PGD mlajših od osemnajstlet, kaže, da so te vrednote v naši družbi še vedno pomembne.Čeprav je pri slovenskem gasilstvu osupljiva prav množičnostprostovoljstva, je njegova resnična vrednost v vsakem posamezniku,ki je ne glede na okoliščine pripravljen pomagati reševatičloveška življenja in naše okolje. Na izjemne človekove zmogljivostinas vsako leto znova spomni tudi pripadnik športne enote SV,vztrajnostni kolesar Jure Robič. Letos se na dirko čez Amerikoodpravlja že sedmič in glede na njegovo formo Slovenci na najtežjipreizkušnji ekstremnega kolesarstva na svetu stavimo na že petozmago. Jure, srečno!Meta GrmekkolofonNaslednja številka revije Slovenska vojska izide 26. junija 2009.Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakratna mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji,niso uradna stališča Ministrstva za obrambo.Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA).Nenaročenega gradiva ne vračamo.Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 LjubljanaTelefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.siUrednica: Meta GrmekNovinar: Marko PišlarFotograf: Bruno ToičTajnica uredništva: Milena TopolovecOblikovna zasnova: Polona ČelharPriprava in tisk: Schwarz, d. o. o.Naklada: 10.750 izvodovFotografija je bila posnetamed usposabljanjempripadnikov 1. brigadeiz preživetja v naravi.Oblikovanje naslovnice:Polona ČelharFotografija na naslovnici:Bruno Toičrevijaslovenska vojskaLeto XVII12. 6. 2009ŠTEVILKA9Robič pred Raamomv vrhunski formiV 18. BRKBO intenzivnousposabljanje s kobramiGasilci praznovali140 let3

sv 9intervjuSkrb za načrtno kadrovanjein delo z mladimiBesedilo: Marko PišlarFotografija: Bruno ToičPogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Antonom KorenomSlovensko gasilstvo letos praznuje 140. obletnicoorganiziranega delovanja. V počastitev tega visokegajubileja so 5. in 6. junija v Metliki, kjer so leta 1869 ustanoviliprvo mestno požarno obrambo na Slovenskem, potekaleštevilne prireditve. 140. obletnico organiziranega delovanjagasilstva na Slovenskem so združili z enakim jubilejemmetliškega prostovoljnega društva in 40. obletnicodelovanja prenovljenega slovenskega gasilskega muzejadr. Branka Božiča v Metliki. Ob tem slovesnem jubilejusmo se o trenutnih nalogah, težavah in prihodnjem razvojuslovenske gasilske organizacije pogovarjali s predsednikomGasilske zveze Slovenije Antonom Korenom.Bogat program prireditevob 140. obletnici gasilstvana SlovenskemKateri so najpomembnejšidogodki, ki so vplivali na razvojgasilstva pri nas?Prvi je ustanovitev prve požarneobrambe na Slovenskem 19. septembra1869 v Metliki. Temu dogodkusledi ustanovitev prostovoljnihgasilskih društev v Ljubljani,Laškem in na Ptuju. Pomembno jeleto 1879, ko je Ignac Merhar, starkomaj 23 let, v Dolenji vasi ustanovilgasilko društvo in uvedel slovenskopoveljevanje. Sestavil je slovenskapovelja namesto nemških, kiso bila v tistih letih obvezna. Takoje prebudil potrebo po zamenjavinemškega poveljevanja s slovenskim.Leta 1880 je Merhar nastopilv Ljubljani na veliki gasilskislovesnosti, na kateri je svoji četipoveljeval slovensko. Policisti soMerharju vzeli poveljniško sabljoin ga zaprli, vendar so ga moralizaradi velikega pritiska Slovencev,4

predvsem gasilcev, hitro izpustiti.Potem se je slovenska besedanezadržno širila v gasilskih vrstah.Leta 1886 je Merhar izdal še prvislovenski vadnik, v katerem je sestavilin razložil slovenska povelja,službeni ter poslovni red, redovnevaje in podobno. Vadnik je imelvelik pomen za nadaljnji razvojslovenskega gasilstva, za kateregaje pomembna ustanovitev Gasilskezveze LRS, ki je bila ustanovljena 2.oktobra 1949 v Ljubljani na podlagizakona o prostovoljnih gasilskihdruštvih, ki ga je sprejela takratnaLjudska skupščina LRS 19. maja1948 in je pomenil podlago zapreoblikovanje slovenskega prostovoljnegagasilstva in delovanjegasilske zveze. Kot zadnje bi poudarilosamosvojitev Slovenije leta1991 in sprejetje nove zakonodaje,ki je uredila slovensko gasilstvo vokviru sistema zaščite in reševanja,s čimer so gasilci dobili številnenaloge ob naravnih in drugihnesrečah. Gasilska organizacijaje v okviru sistema zaščite inreševanja postala najmočnejša silater pomemben nosilec nacionalnevarnosti na področju varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami.Naša organizacija se je razvila mednajsodobnejše gasilske organizacijev Evropi, od sprejema Slovenije vZdružene narode leta 1993 pa jetudi članica mednarodne gasilskeorganizacije CTIF.Kako ste praznovali 140. obletnicoorganiziranega gasilstva naSlovenskem?Praznovanje 140. obletnice organiziranegagasilstva na Slovenskemje odlična priložnost, da lokalneskupnosti in naše člane opozorimona bogato zgodovinsko tradicijogasilstva na Slovenskem ter novenaloge in izzive, ki nas čakajov prihodnje, ter se jim ob tejpriložnosti zahvalimo za preteklouspešno delo. Ta častitljiv jubilejsmo v začetku junija praznovali zbogatim programom prireditev vMetliki. Najprej smo odprli razstavoliterarnih, likovnih in fotografskihdel mladih ustvarjalcev, kiso prispela na natečaj, ki sta ga vpočastitev tega jubileja razpisalaGasilska zveza Slovenije in občinaMetlika. 5. junija je potekala slovesnostob 140. obletnici delovanjametliškega gasilskega društva, kismo mu ob tej priložnosti predalinovo gasilsko vozilo. 6. junija smov Kulturnem domu Metlika pripravilislavnostno akademijo ob 140.obletnici gasilstva na Slovenskem,ki jo je odprla ministrica za obrambodr. Ljubica Jelušič. Na njej je slovenskizgodovinar dr. Janko Prunkpredaval o pomenu prostovoljnegasilske organizacije za ohranjanjeslovenskega jezika in slovenstva.Prav tako smo odprli obnovljenslovenski gasilski muzej dr. BrankaBožiča v Metliki, kjer smo hkratipredstavili priložnostno razstavo inknjižico Slovensko gasilsko izobraževanjeod sredine 19. stoletja dodanes. Popoldan sta na osrednjemprireditvenem prostoru potekalaslavnostna parada in zborovanje,katerega častni pokrovitelj je bilpredsednik RS dr. Danilo Türk, ki jebil tudi slavnostni govornik. Polegtega naj omenim, da bodo v počastitevtega jubileja letos potekale šenekatere druge aktivnosti na ravnigasilskih zvez in društev. Prireditvev počastitev 140. obletnice organiziranegagasilstva na Slovenskembomo končali s sklepno prireditvijo,ki bo 13. decembra potekala vljubljanskem Cankarjevem domu,na njej pa bo slavnostni govornikpredsednik vlade Borut Pahor.Povečanje članstvas 123.000 na 133.000Koliko gasilcev imamo v Sloveniji,kako so organizirani v društvihin kakšna je njihova kadrovskastruktura?V Sloveniji imamo približno 600poklicnih gasilcev v 13 poklicnihgasilskih enotah oziroma od 700do 800, če prištejemo še poklicnegasilce v industriji. Slovensko gasilstvotemelji na prostovoljstvu, sajso le v večjih mestih ustanovljenepoklicne gasilske enote. Gasilskazveza Slovenije v okviru 118 gasilskihzvez združuje 1400 prostovoljnihgasilskih društev, v katerihdeluje več kot 130.000 članov, odtega je kar 25 odstotkov mladih in23 odstotkov žensk. Pomembenpodatek je, da je od vsega članstvaskoraj 60 odstotkov operativnih gasilkin gasilcev, kar pomeni skoraj60.000 članov. Po statistiki članstva,ki smo jo pripravili za lanskikongres Gasilske zveze Slovenijev Krškem, smo ugotovili, da se ještevilo članov s 123.000 povečalona skoraj 133.000, kar pomeni, daje od prejšnjega kongresa na Bleduponovno naraslo število članov.Seveda v nekaterih okoljih tudi primanjkuječlanov, predvsem mladih,ki so pripravljeni delati v gasilskihenotah. Zato je pomembno, da tudiv prihodnje poskrbimo za načrtnokadrovanje in delo z mladimi ter zaustrezno usposobljen in pripravljenmentorski kader, ki bo znals sodobnimi pristopi in načrtnimdelom mlade gasilce obdržati vorganizaciji in jih pripraviti zazahtevnejše naloge v operativnihenotah.Koliko intervencij ste imeli laniin kakšna je bila angažiranostgasilskih enot?Lani so naše enote posredovale v4504 požarih, od tega jih je bilo1939 na objektih, 1998 v naravnemokolju, 539 na prometni infrastrukturiin 28 ob eksploziji. Prav takoso naši člani pomagali pri julijskihneurjih z močnim vetrom, ki sonajbolj uničevali v okolici Vodic,Kamnika in Savinjske ter Šaleškedoline. Posledice neurja so občutilitudi prebivalci širšega vzhodnegadela države in Primorske. Močanveter je odkrival strehe in skorajpopolnoma uničil vasico Gozd v kamniškiobčini. Pri odpravi posledicje sodelovalo skoraj 2000 gasilcev.Vse poletje je bilo veliko neviht zmočnim vetrom in točo, tako daskoraj ni več kraja v Sloveniji, kiga nevihte ne bi malo prizadele.Lani je bilo najmočnejše neurje vpoznih večernih urah 15. avgustav vzhodnem delu države. Kot pestdebela toča je najbolj prizadelapodravski konec, veliko škodopa so doživele tudi mariborska,pomurska, celjska in posavskaregija. Po zbranih podatkih je naPodravskem sodelovalo približno2000 gasilcev, ki so z več kot 150gasilskimi vozili opravili več kot20.600 ur dela. Podatki govorijoo obsegu nesreče, ki je iz dneva vdan dobivala nove razsežnosti. Obtem je bilo 10.500 poškodovanihobjektov na Podravskem, od tegasamo na Ptuju 4500. Veliko škode jenastalo tudi na osebnih vozilih. Pozbranih podatkih so gasilci pokrilioziroma pred dežjem zavarovalivsaj 3700 objektov. Rad bi poudaril,da slovenska prostovoljna gasilskaorganizacija na leto opravi več kot10.000.000 ur prostovoljnega dela.Večji poudarek novi osebnigasilski opremiKako je urejen status gasilcev inkje so še vedno največje težave?Žal imamo še vedno težave zaradistatusa gasilca in njegove odsotnostiz dela, ki nam ga kljub skupnimprizadevanjem z resornim ministrstvomše ni uspelo rešiti. Prisprejemanju davčne zakonodajesmo skupaj z Ministrstvom zaobrambo in Upravo RS za zaščitoin reševanje pripravili amandmaje,ki bi gasilcu omogočali uveljavljanjedoločenih olajšav pri davčninapovedi, delodajalca pa smo želelistimulirati z davčnimi olajšavami,če zaposli gasilca in mu omogočiopravljanje javne gasilske službemed delovnim časom. Žal z našimipredlogi nismo uspeli, saj po zagotovilihodgovornih v Evropi ne poznajotake prakse, zato bo to našaprednostna naloga, ki jo bomoposkušali rešiti v sodelovanju zodgovornimi državnimi organi vtem kongresnem obdobju. Ta nalogaje tudi del strateškega pregledaobrambnega resorja (SPOR), ki gapripravlja Ministrstvo za obrambo.Slovensko prostovoljno gasilstvo jenaše nacionalno bogastvo in pojav,ki ga v svetu ne poznajo, zato moramopri reševanju tega področjaizhajati izključno iz svojih izkušenj.Kako ste zadovoljniz opremljenostjo gasilskih enot zvozili in drugo gasilsko opremo?V naši organizaciji se dobro zavedamo,da je glede na večjo zahtevnostnalog težko pomagati brez ustreznegasilske opreme. Slovenskigasilci kupujemo standardiziranogasilsko zaščitno in reševalnoopremo. Načrtno opremljanje enotz gasilsko zaščitno in reševalnoopremo je prineslo dobre rezultate,saj je večji del slovenskih operativnihgasilcev zadovoljivo opremljen,seveda pa je posodobitev opremenaloga, ki jo moramo nenehno uresničevati.V prihodnje bomo moralinameniti večji poudarek predvsemnakupu nove osebne opreme, kibo gasilcu omogočala optimalne inpredvsem varne pogoje za delo. Pritem bi rad posebej poudaril, da posledicerecesije ne bi smele vplivati5

sv 9intervjuFotografija: Suzana Veberna učinkovito in varno opravljanjenjihovih nalog.Dobro vsestranskosodelovanje z Ministrstvomza obramboKako ocenjujete sodelovanjez Ministrstvom za obrambo inUpravo RS za zaščito in reševanje?Sodelovanje z Ministrstvom zaobrambo in Upravo RS za zaščitoin reševanje je dobro, saj se zavedatanaše vloge ter velikega prispevkapri opravljanju nalog zaščite inreševanja, zato tudi pomagata, karse kaže neposredno pri iskanjurešitev za težave, ki so povezane znašimi statusnimi vprašanji. Odrazdobrega sodelovanja je tudi dodeljenproračunski denar, ki ga ministrstvonamenja za naše delovanje.Čeprav je bilo obrambno ministrstvomed tistimi resorji, ki je bilozaradi posledic recesije z rebalansiproračunov najbolj prizadeto, sonaši organizaciji letos povečalidodeljena sredstev v primerjavi zletom 2008. Res je, da veljamo zamanjšega porabnika obrambnegaproračunskega denarja in da smo vpreteklosti z dodeljenim denarjemzaostajali glede na naše potrebe.Prav tako je dobro sodelovanjena področju usposabljanja inizobraževanja, na katerem nam je vveliko pomoč Izobraževalni centerza zaščito in reševanje na Igu priLjubljani, ki našim gasilcem s svojiminastanitvenimi zmogljivostmi,vadbenimi objekti ter poligoni zagotavljazelo kakovostne razmereza usposabljanje.Kaj pa sodelovanje z Združenjemslovenskih poklicnih gasilcev?Sodelovanje s poklicnimi gasilcipoteka predvsem na strokovnooperativnempodročju, saj pogostosodelujejo poklicne in prostovoljnegasilske enote na intervencijahin pri drugih skupnih nalogah.S poklicnimi gasilci smo skupajpripravili merila za razvrščanjein opremljanje gasilskih enot, vpripravi pa so tudi skupna pravilaslužbe, ki bodo sprejeta konec leta.Kako razširjene so športna,kulturna in družabna dejavnost vprostovoljnih gasilskih društvih povsej Sloveniji?Gasilska društva so skozi zgodovinoveljala za zelo različno in uspešnoorganizacijo, zato namenjamo prisvojem delu velik pomen društvenemuživljenju, ki se med drugimkaže v delovanju različnih kulturnihskupin, od gasilskih godb,pevskih zborov do dramskih skupin.Gasilska društva organizirajostrokovne ekskurzije in prireditve,ki so povezane s praznovanji obletnicgasilskih organizacij, razvitjemgasilske zastave in prevzemomnovih vozil, pogoste pa so še gasilskeveselice. Tradicionalna so tudigasilska tekmovanja, ki so pomembendel strokovne vzgoje. Na njihgasilske enote dosegajo zelo dobrerezultate in so v evropskem vrhu.Naj poudarim, da bo 15 najboljeuvrščenih ekip gasilskih enot iz vseSlovenije letos nastopilo na gasilskiolimpijadi v Ostravi na Češkem.Kako dejavni ste na mednarodnempodročju?Slovenska gasilska organizacijaje vključena tudi v mednarodnogasilsko organizacijo CTIF, v kateriimamo zastopnike v vseh delovnihkomisijah, tako da odločnovplivamo na njeno delovanje.Tradicionalno dobro je tudi sodelovanjenaše organizacije z gasilskimiorganizacijami sosednjih držav.Kakšna so vaša pričakovanjain kako vidite prihodnji razvojgasilske organizacije v Sloveniji?Vodstvo Gasilske zveze Slovenijesi bo še naprej prizadevalo zaoblikovanje ustreznih programovdela, s katerimi bomo lahko uspešnoopravljali vse naloge, ki nasčakajo v prihodnje. Gradili bomona enotni organizaciji ob spoštovanjuvelikih vrednot domoljubjain poštenosti, ki so bile v preteklostiprepoznane kot temeljnevrednote našega prostovoljnegahumanitarnega dela. V središčunaše pozornosti bo seveda človek,ki mu moramo zagotoviti aktualnoznanje, ustrezno opremo in drugerazmere za uspešno delo, da bodelo v slovenski gasilski organizacijiostalo tudi v prihodnje množično,prostovoljno ter v zadovoljstvoposameznika in družbe.Personnel planning and work with young peopleThis year, the Slovenian fire-fighting service celebrates the 140th anniversaryof its organised activity. In Metlika, where the first municipalfire-fighting brigade in the Slovenian territory was established in 1869,on 5 and 6 June several events were carried out to mark this importantoccasion. This anniversary of organised fire-fighting services inSlovenia was also the occasion to celebrate 140 years of the Metlikavoluntary fire-fighting brigade and the 40th anniversary of the recentlyrenovated Dr Branko Božič Fire Figting Museum in Metlika. On thisimportant occasion, we discussed current missions and challenges, aswell as the evolution of Slovenian fire-fighting services, with AntonKoren, the president of the Slovenian Fire-Fighting Association.6

spremljamosv 9Poveljstvo 1. brigade izvedloštabno vajo v učnem okoljuPoveljstvo 1. brigade SV je konec maja izvedlo enotedenskovajo Trutamora 2009, na kateri se je približno 60 pripadnicin pripadnikov poveljstva iz štabnega dela usposabljalo vučnem okolju. Vaja je prva izmed treh, saj bo poveljstvoseptembra pripravilo vajo Salamander 2009, ki bo hkratipriprava na sklepno vajo v Združenem vojaškem centruza ugotavljanje pripravljenosti v nemškem Hohenfelsu.Navedene štabne vaje so namenjene urjenju poveljstvav postopkih načrtovanja in vodenja delovanja enotamv mednarodni operaciji kot tudi doseganju končnihoperativnih zmogljivosti brigade do konca leta.Besedilo: Meta GrmekFotografiji: desetnik Emil JalovecPoveljstvo 1. brigade SV je želeloz vajo Trutamora 2009 svojepripadnike postopno usposobitiv štabnih postopkih sprejemanjaodločitev, poleg individualnihveščin pripadnikov pa so želeli zvajo uskladiti štab v delovanju inorganizaciji dela na poveljniškemmestu. Prav tako so želeli z vajo, kije potekala v učnem okolju, praktičnopreveriti samosklic poveljstva1. brigade, postavitev osnovnegapoveljniškega mesta ter razporeditevin ureditev delovnih prostorov,preverjali pa so tudi ustreznostosnutka taktičnih standardnih operativnihpostopkov za poveljevanjein kontrolo.Scenarij vaje je predvideval, dapoveljstvo 1. brigade poveljujevečnacionalni bojni skupini Vzhodna Kosovu in je stacionirano vNatovi bazi Bondsteel v Ferizaju.Scenarij je temeljil na realnemukazu za delovanje divizijskeravni v tej mednarodni operaciji,metodologija štabnega dela pana ameriškem vojaškem procesusprejemanja odločitev (MilitaryDecision Making Process – MDMP),ki definira sedem korakov štabnegadela. Na vaji so izvedli štiri, insicer sprejem, analizo naloge,pripravo možnih oblik delovanjater njihovo analizo. Pri tem so vsevadbene ukaze, dokumentacijo inpredstavitve pripadniki poveljstvapripravili v angleškem jeziku, sajso na vaji preverjali tudi njihovopisno in ustno usposobljenost izangleškega jezika.Uspešno izvedena vaja Trutamora2009 pomeni prvi korak k temu, dase je poveljstvo brigade kot celotasposobno namensko organizacijskoprilagoditi za načrtovanje in vodenjedelovanja. Na vaji Salamander2009, ki bo sredi septembra, bodoupoštevali ugotovitve tokratnevaje ter predvideli zahtevnejšodinamiko načrtovanja in dela.Obenem bo neposredna pripravana odhod v nemški Hohenfels, kjerbo poveljstvo 1. brigade v ameriškemZdruženem vojaškem centruza ugotavljanje pripravljenostitri tedne vključeno v ameriškobrigado, ki se bo tam neposrednopripravljala za odhod na misijoKforja. Pripadniki 1. brigade bodona vaji sodelovali kot poveljstvobojne skupine brez enot, njihovoštabno delo pa bodo spremljali ocenjevalciameriških oboroženih sil.Tokratno štabno vajo, ki je potekalav Vojašnici Franca RozmanaStaneta v Ljubljani, si je ogledaltudi načelnik GŠSV generalmajormag. Alojz Šteiner in pozdravil odločitevpoveljstva 1. brigade, da seuri v štabnem delu: »Veseli me, daste se končno začeli vesti kot pravovojaško poveljstvo in da ste naredilidobro vajo na primeru Kosova.«Načelnik GŠSV je obenem pohvalilodločitev, da so na vaji uporabljaliangleški jezik, saj je po njegovioceni poznavanje jezika pomembnopri razumevanju dogajanja in zalažje prilagajanje razmeram.Osnovno poveljniško mesto7

sv 9spremljamoVesti nakratkosredo, 27. maja, je 10.V motorizirani bataljon, kiima od 1. marca poveljstvo,motorizirani četi in logističnivod v bojni skupini Sokolna misiji Kforja, praznovaldan enote v vojaški bazi nadPećjo. Pripadniki 10. MOTB,257 jih je na Kosovu, so organiziralibataljonski tekin vojaško slovesnost, nakateri so podelili priznanjaenote.soboto, 30. maja, je vV Vojašnici Ivana Cankarjana Vrhniki potekal poveljnikovdan, na katerega jepoveljnik sil brigadir AlanGeder povabil sodelavcez družinami ter družinskečlane pripadnic in pripadnikovSV, ki trenutno delujejov MOM. Brigadir Geder jebil gostitelj poveljnikovegadne že drugo leto zapored.670. poveljniško-logističnembataljonu so konecVmaja s podjetjem KomunalaSlovenska Bistrica postavilivelik šotor, ki ga bodo uporabljalikot skladišče logističneopreme. Komunalnopodjetje je brezplačnozgradilo asfaltno podlagopod šotorom, v okviru civilno-vojaškegasodelovanjapa je podjetje v vojašnici11. in 12. junija organiziralosrečanje zaposlenih v komunalnemgospodarstvuSlovenije.Na strelišču Apače jev sredo, 3. junija,potekalo tradicionalnostrelsko tekmovanjes pištolo, ki ga za tujeobrambne atašeje, akreditiranev Sloveniji, vsako letopripravi GŠSV. Strelskegatekmovanja se je udeležiloosem tujih obrambnihatašejev s pomočniki in družinskimičlani, pripadnikiMO, GŠSV ter 72. brigade.MO predstavilo ukrepe po vlomuv skladišče pri PivkiVodstvo MO je v torek, 7. junija,predstavilo prve ugotovitve gledevloma v začasno skladišče URSZRza neeksplodirana ubojna sredstvav Povhovi jami pri Pivki in sprejeteukrepe.Varnostna služba vloma v skladiščeni zaznala, manjkajo pa evidenceo uničenju 57 ročnih bomb, osmihprotioklepnih lanserjev armbrustin štirih protioklepnih lanserjevRPG-22. To pomeni, da so bila navedenasredstva uničena brez evidenceali odtujena med vlomom,16. BNZP gostilkonferenco državčlanic NataV četrtek, 4. junija, se je vPoljčah končala dvodnevna 19.konferenca uporabnikov simulacijskegasistema ISP (InteractiveSimulation Package), na katerije sodelovalo 25 udeležencev iz14 držav članic zveze Nato. Nakonferenci, ki jo je organiziral16. bataljon za nadzor zračnegaprostora – Center za nadzor inkontrolo zračnega prostora SV,so udeleženci usklajevali mnenjao morebitnih pomanjkljivostihveljavne različice sistema ISPin predlagali njene izboljšaveza doseganje soglasja za vsepotrebne spremembe programskeopreme in potrditvepredloga nove različice. ISP jesistem, katerega uporabniki socentri za nadzor in kontrolozračnega prostora držav zvezeNato. Sistem omogoča usposabljanjein urjenje postopkovter procedur osebja, ki opravljadelo in naloge v vojaških centrihza nadzor in kontrolo zračnegaprostora, in sicer ob izvajanjupostopka identifikacije plovil vzračnem prostoru, postopka obizrednih razmerah, nastalih vzračnem prostoru, ter postopkanavajanja oziroma vodenjaplovil v zračnem prostoru.zato MO izvaja ukrepe, kot da bibila sredstva odtujena. Državnisekretar na MO mag. Uroš Krek jemed ugotovljenimi nepravilnostmipoleg neurejenega vodenja evidencv skladišču opozoril na nezadostnoraven varovanja, ki naj bi bilo sicerzagotovljeno z zunanjim izvajalcem,in sicer s pogodbama o protivlomnemvarovanju premoženja ino obhodnem varovanju. Ministricadr. Ljubica Jelušič je ocenila, da jetreba uporabiti najstrožje ukrepe.Glede zavarovanja objekta in sredstevv njem je dejala, da so napakena tehničnem varovanju, ki je medvlomom »zatajilo«, odpravili inuvedli 24-urno fizično varovanjeobjekta, prav tako so pogodboz varnostno službo, ki vloma nizaznala, odpovedali.Druga skupina ukrepov se nanašana dokumentiranje sredstev vtovrstnih skladiščih, tretja naorganizacijo skladiščenja NUS vokviru URSZR in četrta na celovitnadzor nad uničevanjem NUS naGenerala Alojz Šteinerin James N. Mattisprvič v videopogovoruV sredo, 27. maja, je na GŠSV prvič potekala videokonferenca mednačelnikom generalštaba SV generalmajorjem mag. Alojzom Štajnerjemin vrhovnim poveljnikom zavezniških sil za transformacijo (SACT)generalom Jamesom N. Mattisom.Na konferenci so bili navzočitudi namestnik generala Mattisaadmiral Luciano Zappata, načelnikštaba general Jan Arp in drugi članidelegacije Vrhovnega poveljstvazavezniških sil za transformacijo.Težišče pogovora med generalomaje bilo usmerjeno v transformacijoSV in pomembnost prihodnjegasodelovanja med SACT ter SV.General mag. Šteiner je predstavilletošnje dejavnosti SV v okvirunjene integracije v Nato, tudiizvajanje Natovega strateškegakoncepta in doktrine, raven dopolnjevanjaNatove strukture sil,ravni celotnega MO. Uvedeni sopostopki ugotavljanja osebne odgovornostiin postopki kadrovskihsprememb. Skrbniku poligonaso bila odvzeta vsa pooblastila,sprožen je bil postopek izredneodpovedi pogodbe o zaposlitviza tega delavca, premeščena stabila odgovorna oseba za izvajanjeusposabljanja pirotehnikovin njegov nadrejeni, svetovalcugeneralnega direktorja URSZR soodvzeli pooblastila za opravljanjein koordiniranje izvajanja sistemavarstva pred NUS. Nekateri disciplinskipostopki so bili že uvedeni,imenovan pa je bil tudi nov začasniupravitelj poligona. Zadnja skupinaukrepov se nanaša na ugotavljanjeobjektivne odgovornosti. Generalnidirektor URSZR je zaradi dogodkaže ponudil odstop, ker pa mumandat poteče konec meseca inje treba stanje na področju NUShitro urediti, bi bilo primerneje,da do izteka mandata poskrbi zato področje.integracijo nacionalnega zračnegaobrambnega sistema, nadaljnjoudeležbo v strukturi Natovihodzivnih sil ter sodelovanje vNatovih operacijah. Spregovoriliso tudi o preoblikovanju SV leta2008 in 2009. Prizadevanja vokviru preoblikovanja se osredotočajona izboljšane obveščevalnezmogljivosti, zaščito sil, sodelovanjes civilnimi akterji, na učinkovitsistem poveljevanja in kontroleter premeščanje sil na operativnaobmočja. Posebna pozornost jenamenjena nadaljnji funkcionalniprofesionalizaciji SV.8

Poveljnik sil SV nakonferenci poveljnikov NataPoveljnik sil SV brigadir Alan Geder se je med 1. in 4. junijem udeležilletne konference poveljnikov Nata ter letne konference poveljnikovkopenskih sil zavezništva, ki sta potekali v kanadskem Quebecu.Udeleženci konference poveljnikovNata so razpravljali o dosežkihzavezništva in njegovi prihodnosti,predvsem glede ponovnega vstopaFrancije v vojaško strukturo Nata,o preoblikovanju Natovih sil zahitro posredovanje in o odnosihz Rusijo. Preučili so možnosti zanadaljnje sodelovanje in integracijonovih članic, kar bi vplivalo tudi napreoblikovanje zveze. Na konferencipoveljnikov kopenskih sil zavezništvaso poseben poudarek namenilitrenutnim operacijam Nata, predvsemoperacijam v Afganistanu inna Kosovu ter pomorski operacijiNovi poveljniki prevzemajo dolžnostiv poveljstvih in enotahNa predlog načelnika GŠSV je ministricaza obrambo od 1. junija za poveljnikaPoveljstva za podporo imenovalapolkovnika Mihajla Bukovca,za njegovega namestnika podpolkovnikaDanila Jazbeca, za namestnika72. brigade podpolkovnikaIgorja Iskrača, za poveljnika 5. obveščevalno-izvidniškegabataljonapa majorja Dimitrija Fabčilča. Od15. julija je ministrica za poveljnikaPDRIU imenovala brigadirja mag.Bojana Pograjca, za poveljnika 1. brigadepa polkovnika Dobrana Božiča.Načelnik GŠSV je na predlog podrejenihpoveljnikov 1. junija na dolžnostiimenoval več častnikov, in sicerproti piratstvu ob obali Somalije.O razmerah v Afganistanu in ostabilizaciji je navzoče seznanilameriški general David H. Patraeus,poveljnik Centralnega poveljstvaZDA, ki je bil med drugim poveljnikkoalicijske vojske v Afganistanu.Posredno je udeležence konferencepozval k razmisleku o povečanjukontingentov v tej državi. Gostiteljsrečanja, kanadski poveljnikkopenskih sil, generalpodpolkovnikAndrew Leslie je udeležencemsrečanja predstavil izkušnje kanadskihsil v Afganistanu ter njihovooborožitev in opremo.podpolkovnika Rudija Košmrlja zanačelnika šole – učitelja v PDRIU,podpolkovnika Vojka Adamiča zanačelnika oddelka na Poveljstvu silSV, podpolkovnika Mojmirja Liparjaza poveljnika 9. bataljona zračneobrambe, stotnico Natašo Zormanza izvršilno častnico – namestnicopoveljnika 132. gorskega bataljona,majorja Boštjana Baša za poveljnika20. bataljona in majorja AnžetaRodeta za njegovega namestnika,stotnika Bojana Langerholca pa zanamestnika poveljnika enote za specialnodelovanje. Prerazporeditve sobile načrtovane in izvedene skladnos karierno potjo v SV.V spomin na žrtveletalske nesrečena KorzikiNa ljubljanskih Žalah je bila vnedeljo, 31. maja, žalna slovesnostiv spomin na žrtve letalske nesreče1. decembra 1981 na Korziki.Svojcem sta sožalje izrekla županMOL Zoran Janković in ministricaza obrambo dr. Ljubica Jelušič.Ljubljanski župan Zoran Jankovićje dejal, da je vsaka izgubaljubljene osebe nenadomestljiva in»ni si mogoče predstavljati vašegatrpljenja, ki je trajalo skoraj tridesetletja«. Izrazil je željo, da bo zžalno slovesnostjo grob z zadnjimiostanki predstavljal kraj počitkažrtev in utehe njihovih najbližjih.Ministrica za obrambo dr. LjubicaJelušič je dejala, da si ne moremopredstavljati bolečine ob tragičniizgubi, ki je trajala še leta in leta.Izrazila je upanje, »da smo s skupnimdejanjem MO, CZ RS, SV,MOL, Adrie Airways, Kompasa incivilne iniciative z vsemi izjemnimiprostovoljci in posamezniki tej žalostnigori San Pietro z dokončnoasanacijo ostankov nesreče vrnilispokojnost, ljudem, ki jih je nesrečanajbolj zaznamovala, pa mirv njihova srca«. Ministrica se jezahvalila vsem, ki so si prizadevaliza asanacijo kraja letalske nesreče,in tistim, ki so pri njej sodelovali.Vesti nakratkosv 9sredo, 3. junija, je bilo vV Sladkem Vrhu v občiniŠentilj finalno tekmovanje4. otroške varnostne olimpiade,ki je potekala od aprila.Organizirala jo je Policijskauprava Maribor v sodelovanjuz 72. brigado SV. Z olimpiadoželijo mlade seznaniti z načiniravnanja v nevarnih razmerahali ob nesrečah.Fakulteta za varnostne vedeje 4. in 5. junija organizirala10. slovenske dneve varstvoslovja,namenjene razpravamstrokovnjakov. Na konferencije aktivno sodelovala tudi Slovenskavojska, in sicer v sekcijio nacionalni varnosti, v kateriso razpravljali o zagotavljanjunacionalne varnosti ob novihoblikah asimetričnih groženjter o sistemskih ukrepih zanjihovo preprečevanje.Vojašnici Bršljin v NovemV mestu so 5. junija praznovalidan inženirskega rodu SV.Na slovesnosti so pripadnikom14. inženirskega bataljonapodelili priznanja PSSV,72. brigade in enote. Na tadan leta 1992 je bila v takratno105. inženirsko četo na usposabljanjeza VED pionirnapotena prva generacija nabornikov.Danes je 14. inženirskibataljon v 72. brigadi edinainženirska enota v SV.petek, 5. junija, sta vV vipavski vojašnici potekalislovesnost ob koncu temeljnegavojaškostrokovnegausposabljanja in prisegavojakov februarske generacije.Usposabljanje je končalo20 vojakov in dve vojakinji.Le teden prej je v vipavskemCentru za usposabljanjevojaško prakso IV uspešnokončalo vseh 17 študentkin študentov FDV, ki so od4. maja prakso opravljali kotobveznost v okviru študijskegaprograma.9

sv 9slovenija in natoDirektorji obrambnih obveščevalnihslužb držav Nata v SlovenijiNa Brdu pri Kranju je28. in 29. maja potekalspomladanski sestanekdirektorjev obrambnihobveščevalnih služb državčlanic zveze Nato (NATOIntelligence Board – NIB).Na sestanku je sodelovaloveč kot sto najvišjihobveščevalnih strokovnjakoviz obrambnih obveščevalnihslužb in najpomembnejšihpredstavnikov, ki delujejo naobrambnem obveščevalnempodročju v Natu.Besedilo: Janez UrbancFotografiji: OVSDirektorjem obrambnih obveščevalnih služb so predstavili mobilni center za zaščiten prenos obveščevalnih podatkov dotaktične ravni, ki so si ga ogledali tudi dr. Ljubica Jelušič, Karen A. Laino in dr. Damir ČrnčecDirektorji obrambnih obveščevalnihslužb držav članic Nata seredno srečujejo dvakrat na leto,zadnji sestanek pa je potekalnovembra lani v češki Pragi. Natokratnem sestanku v Sloveniji, kiga je vodila namestnica direktorjamednarodnega vojaškega štabaza obveščevalne zadeve Karen A.Laino, sta prvič polnopravno sodelovaliAlbanija in Hrvaška.Glavni temi na sestanku sta bilinadaljnja krepitev obveščevalnegasodelovanja v okviru Nata indodatna krepitev obveščevalnovarnostnepodpore pripadnikom,ki v okviru Nata delujejo v mednarodnihoperacijah in na misijahzavezništva, in sicer predvsemv Afganistanu ter na ZahodnemBalkanu.Udeležence je ob začetku nagovorilaministrica za obrambo dr.Ljubica Jelušič, ki je poudarilapomen dela obveščevalnih službpri podpori in zaščiti pripadnikovoboroženih sil, ki delujejo vmednarodnih operacijah in namisijah, ter pri podpori najvišjimodločevalcem in na pomenmedsebojnega sodelovanjamed obveščevalnimi službami.»Učinkovitega delovanja v mednarodnihoperacijah in na misijahni brez uspešne zaščite sil, ki vteh operacijah sodelujejo. Pogojza nudenje uspešne zaščite sil vmednarodnih operacijah in namisijah je učinkovito bilateralnoin multilateralno sodelovanje, tudina obveščevalnem področju, to jepri izmenjavi obveščevalnih informacij,«je poudarila dr. Jelušič inizrazila prepričanje, da »sestanki,kot je ta, pomembno prispevajok medsebojnemu zaupanju meddržavami ter vodijo k še boljučinkoviti izmenjavi obveščevalnihinformacij, s čimer se dodatnozagotavljata kar se da velika zaščitasil ter varnost in celo rešujejoživljenja vojakov na misijah«.Nato Intelligence Board Conference in SloveniaFrom 28.5.2009 to 29.5.2009 the spring conference of directors ofdefence intelligence services of NATO member states (NIB – NatoIntelligence Board) was held in Brdo pri Kranju, Slovenia. The conferencewas chaired by Ms Karen A. Laino, AD IMS for Intelligence. The conferenceparticipants were also addressed by the Minister of Defence ofthe Republic of Slovenia, Ms Ljubica Jelušič.In the short interview Ms. Laino, AD IMS Int streessed that »Sloveniais a valued and trustworthy partner in Nato and in the field of NatoIntelligence. Slovenia has proved in the past and is constantly provingthat is a reliable ally with niche capabilities and a great understandingof the region«. Regarding the current challenges in the intelligencefield in Nato, Ms Laino emphasized the so called streamlining intelligenceprocesses at Nato HQs with the aim to further optimize the intelligenceprocess and provide more comprehensive strategic assesmentsfor the Military Committee, NAC, as well as other decision-makers anddefence planners.Dr. Damir Črnčec, director general of Intelligence and Security Service(ISS), that hosted NIB Conference in Slovenia, supported the streamliningintelligence process in the Nato HQ. He stressed that upgradingthis process, with the aim to achieve better synergy effects is and mustremain a key challenge, which should receive adequate attention in theAlliance. He added that he supports and appreciates the efforts devotedto this enterprise by the Assistant Director of International Military Stafffor Intelligence.10

Slovenija je verodostojna partnericaKaren A. Laino že skorajdve leti opravlja funkcijonamestnice direktorjamednarodnega vojaškegaštaba za obveščevalnezadeve. Z njo smo sepogovarjali o trenutnonajbolj aktualnih zadevah naobveščevalno-varnostnempodročju v zvezi Nato.Poleg reforme poveljstva zvezeNato poteka obveščevalnareforma. Kateri so glavni poudarkipri reformi zavezništva in kateri vokviru obveščevalne reforme?Pri obveščevalni reformi ne greza klasično reformo, temveč vbistvu le za dodatno optimiziranjedelovanja na obveščevalnempodročju na ravni poveljstvazveze Nato. Glavni namen pri temje zagotavljanje še bolj celovitihin uporabnih strateških ocenza potrebe Vojaškega odbora,Severnoatlantskega sveta indruge odločevalce ter obrambnenačrtovalce.Kateri so trenutni izzivi naobveščevalnem področju v okviruzavezništva?Največji izziv na ravni poveljstvazveze Nato je prepričati državečlanice o pomenu izmenjevanjaobveščevalnih podatkov zzavezništvom. Nato nima svojeobveščevalne službe, zato je izmenjavanujna za ustrezno obveščenostin zavedanje o razmerah odstrateške do taktične ravni. Zadržave ostaja največji izziv, kakoizmenjevati najbolj občutljiveobveščevalne podatke ter pri temne razkriti svojih virov in metoddela. Velik izziv je tudi, kakoizmenjevati občutljive podatkemed zavezniki v okviru mednarodnihkoalicij, kot je na primerv Afganistanu, kjer v operacijiIsafa delujejo tudi države, ki nisočlanice Nata. Največji stalni izzivje torej vzpostavljanje ustreznegazaupanja med članicami in širšeglede pomena delitve obveščevalnihpodatkov.Nato je aktivno vključen v večmednarodnih operacij, od katerihje najpomembnejša Isafova.Kakšna je vaša ocena aktualnihrazmer v Afganistanu?Z obveščevalnega vidika serazmere v Afganistanu izboljšujejo.Zavezništvo v Afganistanuima vedno boljšo obveščevalnoarhitekturo, države pa si medseboj delijo čedalje več obveščevalnihpodatkov. To izboljšujeobveščevalno sliko glede OMF,vključno z njihovo taktiko insredstvi, vendar pa morajo bitiobveščevalni napori ter vsi druginapori med seboj povezani v celovitostrategijo glede Afganistana.Pomembno je, da bi vsebinotakšne celovite strategije razumelijavnosti v naših državah, politika,pripadniki, ki opravljajo svoje nalogev Isafu, in ne nazadnje ljudjev Afganistanu.Kako bi ocenili delovanjeslovenskega obveščevalnovarnostnegasistema naobrambnem področju?Slovenija je priznan in zaupanjavreden partner v Natu, kar veljatudi za obveščevalno-varnostnedejavnosti v zvezi. Dokazali stein nenehno potrjujete, da stezaupanja vreden zaveznik, ki imapomembne tako imenovane nišnezmogljivosti, obenem pa ste velikipoznavalci razmer v širši regiji.Direktor OVS dr. Damir ČrnčecSlovenija je tokrat prvič gostilasestanek direktorjev obrambnihobveščevalnih služb držav članicNata. Zakaj prav Slovenija?Da je sestanek direktorjevobrambnih obveščevalnih službtokrat prvič potekal v Sloveniji,je rezultat večletnega sistematičnegasodelovanja Obveščevalnovarnostne službe z zavezništvomna obveščevalno-varnostnempodročju. Slovenija dokazuje, da jekljub omejenosti resursov lahko kakovostna,verodostojna in zaupanjavredna partnerka tudi na obveščevalno-varnostnempodročju.Sestanek direktorjev na Brdu priKranju tako le dodatno potrjuje, dasmo do zdaj delali dobro, zato bi serad zahvalil vsem, ki so v mozaikprispevali svoj kamenček.Kakšno je sodelovanjez zavezništvom na obveščevalnovarnostnempodročju?Obveščevalno varnostna službaaktivno sodeluje z Natom takona obveščevalnem, protiobveščevalnemkot varnostnempodročju. To sodelovanje se jeskozi leta nenehno dopolnjevalo.Vključuje aktivno sodelovanjeObveščevalno varnostneslužbe pri sooblikovanju takoimenovanih Natovih usklajenihobveščevalnih produktov na enistrani kakor tudi nenehno inaktivno delovanje ter sodelovanjez zavezništvom na območjih,na katerih potekajo operacijezavezništva, v katerih sodelujejotudi pripadniki Slovenske vojske,torej tako na Kosovu in v BiH kotv Afganistanu. V OVS podpiramoreformne procese, ki potekajo naobveščevalno-varnostnem področjuv zavezništvu. Nadgrajevanjeintegracijskih procesov s ciljemdoseganja boljših sinergičnihučinkov je in mora ostati ključniizziv, ki mu je v zavezništvu trebanameniti ustrezno pozornost. Pritem podpiramo in cenimo trud, kiga v to podjetje vlaga namestnicadirektorja mednarodnega vojaškegaštaba za obveščevalne zadeve.Kakšni so načrti Obveščevalnovarnostne službe gledeprihodnjega sodelovanja naobveščevalno-varnostnempodročju z zavezništvom?Obveščevalno varnostna službabo tudi v prihodnje nadaljevalaproaktivno delovanje na obveščevalno-varnostnempodročju v okviruzavezništva. V Obveščevalnovarnostni službi se namrečzavedamo pomena in potrebe poizmenjavi obveščevalnih podatkovv realnem času ter pomenapodatkov, ki so zagotovljeni tudinašim pripadnikom v okviruobveščevalno-varnostne podporev mednarodnih operacijah.Konceptualni premik z omejitev,izhajajočih iz uporabe načelapotrebe po védenju, na potrebepo delitvi z drugimi, je proces, kiga je treba nenehno nadgrajevati.Cilj, za katerega si prizadevamo,je implementacija odgovornostiza zagotovitev pravih informacijpravim uporabnikom v pravemoziroma realnem času.11

sv 9iz vojaškega življenjaJRKB-izvidniki streljali s kobramiV petek, 29. maja, je lahki izvidniški vod izvidniške čete18. bataljona JRKBO na osrednjem vadišču SV na Počkuizvedel streljanje z nadgradno bojno enoto (NBE) nalahkih izvidniških vozilih kobra. Posadke vozil so streljale izmirujočega in premikajočega se vozila na cilje, oddaljene od800 do 100 metrov.Besedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno ToičKonec junija vodnopreverjanjeV izvidniški četi 18. bataljonaJRKBO so konec februarja prevzelideset lahkih izvidniških vozil kobra,prvi teden marca pa so z njimiv vadbenem centru v Goteniciizvedli že prvo usposabljanje,katerega najpomembnejši del jebilo seznanjanje posadk z novimivozili in opremo. Prav tako soizvedli oddelčno usposabljanjeposadk in osnovno usposabljanjekandidatov za pridobitev VEDJRKB-izvidnik, saj so v enoto dobilinekaj novih vojakov. Marca so naosrednjem vadišču SV na Počkuizvedli še enotedensko terenskousposabljanje, med katerim sopreverili usposobljenost po oddelkih.Poveljnik izvidniške čete v18. bataljonu JRKBO nadporočnikGorazd Stergar je povedal, da zdajizvajajo v četi vodno usposabljanje,ki ga bodo konec junijakončali s preverjanjem vodov.Vsa usposabljanja v enoti zaradizamud pri dobavi vozil in opremezdružujejo z uvajanjem noveopreme, katerega del je bila tudiizvedba pripravljalnega streljanjaz nadgradno bojno enoto s puškomitraljezom7,62 mm FN MAG nalahkih izvidniških vozilih kobra.Jeseni bodo v enoti potekale pripravena certifikacijo in afirmacijo18. bataljona JRKBO.Streljanje iz mirujočega inpremikajočega se vozilaPosadke vozil kobra so na Počkuizvedle pripravljalno streljanjePoročnik Blaž Bidovec:Posadke vozil so dobroopravile nalogo, karkažejo tudi rezultati,čeprav so nekaterioperaterji streljali prvič.12

Nadporočnik GorazdStergar: Zdaj v izvidniškičeti izvajamo vodnousposabljanje, ki ga bomokonec junija končali s preverjanjemvodov.na zaporednih številkah 1 in 2.V pripravljalnem rajonu so najprejpripravile vozilo za delovanje.Na izhodiščni črti so oborožitevnapolnile s strelivom, nato pana ognjeni črti začele streljati.Streljanje na zaporedni številki1 je potekalo iz mirujočega vozilana tri stacionarne tarče, velike1 meter x 1 meter na razdaljah800, 400 in 100 metrov. Na zaporedništevilki 2 je potekalo streljanjeiz premikajočega se vozila nastacionarne tarče na razdaljah od800 do 400 metrov in od 400 do100 metrov. Postopek streljanja jepotekal tako, da je operater najprejpoiskal cilj, izmeril razdaljoz laserskim daljinomerom in popovelju poveljnika vozila začelognjeno streljati s kratkimi rafali.Delo operaterja v vozilu je nadziralpoveljnik vozila, ki je lahko po potrebitudi prekinil ogenj. Poveljniklahkega izvidniškega voda vizvidniški četi 18. bataljona JRKBOporočnik Blaž Bidovec je ocenil, daso posadke dobro opravile nalogo,kar kažejo tudi rezultati, čeprav sonekateri operaterji z nadgradnobojno enoto streljali prvič.Možnost ognjenega delovanjatudi ob JRKB-kontaminacijiNadgradno bojno enoto s puškomitraljezom7,62 mm FN MAGna lahkih izvidniških vozilihkobra upravlja operater, ki ima vposadki, v kateri sta še voznik inpoveljnik, največ nalog, saj skrbitudi za delovanje izvidniške JRKBspecialističneopreme v vozilu inza sredstva zvez. Nadgradno bojnoenoto operater upravlja prekkamere iz notranjosti vozila, nazaslonu pa spremlja dogajanje in skomandno palico usmerja orožjeter ga tudi proži. Usmerjanje inproženje orožja potekata v zaprtemvozilu, kar posadki omogoča,da lahko ognjeno deluje tudi vJRKB-kontaminiranem okolju.Nova vozila dodatna spodbuda za vojakeVojakinja Marica Gulič:Delam kot operaterka v posadki lahkega izvidniškegavozila kobra. Kot kolektiv se dobro razumemoin si med seboj pomagamo, nova vozila pa sobila za nas dodatna spodbuda. S spoznavanjemin uporabo nove opreme na vozilih kobra nismoimeli težav, saj smo že prej delali na podobnih detektorjih.V našem vodu sem edina ženska in semglede na delo v povsem enakopravnem položajukot fantje.Vojak Martin Strelec:V posadki vozila kobra sem operater. Usposabljanjeza delo z novimi vozili je zelo sistematično,kar pomeni, da postopno dopolnjujemo znanje.Začeli smo z osnovami vozila in nove JRKB-izvidniškeopreme, zdaj pa v urjenja vključujemo tudidoločene elemente taktike. Z nadgradno bojnoenoto sem streljal drugič, prvič pa bolj poskusno.Z rezultati streljanja sem zadovoljen, čeprav menim,da bom moral za večjo natančnost zadetkovznanje še bolj izpopolniti.Chemical, Biological, Radiological and NuclearDefence Battalion Light ReconnaissancePlatoon exercise with CobrasOn Friday, 29 May, members of the Light Reconnaissance Platoonof the 18th Chemical, Biological, Radiological and Nuclear DefenceBattalion Reconnaissance Company carried out field training comprisinga firing exercise with 7.62 mm FN MAG machine guns mountedon Cobra light reconnaissance vehicles. The field training took placeat the Poček training area. The vehicle crews trained in firing fromboth stationary and moving vehicles to targets 800 m away in 100 mincrements.13

sv 9iz sveta letalstvaNadzor iz zrakaLeta 1940 se je v bitki za Britanijo pojavil radar, ki je bilodločilnega pomena za obrambo Velike Britanije. Danesse veliko držav za svojo obrambo in obrambo svojihsil v drugih državah opira na sisteme, ki omogočajonadzor zračnega prostora, morja in kopnega iz zraka.Letala za zgodnje odkrivanje in opozarjanje ter nadzorAEW&C (airborne early warning and control) so razviliza pokrivanje sivih lis v ozkih dolinah, kjer stacionarneradarske postaje niso zagotavljale radarske pokritosti.Danes sisteme AEW&C uporabljajo predvsem zaradipreproste uporabe in kratkega odzivnega časa, kjerkoli sepojavi potreba po njihovi navzočnosti.Besedilo in fotografije: Borut PodgoršekE-2 hawkeyePrvo namensko letalo za zgodnjeodkrivanje, opozarjanje innadzor je bil E-2 hawkeye podjetjaNorthrop Grumman (NG), ki staga poganjala turbovijačna motorja.Mornarica ZDA je dobila E-2Aleta 1964 med vietnamsko vojno.Opremljen je bil s 7,3-metrsko antenskokupolo in radarjem APS-96podjetja General Electric (GE).E-2C hawkeye II z novim radarjemAPS-120 je prišel v uporabo leta1973. Posadka E-2C šteje dva pilota,radarista, kontrolorja zračnegaprostora in poveljujočega častnika.Letalo tehta 23,6 tone, na misiji vradiu 500 kilometrov okrog izhodiščnebaze oziroma letalonosilkelahko ostane neprenehoma štiriure, pri tem pa lahko doseže višino9390 metrov. Poleg vojne mornariceZDA, ki uporablja 75 letal,jih imajo Egipt sedem, Francijatri, Izrael štiri, ki jih ne uporabljaveč, Japonska 13, Singapur štiri,Tajvan šest in Mehika tri nekdanjeizraelske. Trenutno letala E-2Copremljajo po novih standardihiz leta 2000. Posodobitev obseganove osemkrake propelerje podjetjaHamilton Sundstrand in novkokpit. Mornarica ZDA je prve prenovljenehawkeye dobila leta 2001.Izvozni modeli imajo tudi možnostza vgradnjo šobe za prečrpavanjegoriva v zraku in so prilagojeni zapristajanje na kopenskih letališčih.Enak radar, kot ga ima hawkeye,so vgradili tudi na letala P-3 orionpodjetja Lockeed Martin, ki jihuporablja ameriško ministrstvoza domovinsko varnost. Orioniomogočajo opravljanje daljšihmisij, posadka pa ima večji delovniprostor. Kljub trenutni prenoviSlovenski letalski portalwww.sierra5.netKokpit B707 E-3A sentry14

hawkeyev Northrop Grumman žerazvija model nove generacije E-2Dadvanced hawkeye. Za razvoj so želeta 2003 dobili 1,93 milijarde dolarjev.Razvoj obsega izdelavo dvehtestnih letal, ki sta prvič vzletelileta 2007. V letalu je vgrajen novkokpit, ki bo pilotoma omogočalopravljati tudi delo poveljujočegačastnika, poleg tega pa so vgradiliše nov radar APY-9 UHF. Ameriškamornarica naj bi imela do leta 2020v svoji floti 75 letal E-2D.Boeing E-3 sentryNa platformi potniškega letalaB707-320B so naredili prvo reakcijskoletalo za zgodnje odkrivanje,opozarjanje in nadzor (AirborneWarning and Control System –AWACS) ter ga poimenovali E-3sentry. Gre za 152 ton težko letalos štirimi reakcijskimi motorji zvgrajenim radarjem APY-1, poznejepa so začeli vgrajevati sodobnejširadar APY-2. Antenska kupola, kije vgrajena na hrbtu letala, imapremer 9,1 metra in je visoka1,9 metra. Radar zaznava cilje v oddaljenostiveč kot 375 kilometrov.Ameriške letalske sile so dobileprve sentryje leta 1977. Skupno sojih naročile 34. Poleg ZDA so sentryjekupile tudi zveza Nato (18 jihje stacioniranih v letalski baziGeilenkirchen v Nemčiji), SavdskaArabija pet, Velika Britanija sedemin Francija štiri. Danes je v uporabiše 65 teh letal. Ameriški in Natovisentryji so opremljeni z motorjiTF33s podjetja Pratt & Whitney, kipa jih zdaj zamenjujejo z varčnejšimiin tišjimi motorji JT8D-219 istegaproizvajalca. Britanski, francoskiin savdski sentryji so opremljeni zmotorji CFM56-2 proizvajalca CFMInternational, poleg tega pa imajovgrajeno šobo za prečrpavanjegoriva v zraku. Potovalna višina E-3je 9000 metrov, v zraku pa lahkobrez prečrpavanja goriva ostane11 ur. V letalu so v pilotski kabinipilot, sopilot, navigator in letalskiinženir, v opazovalno-nadzornemdelu v različicah E-3B in C je po 18članov posadke, v različicah E-3Apa 13. Vsa letala med prenovoposodabljajo v standard block40/45. Ko so v Boeingu leta 1991ustavili proizvodnjo letal B707, sose odločili, da bodo awacse ponudilina platformi letala B767-200ER,ki ima večji dolet (550 kilometrov),daljše trajanje leta (13 ur) in višjopotovalno višino (12.000 metrov).Hkrati ponuja za polovico več prostorakakor B707. Štiri letala E-767je kupila Japonska.A-50Sovjetska zveza je s sistemi zazgodnje odkrivanje, opozarjanjein nadzor iz zraka v primerjaviz ZDA precej zamujala. Razvoj v tejdržavi se je pod vodstvom razvojnegabiroja Vega NPO začel že leta1965. Beriev je vgradil sistem naletalo Iljušina Il-76MD, ki je dobilooznako A-50. Letalo je prišlo voperativno uporabo šele leta 1984,približno šest let za sentryjem.Natančnih podatkov o izdelanihletalih ni, ocenjujejo pa, da je taštevilka približno 26, od teh naj bijih še ducat letelo v ruskih letalskihsilah. Gre za 190-tonsko letalo,ki z opremo tehta kar 210 ton.Poganjajo ga štirje turboventilatorskimotorji rybinsk D-30, ki pa jihnadomeščajo z novejšimi motorjiperm PS-90A. V letalu so štirječlani posadke in enajst operaterjev.Kljub dejstvu, da je A-50 nekolikovečji od E-3, ima zaradi velikemase nekoliko slabše performanse.Na območju s 1000 kilometripremera lahko leti štiri ure napotovalni višini 10.000 metrov.Posodobljen berijev ima oznakeA-50U, izvozni model pa A-50E.Leta 1999 je Indija zavrnila nakuptreh letal A-50E, že naslednje letopa jih je najela za uporabo medvojaško vajo in za to Rusom plačala1,9 milijona dolarjev. Rusi so A-50Eponudili tudi Kitajski, vendar seza nakup šestih letal v skupnivrednosti milijarde dolarjev Kitajciniso odločili.EMB-145 erieyeDo zdaj opisana letala imajo radarskokupolo oziroma anteno nazgornjem delu letala v obliki diska,erieye pa pripada novi generacijiletal za opazovanje iz zraka, kiimajo anteno v konzoli. SistemEMB AEW&C so razvili na podlagiEricssonovega aktivnega faznegarešetkastega pulznega dopplerskegaradarja erieye. Antenskakonzola je na hrbtnem delu trupa,sledi pa ciljem na območju 150°na obeh straneh. Doseg radarja je450 kilometrov, značilna oddaljenostciljev pa do 350 kilometrov.Ladje zazna na razdaljah do 370kilometrov, letala na razdaljah do450 kilometrov, rakete na razdaljahdo 150 in lovska letala na razdaljahdo 350 kilometrov. Cilje, kiso zunaj vidnega kota primarnegaradarja, zaznavata sekundarna sistema,vendar na krajših razdaljah.Prvi erieye je razvil švedski Saab, kije radarje PS-890 vgradil na letalasaab 340B švedskih letalskih sil.PS-890 je sestavljen iz 192 modulov,ki so vgrajeni v osem metrovdolgi konzoli. S100B argus, kakorso letalo poimenovali, je prišlo vuporabo v švedske letalske sile leta1997. Ta letala so uporabljali le zaposredovanje izvidniških podatkovna zemljo, kjer so jih obdelali. Dveizmed šestih letal so posodobili vstandard S100D s tremi postajamiza operaterje in linkom 16 terradiom have quick II in sistemomidentifikacije IFF mode 4. Tajska jenaročila eno letalo S100B (nekdanješvedsko) s še enim opcijskimnaročilom. Pakistan je naročil petletal s sistemom erieye, vgrajenimna letala saab 2000. Prvega sopredstavili na lanskem letalskemsalonu v Farnboroughu. Tudišvedske letalske sile naj bi dobilešest enakih letal. Po nekaterihpodatkih naj bi se tudi Poljskazanimala za sistem erieye, sicervgrajen na letalo casa 295M. Saabje za Brazilijo radarje erieye vgradilna letala embraer 145SA. Slabih21 ton težko letalo ima vgrajenihpet delovnih mest za operaterje, vzraku lahko ostane do šest ur napotovalni višini 9000 metrov. Radijdelovanja je omejen na 280 kilometrov.Brazilija ima pet letal s toopremo z oznakami E-99. Od leta2002, ko Brazilija uporablja ta letalaza nadzor nad ilegalnimi preletinad prostranstvi Amazonke, seje območje njihovega nadzorapovečalo z 38 na 70 odstotkov.Poleg Brazilije sta takšna letalanaročili še Mehika, in sicer eno, terGrčija štiri. Erieye je že skopiralatudi Kitajska in ga vgradila naletalo shaanxi aircraft Y8 oziromaAn-12. KJ-200, kakor so ga označili,je poletel 8. novembra 2001. DrugiKJ-200 je poletel leta 2005, vendarje leto pozneje zaradi zaledenitvestrmoglavil.Boeing B737 AEW&CTrenutno najbolje prodajanoletalo za zgodnje odkrivanje,opozarjanje in nadzor je BoeingovB737 AEW&C, izdelan na platformipotniškega letala B737-700.Antenska konzola je na vrhutrupa letala, radar pa je izdelal NG.Večnamenski radar z elektronskimskeniranjem ima 10,7 metra dolgoanteno z bočno usmerjenimi režami(side looking arrays), manjšianteni pa pokrivata sprednjo inzadnjo sfero ter tako omogočatapokrivanje območja 360° okrogletala. Največja vzletna masa letalaje 77 ton, v zraku pa lahko z dodatnimirezervoarji v trupu ostaneosem ur. Največja višina, ki jo lahkodoseže, je 12.000 metrov, delujepa na območju 500 kilometrovokrog izhodiščne baze. V osnovniizvedbi ima dva člana posadke inšest operaterjev. Na letalo lahkovgradijo do deset delovnih mest.15

sv 9iz sveta letalstvaB737 AEW&COpcijsko lahko vgradijo tudi šoboza prečrpavanje goriva v zraku indodatne rezervoarje. B737 AEW&Cstane 200 milijonov dolarjev oziromapolovico manj kot B767 awacs.Avstralija je leta 1999 naročilašest letal. Prvo letalo so dobili leta2004, julija pa pričakujejo še dveletali, sicer začasno opremljenile za urjenje posadk. Dokončnojih bodo z elektronskimi sistemiopremili do začetka leta 2010. Poštiri letala sta naročili še Turčija inJužna Koreja.HelikopterjiNepotrebne izgube ladij britanskemornarice v falklandski vojni leta1982 so povzročile zahteve povključitvi helikopterjev z vgrajenimisistemi za zgodnje odkrivanje inopozarjanje ter nadzor v kraljevskomornarico Velike Britanije. Ta medfalklandsko vojno ni imela svojepodpore AEW&C iz zraka, zatose je zanašala na pomoč ameriškemornarice in letal E-2C. Za zagotovitevlastne podpore so na helikopterjawestland sea king vgradiliradar thorn-EMI searchwater inju še med vojno z letalonosilkoHMS Illustrious poslali na kriznoobmočje. Helikopter sea kingAEW2A z maso 9,7 tone je imeldva operaterja sistemov. V zrakuje lahko 375 kilometrov, okrogletalonosilke pa je lahko ostal slabeštiri ure. V isti seriji so predelali šeenajst sea kingov. Podobne sistemeso vgradili tudi na tri španske helikopterjesikorsky SH-3H. Zadnjaserija sea kingov z oznakamiAScC7 ima vgrajen Thalesov radarsearchwater 2000AEW. Predvidomabodo ti helikopterji v uporabi vsajdo leta 2020, potem pa naj bi jihže na dveh novih letalonosilkahnadomestili konvertiplani V-22ospreyji podjetij Bell in Boeing aliAW101 podjetja Agusta Westland.Zadnje že uporablja italijanskamornarica, ki ima v svoji floti štirihelikopterje AW101 Mk112, opremljenez radarjem galileo avionicaMM/HEW 748.Rusi so s sistemom za zgodnjeodkrivanje in opozarjanje ternadzor opremili Kamove helikopterjeKa-31. Radar E801M oko sorazvili pri Niiru. Antena je vgrajenav pravokotno ohišje z merami6 m x 1 m in je vgrajena pod truphelikopterja. Med vzletom inpristankom je zložena pod trup.Helikopter z maso 12,5 tone imadva člana posadke. Radarska slikaje posredovana na ladjo, kjer jotudi obdelajo. V zraku lahko ostanedve uri in pol, zazna pa letala v oddaljenosti115 kilometrov in ladje voddaljenosti 250 kilometrov. Indijaje naročila 15 helikopterjev Ka-31.Nadzor kopnegaVečina AEW&C ima zmožnostzaznavanja in spremljanja ladij,zaznavanje in spremljanje manjšihvozil, na primer avtomobilov, pa stanemogoča, zato so začeli uporabljatisintetične režne radarje (syntheticaperture radar – SAR) v kombinacijis sistemom za sledenje tarči. Taksistem je bil že vgrajen na vohunskaletala U2, toda v kombinaciji zvečnamenskim poveljniškim in nadzornimcentrom se je pojavil šele zuveljavitvijo sistema E-8 NG, ki je vosnovi letalo B707-300 in so ga prvičuporabili v zalivski vojni leta 1991.Danes imajo ZDA 17 letal E-8C in doseptembra 2008 so z njimi naleteleveč kot 40.000 ur na 3650 misijah.Letalo ima vgrajen radar APY-7NG in 7,3-metrsko anteno (phasedarray) v konzoli pod trupom letala.V letalu je prostora za 18 operaterjev.Anteno lahko mehansko prestavijotako, da pokriva 120° velik kotna obeh straneh letala. Cilje zaznavana oddaljenosti do 250 kilometrov.Letalo lahko ostane v zraku devetur in leti na višini 12.700 metrov.V programu posodobitve bodo vsaletala opremili z novimi motorjiJT8D-219 in sodobnejšo avioniko.Tako bodo E-8C ostala v operativniuporabi še po letu 2070.Opisani letalniki in sistemi, vgrajeniv njih, omogočajo njihovim uporabnikompodporo humanitarnim,mirovnim in bojnim operacijamter misijam kjerkoli po svetu v najkrajšemmožnem času. Uporabljajojih tudi za zagotavljanje varnostimed pomembnejšimi športnimi inpolitičnimi dogodki.Control from the airIn 1940, during the Battle of Britain, radar proved to be of key importancefor Great Britain’s defence. Today, many countries base theirdefence and the defence of their forces deployed in other countrieson systems that permit monitoring of air, sea and land from the air.Airborne early warning and control aircraft have been developed tocover grey areas in narrow valleys, where stationary radar systemsmay not provide adequate coverage. Today, AEW&C systems continueto be popular because of their simple use and short response time –wherever they are needed.16

sv 9objave ministrstva za obrambošt. 281, 12. junij 2009, 13913.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstvaza obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. srebrno medaljo generala Maistraprejmejo:Gregor HRIBAR, 1971Stanka KEP, 1958Anton VAVROŠ, 1961II. srebrno medaljo Slovenske vojskeprejmeta:Ivan KRAJNC, 1969Dušan SRČIČ, 1964III. bronasto medaljo generala Maistraprejmejo:Boris DELOPST, 1969Martin FABJAN, 1971Silvo KARO, 1960IV. bronasto medaljo Slovenske vojskeprejme:Klemen KOTNIK, 1977Številka: 094-5/2009-18Datum: 8. 5. 2009Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA3914.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstvaza obrambo (Ur. list RS, št. 41/07) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOveliko sabljo Ministrstva za obramboprejmeta:Martin JUGOVEC, 1957Andrej OSTERMAN, 1960Številka: 094-5/2009-19Datum: 8. 5. 2009Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA3915.Na podlagi 46. člena Zakona o službi v Slovenskivojski (Ur. RS, št. 68/07) in 15. a člena Uredbeo činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKTO ODPOVEDI ČINU INODREDBO O PRIZNANJU ČINAUgotovi se, da se je Edvard HAJDINJAK, rojen1958, dne 12. 1. 2009 pisno odpovedal osebnemučinu stotnik.Edvardu Hajdinjaku se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-1/2009-414Datum: 15. 4. 2009Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICA3916.Na podlagi 63. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanjuv Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamODREDBOO NAPREDOVANJU V RAZREDU VIŠJIMVOJAŠKIM USLUŽBENCEMI. napredovanje v XIII. razred:Bogdana PFEIFER CESAR, 1968Zdravko STRNIŠA, 1953Darko ŠEMROV, 1964II. napredovanje v XII. razred:Miran BAROVIČ, 1962Maša BERTOK DUH, 1967Blanka KRIŽ, 1968III. napredovanje v XI. razred:Peter JAZBINŠEK, 1976IV. napredovanje v X. razred:Roman JAKŠE, 1971Vesna KONČINA, 1960Marko KOVAČIČ, 1971Jože LUŽAR, 1971Številka: 811-2/2009-66Datum: 8. 5. 2009Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICA3917.Na podlagi tretjega in petega odstavka 62.člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –uradno prečiščeno besedilo) in 5. člena Uredbeo činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajamODREDBOO PODELITVI ČINA VODNIKBojan BAJC, 1980Leon KAUČEVIČ, 1974Dušan KRAJNC, 1974Peter PLAVČAK, 1978Številka: 811-1/2009-499Datum: 11. 5. 2009Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICA3918.Na podlagi tretjega in petega odstavka 62.člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –uradno prečiščeno besedilo) in 6. člena Uredbeo činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajamODREDBOO PODELITVI ČINA POROČNIKMatej MAROŠEK, 1975Marjan POTOČAN, 1975Številka: 811-1/2009-500Datum: 11. 5. 2009Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICA3919.Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 9. ter 12. člena Uredbeo činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajamODREDBOO POVIŠANJU ČASTNIKOV PPRSv čin nadporočnik:Marko KUHAR, 1966Janez KUŠAR, 1964Bojan TRAFELA, 1973Številka: 811-1/2009-501Datum: 11. 5. 2009Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICA3920.Na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbeo vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03)izdajamODREDBOO POTRDITVI RAZREDA VIŠJIMVOJAŠKIM USLUŽBENCEMI. potrditev XIV. razreda:Vinko VEGIČ, 1961II. potrditev XII. razreda:Matjaž ZAMUDA, 1967III. potrditev X. razreda:Darja BENEDIK, 1961Mihaela HOŠNJAK, 1975Uršula PRISLAN UREK, 1972IV. potrditev IX. razreda:Jasmina BOLKO, 1981Matic Nejc KREČA, 1984Tomaž MAKAN, 1981Sandi REČNIK, 1981Maja SEVER, 1979Jernej ŠKRGET, 1980Katja VLAJ GOLEŽ, 1975Številka: 811-2/2009-72Datum: 13. 5. 2009Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICA3921.Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbeo činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajamODREDBOO POVIŠANJU ČASTNIKOVI. v čin major:Darko PAVLEC, 1961II. v čin stotnik:Peter HRIBERŠEK, 1975Boštjan LESJAK, 1970Nataša ZORMAN, 1974Številka: 811-1/2009-521Datum: 14. 5. 2009Dr. LJUBICA JELUŠIČMINISTRICA3922.UKAZ ŠT. 094-3/2009-491NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 2. 4. 2009Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)ter 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:medaljo v službi miruza sodelovanje v operaciji v podporo miru vmednarodnih silah naslednjim pripadnikomSVNKON 10 ISAF:Aleksander BUKOVIČ, 1963Boris URŠIČ, 1960Ivan ZORE, 1957Številka: 094-3/2009-491Datum: 2. 4. 2009GeneralpodpolkovnikAlbin GUTMANNAČELNIK3923.UKAZ ŠT. 094-3/2009-492NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 2. 4. 2009Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)ter 2. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejme:medaljo v službi miruza sodelovanje v operaciji v podporo miru vmednarodnih silah naslednjemu pripadnikuSVNKON 1 UNTSO:Boris PLOŠINJAK, 1959Številka: 094-3/2009-492Datum: 2. 4. 2009GeneralpodpolkovnikAlbin GUTMANNAČELNIK3924.Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 9. ter 12. člena Uredbeo činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. listRS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter Odredbeministra za obrambo RS, št. 811-6/2006-5 zdne 13. 7. 2006, izdajamODREDBOO POVIŠANJU PODČASTNIKOV PPRSv čin višji vodnik:Boštjan JELENC, 1978Borut LAMPRET, 196815

sv 9objave ministrstva za obrambošt. 281, 12. junij 2009, 2Tomaž LEBAN, 1970Samo NOVAK, 1965Rožle PODBORŠEK, 1974Številka: 811-1/2009-522Datum: 11. 5. 2009GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK GŠSV3925.Na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbeo vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03)izdajamODREDBOO POTRDITVI RAZREDA NIŽJIMVOJAŠKIM USLUŽBENCEMI. potrditev VIII. razreda:Franci ŠERE, 1968II. potrditev V. razreda:Iztok BALAŽIC, 1974Aleš FRANK, 1976Miran MIHELJ, 1956Renata PRAPROTNIK, 1973Smiljan STUBIČAR, 1977Albin VIDRIH, 1970Nataša VRANEŠIČ, 1971III. potrditev IV. razreda:Grozdan GRIŽANČIČ, 1967Peter VIDONJA, 1970IV. potrditev III. razreda:Slavko ČOT, 1984Aleš OGRIN, 1982V. potrditev I. razreda:Mihael PLEVNIK, 1959Številka: 811-2/2009-70Datum: 12. 5. 2009GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK GŠSV3926.Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) 9. in 10. člena Uredbe o činihin poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter Odredbeministrice za obrambo RS, št. 811-1/2009-496 zdne 6. 5. 2009, izdajamODREDBOO POVIŠANJU PODČASTNIKOVI. v čin višji praporščak:Janez ŠMID, 1965Igor TOMAŠIČ, 1964II. v čin praporščak:Jožef ROMIH, 1960III. v čin višji štabni vodnik:Gregor FERBEŽAR, 1973Robert GREGORIČ, 1967Matjaž KOŠTRUN, 1967Dušan KUNAVER, 1960Frenk MAJCEN, 1968Aleš MIHELIČ, 1971Mitja REBEC, 1973Anton RUPNIK, 1960Matjaž ŠINIGOJ, 1965Sulafa ŠPRUK OSMAN, 1971Robert ŠTEFANIČ, 1968IV. v čin štabni vodnik:Roman ANDOLJŠEK, 1961Stanislav ANDREJAŠ, 1960Janez ARZENŠEK, 1967Darko BEGIĆ, 1975Ernest BERA, 1963Robert BRATUŠA, 1974Igor BREŠAN, 1961Branko BUNDERLA, 1957Goran CAR, 1977Peter CESAR, 1974Jožef CIGLAR, 1969Dušan ČERNELIČ, 1968Andrej ČMAK, 1970Matej DEBEVEC, 1973Matjaž DELALUT, 1968Mirko EKART, 1974Peter FIC, 1954Franjo FILIPOVIĆ, 1960Gregor FRAS, 1970Jožef GAJSKI, 1955Robert GORJUP, 1966Milan GRIČAR, 1971Melita HRIBLJAN, 1977Matjaž HROVAT, 1975Marko JELEN, 1975Tanja JESENOVEC, 1979Špela KLANČAR, 1977Margareta KNAFELC, 1973Robert KOBAK, 1971Aleš KOCBEK, 1973Franc KRIŽMAN, 1961Marjan KRULC, 1971Bernard LAMPE, 1959Mojca LUKAN, 1964Zoran LUKIĆ, 1974Zvonko MAICEN, 1956Franjo MARKELC, 1968Tina MARKELJC, 1975Robert MATKOVIČ, 1975Blaž MIŠETIĆ, 1968Marjan MOZOLI, 1970Žarko NAGODE, 1971Mojca NAVRŠNIK, 1969Gorazd PEČNIK, 1974Dejan PEER, 1971Radko PETROVIĆ, 1961Stipo PETRUŠIĆ, 1964Mitja PLANINC, 1973Cvetka PODBREGAR, 1966Emanuela POŽAR, 1973Sanda RIMAHAZI, 1968Robert RUPAR, 1968Damjan RŽEN, 1970Jožef SIMONIČ, 1962Matjaž ŠPILAR, 1970Zlatko TOMIĆ, 1959Matej TRAFELA, 1973Tomaž VARGA, 1974Kristina VATOVEC, 1977Robert VESENJAK, 1969Stojan VIVOD, 1970Marjan ZADNIKAR, 1969Miran ZALOKAR, 1961Karmen ZAVODNIK, 1965Zoran ŽELE, 1971V. v čin višji vodnik:Mauro BREŠČIČ, 1967Aljoša CRKVENJAŠ, 1974Boris ČELOFIGA, 1974Marjan FERLIN, 1972Jernej HENIGMAN, 1966Roman IVANUŠA, 1970Bojan JANČAR, 1970Aleš JESIH, 1977Miran KAPUN, 1972Peter KLEMENC, 1971Robert KNEP, 1979Miroslav KOVAČEC, 1968Matjaž LORENČIČ, 1976Igor LUKAN, 1974Andrej MEDVED, 1962Fikret PANDŽIĆ, 1960Andrej PAVLIHA, 1980Aleš PERKO, 1980Gorazd PODLESNIK, 1970Benjamin PRELOG, 1977Klemen RUDOLF, 1972Boštjan SKVARČA, 1974Boštjan ŠTURM, 1975Ivan URBANČIČ, 1981Beno VIDIC, 1973Milan VIDOVIĆ, 1965Alen VUČKO, 1975Dejan ZARNIK, 1976Številka: 811-1/2009-523Datum: 14. 5. 2009GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK GŠSV3927.ODREDBA ŠIFRA 811-1/2009-8POVELJNIKA 17. BATALJONAVOJAŠKE POLICIJEZ DNE 12. 1. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 4. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin naddesetnik:Edvin AJDNIK, 1972Matjaž BEGIČ, 1967Franc BONČINA, 1965Miha BOŽIČ, 1980Maja ČEBAVS, 1981Denis DOMADENIK, 1975Zoran GOLEŽ, 1972Mirko GOLOVRŠKI, 1967Dejan GRABRIJAN, 1978Marko HLEBANJA, 1980Aleš HOJNIK, 1978Jure IGLIČ, 1977Nina KASTELIC, 1979Damijan KIRBIŠ, 19760Meta KOCIJANČIČ, 1975Robert KOLEŽNIK, 1978Franci LOGAR, 1966Nace PAVLIN ZAKOVŠEK, 1975Aleš PETERNEL, 1978Janko POTOČNIK NUČIČ, 1973Andrej PROSEN, 1979Dušan PŠAJD, 1969Primož PŠENIČNIK, 1973Mito SMERDELJ, 1976Emir SOFTIĆ, 1979Uroš SVETINA, 1980Alojz ŠEKORANJA, 1970Dejan ŠTUMBERGER, 1980Peter TOMAŽIČ, 1978Marijan VEHOVEC, 1965MajorMarjan SIRKPOVELJNIK3928.UKAZ ŠT. 094-3/2009-81POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKEZ DNE 20. 1. 2009Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)in Ukaza o priznanjih Poveljstva sil Slovenskevojske, št. 094-1/2007-247 z dne 19. 10. 2007PODELJUJEMpriznanja Poveljstva sil Slovenske vojske:1. srebrni meč PS:Ivan ARNEJČIČ, 19652. bronasti meč PS:Valter BOŠTJANČIČ, 1957Gregor HAFNER, 1977Darko HORVAT, 1982Drago JANŽIĆ, 1980Robert JASENC, 1969Pavel JEREB, 1960Tom Nino KASTELIC, 1974Tonček KATIČ, 1983Alen KEBER, 1975Zoran MARIJANOVIĆ, 1974Saša MARKOVIĆ, 1984Miha MAYER, 1978Klemen MIJATOV, 1975Boštjan MOČNIK, 1974Bojan POGRAJC, 1961Jože SMODIČ, 1980Iztok STAVANJA, 19723. pohvalo poveljnika sil:Martin BEVC, 1974Sebastian BRUNER, 1982Edvard FRELIH, 1981Jurij GORENC, 1969Robert GRADIŠČAJ, 1970Marko KUHARIČ, 1977Lenart PUPAHER, 1980Darko RADOŠ ROTH, 1979Andrej SIMONIČ, 1986Aleš SOBOČAN, 1981Andrej STERNEN, 1980Bojan ŠESTAN, 1978Mihael TAVČAR, 1977Matjaž VINDIŠ, 1979Jana ŽERDONER, 1988BrigadirAlan GEDERPOVELJNIK SIL3929.UKAZ ŠT. 094-1/2009-29POVELJNIKA 430. MORNARIŠKEGADIVIZIONAZ DNE 21. 1. 200916

sv 9objave ministrstva za obrambošt. 281, 12. junij 2009, 3Na podlagi Pravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/07) in Ukaza o priznanjih430. mornariškega diviziona Slovenskevojske, šifra 960-00-1/2005-1 z dne 4. 1. 2005PODELJUJEMpriznanja 430. mornariškega diviziona:1. malo zlato plaket 430. MOD:Sandi BEČAJ, 1964Edi JERAN, 19592. malo srebrno plaketo 430. MOD:Radovan ČIČKOVIČ, 1970Robert KERŠEVAN, 1960Goran MARČIĆ, 1978Boštjan OMERZA, 1970Damjan URBANICA, 1979Simon VRABEC, 19763. bronasto medaljo 430. MOD:Boštjan Jože KOSI, 19694. veliko bronasto plaketo 430. MOD:Akademski jadralni klub Fakultete za pomorstvoin promet PortorožMORS, Urad za nabavo in upravljanje z materialnimisredstvi, Oddelek za obrambna naročilaHaprha Sea d. o. o.5. veliko srebrno plaketo 430. MOD:Bojan GRAHZdravko KOVAČ6. listina 430. MOD za sodelovanje:Vrtnarstvo Bordon d. o. o.Kapitan fregateAndrej ANDROJNAPOVELJNIK3930.UKAZ ŠT. 094-1/2009-26NAMESTNIKA NAČELNIKAPOVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLEZ DNE 23. 1. 2009Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) inUkaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanjein usposabljanje o priznanjih Poveljstva zadoktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006PODELJUJEMpriznanja Poveljniško-štabne šole slušateljem 14.generacije štabnega šolanja častnic in častnikovSlovenske vojske, ki so dosegli najboljši učni uspeh1. zlati znak Poveljniško-štabne šoleprejme:Bojan LANGERHOLC, 19742. srebrni znak Poveljniško-štabne šoleprejme:Rajko LIKAR, 19653. bronasti znak Poveljniško-štabne šoleprejme:Tomaž VISINSKI, 1970PodpolkovnikAnton VAVROŠNAMESTNIK NAČELNIKA3931.UKAZ ŠT. 094-1/2009-20NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠZ DNE 23. 1. 2009Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) inUkaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanjein usposabljanje o priznanjih Poveljstva zadoktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006PODELJUJEMza odlično večletno sodelovanje in podporo Poveljniško-štabnišoli pri izvedbi štabnega šolanjabronasto plaketo PŠŠ:430. mornariški divizion11. bataljon za zvezePodpolkovnikAnton VAVROŠNAMESTNIK NAČELNIKA3932.UKAZ ŠT. 094-1/2009-21NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠZ DNE 23. 1. 2009Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) inUkaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanjein usposabljanje o priznanjih Poveljstva zadoktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006PODELJUJEMza odlično večletno sodelovanje in podporo Poveljniško-štabnišoli pri izvedbi štabnega šolanjačastnic in častnikov Slovenske vojske1. srebrno plaketo PŠŠ:Andrej CESTNIK, 19562. bronasto plaketo PŠŠ:Janez DOLINAR, 1957Emil PIŽORN, 1951PodpolkovnikAnton VAVROŠNAMESTNIK NAČELNIKA3933.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-47POVELJNIKA 20. MOTBZ DNE 26. 1. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – ZObr – UBP1), drugega in tretjegačlena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednje pripadnice in pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnik:Matjaž KOREN, 1984Tadej LAH, 1981Andrej ŽAKELJ, 19822. v čin poddesetnik:Blaž BERGLEZ, 1987Marko BOHAK, 1983Damjan ČASAR, 1984Mitja FRANC, 1982Marko GAČNIK, 1987Zvonko HEBAR, 1979Aljoša HRIBAR, 1974Devis JEZOVŠEK, 1977Nejc KROFL, 1983Gregor PERPAR, 1979Simon PLANŠAK, 1984Matic REPINA, 1984Borko SOČIČ, 1977Gorazd ŠTALEKAR, 1974Tomaž TOMAŽIČ, 1983MajorIgor ISKRAČPOVELJNIK3934.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-82POVELJNIKA 17. BATALJONA VOJAŠKEPOLICIJEZ DNE 29. 1. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 2. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin poddesetnik:Željko BRATUŠEK, 1979Uroš CERKOVNIK, 1977Uroš KOREN, 1983Simon NAVODNIK, 1980Robert ŠFILIGOJ, 1974MajorMarjan SIRKPOVELJNIK3935.UKAZ ŠT. 094-1/2009-22NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠZ DNE 2. 2. 2009Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) inUkaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanjein usposabljanje o priznanjih Poveljstva zadoktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006PODELJUJEMza odlično sodelovanje in podporo pri izvedbiprogramov Poveljniško-štabne šole ter dobre inkorektne medosebne odnosezahvalno listino Poveljniško-štabne šole:Centru za obrambno usposabljanje PoljčePodpolkovnikAnton VAVROŠNAMESTNIK NAČELNIKA3936.UKAZ ŠT. 094-1/2009-23NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠZ DNE 2. 2. 2009Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) inUkaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanjein usposabljanje o priznanjih Poveljstva zadoktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006PODELJUJEMza odlično sodelovanje in podporo pri izvedbiprogramov Poveljniško-štabne šole ter dobre inkorektne medosebne odnosesrebrno plaketo PŠŠ:TV-studio PoljčePodpolkovnikAnton VAVROŠNAMESTNIK NAČELNIKA3937.UKAZ ŠT. 094-1/2009-24NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠZ DNE 2. 2. 2009Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) inUkaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanjein usposabljanje o priznanjih Poveljstva zadoktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006PODELJUJEMza večletno uspešno delo pri razvoju in delovanjuPoveljniško-štabne šolebronasto plaketo PŠŠ:Brane AMBROŽIČ, 1956Miha KIC, 1965PodpolkovnikAnton VAVROŠNAMESTNIK NAČELNIKA3938.UKAZ ŠT. 094-1/2009-25NAMESTNIKA NAČELNIKA PŠŠZ DNE 2. 2. 2009Na podlagi 38. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) inUkaza poveljnika Poveljstva za razvoj, izobraževanjein usposabljanje o priznanjih Poveljstva zadoktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje,šifra 094-1/2006-60 z dne 30. 11. 2006PODELJUJEMza dolgoletno delo v Poveljniško-štabni šoli,velik prispevek pri strokovnem razvoju šole terkrepitvi kolektiva in medsebojnih odnosovzlato plaketo PŠŠ:Stojan ZABUKOVEC, 1961PodpolkovnikAnton VAVROŠNAMESTNIK NAČELNIKA3939.ODREDBA ŠT. 094-1/2009-64POVELJNIKA 1. BRIGADEZ DNE 6. 2. 2009Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95,44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih 1. brigadeSV, št. 094-1/2008-1750 z dne 13. 10. 2008PODELJUJEMI. medaljo II. stopnje,ki jo prejmeta:Jurij RADUHA, 1974Robert KOČAR, 196917

sv 9objave ministrstva za obrambošt. 281, 12. junij 2009, 4II. medaljo III. stopnje,ki jo prejmejo:David BOGOVIČ, 1986Tomislav BOGOVIČ, 1980Mitja COLNER, 1981Lucijan ČUK, 1980Dejan GRABRIJAN, 1978Žiga HAFNER, 1980Miloš JAMAR, 1976Miran KRIM, 1981Veronika LIKEB, 1974Janko MAJCEN, 1971Andrej PLAVŠAK, 1985Rok SUŠEC, 1981Damjan ŠABEC, 1987Almir ŠILJEGOVIĆ, 1982Denis ŠIMAC, 1981Primož Gregor ŠTANGAR, 1974Benjamin TRAVNER, 1981Matjaž VOLOVEC, 1979Uroš ZALAR, 1979Uroš ZVER, 1986Luka ŽNIDARŠIČ, 1979BrigadirBojan POGRAJCPOVELJNIK3940.ODREDBA ŠIFRA 811-1/2009-101POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGABATALJONAZ DNE 6. 2. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1), 2. in 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnik:Andrej JEREB, 1979Domen MOHORČIČ, 1983Tomaž PAJNTAR, 19812. v čin poddesetnik:Mitja COLNER, 1981Gorazd DREVENŠEK, 1974Marjana KASAPOVIĆ, 1980Valentina KLANČNIK, 1980Vesna KOLAR, 1982Miha KRAJNC, 1980Jure LEGAN, 1984Boris MLADKOVIČ, 1976Aljaž PIRŠ, 1981Jasmin PLANTAN, 1984Silva RUDOLF, 1984Enej SAMARŽIJA, 1987Uroš STERLE, 1984Urban VINŠEK, 1986Jana ŽERDONER, 1988MajorPavel JEREBPOVELJNIK3941.UKAZ ŠT. 094-3/2009-275POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKEZ DNE 9. 2. 2009Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07)in Ukaza o priznanjih Poveljstva sil Slovenskevojske, št. 094-1/2007-247 z dne 19. 10. 2007PODELJUJEMpriznanja Poveljstva sil Slovenske vojske:1. srebrni meč PS:Vido BLAŽIČ, 19672. bronasti meč PS:Boris GREGOR, 1960Miha GRGURIČ, 1985Darja HAJDINJAK, 1975Rudi KOŠMRLJ, 1956Franjo LIPOVEC, 1968Matjaž MERKUŽIČ, 1976aMitja PINTARIČ, 1975Tomaž RAŽMAN, 1984Niko RUDOLF, 1968Albin TEPEH, 1967Nataša TOMINŠEK, 19743. pohvalo poveljnika sil:Tanja BELČIČ, 1972Anton JELEN, 1954BrigadirAlan GEDERPOVELJNIK SIL3942.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-137POVELJNIKA 157. LOGISTIČNEGABATALJONAZ DNE 9. 2. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. členaUredbe o činih in povišanju v Slovenski vojski(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAnaslednji pripadnik stalne sestave:v čin poddesetnik:Miha MLAKAR, 1976PodpolkovnikVlado PAKIŽPOVELJNIK3943.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-162POVELJNIKA ESDZ DNE 12. 2. 2009Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 4. člena Uredbe o činihin poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št.99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajamODREDBO O POVIŠANJU VOJAKOVSTALNE SESTAVEv čin naddesetnik:Blaž ŠILER, 1981MajorUroš PATERNUSPOVELJNIK3944.UKAZ ŠT. 094-3/2009-378POVELJNIKA 9. BZOZ DNE 16. 2. 2009Na podlagi ukaza o priznanjih 9. BZO, št. 094-1/2006-7 z dne 20. 2. 2006PODELJUJEMpriznanja 9. bataljona zračne obrambe, ki jihprejmejo:1. bronasto plaketo 9. BZO:Miroslav COLNER, 1981Dejan EKART, 1982Bojan FORTE, 1979Matej KEBRIČ, 1978Barbara SLAK, 19812. kovanec poveljnika 9. BZO:Primož BODLAJ, 1982Miran KOLAR, 1985Darko KREITNER, 1978Tadej MOHORKO, 1982Matej OSET, 1982StotnikVincenc ARKONAMESTNIK POVELJNIKA 9. BZO3945.ODREDBA ŠT. 811-1/2008-185POVELJNIKA 18. BJRKBOZ DNE 19. 2. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – Zobr – UBP) ter 2. in 3. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnik:Matjaž ŽAVBI, 19812. v čin poddesetnik:Aleš CAF, 1984Andrej RUSTJA, 1986Špela ŠTURM, 1980Mitja TORI, 1987Gašper VUZEM, 1985MajorkaTatjana PEČNIKPOVELJNICA3946.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-288POVELJNIKA 74. MOTBZ DNE 10. 3. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter drugega členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:v čin poddesetnik:Tea BUČEK, 1984Boris ČUŠ, 1980Danijel DUH, 1985Dejan FERENC, 1985Beno GOLOB, 1979Renato GOLOB, 1985Amadeja GORNIK, 1986Klavdia HORVAT, 1983Mišel HORVAT, 1978Lidija KLOBUČAR, 1982Denis KOCIPER, 1984Stanislav KOROŠEC, 1985Robert KREVELJ, 1985Bojan LEBAR, 1984Jure MOČIVNIK, 1979Marjan PAR, 1980Aleš PETEK, 1981Petra PLEMENIČ, 1983Nadja ŠIBILA, 1982Štefan ŠIFTAR, 1985Simona VALIČ, 1985Dušan VOGRIN, 1981PodpolkovnikIgor CEBEKPOVELJNIK3947.ODREDBA ŠT. 811-1/2009-319POVELJNIKA 16. BNZPZ DNE 16. 3. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. listRS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter drugega členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06, 116/07)SE POVIŠATAnaslednja vojaka stalne sestave:v čin poddesetnik:Borut VABEL, 1981Gašper REK, 1984PodpolkovnikJani TOPOLOVECPOVELJNIK3948.ODREDBA ŠT. 811-1/2009–305POVELJNIKA 11. BZV VRHNIKAZ DNE 16. 3. 2009Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur.list RS, št. 103/04 – Zobr – UBP1) ter 2. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski(Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07)SE POVIŠAnaslednji vojak stalne sestave:v čin poddesetnik:Igor ŠEGA, 1983MajorMarko KOŠIRPOVELJNIK18

Moj partnerpri šolanjuštipendije za prihodnostin kariero v Slovenski vojskiMinistrstvo za obrambo letos že drugič razpisuje kadrovskeštipendije za poklicno delo v Slovenski vojski oziroma za pogodbenoopravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenskevojske.Štipendije so namenjene vsem mladim, ki si želijo služiti domovini,reševati življenja in pomagati ljudem v stiski v domovini,mogoče pa tudi na misijah v tujini, delati z orožjem invojaško tehniko, pri tem pa spoznavati nove kraje in ljudi terpovečevati ugled in kolektivni duh v Slovenski vojski.Pripadniki Slovenske vojske opravljajo zanimive poklice, zakatere je potrebna izobrazba različnih smeri in stopenj. Znašo štipendijo je laže priti do zanimivega poklica, zato vasvabimo, da si ogledate razpis za dijake in študente (m/ž) zapodelitev štipendij za poklicno delo v Slovenski vojski in zapogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenskevojske za šolsko leto 2009/2010.Razpis in dodatna pojasnila glede javnega natečajalahko od sobote, 13. junija, dobite na www.postanivojak.siin www.mors.si, na sedežih uprav za obramboin telefonski številki 080 13 22. Javni natečaj jeobjavljen tudi na spletnih straneh Ministrstva zajavno upravo na http://www.mju.gov.si. Rok za oddajovloge je 10. oktober 2009.Fotografije: Bruno Toič

sv 9iz vojaškega življenjaIzvidniki 1. brigadena usposabljanjuiz preživetja v naraviBesedilo: Gregor LogarFotografije: Bruno Toič, Brane T. ČervekPripadniki izvidniških vodov 10. in 20. MOTB so imeli majav gozdovih okoli Kočevske Reke enotedensko usposabljanjeiz preživetja v naravi. Uporabljati so smeli nož, vse drugopa so si morali zaslužiti ali izboriti. Vojaki so pridobiliveliko novih veščin in znanja, vendar je bil tečaj tudi zelopsihofizično naporen.Tečaj preživetja je izvedla Šolapreživetja (The School of SurvivalFrom Nature – SSFN), ki jo vodiinštruktor preživetja Brane T.Červek, ki znanje in veščinepreživetja v naravi pridobivaže več kot 18 let. Pri tem ga jezaneslo v marsikateri konec sveta,dvakrat tudi v Avstralijo, kjer se jepreživetja in sožitja z naravo učilod aboriginov in kjer sta ga kotprvega Evropejca celo posvojili dveplemeni. Svoje znanje in veščineže veliko let prenaša na vojake različnihdržav ter vse bolj sodelujez MO, za katerega usposabljaenote za misije po svetu. BraneT. Červek še največ sodeluje priusposabljanju pripadnikov odredaza posebno delovanje, tokrat pa jeučil preživetja izbrane izvidnike iz20. in 10. MOTB.Možgani se morajo očistitiOsnovni tečaj preživetja v naravi jeprogram, ki poteka po določenihmerilih, ta pa se spreminjajo gledena stanje v skupini, nam je povedalinštruktor Červek. Cilja osnovnegatečaja sta spremeniti mišljenje innajti svoj prostor v divjem okolju.Ljudje imamo namreč polno zamisliin »znanja«, ki ga pridobimomimogrede, pa pogosto v resničnemživljenju oziroma preživetjuv naravi nima nobene praktičnevrednosti. Ljudje se morajo naučiti,kot je z metaforo opisal Červek, daiz kače ni mogoče narediti flavte,kot so mogoče kje slišali ali prebrali.Morajo se naučiti uporabljatisvoje možgane, začeti razmišljati,uporabljati logiko, se naučitiopazovati okolico, jo razumevati inizkoristiti. Možgani se morajo očistitivseh nekoristnih stvari, ki jihpodaja televizija, saj je preživetje vnaravi nenehen boj oziroma služba,ki od človeka zahteva popolnoudeležbo in izkušnje.Vojak Matija Vidmar, 20. MOTB:To je moje prvo preživetje. Najbolj sem si zapomnilpomanjkanje hrane, kar se pozna na morali in kondiciji.Naučil sem se veliko zanimivih stvari, še posebejkurjenje ognja. Šele ko veš, koliko energije porabišza netenje ognja, začneš ceniti male stvari, ki jih imašdoma, na primer vžigalnik.22

ki ji navadno sledijo dezorientacija,zmedenost, utrujenost inočitna razburjenost. Tečajnike jeprav tako mučila lakota, saj solahko jedli le tisto, kar so dobili vnaravi, to pa je bilo v prvih dnehpredvsem rastlinje, ki je večinomaneznanega, včasih neprijetnegaokusa, kar se s pravo lakototudi spremeni. Namen takegausposabljanja je naučiti tečajnike,da pozabijo malo na svoj ego, dapostanejo radovedni, ponižni inmajhni z naravo, vendar samozavestni,pravi Brane Červek. »Želelsem, da sami to izkusijo, saj jihšele takrat lahko začnem učiti,«nam je še zaupal.Dragocenaje vsaka iskraIn res je tečajnikom po dveh dnehpostalo laže. Začeli so opazovatiin se odzivati na okolico, delati terrazmišljati, sodelovati in pomagati.Ko so ugotovili, da bodo jedlile tisto, kar bodo sami nabrali aliulovili, so začeli kar hlastati poznanju, kot se je izrazil inštruktorČervek. Znanja so dobili zelo veliko,čeprav se tega še ne zavedajo.Tako so osvojili netenje ognja,čiščenje vode, izdelovanje orodjain orožja, postavljanje bivakov,prepoznavanje užitnih rastlin,nastavljanje pasti, lovljenje divjaditer rib itn. Z delom in praktičnimznanjem so se tečajniki učili tudiNič ni nemogočeCilj osnovnega tečaja preživetjaje torej sprememba mišljenja,preklop s civiliziranega načinaživljenja na preživetvenega, karbo edino pomagalo tečajnikom,če se kdaj znajdejo v nezavidljivempoložaju. Čeprav so imelitečajniki na začetku kar velikotežav, so se kmalu zbrali in nakoncu osvojili zadovoljivo znanje.Zdaj se znajo spoznati z okoljem,ravnati v podobnih razmerah, sePoddesetnik Matej Jagodič, 20. MOTB:To je že moje drugo preživetje. Naučili smo se, kakoloviti ribe, zakuriti ogenj, narediti pasti za zajca, srnoali človeka. Najlepše je bilo, ko smo ujeli veliko ščuko,ki se zdajle suši in jo bomo potem pojedli, se pa počasiže opazi pomanjkanje energije.znajdejo, znajo se usesti, najtistvari zase, poskrbeti zase in zatiste okoli sebe, spoznali so, kajpomeni tovarištvo in kolegialnost,vedo, da nič ni nemogoče, da enprst ni nič, pet prstov pa naredipest, je prepričan Brane Červek.Veliko dela je bilo vloženo v njih inveliko dela je še treba vložiti, todače bodo delali tako naprej, bodoodlični. Vsi vojaki Slovenske vojskebi morali imeti tako izkušnjo, namje še zadovoljen povedal.Vojak Dejan Maruša, 20. MOTB:Tudi jaz sem prvič na preživetju. Zdaj mi ni več težko,na začetku pa potrebuješ kak dan, da se navadiš. Najboljzanimivo je bilo izdelovanje orožja. Prvič v življenjusem videl, kako se naredi peč. Morala in energijesta še kar na ravni, tako da bom zdržal do konca.Vojak David Baš, 10. MOTB:Naučili smo se veliko novih stvari, in sicer katere soužitne rastline, kako se naredi orožje in orodje, kako selovijo divjačina in ribe, kako se kuri ogenj, da dalj traja,kako se postavi bivak, učinkovito posušijo škornji itn.,torej same koristne stvari za naš poklic, če se kdaj kajnaredi. Počutimo se dobro, le lačni smo.To čiščenje možganov dosežeinštruktor Červek tako, da svojimtečajnikom najprej odstrani vseiluzije, ki jih prinesejo s seboj.Izvidniki so se tako že prvi danodpravili na dvanajsturen zelonaporen pohod po vodi, medpohodom pa so morali opravljatiše različne naloge, na primerskrbeti za ranjenca in njegovozaščito, zajetje in obvladovanjevojnih ujetnikov v večjem številu,pri čemer so se nenehno učili inspoznavali realnost v ekstremnihprimerih. Skupina je že prvi dandoživela pomanjkanje vode, naslednjipa še splošno dehidracijo,drugih vrednot. Spoznali so, daso pomembne malenkosti, daje dragocena vsaka iskra, vsakakaplja vode, da se je treba najprejnaučiti loviti majhne ribe, šelepotem velike, da se nič ne dela nahitro, temveč s premislekom inrazumom. Skozi delo so spoznavalisamega sebe in so dobili nekooceno svoje osebnosti, je povedalČervek. Naučili so se skupnegadela, povezovanja in skrbi zadruge, kar je bilo za to skupinotečajnikov še posebej pomembno,saj so bili prvič skupaj na terenuin tudi prvič so se pomešali izvidnikiiz 10. in 20. MOTB.First Brigade scouts trained in wildernesssurvival skillsIn May, members of the 10th and 20th Motorised BrigadeReconnaissance Platoons were engaged in a one-week training coursein survival skills in the forests around Kočevska Reka. The wildernesscourse was carried out by the School of Survival From Nature – SSFN,headed by Brane T. Čevak, survival instructor. For many years now, hehas been passing on his knowledge and skill to military participantsfrom various countries, and has also been intensively cooperatingwith the Slovenian Ministry of Defence, training their units for missionsaround the world.23

sv 9zaščita in reševanjeS Švedi uspešno sodelujemoNa povabilo generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanjeBojana Žmavca je v torek, 26. maja, na dvodnevni uradni obisk v Slovenijoprišla generalna direktorica novoustanovljene Švedske agencije za zaščitoin pripravljenost (Myndigheten för samhällsskydd och beredskap – MSB,The Swedish Civil Contingencies Agency) Helena Lindberg. Namen obiska jebil okrepiti sodelovanje med Švedsko in Slovenijo na področju varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami, ki uspešno poteka že več kot deset let.Besedilo: mag. Milena Dobnik JerajFotografija: Bruno ToičNamero za poglobljeno sodelovanje sta generalnadirektorja URSZR in Švedske agencijeza zaščito in pripravljenost (MSB) pokazala spodpisom programa sodelovanja med ustanovama.Program določa tri glavna področjasodelovanja, in sicer izobraževanje in usposabljanje,preventivo in pripravljenost ter mednarodnosodelovanje. Švedska in slovenska delegacijasta izmenjali mnenja o razvoju evropske civilnezaščite, predvsem glede predsedovanja ŠvedskeSvetu EU v drugi polovici leta, o krepitvi regionalnegasodelovanja pri varstvu pred nesrečamina Zahodnem Balkanu ter o razvoju sistemov zavarstvo pred nesrečami v obeh državah. Švedskageneralna direktorica Helena Lindberg je vodjeorganizacijskih enot URSZR seznanila z nalogaminovoustanovljene agencije MSB. Generalnodirektorico je sprejel tudi državni sekretar naMO mag. Uroš Krek.Sodelovanje s Švedsko potekaže več kot deset letŠvedska je na področju zaščite, reševanja inpomoči ob naravnih ter drugih nesrečah in priizvajanju mednarodnih reševalnih operacij enavodilnih držav, njeni strokovnjaki pa so navzočipo vsem svetu, zato je za Slovenijo pomembenpartner. URSZR je do zdaj sodelovala s partnerskoŠvedsko agencijo reševalnih služb (SRSA) indeloma tudi s Švedsko agencijo za obvladovanjenesreč (SEMA). Od letos je partnerska ustanovanovoustanovljena Švedska agencija za zaščito inpripravljenost (MSB), ki deluje v okviru obrambnegaministrstva.Sodelovanje temelji na izmenjavi znanja,izkušenj in dobrih praks ter izvedbi skupnihprojektov in kljub precejšnji oddaljenosti državzelo uspešno poteka že več kot deset let. Na tokaže podatek, da smo v tem obdobju izpeljali50 skupnih dogodkov, ki ne potekajo le na dvostranskiravni, temveč so vključeni v širši okvirprizadevanj mednarodne skupnosti za krepitevodpornosti na nesreče in pripravljenosti za odzivnanje, kot je na primer izvedba usposabljanjv okviru Združenih narodov, Nata, Pobude za pripravljenostna nesreče in njihovo preprečevanjeza Jugovzhodno Evropo.Državi sicer nimata sklenjenega dvostranskegameddržavnega sporazuma o sodelovanju na področjuvarstva pred nesrečami, formalno podlagopa predstavlja program sodelovanja med URSZRin MSB, podpisan 27. maja, ki pomeni nadaljevanjeprej podpisanih dogovorov, in sicer Programasodelovanja med URSZR ter SRSA od leta 2006in Koncepta sodelovanja med URSZR in SRSAv obdobju 2003–2005. Program sodelovanja jenezavezujoč, zagotavlja pa ustrezen okvir zaizvedbo vrste aktivnosti.Med dosedanjimi oblikami sodelovanja sonajpomembnejši izobraževanje in usposabljanje,raziskave in podpora regionalnemu sodelovanjuv Jugovzhodni Evropi ter sodelovanje v okviruEvropske unije, Združenih narodov in Nata.Osrednje sodelovanje je na področju izobraževanjain usposabljanja, na katerem državi izmenjujetastrokovnjake in učno gradivo, izvajataskupne projekte in drugo. Izobraževalni centerza zaščito in reševanje Ig (ICZR) in izobraževalnicenter Švedske agencije reševalnih služb Skövdesta bila partnerska izobraževalna centra od leta2003, 1. januarja letos pa je partnerski center postalIzobraževalni center MSB Revinge. Med pomembnimidosežki so razvoj in izvedba treningavročih vaj za slovenske gasilce (hot-fire training),vzpostavitev pripadajoče infrastrukture v ICZRIg s pomočjo švedskih inštruktorjev, usposabljanjaza reševanje s pomočjo vrvne tehnike, ki jihza švedske reševalce izvajajo slovenski inštruktorji,usposabljanja za ukrepanje ob nesrečah znevarnimi snovmi, izmenjava izkušenj in dobrihpraks na področju učenja na daljavo, uvajanjemodela prve psihološke pomoči za reševalcein prizadete prebivalce, vključno s študijamiprimerov, ter skupna izvedba usposabljanj zadržave Jugovzhodne Evrope oziroma ZahodnegaBalkana.Ministrstvo za obrambo in Fakulteta za družbenevede v Ljubljani sta v obdobju od leta 2001do 2004 sodelovala tudi pri projektu Krizni menedžmentv Evropi, ki ga je vodil Švedski centerza raziskovanje in usposabljanje na področju kriznegaupravljanja (CRISMART). Namen obsežneraziskave o kriznem upravljanju in ukrepanju obnesrečah v Sloveniji ter drugih evropskih državahje bil predstaviti načine, kako še učinkovitejein racionalneje urediti to področje.Drugo pomembno področje je podpora regionalnemusodelovanju v Jugovzhodni Evropi, pričemer ima Slovenija aktivno vlogo, predvsem vokviru Pobude za pripravljenost na nesreče innjihovo preprečevanje. Slovenija je polnopravnačlanica pobude, Švedska pa sodeluje v svetovalnemodboru pobude ter podpira izvajanjeprojekta izobraževanja in usposabljanja zavarstvo pred nesrečami v Jugovzhodni Evropi.24

URZSR in Švedska agencija reševalnih služb stav okviru pobude od leta 2002 do 2007 v ICZR Igskupaj izvedli šest tečajev ZN o civilno-vojaškemusklajevanju reševalnih akcij, lani pa je kot partnersodelovala tudi Romunija. Letos je URSZRob sodelovanju MSB za gasilce iz JugovzhodneEvrope že izvedla tečaj vročih vaj.Sodelovanje v okviru EU je do zdaj obsegalopredvsem izmenjavo pogledov in stališč tervzajemno podporo pri usklajevanju evropskepolitike civilne zaščite. Med slovenskim predsedovanjemSvetu EU v prvi polovici 2008 je bilaena izmed prednostnih nalog podpora državamZahodnega Balkana pri približevanju EU, tudi napodročju civilne zaščite. Sprejeti so bili sklepi okrepitvi sodelovanja z državami kandidatkami inpotencialnimi kandidatkami Zahodnega Balkanana področju civilne zaščite, ki pomenijo podlagoza nadaljnje delo in izvedbo programa sodelovanjas temi državami, ki ga je Evropska komisijaže pripravila in naj bi ga izvajali v naslednjih trehletih. Švedska proces podpira. Glede mehanizmaskupnosti za civilno zaščito, ki je namenjenusklajevanju pomoči držav članic EU ob večjihnesrečah v EU in tretjih državah, si državiprizadevata za njegovo krepitev ob hkratnemzavzemanju za spoštovanje načela subsidiarnosti,saj je področje civilne zaščite in varstva prednesrečami nacionalna pristojnost.Nadaljnje sodelovanje je predvideno na večpodročjih, in sicer pri dvostranskem sodelovanjus poudarkom na izobraževanju in usposabljanju,pri podpori regionalnemu sodelovanju vJugovzhodni Evropi, pri krepitvi mehanizmacivilne zaščite EU, tesnejšem sodelovanju pri izvajanjuprojektov EU ter izmenjavi dobrih praksin izkušenj na drugih področjih, kot na primerpri izvajanju Hjoškega akcijskega načrta.Delovanje Švedske agencije za zaščitoin pripravljenostV agencijo MSB, ustanovljeno 1. januarja letos,so se združili Švedska agencija reševalnih služb(SRSA), Švedska agencija za obvladovanje nesrečoziroma kriz (SEMA) ter Švedski nacionalniodbor za psihološko obrambo. MSB ima širokopodročje delovanja, saj to obsega vsakodnevnenesreče, kot so prometne nesreče, požariali nesreče s kemičnimi snovmi, in tudi večjenaravne nesreče ter druge dogodke, kot so naprimer teroristični napad in epidemije, ter vojno.MSB je pristojna za usklajevanje, podporo innadzor delovanja vseh ustanov v celotnem cikluobvladovanja nesreč, od preventive, načrtovanjain pripravljenosti do odziva, odpravljanjaposledic nesreč, zagotavljanja osnovnih razmerza življenje in obnovo območja, ki ga je prizadelanesreča. Pomemben poudarek v delovanju MSBje tudi krepitev pripravljenosti prebivalstvana nesreče. Naloge MSB so podpirati razvojpripravljenosti družbe na nesreče in krize, prispevatik zmanjšanju njihovih posledic, ko se tezgodijo, ter tudi usklajevanje, ne pa prevzemanjeOrganigram Švedske agencije za zaščito in pripravljenost (MSB)oddelek zaadministrativnezadevekarlstadpodporapravne zadevefinančne zadevečloveški viriodnosi z javnostmiit-podporageneralnidirektorurad generalnegadirektorjaoddelek zaocenjevanjenevarnostiin ranljivostikarlstadanalize ogroženostinačrtovanje inprogrami delavarnostin pripravljenostposameznikovvarstvo pred požariin vnetljivimi snovminevarne snovinaravne nesrečein zaščita kritičneinfrastrukturestockholminformacijskavarnost inpripravljenostizobraževalni center sandöusposabljanje in razvoj (3 oddelki)usposabljanje – administrativna podporanastanitevtehnična podporaodgovornosti, različnih ministrstev in drugihpristojnih organov.Področje dela MSB lahko razdelimo na tri področja,in sicer civilno zaščito (varstvo oziromazaščita prebivalstva ob naravnih nesrečah alidrugih nevarnostih), ukrepanje ob nesrečah(ukrepi na področjih preprečevanja, načrtovanja,pripravljenosti, odziva ob nevarnostih tervzpostavljanja osnovnih življenjskih razmer inobnove za zaščito prebivalstva in lastnine terzmanjševanja človeških žrtev ob nesrečah) incivilno obrambo (varstvo prebivalstva v vojni, naprimer zaščita ob letalskem napadu).Reorganizacija državne agencije za varstvo prednesrečami na Švedskem je predvsem posledicapomanjkljivega odziva švedskih oblasti na cunamidecembra 2004, ko je v jugovzhodni Aziji brezpomoči ostalo na tisoče švedskih državljanov.Združitev treh agencij v eno pomeni korenitospremembo v švedskem sistemu zaradi izboljšanjaoperativne odzivnosti na vse vrste nesreč inkriz. Temu sledi tudi organiziranost MSB s štirimioziroma petimi osrednjimi organizacijskimi enotami,ki pokrivajo vse faze obvladovanja nesreč.MSB skladno s švedskim decentraliziranim sistemomjavne uprave deluje na štirih lokacijah, odtega so skoraj vsi oddelki vsaj na dveh lokacijahv Stockholmu in Karlstadu na zahodu države.direktor za stike z javnostmidirektor za finančno poslovanje in načrtovanjedirektor za pravne zadevedirektor za človeške vireoddelek zausposabljanje, vajein pripravljensotkarlstadpodpora in razvojreševalnih službin ukrepanje obnesrečah oziromakrizahpoveljevanjein kontrolater odločanjeusposabljanjestockholmvajeoddelek za razvojradijskih zvezoddelek zausklajevanjein operacijestockholmusklajevanjeanalize inpripravljenostkarlstadodziv – operacijesile za zaščitoin reševanjelogističnain materialna podporaizobraževalni center revingeevalvacijein raziskavestockholmstrateške analizenačrtovanje politikraziskave in razvojkarlstadnadzorpridobivanje izkušenjiz nesreč in krizusposabljanje in razvojusposabljanje in vajeusposabljanje – civilna zaščitausposabljanje – administrativna podporanastanitevslužba za tehnično pomočPredhodna agencija SRSA je delovala na devetihlokacijah, od štirih izobraževalnih centrov pa soobdržali dva, in sicer na severu v kraju Sandö terna jugu v Revingeju. Pomanjkanje izobraževalnihustanov za zaščito in reševanje v srednji Švedskibodo nadomestili s podeljevanjem licenc zausposabljanje zunanjim izvajalcem. V agenciji jezaposlenih približno 800 ljudi.Protection against naturaland other disasters - goodcooperation with SwedenOn Tuesday, 26 May, Helena Lindberg,the director-general of the newly establishedSwedish Civil Contingencies Agency(Myndigheten för samhällsskydd och beredskap– MSB) arrived in Slovenia for a twodayvisit. She was invited by Bojan Žmavc,Director-General of the Administration ofthe Republic of Slovenia for Civil Protectionand Disaster Relief. The purpose of thisvisit was to intensify cooperation betweenSweden and Slovenia in the area of protectionagainst natural and other disasters. Theauthor discusses the existing cooperationbetween the two countries and presents theorganisation of the Swedish Agency.25

Po koncu operacije Sforja leta2004 so se vse dotedanje nalogekriznega odzivanja prenesle na mirovniškeenote Evropske unije (EUForce – EUFOR) v okviru operacijeEuforja Althea, katere naloge obsegajodokončno vzpostavitev vsehdoločil daytonskega sporazuma,demokratizacijo BiH ter približevanjeintegraciji v evro-atlantskepovezave. Čeprav je operacija neposrednonasledstvo in sile ostajajopod mandatom EU, Nato ostajapomemben akter na varnostnopolitičnempodročju BiH.Eufor je prevzete brigade preoblikovalv tri večnacionalnenamenske sile (Multi-National TaskForce – MNTF) in ohranil bazo vTuzli, kjer je bil tudi kontingentSlovenske vojske, Banjaluki inMostarju. Poveljstvo je bilo že odzačetka v Sarajevu v bazi Butmirskupaj z integrirano policijskoenoto (Integrated Police Unit –IPU). Obveščevalno in izvidniškomrežo ter obenem pomožne sileje predstavljalo še približno 2000vojakov, razporejenih po vsej BiHv okviru opazovalcev (Liaison andObservation Teams – LOTs).Leta 2007 so bile varnostne razmereznova pozitivno ocenjene,zaradi česar so se sile zmanjšalena današnjo številko 2105 in so seumaknile vse tri večnacionalne namenskesile. V bazi Butmir v okviruEuforja ostaja poveljstvo, IPU inmanevrski bataljon (Multi-NationalManeuver Battalion – MNBN) znalogami protiizgredniškega delovanja,evakuacije, reševanja osebjaLOTs, protiminskega delovanjaitn. Sestavljajo ga vojaki Španije,Turčije, Poljske in Madžarske.Izvidniško in obveščevalno mrežojim zagotavljajo regionalni centri(Regional Coordination Centres –RCCs) in znotraj njih preostali LOTster metode HUMINT in OSINT,torej odprti kanali obveščanja interenski opazovalci, za ugotavljanjerazmer v regiji.Sinergija EU in NataVozlišče in generalštab stabilizacijskegadelovanja v Bosni inHercegovini je danes v vojaškibazi Butmir, nekdanji letalski baziJLA na jugozahodu Sarajeva, nameji med Republiko Srbsko inFederacijo BiH. V bazi Butmir jepoveljstvo operacije Euforja Altheaskupaj z IPU in MNBN na eni straniter Natovo poveljstvo v Sarajevu(NATO HQ Sarajevo) na drugi, pričemer ima vsako svojega poveljnika.Eufor je nosilec stabilizacijskegadelovanja v BiH in je polnopravnoprevzel operacijo ter pooblastilasvojega predhodnika, obenempa je Nato pravni zastopnik priupravljanju z bazo Butmir in skrbiza komunikacijske zmožnosti tersredstva zvez na ravni baze.Stabilizacijsko delovanje v BiHpredstavlja iskano sinergijo EU inNata na ravni poveljstev, ki skrbijoza postopno približevanje BiHevro-atlantskim povezavam terizvajanje obrambnih in vojaškihreform. Poleg preventivne navzočnostiin podpore ima pristojnosthitrega posredovanja ob destabilizaciji,pri čemer se sile v Butmiruokrepijo s silami s Kosova Kfor,in silami za hitro posredovanje izFrancije, Nemčije, Italije in VelikeBritanije v velikosti do štirih bataljonov(Over the Horizon Forces).Eufor ima z integrirano policijskoenoto pristojnosti v bojuz organiziranim kriminalom, insicer trgovino z ljudmi, človeškimiorgani, orožjem, mamili ipd.,v sodelovanju z lokalno policijo inevropsko policijsko misijo EUPM. 3Podporne naloge obsegajo podporomednarodnemu kazenskemu sodiščuza vojne zločine v Jugoslaviji.Operacija Althea je najobsežnejšavojaška operacija EU. V operacijiEuforja je približno 2200 pripadnikoviz 28 držav, torej 23 članic EUin pet podpornic. Čeprav ima Euforomejene pristojnosti pri iskanjuvojnih zločincev, pri stabilizaciji indemokratizaciji sodeluje z Natom.Z razpustitvijo MNBN v Tuzli,Banjaluki in Mostarju se je tudi številopripadnikov SV v BiH močnozmanjšalo. Danes ima Slovenskavojska svoj kontingent v Sarajevu,sestavljajo pa ga tako pripadnikiEuforja kot pripadniki Natovegapoveljstva v Sarajevu. V okviru operacijeAlthea, torej v silah Euforja,v katerih je po zadnjih podatkih29 pripadnikov, del slovenskegakontingenta deluje v nacionalnempodpornem elementu, ki zagotavljaadministrativno, logistično instabilizacijsko podporo, vendarzunaj MNBN, in v slovenskem letalskemoddelku ter del v poveljstvuEuforja s častniki in podčastniki, kise ukvarja z načrtovanjem obrambnereforme oboroženih sil BiH inpribliževanjem BiH evro-atlantskimpovezavam. Enake naloge ima drugihpet pripadnikov SV v Natovempoveljstvu v bazi Butmir, ki s skupnimizmogljivosti šteje približno3000 pripadnikov.Razmejiti vlogo EU in Nata v BiHje praktično nemogoče. Zaradidrugačnih usmeritev, torej večjevojaške vloge Nata, in geostrateškihinteresov Nata, z njim ZDAohranja navzočnost na Balkanu in27

sv 9strokovne temeostaja pomemben akter v oblikovanjuvarnostno-obrambne politikeBiH. EU na drugi strani prevzemaglavni delež odgovornosti v stabilizacijskemdelovanju in skrbi za integracijoBiH v varnostno politikoEU. Pri tem se postavlja vprašanje,kakšen je dejanski Natov prispevekna tem področju in kakšna je smiselnostnjegovega sodelovanja.Sinergija se kaže v prilagajanjuin prepletanju evro-atlantske terevropske varnostne in obrambnepolitike, ki povečuje učinkovitostporabe obrambnih proračunov inuporabe nacionalnih zmogljivostiposameznih članic. Obenem Natozagotavlja oziroma vzpostavljavitalno logistično podporo inmožnost regionalnega sodelovanja,torej sile Kforja na Kosovu inpomoč članic Nata, ki niso članiceEU, poleg tega je pomemben členvzpostavljanja evropske varnostnepolitike, vendar tako zavira razvojevropskih vojaških zmogljivostizaradi vprašanja smotrnosti njihovegapodvajanja.Varnostne razmere v BiHKo danes govorimo o stabilizacijskemdelovanju v BiH, pogostoizgubimo stik z realnostjo o stanjuv državi. BiH se danes še vednosrečuje s problemom neurejenegalastništva vojaške in obrambne infrastrukture,nadzor nad orožjemje pomanjkljiv, obrambni proračunse primarno namenja osebju,razvoju pa je namenjen le odstotekin pol. Kljub temu sta Nato in EUkot zelo pomembna legitimnapolitična partnerja dosegla veliko.Oborožene sile BiH so se preoblikovalev enotno in nenacionalnovojsko kljub federalni državni ureditviin še navzočem nacionalizmu,in prestale delitev premoženja JLA.BiH je postala članica Partnerstvaza mir, častniški kader šola ssvojim izobraževalnim sistemom,torej vojaškimi akademijami, višještabne častnike pošilja predvsemna šolanje v tujino, fakulteta zapolitične vede v Sarajevu zagotavljastrokoven civilni kader s področjavarnostnih ved ipd.Največji uspeh na obrambno-varnostnempodročju je zagotovopoenotenje ministrstva za obrambo,generalštaba ter operativnegapoveljstva na dveh ravneh, in siceroperativnega poveljstva (poveljstvosil) in poveljstva za podporo.Brigadir Sakib Forić, namestnikpoveljnika operativnega poveljstva,je ohranitev nacionalnih bataljonovpozdravil kot pozitivno zaradikohezivnosti enot, poleg tega tenimajo nacionalnega poveljstva,temveč je to skupno, prav tako nisopovsem etnično homogene. Velikuspeh je bil dosežen na področjuhumanitarnega razminiranja terpri pomoči žrtvam min in razvojnipomoči. Po strategiji protiminskegadelovanja naj bi razminiranjekončali že leta 2019, kar pa strokovnjakiocenjujejo kot nerealnozaradi težavnosti razminiranjain strogih varnostnih standardov.Vseeno je BiH s pomembnopomočjo slovenske Mednarodnefundacije za razminiranje in pomočžrtvam min vzpostavila svojezmogljivosti za protiminsko delovanjein je pripravljena, da počasiprevzame polno odgovornost tudina tem področju.Varnostne razmere v BiH lahkotako obravnavamo na dveh ravneh,in sicer kot prispevek k regionalnivarnosti ter kot zagotavljanjenacionalnih zmogljivosti, ki bodos pomočjo Nata in EU postalepomemben del evro-atlantskevarnostne politike. Na drugi ravnilahko obravnavamo regionalnosodelovanje obeh institucij inpomen tega za doseganje rezultatov.Seveda s sinergijo pride tudido zgoraj omenjenih omejitev, kizavirajo razvoj lastne evropskeobrambne politike in infrastrukture,neodvisne od evro-atlantskihpovezav. Če uporabim frazo našegapripadnika v Butmiru: danes se vBiH mednarodni akterji na področjudokončne stabilizacije regije ševedno delijo na prašiče in kokoši(»ham&eggs«). Pri omenjenemzajtrku je kokoš le vpletena (involved),prašič pa predan (commited).Prav geostrateški interesi na enistrani pospešujejo približevanjeBiH EU in Natu, na drugi pa povečujejoodvisnost EU od Nata.1Fraza »naj bi« zaradi praktične nezmožnostizagotavljanja varnosti prebivalcevmed vojno, ker je imel UNPROFORpremajhna pooblastila. Primer neuspeha jepokol, imenovan tudi genocid, v Srebrenici.2Sodelovanje je obsegalo Finsko, Egipt,Novo Zelandijo, Rusijo, Argentino,Avstralijo itn.3EUPM skrbi za reformo policije BiH in zaoblikovanje večnacionalnih policijskih enot.Pripadniki mednarodnih silv Althei med usposabljanjemNATO and the EU in Bosnia and Herzegovina:Synergy or competition?Members of the Slovenian Student Association of Defence Studies visiteda contingent of the Slovenian Armed Forces at the Butmir militarybase in Sarajevo in order to learn about the role of EUFOR Althea andNATO HQ in the process of stabilisation of Bosnia and Herzegovinaand to acquaint themselves with current security issues and the situationin the region. The roles of the EU and NATO in Bosnia are difficultto differentiate. Both remain important partners in stabilisation,establishment of compatible Bosnian armed forces and in Bosnia andHerzegovina's integration into Euro-Atlantic security and defencestructures. The question that arises is: does this cooperation reallyrepresent synergy in establishing regional security or is it in fact geopoliticalcompetition and a question of the EU's own military and defencecapabilities?Fotografija: EUFOR Althea28

strokovne temesv 9Poslušnostavtoriteti v vojskiBodi tiho! Poslušaj! Učise! Kako pogosto smokot otroci slišali ali paše zmeraj kot odrasliv vsakdanjem življenjuposlušamo navedene in njimpodobne zapovedi? Kaj nasnaredi poslušne oziromaneposlušne? Kaj se zgodi sposameznikovo osebnostjoin vedenjem, da sledi,pogosto tudi brez ugovora,ukazom in navodilom, ki mujih posreduje drugi? Ali jeposlušnost posledica bojazniali je vzrok v osebnostiposameznika? Navedenavprašanja si postavljamovsak dan, ko pletemomedsebojne odnose sprijetnimi in manj prijetnimiavtoritetami.Besedilo: dr. Beno ArnejčičFotografija: Bruno ToičSvobodno, avtonomno in umnodelovanje vsakega posameznikaje namreč ena izmed osnovnihvrednot njegovega življenja, zatopogosto zaznava in razumevaposlušnost kot grožnjo osebni svobodi.Pri tem socialni psihologi indrugi analitiki opažamo, da danesvse več posameznikov brezpogojnoposluša avtoritete. PsihologStenley Milgram je v šestdesetihletih prejšnjega stoletja opravilveč poskusov, s katerimi je merilpripravljenost za podrejanje in poslušnostavtoritetam. Rezultati sopresenetili strokovno in laično javnost.Posameznik, ki je razumno insvobodno bitje, pogosto poslušnoin nevprašljivo sledi avtoritetam.Mirjana Ule takole citira eno izmednajbolj odmevnih Milgramovihugotovitev: »Kadar lahko anonimnivodja poskusa uspešno ukažeodraslim, da spravijo 55-letnegamoškega ob razum in mu pošiljajoboleče elektrošoke kljub njegovimprotestom, se ne moremo izognitivprašanju, kaj lahko pri svojihpodložnikih doseže država, ki jeopremljena s precejšnjo avtoritetoin ugledom.«29

sv 9strokovne temeFotografija: desetnik Emil JalovecPri tem postavljam vprašanje, kakšnonaj bi bilo v opisanih razmerahvedenje sodobne vojske kotaparata države, hierarhično organiziraneorganizacije in njenihvojakov, institucije, v kateri staposlušnost in poveljevanje nujnaza njeno delovanje. Sodobnevojaške organizacije prav zaradiposebnosti svoje notranje strukture,delovanja in posebne naravnanosti(hierarhija, poslušnostin načelo reda) namenjajo velikopozornosti vojakovim pravicam,svoboščinam in dolžnostim.Sodobne vojske imajo osebnepravice, svoboščine in dolžnostipoklicnih vojakov ter vojakov popogodbi predpisane v vojaških zakonih.Glavno vodilo pri omenjenihpredpisih je varovalka prednormativizmom in je pojasnjenov tezi, da so svoboščine poklicnihvojakov ali vojakov po pogodbiter vojakov na služenju vojaškegaroka omejene le toliko, kolikorje to neizogibno potrebno zafunkcionalnost oboroženih sil.Številne kršitve poslušnosti inizdajanje neetičnih ter pravnospornih ukazov so v vojaškihorganizacijah povzročili, da so vurjenja vojakov vpletle vsebine,ki vojake navajajo, kako odpovedatiposlušnost nadrejenim, ki bizahtevali znašanje vojakov nadcivilisti. Vsi pripadniki sodobnevojske imajo v demokratičnidržavi pravico izražati želje in sepritoževati nad nepravilnostmi.Neposlušnost in druge kršitvevojaških dolžnosti se kaznujejopo kazenskih in disciplinskihpredpisih. Na omenjenih načelihtemelji bistvo moči ukazovanjav vojaški instituciji.Zakaj vojak brezpogojno ubogaukaze nadrejenega častnika?Socialni psihologi navajajo dvarazloga:– zaradi socialnega pritiska drugihvojakov in vojaške skupine tervplivov vojaškega okolja, ki vključujestrah,– zaradi osebnostih lastnostiposameznega vojaka, podčastnikaoziroma častnika.Ali bo vojak poslušen avtoriteti, jeodvisno od več dejavnikov, in sicer,ali sprejema nadrejene častnike kotupoštevanja vredno oziroma legitimnoavtoriteto, kakšni so medsebojniodnosi z nadrejenim, kakšnaje stopnja poslušnosti do nadrejenegačastnika in ali so pri izdajanjuukazov navzoči drugi vojaki.Povelje kot avtoritetain odgovornostPovelje je avtoriteta, ki jo poveljnikv vojski zakonito izvaja nadpodrejenimi. Poveljevanja muomogočajo položaj in naloge, kijih v verigi odgovornosti moraopravljati. Povelje je sestavljeno izavtoritete poveljujoče osebnosti innjegove odgovornosti, da učinkovitouporablja razpoložljiva sredstva,načrtuje, organizira, usmerja,usklajuje in nadzira oborožene silepri opravljanju določene naloge.Opredelitev povelja v ameriški vojskiprav tako vključuje odgovornostza zdravje, blaginjo, moraloin disciplino vojakov (The JointChiefs of Staff, U. S. Departmentof Defence).Poveljevanje je proces znotrajobrambnega sistema, ki v sodobni30

demokratični državi zadevasamo oborožene sile, ki skupaj zdrugimi dejavniki po temeljnih načelihsistemske teorije sestavljajovojaški podsistem. Poveljevanje naposeben način vključuje elementevojaškega vodenja in upravljanja.Zadnjima procesoma daje nastavkediscipline kot podobe lojalnostiin osebnih lastnosti vodje. Oseba,ki poveljuje, je obenem upravljaveczahtevnega sistema, pri čemerrazumemo upravljanje kot procesnačrtovanja, organiziranja, usklajevanja,usmerjanja in nadzorovanjavirov, da se opravi naloga organizacije.Ukaz ali povelje je torejinstrument vodenja. Povelje v svojifunkciji zagotavlja disciplino, takoda s pomočjo ukaza izvede pritiskna posameznega vojaka, ki mumora slediti.Vojaški sociolog Jürgen je zapisal,da je ukaz dejanje, ki opredeljujeposebnost vedenja profesionalnegavojaka. Posebnost vedenjase kaže v dokončnosti izrečenegaukaza ali povelja. O enkrat izrečenemali zapisanem povelju in njenivsebini se niti ne razpravlja niti nerazmišlja. Ukaz zato ne preneseugovora, njegov izrek ali zapisje odločen, dokončen in jasen.Zanj se domneva, da se ga morarazumeti. Zaradi vseh naštetihlastnosti je ukaz tudi izraznaoblika despotizma. Še posebej seto zgodi takrat, ko se ga prenesev civilne družbene in državnesisteme. Ukaz je zmeraj usmerjenv brezpogojno poslušnost podrejenih,zato tudi ne prenese razprave.Ukaz je torej obvezno navodilo vvojaški organizaciji, ki se ga izraziustno ali pisno in temelji na osebnimoči ter avtoriteti. Poslušnostvojaški avtoriteti v nemški vojskiopredeljuje 11. člen vojaškegazakona: »Vojak mora svojegapoveljnika ubogati. Njegovapovelja mora v popolnosti, vestnoin nemudoma izpolnjevati ponajboljši moči.« Sodobna teorijapoveljevanja vse bolj poudarjaupravljavski način vodenja štabovin uvaja participativne oblike vojaškegavodenja. Poveljnik naj bi biliniciativen tudi kot vojaški voditeljin upravljavec v sistemu. To najbi pomenilo, da poveljniki dajejosvojim podrejenim več pooblastil,jih zadolžijo z bolj zapleteniminalogami in jih podpirajo pri iskanjusamostojnih rešitev. Poveljnikpogosto deluje do podrejenih kotpedagog, svetovalec in specialistza številna področja vojaške organizacije.Poveljnik lahko zaradineposlušnosti posameznih vojakovali podrejenih častnikov uporabiavtokratsko vedenje in vodenje,poleg tega krepi poslušnost zvzdrževanjem vojaške discipline.Disciplina je eden izmed učinkovitihpsiholoških mehanizmov vojaškeorganizacije. Copeland jo jeopredelil kot sistematično urjenje,razvijanje in vodenje duševnih,moralnih in fizičnih sposobnosti,Michel Foucault pa je zapisal, da jeumetnost sestavljanja sil, ki sestavljajoučinkovit aparat. Doseganjediscipline poteka s prisilo alivplivanjem poveljnika na vojakez osebnim zgledom. Prisilnadisciplina krepi lenobnost vojaškeenote, če pa se vojake zaradi tegakaznuje, postanejo nezanesljivi,zgubijo moč samoiniciative inobčutka časti, vrednote, ki imav vojaški organizaciji posebenpomen.Zavrnitev povelja in posledicePoveljnik lahko v svoji zagnanostiizdajanja ukazov in zagotavljanjaposlušnosti skozi ukaze, razglaseter odredbe prekrši svoja pooblastila.Ukaz takrat lahko postaneprotipravno in neobvezno sredstvoposlušnosti ter ga podrejeni lahkotudi zavrne, če bi imel za posledicopoškodbo posameznega vojaka.Zavrne ga lahko tudi, če domneva,da bodo z ukazom omejene temeljnečlovekove pravice in svoboščine.Vsak takšen ukaz vsebuje tudigrožnjo podrejenemu vojaku inpovzroča negotovost med prilagajanjemin odstopanjem ter medkonformnostjo in odporom.V vojski je temeljni mehanizemprenosa obveznih navodil ukaz, vcivilnem državnoupravnem delusistema pa je temeljni mehanizemposlušnosti razvrstitev oziromarazmestitev (die Anordnung)upravnih delavcev, predvsem parazlične oblike obveznih navodil.Vojaška oseba v nemški vojski imapravico do ugovora zoper povelje,ki ni skladno s pravili službe.Ugovor ne zadrži izvedbe povelja,razen če bi ga povelje napeljevaloh kaznivemu dejanju ali bi takokršil določbe mednarodnegavojnega prava.Prav načelo vedenja posameznikovpri poveljevanju loči omenjenipojem od vodenja in upravljanja.Poveljujoči častnik ali podčastnikima določeno količino moči inavtoritete, s katero obvladuje organizacijo.Gre za odnos nadrejenostiin podrejenosti ter pogostoza brezpogojno izvajanje povelj,razen če sta s poveljem ogroženaposameznikovo zdravje in življenje.Povelje je torej usmerjeno zavtoriteto posameznika. Ukazovativ vojaški organizaciji pomenipreudarno uporabiti svoje znanjeo vodenju, upravljanju in ukazovanjuter drugo splošno znanje intako odločati, kaj bomo naredili spoveljem.Povelje v miru se razlikuje odpovelja v vojni, ki ima veliko večjipomen. Poveljujoči častnik alipodčastnik v vojni s poveljemlahko jemlje ali obvaruje človeškoživljenje. Poveljevanje v miru invojni združuje usmerjenost kpodrejenemu oziroma njegovemuvedenju. Poveljevati pomeni tudiizvajati neobičajno koncentracijomoči, ki jo ima ena oseba, zlegalnimi odloki in ukrepi ter voljoosebe, ki razširja moč. Simboličnopomeni upravljati avtoriteto inuporabljati vse sile v glavi, srcuter rokah. V nemški vojski 12. členvojaškega zakona v kontekstu poveljevanjaopredeljuje vse bolj tuditovarištvo v vojaški enoti. Posebenpoudarek je v trditvi, da na tovarištvutemelji bistvena moč nemškevojske. Tovarištvo »obvezuje vsevojake, da spoštujejo dostojanstvo,čast in pravice tovarišev ter da jimv stiski in nevarnosti pomagajo.To vključuje obojestransko priznavanje,upoštevanje in spoštovanjedrugačnih nazorov«.Vsak vojaški poveljnik naj bi se vedelkot odličen vodja in menedžer,ki je fleksibilen ter razmišljajočpri delovanju, ki vodi in motivira,spoštuje vojake in šele na koncunastopa s položaja moči inavtoritete. Moč položaja in osebnamoč izsilita pri podrejenih različneodzive. Vodje so lahko odvisni odpoložaja moči, da dobijo javnoprivolitev za njihov vpliv. Sodobenvojaški vodja naj ne bi nastopal le spoložaja moči, temveč bi moral bitiusmerjen tudi k večji kooperativnostiin dinamičnosti v odločanju.Military obedienceOne of the basic values intrinsic to every individual is free, autonomousand intelligent action, and thus blind obedience is often perceivedas a threat to personal freedom. Yet social psychologists andother scholars have noted that more and more individuals seem readyto unconditionally obey the orders of authorities. The author discusseswhat the behaviour should be of a modern military, which is a state apparatusand a hierarchically organised structure, where giving ordersand obeying commands is a prerequisite for operation.31

sv 9šport v vojskiRobič pred Raamomvrhunsko pripravljenBesedilo: Meta GrmekJure Robič, pripadnik športne enote SV, bo letos že sedmič tekmoval navztrajnostni kolesarski dirki čez Ameriko (Raam), na kateri je že z lansko četrtozmago premagal trikratna zmagovalca Roba Kisha in Wolfganga Faschinga.Letos že 28. dirka, ki se bo začela v četrtek, 18. junija, ob 9. uri po našem času,poteka od kalifornijskega mesta Oceanside na zahodni obali do Annapolisav Marylandu na vzhodni obali ZDA. Kolesarji, ki tekmujejo v kategorijahposamično in skupinsko, prevozijo skoraj 5000 kilometrov in 31.600 višinskihmetrov v 14 državah v približno devetih dneh. Jureta Robiča lahko med dirkospremljate prek njegove spletne strani www.jurerobic.net.Kolesarski uspeh je Raam prevoziti, vi ste nanjem štirikrat zmagali …Če se z nečim ukvarjaš predano in za to živiš,ni težko. Sem poklicni vojak, zaposlen v športnienoti SV, in kolesarjenje je zame resna služba.Česar se lotim, hočem opraviti do popolnosti.Nekako mi uspeva, čeprav ni tako preprosto,kot se zdi.Veliko dejavnikov lahko vpliva na zmago?Veliko, tudi takšnih, za katere javnost niti neve. Na takšni dirki mora vse delovati popolno.Letos sem dobro pripravljen in prepričan sem,da lahko zmagam, če bom le zdrav in če nadirki ne bo trkov ali poškodb. Letos sem nadirki okoli Slovenije naredil začetniško napako,ko se kljub bolečinam do cilja nisem preoblekel,zaradi česar se mi je naredil gnojen abscesin sem pred Raamom jemal antibiotike. Zdajje dobro. Pomembne so torej tudi izkušnjekolesarja, saj moraš preventivno gledati na vse,kar bi se ti lahko zgodilo, in to preprečiti. Leta2006 na Raam nisem prišel popolnoma zdrav,tam pa so ekstremne vremenske razmere, zatose mi je imunski sistem podrl in sem moralodstopiti. Prav tako morajo vsi v ekipi vedeti, dame morajo na cilj pripeljejo živega in zdravega.Ekipi ni cilj, da zmagam, temveč da me varnovodi čez Ameriko. Dirko zmagam jaz, moje telodoloča, kako hitro se bom na primer na 3000metrih nadmorske višine peljal v nevihti ali povročini. Ekipa me oskrbuje in spodbuja. To jezelo pomembno, predvsem iskrenost fantov, kiso z menoj, in da mi dajejo pozitivno energijo.To me poganja, sploh takrat, ko sem uničen.Fantje mi med dirko posredujejo sporočila iz32

Slovenije, saj številni spremljajo dirko in nam naspletno stran pišejo misli.Motivacija pred osvojitvijo naslova zmagovalcaRaama je bila verjetno velika, pa tudi poznejeza njegovo ohranitev. Zakaj ponovno na dirko?Saj Lance Armstrong je na Touru tudi sedemkratzmagal. Če bi imel možnosti in zdravje, bi dirkaldo smrti. To je moj način življenja. Dokler seukvarjam s kolesarstvom in me vojska podpira,bom dal vse od sebe, da bom upravičil status.Raam je najtežja kolesarska dirka na svetu inče na njem zmaguješ, potem je vse mučenje inodrekanje na koncu poplačano. Med dirko se milijonkratvprašam, zakaj mi je tega treba, toda kodirko prevozim in če še zmagam, me to notranjetako izpolni, da si mislim, da je ni stvari, ki je vživljenju ne bi zmogel, je pa takšna dirka tudiživljenjska šola.Pred sezono ste se med drugim pripravljaliv Kaliforniji. Kako so potekale priprave?V Kaliforniji imam prijatelja DaniellaZimmermana, ki mi veliko svetuje pri treninguin pripravah. V južni Kaliforniji, kjer sem bil sredifebruarja, je klima odlična, temperatura je bilamed 20 in 25 °C. Dobro je vplivala menjava okolja,treniral pa sem tudi po progi, po kateri potekaprvih nekaj etap Raama. Z zimskim treningomv Kaliforniji sem si že lani izboljšal formo insezona je bila odlična. Letos sem bil v ZDA dvatedna, sicer pa sem pozimi veliko treniral peš, toje na pohodih s tekom v klanec in nazaj, kolesarildoma na ergometru in v slovenskem Primorju.Ob tem sem imel februarja v vipavski vojašnicivojaške priprave s triatlonsko ekipo, skupaj shrvaškimi kolegi pa smo imeli tik pred odhodomna Raam priprave v vojašnici v Murski Soboti. Nanjih sem poskušal izpopolniti hitrost. Dopoldansem opravil samostojen tri- do štiriurni trening,popoldan pa sem kolesaril za MiranomStanovnikom na motorju. Na teh treningih semves čas vozil, kolikor hitro sem mogel, mogoče60 ali 70 kilometrov na uro. Pri takšnem treninguzelo trpiš, vendar dobiš občutek za hitrostin povečuješ vzdržljivost. Od 1. novembra laninisem imel premora, mogoče le v smislu, da sempred novembrom treniral po štiri ure, potem pav povprečju po sedem ur na dan in več. Vsak danpovprečno prekolesarim po 180 ali 200 kilometrov,vendar ne gre le za nabiranje kilometrov,temveč jih želim odpeljati čim hitreje, saj je naultradirkah zelo pomembno, da se dolgo časapelješ zelo hitro. Veliko fantov zdrži in prepeljeRaam, toda ne dovolj hitro za zmago. Poleg tegasem letos že tekmoval na dirkah. Pred dirko poSloveniji sem zmagal na Granfondo Istria LimesTour v hrvaškem Vrsarju v dolžini 188 kilometrov,na cestnem maratonu v italijanskem VidmuGranfondo Haiti v dolžini 165 kilometrov, kjerje bila letos izjemna konkurenca, pa sem zaraditežav z menjalnikom tik pred ciljem padel nadrugo mesto. Kljub temu sem bil s to tekmozadovoljen, saj sem na klancih druge premagovalbrez težav. Po dirki Kraftwerk Trophy konecmaja na Dunaju, kjer sem zmagal petič, sem sepočutil celo bolje kot pred njo. Če sem na cestnidirki dober, na Raamu ne bo težav.Na dirki po Sloveniji ste letos zmagali, MarkoBaloh, ki bo na Raamu ponovno samostojnotekmoval, je bil četrti. Kakšen kazalnikpripravljenosti je ta dirka?Dirka po Sloveniji je zelo težka dirka. Na skoraj1200 kilometrov dolgi progi prekolesariš 14.700metrov višinske razlike, pri čemer ves čas pihaveter. Tudi konkurenca je vsako leto večja. Če mije to dirko, ki je bila letos še za nekaj kilometrovdaljša, uspelo prevoziti v 40 urah, vem, da jeforma dobra. Sicer zadnjih deset ur nisem vozilna robu zmogljivosti, saj so me v ekipi mirili, najse ne izčrpam povsem. Baloh je lani s TomažemPerčičem postal prvi ekipni slovenski zmagovalecRaama. Na dirki po Sloveniji je imel malotežav, vendar mislim, da to na njegovo pripravljenostza Raam ne vpliva. Perčič bo na Raamuletos tekmoval z Erikom Rosensteinom. Oba staodlična kolesarja. Z Erikom sva pozimi treniralaskupaj in je zelo dobro pripravljen. Prepričansem, da bosta dirko dobro odpeljala, saj sta nadirki po Sloveniji pokazala dobro pripravljenost.Sicer se v Sloveniji pojavljajo tudi novi mladifantje, sploh Gregor Primc. Če bo imel voljo inmožnosti, da se kolesarstvu profesionalno posveti,lahko od njega veliko pričakujemo.Kateri so za vas sicer še veliki konkurenti naRaamu?Zagotovo so to mladi Avstrijec ChristophStrasser, Švicar Daniel Wyss, ki je na Raamu žezmagal, Avstrijec Gerhard Gulewicz, ki je imelv ZDA že dvakrat smolo in je letos zagotovoodlično pripravljen, ter Američan David Gogginsiz specialne enote tjulnov, ki ga ne poznam, todav ZDA velja za glavnega favorita. Bomo videli.Če je konkurenca večja, raje tekmujem, kerpotem več iztisnem iz sebe.Ostaja vaša spremljevalna ekipa enaka kot lani?Tudi letos je vodja ekipe Uroš Velepec, v njejpa so iz Slovenske vojske še vsestranski AlešŠtarkelj, Bojan Kofol in Boštjan Gasser, ki bostatudi letos skrbela za avtodom, Miran Vereš Piki,ki je bil z menoj že na dveh Raamih, na dirkahLe tour direct, Le tour ultime in dirki po Slovenijipa tudi na vojaških pripravah s triatlonsko ekipoin bo Urošev pomočnik. Vsi pripadniki SV so bililetos z menoj na dirki po Sloveniji. Z nami bodoše civilisti zdravnik, mehanik, dva člana, ki bostav tako imenovanem spycar avtu spremljala drugetekmovalce, kupovala hrano, pijačo in drugo, tersnemalec. Sicer bo ekipa letos manjša za člana.Lani ste na Raamu športno počakaliavstrijskega tekmeca zaradi napake njegoveekipe in kot ekipa prejeli nagrado fair play. Bienako storili drugi?Mislim, da bi tudi Gulewicz počakal mene. Vsifantje veliko treniramo in da bi nekdo dobiltekmo zaradi nesreče drugega, ni prav. Naj bopošteno do konca.Kakšno opremo boste uporabljali?Že četrto leto vozim kolo scott, ki je lahko, togoin z odličnimi voznimi lastnostmi. Imel bom trikolesa in šest parov obročev. Kolesarske čevljeimam dve številki večje, ker stopala zatečejo.S seboj imam dvanajst kompletov oblačil, tudi izgoreteksa. Po dirki po Sloveniji sem imel precejmravljinčaste prste, čemur se na takšnih dirkahne moreš izogniti, toda dober gel te težavenekoliko ublaži ...Vaš glavni sponzor je Slovenska vojska. Kolikodenarja prispevajo drugi?Udeležbo na dirki Slovenska vojska razumekot službeno pot in njeni pripadniki v ekipidobimo povračilo stroškov, kot sicer velja zaslužbene poti. SV zagotavlja tudi najem vozilain namestitev pred dirko in po njej. Tako imamozagotovljenih približno 65 odstotkov denarja,drugo pa prispevajo sponzorji Acroni, Scott,Peugeot, Garmin, Epic Eco, Gatorade, Big Bang,Rt-tri, Ansmann, Sram, Hervis sport in Sokolgroup. To so zvesti sponzorji, ki podpirajo tudipriprave in udeležbo na drugih dirkah. Nikoli sene bi mogel ukvarjati z ultrakolesarstvom takointenzivno, če ne bi bilo Slovenske vojske. Tame je naredila in res sem hvaležen vsem, ki mepodpirajo. Rad bi se oddolžil s poštenim delomin dobrimi rezultati. Mogoče zaradi našega delaSlovenijo nekateri bolje ali sploh poznajo, vendarbi za promocijo najbrž lahko naredili več, saj jena primer na cilju Raama veliko tujih novinarjev.Organizatorji Raama letos za tekmovalceponovno uvajajo osebne številke, ki so jihzaradi velikega števila sodelujočih ukinili.Se vam zdi to dobro?Prva leta sem imel številko 195, potem drugo.Ta zamisel je super, saj je 195 postala mojasrečna številka. Z njo sem prvič zmagal. Upam,da bo tudi številka 273 zmagujoča.Robič ready for RAAMJure Robič, a member of the SAF sports unit,is preparing to enter the Race Across America(RAAM) for the seventh time. Winning forthe fourth consecutive time last year, he hasdone better than 3-time winners Rob Kishand Wolfgang Fasching. This year’s race, the28th in a row, will begin on Thursday, 18 Juneat 9 UTC in Oceanside, California, and finishin Annapolis, Maryland, on the east coast ofthe United States of America. Bikers competeeither solo or in teams, and finish in 9 to 12days, after traversing almost 5,000 kilometresand climbing over 31,600 meters in 14 states.33

sv 9obraziGregorju se uresničujenajvečja željaBesedilo: Natalija Plemenitaš Fuchs, UVZFotografija: osebni arhiv Gregorja LisjakaGregor Lisjak trenutno še pridno študira na Pravni fakultetiv Mariboru, konec junija pa na podlagi pogodbe z MOo štipendiranju odhaja na štiriletni študij na U. S. MilitaryAcademy West Point. Gregor Lisjak se je na razpis za toštipendijo prijavil že lani, ker pa mu ni uspelo, se je polegštudija vse leto pripravljal in se udeležil tudi prostovoljnegasluženja vojaškega roka. Zgodba fanta s podeželja, kiga je neuspeh okrepil, je dokaz, da z močno voljo insamomotivacijo lahko dosežemo življenjski cilj.Pokazali ste, da v življenju nikdarne smemo obupati. Ste vednotakšni?Za uspeh na razpisu in povabiloza študij na West Pointu semmoral pošteno delati, potrebovalsem tudi veliko volje in precej jebilo odrekanja, toda pravi naporime še čakajo, najprej napornošesttedensko osnovno urjenje terpozneje zelo stresna in akademskoter športno zahtevna semestraprvega letnika. Menim, da je receptza uspeh veliko volje za delo insamomotivacija.Kako ste se pripravljali na letošnjirazpis?Že lani sem se na razpisu zelopotrudil, zato sem bil ob neuspehunekoliko razočaran, vendar semoptimistično gledal naprej in sezačel pripravljati na naslednji razpis.Dan po zavrnitvi sem odšel naizpostavo za obrambo in se prijavilna prostovoljno služenje vojaškegaroka, saj sem želel preizkusiti,če res želim to študirati in delati.Čeprav sem po osmih tednih služenjav prometni nesreči doživel hujšipretres možganov in moral služenjeprekiniti, sem se prepričal, da je totisto, kar si želim delati. Zato semse aktivno pripravljal na ponovnopisanje testa SAT, ki je na neki načinameriška matura. Matematiko semtoliko izboljšal, da sem prišel mednajboljše tri odstotke Američanov,ki so to leto pisali SAT. Med služenjemin študijskim letom sem sepripravljal tudi na fizično testiranje,na katerem sem dosegel rezultatevisoko nad povprečjem.Zakaj menite, da ste bili izbraniza West Point, in kakšne so bilerazlike pri izborih v obeh letih?Dobre rezultate sem dosegel predvsempri testih SAT in TOEFL, torejtestu angleščine, ki ga opravljajokandidati za študij na ameriškihfakultetah, prav tako na fizičnihtestiranjih. Izbor je opravljen tudina podlagi informacij, ki se jihne da izmeriti, kot so na primerosebnostne lastnosti, mnenjeameriškega vojaškega atašeja oposameznih kandidatih, nekdanjeizkušnje z vodenjem in podobno,ki jih presojajo na West Pointu,zato ne vem, pri čem sem bil boljšiali slabši od drugih. Letošnji razpisme je pozitivno presenetil, saj jepostopek potekal na zelo visokiravni, čeprav ga je Urad za vojaškezadeve opravil prvič.Kdaj ste se odločili za vojsko in odkje strast do vojaških akademij?Delo v vojski se mi je zdelo zanimivože od otroštva. Uživam v skupinskemopravljanju nalog, organizaciji,aktivnostih v naravi in premagovanjuna prvi pogled nepremagljivihizzivov. V prvem letniku srednješole sem na televiziji gledal intervjuz Matjažem Pešljem, Slovencem, kije na West Pointu diplomiral leta2004. Predstavitev akademije, načinštudija in odlična izobrazba nacivilnem ter vojaškem področju some tako navdušili, da sem si rekel,da se bom, če bo le mogoče, prijavilna razpis in poskušal priti tja.Kaj vas čaka na West Pointu inkako se na to pripravljate?V zadnjem letu in pol sem poskušaldobiti čim več informacijo akademiji. Bral sem knjige inbloge kadetov ter gledal posnetkeaktivnosti na akademiji. Odličenvir informacij so Slovenci, ki sona West Pointu že diplomirali,predvsem Matjaž Pešelj, ki mi jedal veliko nasvetov glede študija.Trenutno se pripravljam tako, dasem kar najbolj fizično aktiven,prav tako sem začel s pomnjenjemzelo velike količine podatkov, ki sejih je treba na pamet naučiti medosnovnim urjenjem, to pa je velikopesmi, dolgih definicij poguma, discipline,vodenja, rekov pomembnihAmeričanov, pravil vedenja,ravnanja v določenih razmerah itn.Se zavedate razlik v načinuštudija?Študij na West Pointu temeljina tako imenovani Thayerjevimetodi, ki je stara skoraj dvestolet. Sylvanus Thayer je bil namrečravnatelj West Pointa med letoma1817 in 1833. Bistvo metode je, dase na vsak predmet pripravljaš žedan prej, ura v razredih s približno15 kadeti pa je namenjena razpraviin pojasnjevanju nejasnosti. Natodobiš zelo veliko domačih nalog,da snov utrdiš. Študij je usmerjenv prakso, zaradi česar se diplomantiakademije takoj brez težavvključijo v delovne postopke.Ste študijsko smer že izbrali in kjevidite svoje mesto v SV?Za študijsko smer se kadet odločišele v 2. letniku, izbira pa lahkomed približno 35 smermi. Za zdajme najbolj zanimajo mednarodniodnosi, vodenje in menedžment.O karieri v Slovenski vojski šenisem posebej razmišljal, želimpa se zaposliti v 10. motoriziranembataljonu kot poveljnik voda.Želim si, da bi v tem poklicu čimdlje užival.34

Reševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ENOCEVNIPREDOR KARAVANKE.Nagradi prejmeta: Matejka Matkovič, Kajuhova 4,8340 Črnomelj, in Ivan Tajnik, Ravne 162 a,3325 Šoštanj. Nagrajencema čestitamo.Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljitedo petka, 19. junija, na naslov: Uredništvo revijeSlovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.Ime in priimek:.....................................................................................Naslov:.................................................................................................Pošta:...................................................................................................Rešitev gesla:.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................35

Nova številkaBiltenaSlovenskevojskeV teh dneh je izšla novaštevilka Biltena Slovenskevojske, ki je brezplačnodostopna na splet ni straniwww.mors.si/tiskovno_sredisce/publicistika_mors/index.htm. V njej so objavljenistrokovnovojaški prispevkiz aktualno problematiko,največji poudarek pa je namednarodnem sodelovanjuSlovenske vojskein kadrovskem področju.Vabljeni k branju.- Brigadir mag. David HumarSkupna organizacijska struktura zavezništva Nato- Kapitan fregate Boris GeršakMednarodni vidiki zagotavljanja varnosti pomorskega prometa – izzivi in tveganja- Major mag. Anže Rode, stotnik Dragomir Ćevriz, polkovnik mag. Žarko HenigmanVojaška obveščevalno-varnostna dejavnost v podpori delovanja Slovenske vojske v operacijah kriznega odzivanja- Nadporočnica Anica FlajnikPreiskovanje kaznivih dejanj v operacijah kriznega odzivanja- VVU XIV. razreda dr. Denis ČaletaVpliv organizacijskega učenja na izobraževalne procese v okviru zoperstavljanja terorizmu- Dr. Maks Tušak, dr. Matej TušakAnaliza fizioloških dogajanj v človeku kot indikator prevare in laži- Dr. Manica JakičZaznava socialne klime v Slovenski vojski- Major Božo MajcenNasilje na delovnem mestu – mobing- Natalija Plemenitaš FuchsŠtipendiranje v Slovenski vojski – izziv za pridobivanje novega kadra- Podpolkovnik Zoran VobičKadrovski vidiki popolnjevanja vojaške strateške rezerve- Zvonko KrunićŠtudija uporabnikov Knjižnično-informacijskega centra Ministrstva za obrambo