6Ob svetem pismuTema: K izvirom7Zakaj v tebi je izvirživljenja, v tvoji lučividimo luč (Ps 36,10)»Nazaj k izvirom.« Dandanašnji takomoderna fraza, ko gre za zdrav slog življenjaali iskanje lastne identitete ... Drugače lahkorečemo, da gre za korenine nečesa, začetek,izvor. Kot ne more drevo stati pokonci in rastiproti nebu brez mogočnega koreninskegasistema, tako ne more človek vzpostavitikvalitetnega življenja, če se ne zaveda, kje sonjegove korenine.Kaj to pomeni za kristjana? Kje lahko iščesvoj izvir kristjan?Eden temeljnih izvirov je Sveto pismo.V letu vere se govori o poglabljanju v svetespise, o iskanju navdiha za lastno versko življenjeprav v Svetem pismu, za kristjane paše posebej v evangelijih.Čemú naj bi črpali iz tega izvira? Jakobpravi tako: »Ali lahko, moji bratje, smokva rodiolive ali trta smokve? Tako tudi slan izvir nemore dati sladke vode.« (Jak 3,12) Čeprav setu Jakob nanaša na to, kaj naš jezik govori, innam daje poduk, da bi se morali truditi za dobro,ne morem mimo tega, da ne bi navezalana to, da je človek pač to, iz česar izvira, črpasvoje védenje za življenje. Vsak kristjan bi semoral opredeljevati znotraj Božje besede. Tabi ga morala zaznamovati in posledično s temizoblikovati v celovito osebo vere.Božja beseda seveda ni le izvir moje opredelitvein vzpostavljanja lastne identitete. Ponjej pride do mene obljuba, dana mi od Boga:»Kajti obljuba, ki je bila dana Abrahamu alinjegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta,ni bila dana po postavi, ampak po pravičnosti,ki izvira iz vere.« (Rim 4,13) Če sem pravična,torej: če verujem, sem tudi jaz dedič obljube,potomka globoke izpovedi vere: »Potemtakempostajamo dediči po veri, tako da jededovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljenavsemu potomstvu …« (Rim 4,13) V veri,ki jo premorem, za katero se trudim iz dnevav dan, obstaja obljuba in lahko rečem dejstvo,da sem božji otrok. Zaradi tega prejemamdarove Stvarnika, se lahko nanj obračam vvsakem trenutku: »Če torej vi, ki ste hudobni,znate dajati svojim otrokom dobre darove,koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duhatistim, ki ga prosijo.« (Lk 11,13)Ta izvir obljube pa mi daje še gotovostprihodnosti. Je tudi izvir zagotovila, da imamprihodnost iz vere v Jezusa Kristusa, mojegaOdrešenika: »Kdor pa bo pil od vode, ki mujo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bovoda, katero mu bom dal, postala v njem izvirvode, ki teče v večno življenje.« (Jn 4,14)In zopet sem pri zgornji podobi drevesa: vedenskem vrtu je Bog posadil drevo življenja– tudi drevo mojega življenja. Moje koreninesegajo globoko v vero v enega Boga, črpajoiz žive vode obljube večnega življenja, mojeveje se kot roke stegujejo v nebo v zahvali.Več kot bom načrpala (duhovne) hrane iz izviraneskončne ljubezni Vsemogočnega, višjebom lahko stegnila veje svojega duha, večsvetlobe Božje luči me bo obsijalo, bogatejšibodo sadovi mojega življenja po veri.Lea BricK izviromV tem delu revije, ki jo držiš v rokah, bomov nekaj prihodnjih številkah pogledali, kateriso glavni izzivi za Cerkev na slovenskem, kotjih pred nas postavlja krovni dokument Priditein poglejte (PIP) 1 .Tokrat nas čaka prvi izziv, ki nas vabi: Kizvirom!»Namesto pozunanjene pripadnosti terpastorale servisiranja obredov in aktivizma sebomo vrnili k izvirom: k Božji besedi, osebnimolitvi in občestveni evharistiji kot temeljnemuizkustvu srečanja z Jezusom Kristusom«.Mariborčani bi me najbrž vprašali pozdravju, če bi komu od njih v poletni vročini vroke porinila kozarec vode in zraven pojasnila,1 Pridite in poglejte, Slovenski pastoralni načrt, krovni dokument,Ljubljana, Celjska Mohorjeva družba 2012.da gre za vodo iz Drave, natočeno točno podnovozgrajeno medicinsko fakulteto v Mariboru.Kdor je kdaj stal na katerem od mariborskihdravskih mostov in opazoval rjavo vodopod njimi, najbrž ob tem ne bi bil presenečen.Hkrati pa bi si taisti ljudje glede na fotografijeiz italijanske Tirolske, kjer Drava izvira(in ne v Švici, čeprav je o tem prepričano presenetljivoveliko število ljudi), z vodo iz izviraDrave brez pomišljanja potešili žejo.Glede na wikipedijo je izvir kraj, kjer podzemnavoda priteče na površje in začenjasvojo pot proti morju. V njem živijo rastlinein živali, ki nujno potrebujejo čisto vodo. Zozirom na ekološki vidik pa je izrazito ranljivna onesnaženost, ki se po navadi obilnokaže v spodnjem toku rek. Ko torej želimo kizviru, želimo k tistemu, kar je čisto, kar šenima raznoraznih primesi, ki zamegljujejoosnovno idejo.Zraven tega pa poziv »K izvirom!« ni novain tudi ne zgolj cerkvena stvar. Sliši se v gesluNazaj k naravi pa v sloganu Ko se koreninzavemo in Modrosti starih in še bi našli kajpodobnega. Po svoje je zanimiv paradoks, dase je treba, če hočemo po določenem času