УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

42slavist Samuil Borisovi~ Bern{tejn Makedonskij yzqk i Izu~eniemakedonskogo yzqka v Narodnoj Respublike Makedonii, denes ve}emo`eme da govorime so zadovolstvo za postoewe na eden impozantenfond od publikuvani nau~ni trudovi kako rezultat na sistemnototemelno prou~uvawe na raznovidnite aspekti na makedonskiot jazik,makedonskata dijalektologija, istorijata na jazikot, leksikografijatai sli~no.Poseben stimul za prodlabo~uvaweto na interesot na slavisti~katanauka kon na{iot jazik pretstavuva{e pe~ateweto na prvatagramatika na angliski jazik od profesorot Horas Lant „A Gramar of themacedonian literary Language“ (Skopje, 1952) koja Bla`e Koneski janare~e obrazec za deskriptivna gramatika na makedonskiot jazik soprimenet sovremen metodolo{ki pristap kon jazi~nata materija. Ovaagramatika be{e svoeviden predizvik za prezemawe na sli~ni tvore~kizafati i od drugi eminentni slavisti. Me|u najzna~ajnite takvipotfati se trudovite na Rexinald de Brej, Nulo Minisi, Naum Kitanovski,Umberto ^inkve, Rina Usikova, Volf O{lis, Vera Boji} itn.Za afirmacija na makedonskata leksikografija zna~aen pridones dadoaXorxo Nurixani, Jumi Nakaxima, Kazua Tanaka i osobeno Mile Tomi}so dvojazi~niot „Makedonsko-romanski“ i „Romansko-makedonskire~nik“ (Skopje-Bukure{t, 1987). Sovremeniot makedonski jazikpredizvika zabele`itelen interes i soodveten tretman i vo trudovitena niza istaknati komparatisti, po~nuvaj}i od znamenitiot francuskislavist Andre Vajan i negovata 4-tomna gramatika na sporedbeniteslovenski jazici „Grammair compareé des langues slaves“ (Pariz, 1956),preku objavenite u~ebnici i prira~nici na akademikot Bern{tejn,Georgi [evelov, ^arls Bidvel, Natalino Radovi~, Rajko Nahtigal,Radoslav Bo{kovi}, Karel Horalek, zaklu~no so slova~kiot slavistRudolf Kraj~ovi~ i negoviot u~ebnik „Sloven~ina a slovanské jazyki“(Bratislava, 1974).Re~isi paralelno so sukcesivniot raste` na interesot na slavisti~katanauka za makedonskiot jazik vo povoeniot period se odviva{ei procesot na negoviot zasilen probiv vo nastavata na pove}e stranskiuniverziteti so razli~en modalitet. Neposredno po zavr{uvaweto naVtorata svetska vojna Karloviot univerzitet vo Praga (^ehoslova~ka)be{e prviot slavisti~ki centar vo stranstvo na koj makedonskiot jazikbe{e voveden vo nastavata kako fakultativen predmet. So formirawetona Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura priuniverzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje (22 dekemvri 1967) tojja prezede gri`ata za otvorawe na lektorati po makedonski jazik nastranskite univerziteti.Denes na{iot jazik e zastapen kako glaven predmet vo lektoratitepo makedonski jazik pri Orientalniot institut vo Pariz