vsebina (1 Mb) - Kapucini

kapucini.si

vsebina (1 Mb) - Kapucini

UvodnikHvala TiEna izmed prvih besed, ki smo se jonau~ili je beseda hvala. Star{i jo `elijoprivzgojiti svojim otrokom. saj velikokratsli{imo: "Kako bo{ rekel?". Ni nam prirojena,ampak so nas jo morali nau~iti.Koliko truda je bilo vlo`enega v to. In res,velikokrat bi morali re~i hvala. Za to, dasploh `ivimo in da nam je podarjen ko{~ektako lepe zemlje, kjer lahko `ivimo. Kogremo kam drugam, se tega {e boljzavedamo. Hvala bi morali re~i za vse, ki sose trudili in se {e trudijo, da postajamodobri ljudje. Za vse, ki `elijo, da bi v na{emsrcu bilo veliko ljubezni. Najbolj pa hvalaBogu, ki nas je tako ~udovito ustvaril, pravnas, da smo enkratni in neponovljivi. Inprav zato ~utimo veliko hvale`nost.Kdor se zna zahvaljevati, ta bo tudi velikoprejel. Saj se spomnimo, kako je khvale`nosti spodbujal tudi Jezus, ko se muozdravljeni niso pri{li zahvalit za ozdravljenje?Kje pa so ostali? Ali je ~istosamoumevno, da so ozdraveli?Vzor hvale`nosti nam je tudi sv. Fran-~i{ek s svojim na~inom `ivljenja. Hvalnicastvarstva, ki jo je napisal in tudi `ivel, je`iv dokaz, kaj pomeni resni~na hvale`nost.Ne samo za tisto, kar je veliko, ampak tudiza vse majhne stvari, ki ~loveka razveseljujejoin so mu podarjene.Ko spoznavamoin ob~udujemosv. Fran~i{kain sv. Klaro nemoremo ostatisamo pri tem inre~i, kako lepo,da sta tako `ivela.Tudi mismo izzvani, da vsvojem srcu gojimo hvale`nost, do vsehstvari, {e najbolj pa do Boga. K njemu neprihajamo samo s pro{njami, kar je precejpogosto, ampak mora biti na{a molitevpredvsem slavljenje in zahvala. To je najlep{amolitev, ki lahko pride iz na{ega srca.Zahvaljujte se Gospodu vsi, pravi pesem ink temu smo vsi poklicani.Prepri~an sem, da se vsi lahko Boguzahvaljujemo za vse, kar smo v poletnihmesecih do`iveli. V tej {tevilki Fran~i{kovegaprijatelja je opisano kar nekaj tega. Bogu hvalaza vsa sre~anja, tako tista, ko smo se osebnosre~ali z na{im Gospodom, kot tista, kjer smobili kot skupina. Hvale`ni bodimo tudi vsemtistim, ki nas s svojo tiho in zvesto molitvijospremljajo, da bi na{a sre~anja in na{e`ivljenje obrodilo dobre sadove. Hvale`ni smotebi, ki prebira{ to, za kar se mnogi trudijo.Naj vsem da Bog spoznanje, da je vseneskon~en dar, da je vse neskon~en darLjubezni. Naj te v novem {olskem letu vsojesen spremlja Gospodov blagoslov!br. Vlado Kolenko3Fran~i{kov prijatelj • XVI/3 (157) • 2005Izhaja {tirikrat na leto med {olskim letom • izdajajo bratje kapucini ter asi{ki romarji• urednik: br. VladoKolenko • uredni{ki sodelavci: Jana Podjavor{ek, Fani Pe~ar, Helena Globokar, br. Jaro Kne`evi}, • naslovuredni{tva: Fran~i{kov prijatelj, Mekin~eva 3, 1119 Ljubljana • elektronska po{ta: franciskov.prijatelj@rkc.si • listse vzdr‘uje s prostovoljnimi prispevki.Grafi~na priprava: Salve, d.o.o., Ljubljana • tisk: Littera picta d.o.o., Ljubljana


Ob izviruJezus pa je odgovoril:»Mar ni bilo deset o~i{~enih?Kje pa je onih devet? Ali ni bilonobenega drugega, da bi se vrnilin po~astil Boga razen tega tujca?«Lk 17,17-18Gospod Jezus …Gospod Jezus,a jih vidi{, mo{ke in `enske,ki ho~ejo biti bolj kristjani kakor ti?Z medlim in prisiljenim glasomponavljajo vedno iste fraze: Gospod Jezus,da je Bo`ja volja to,ti prizna{ javno in po{teno,da je Bo`ja volja ono;da bi ti bila v{e~45da ne smemo pri~akovati ni~esartu na zemlji;da pa potem v nebesih …Gospod Jezus,te ljudi imam v `elodcu,ker na prikrit na~in pri~akujejohvale`nost.Vedo, kako in kjemorajo iztegniti roko,da prosijo (za revne, se razume!),in kako lahko delajo reklamosebi (»v Bo`jo slavo!«,se razume).hvale`nost gobavcev.Ti, ki si Bog,si pristen ~lovek,brez lepore~ja.Tisti, ki ho~ejo bitibolj kristjani kakor ti,bi prikrili razo~aranjes pobo`nimi besedami,toda v sebi bi pobesneliin bi prekleli nehvale`ne`e:»Naj se vam gobavost ponovi!Da boste vedeli za drugi~ …«povzeto po: Tonino Lasconi,365 in 1 dan s Teboj


Tema: Hvale`nostHvale`nostbil za kaj hvale`en – ne, za to ni razloga.Ko sem iskala materiale za tokratnotemo, sem ravno pri premi{ljanju o vpra-{anju, kako je mogo~e, da lahko v~asih enamajhna stvar, ki je slab{e uspela, zakrijegromozansko koli~ino stvari, ki so bile izpeljane1A (tako kot lahko manj{i hrib popolnomazakrije goro, ~e se mu preve~ pribli`a{),naletela na drobno knji`ico ChristineA. Adams z naslovom Hvale`nost. In iznje so naslednje misli o hvale`nosti:V~asih do hvale`nosti pridemo zlahka,kar prekipevamo od veselja in dobre volje,to ~ustvo se nam spontano prelije v hvale`nostza dobroto in darilo `ivljenja.Spet drugi~ pa je hvale`nost odsotna –{e posebej v trenutkih bole~ine in bolezni,izgube in `alosti, te`av in skrbi. Kako smolahko v takih trenutkih sploh hvale`ni? Inzakaj naj bi bili?Pravijo, da je hvale`nost potrebna ravnov takih trenutkih, saj prerodi. Spomninas, da bo bolje in nam naslika sliko, hkateri lahko stremimo.@ e sedaj imamo vse, kar potrebujemo,da smo sre~ni in umirjeni, dovolj je zaveda-Kdo od nas {e ni do`ivel ob~utka, ko sePismo vsem kristjanom 61–62ti zdi, da se svet vrti samo zaradi tebe, dani te`ave, ki je ne bi mogel premagati, ko seV ve~ini primerov smo navajeni zahvaljevatizaveda{ svoje vrednosti in si neizmerno hvale`en,Tega "ker" ni v Fran~i{kovih spisih, ven-se zase in za milosti, ki jih prejema-da si to~no tak{en kot si in za ni~ nadar je moral imeti Fran~i{ek vsaj milijon mo. Fran~i{ek tukaj preseneti, ko pravi "vsa-svetu ne bi `elel ~esarkoli spremeniti.razlogov, da ga pravzaprav poznamo po tem, ka stvar". Zahvaljuje se z vsem. [e bolj zna-In hkrati, kdo {e ni do`ivel, da kak danda se je znal ~udovito in iz srca zahvaljevati ~ilna in izrazita v tem pogledu je Hvalnicav~asih kljub svetlemu soncu postane mra~en, ti se KDO smo in KAJ nam je bilo z `ivljenjemBogu in najbr` tudi bratom in sestram. V stvarstva, ki jo pozna najbr` kar vsak. Pri-ko je mozolj na nosu gromozanski in ves svetpodarjeno. To je HVALE@NOST.tem kratkem pisanju o hvale`nosti v Fran- tegne s svojo mo~jo.se zdi neprijazen in ~e bi se dalo, bi pobral • Hvale`nost je odnos srca. Hvale`ni ljudje~i{kovih in Klarinih spisih je nemogo~e Zdi se, kot da bi Fran~i{ek posodil usta6 {ila in kopita ter se odpravil nekam … Da bi`ivijo vsak trenutek z ob~utkom ~ude- zaobjeti, prikazati ali kakorkoli vsaj prib-bujnim cvetovom, ki valovijo z okenskih ko-7`a. V zadovoljstvu. Pre{tej svoje darovein jih ~uvaj, da bodo rasli.• Za~ni s seznamom ljubezni. @e danes. Kovidi{, sli{i{, izkusi{ kaj, kar privabi solzehvale`nosti v tvoje o~i – to zapi{i. ^ez ~asbo{ opazil vzorec, ki se ponavlja. To ti bopomagalo uvideti, kaj te zares gane in spodbudi,da `ivi{ `ivljenje, ki nekaj velja.• Reci »Hvala« naglas, s sporo~ilom, z dvigomroke spo{tljivemu vozniku, z darilom.Oseba, ki se ji zahvali{, se bo po-~utila vredno in spo{tovano. In ko omogo~i{,da se nekdo drug po~uti dobro,se tudi sam po~uti{ dobro.• Svet te potrebuje in `ivljenje ti je hvale`no.Vzemi si trenutek za hvale`nost lastnevrednosti, ki jo ima{ `e sedaj.• Bog te ljubi tak{nega kot si in je s tebojprav zdaj. Prepri~aj se: »V Bo`ji ljubeznisem popoln.« Z veseljem in sre~o odgovorivsem negativnim, kriti~nim mislim,ki odganjajo hvale`nost.• Ne pozabi: evharistija, ki je prevod hebrejskebesede berakah, pomeni tudizahvalo, hvalnico.Povzeto po Christina A. Adams Hvale`nostFran~i{ek in Klara vabitaMoja mo~ in mojahvala je Gospod, ker …li`no predstaviti Fran~i{kovo in Klarinohvale`nost. Mogo~e bi se dalo pribli`atiFran~i{kov na~in zahvaljevanja.V njegovih spisih najdemo ~udovito molitevHvaljenje Boga:"Njemu, ki je toliko pretrpel za nasin nam podelil toliko dobrotin nam jih bo {e v prihodnosti delil,naj vsaka stvar v nebesih in na zemlji,v morju in pod zemljo daje hvalo,slavo, ~ast in blagoslov (Raz 5,13),kajti on je na{a mo~ in trdnost;on je edini dober (Lk 18,19),edini najvi{ji, edini vsemogo~en,~udovit in veli~asten, in edini svet,hvale vreden in blagoslovljenv neskon~ne veke vekov. Amen."rit, starkam, ki jim je huda bolezen odvzelasposobnost komuniciranja, komarjem, javorjevimlistom, lastovici … Samo ozrla sem seskozi okno in zagledala vse to. Podobno kotkitarist, ki z dotikom strune prebudi zvok.[e nekaj je, kar pretrese. " Vsem ljudemtako oznanjujte in pridigajte o dol`nosti, daGospoda hvalimo, da bo vsako uro in ob zvonjenjuzvonov vedno vse ljudstvo po vsej zemljihvalilo vsemogo~nega Boga in se mu zahvaljevalo"(Pismo vsem kustosom 8). Za Fran-~i{ka je zahvaljevanje dol`nost. Saj ne moredruga~e, ~e dobro premislimo, ko pa je zanjvse dar Dobrega, Najvi{jega, Vsemogo~nega …Ne oziraje se na vzroke in posledice bilahko torej bil ena izmed mojih dol`nostitrenutek, ko bi se zaustavila ob kaktusu,ki bo kmalu zacvetel, in namesto njega rekla:"Hvaljen, moj Gospod, v tem ~ude`nolepem cvetu." Tako, tiho, da se ne bi kdoustra{il, da me je popadlo ~uda{tvo.Vsako tak{no najdenje "kaktusov" v na-{em `ivljenju bi znala biti prelepa pustolov{~ina.Popeljala bi nas, popelje nas lahkov svet Bo`jega. Po Fran~i{kovo …s. Polonca Majcenovi~


Intervju: br. Matej NastranZ Bogom ne more{tekmovati, mora{ semu prepustitiV pogovoru vam predstavljam brata MatejaNastrana, ki sem ga ujela `e na poti v Italijo …Prosim, ~e se za za~etek na kratko predstavi{ in8pove{ kaj o svoji dru`ini?bile. Nekaj mi je manjkalo in sem za~el tisto iskati. sem bil sam doma. Tisti teden sva oba za~utila, prvi~Sem brat Matej, kapucin, doma iz [kofje Loke, stardobila misel, kaj ~e Bog mene kli~e za duhovnika.930 let. Imam enega brata. Imam veliko spominov, ki jihpodo`ivljam ob gledanju slik in potem mama pove kje jekaj bilo. @iveli smo v Salzburgu, star sem bil okrog 4 letain `ivo v spominu imam kako smo se sprehajali po parku.Veliko spominov je na leto in pol starej{ega brata, ko svaskupaj odra{~ala in veliko ~asa pre`ivela skupaj …Z vero si se sre~al kasneje …Bil sem kr{~en kot otrok, nisem pa hodil v veroukuin nisem prejel ostalih zakramentov. So{olci so bili birmanciin sem se spra{eval kaj so to birmanci. Dobivaliso darila in ob tem se mi je porajalo tiso~ vpra{anj …Moj osebni, prvi stik z vero pa je bil preko enega prijatelja,ime mu je Matev`. On je hodil na duhovne vaje in jebil v na{i dru`bi edini veren. In potem smo ga prijatelji poduhovnih vajah vedno »spravljali na realna tla«. Medtem ko ga ni bilo, smo mi `e naredili na~rt. Hodil je naduhovne vaje v Str`i{~e in Log pod Mangrtom. In enkratnam je odgovoril: »Kaj se vi hecate z mano. Pojditeenkrat, pa boste videli kako je!« In jaz sem ugovarjal:»Misli{, da si ne upam!?« Obljubil sem mu, da gremprihodnje leto, pri sebi pa sem si mislil, da se bom lahko{e malo bolj pohecal. To je bilo l. 1991, ko sem {el naduhovne vaje k P. Mihu @u`ku v Log pod Mangrtom. Tamsem se sre~al konkretno s kristjani. Bil je teden intenzivnegakr{~anskega `ivljenja in sem do`ivel, da nam jebilo zelo lepo. Presenetilo me je, da smo se pogovarjalitako iskreno. Bili so odprti drug do drugega, do mene into me je potegnilo. Bile so tudi meditacije, molitve ma{e… Pri sebi sem si rekel: »Zdaj sem tu, ne bom delalsitnosti in se bom vklopil v program, ki je». Pri ma{isem vstal, ko so drugi vstali, se vsedel, ko so se drugisedli … Pojma nisem imel kaj je ma{a, videl pa sem,da drugi to zelo mo~no do`ivljajo. Spomnim se ene punce,ki je bila vedno vesela, pri ma{i pa je bila tako resna,enkrat je celo jokala. Sam pri sebi sem se spra{eval:»Kaj neki more biti tako mo~nega, da nekdo do`ivi takonotranjo spremembo. Torej delal sem kot sem videldruge. In ko so {li k obhajilu, sem {el tudi jaz. Matev`evasestra je vedela kako je bilo z mano in me je po ma{iopozorila: »Ve{ kaj, to pa zdaj ni bilo v redu. K obhajilu nemore{ iti, ~e ne veruje{.« V zadregi je bila, ker ni vedelakaj mi naj re~e in je rekla: »Pojdi malo k patru, pa sepomenita.« [el sem torej k njemu, mu razlo`il kako je,on pa je zelo dobrohotno rekel: »Ve{ kaj Matej, mi verjamemo,da je Bog res navzo~ v podobi kruha in zato galahko prejmemo samo tisti, ki to verjamemo. Ni~ hudega,nisi vedel. Za naprej pa ve{.« Bil sem o~aran nadponi`nostjo p. Miha, ki se ni razjezil ali rekel kaj grdega.Potem je {e dodal: »^e bo{ kdaj {el k spovedi, pa povej.«Pri sebi pa sem si takrat mislil: »K spovedi bom{el, pa ja …« Kasneje sem razmi{ljal, ~e oni res verjamejo,da je Bog tam notri. ^e to res verjame{, kaj topomeni za tvoje `ivljenje … in razmi{ljal, kako oni do-`ivljajo, ko prejmejo to v kar verjamejo in kar jim je zelodragoceno. Aha, {e to. Bile so tudi meditacije in je bilotreba na koncu kaj povedati. Vsi so govorili kaj so do`ivljali,tako lepe in bogate stvari, ko pa sem pri{el na vrsto,nisem vedel kaj re~i … Bil sem v zadregi in rekel: »Gledalsem drevesa, ko smo hodili skozi gozd. Nekatera sobila suha, nekatera mlada, stara, nekatera so propadla,druga rasla naprej in tako si `elim za nas, da bi bili kotdrevesa, ki rastejo, ki dajejo nekaj zelenja in ne bi bilisuhi, oveneli ali gnili na tleh.« To je bil trenutek, ko za~uti{,da se dotakne{ ne~esa kar te presega. P. Miha je znaltako lepo govoriti o zvezdah, o prostranstvih … ^epravsem si vedno vse razlagal logi~no, sem se ob tem za~elspra{evati: »Kaj pa ~e ni vse tako naklju~no?« Za~elsem videti smisel vsemu temu. Zdelo se mi je noro, daje vse to ustvarjeno za ~loveka, kot je rekel p. Miha. Taideja je bila zame nora! Bila mi je v{e~ in sem o temrazmi{ljal. In na koncu duhovnih vaj je bila moja prvamolitev: »Bog ~e si, mi povej kaj o sebi!«Vedno znova sem se v mislih vra~al v tiste dni, kakoje bilo lepo, kako veliko iskrenega in bogatega je bilo insem pogre{al ob~utja, do`ivetja, naveze, ki so tam resIn tako sem enkrat Matev`u kar rekel: »Ve{ kaj,jaz bom pa k ma{i hodil!« Pa je rekel: »^e bo{ reshodil, bova pa midva skupaj hodila, da bo{ la`je vztrajal.«Skupaj sva hodila k ma{i in za~elo se mi jeuresni~evati kar sem prosil. Bog mi je pokazal, da je.Nekatere duhovnikove besede so bile tako `ive inmeni govorjene. Recimo, ko je govoril o evharistiji,sem se spomnil na svoje »prvo obhajilo«. Pri sebisem razmi{ljal: K meni je pri{el, ko jaz {e nisemvedel, ~e je to res. Do`ivi{, da te je Bog prehitel polevi strani in ti tega nisi opazil. Bil sem »fasciniran«nad tem! Ni klonil toliko moj razum, kot moje srce.Vse se me je dotaknilo, mi bilo blizu, me nagovorilo.Stvarstvo sem za~el do`ivljati kot Bo`ji dar zame.Vse mi je govorilo: »To je moj dar tebi!« Sesulo me je.Spoznal sem, da sem bil gre{en in `ivel grdo … Jokalsem cele dneve, samo, da sem pomislil na to. Do`ivljalsem nekaj mo~nega, pa nisem vedel kaj je. Takratsem bil `e v katehumenatu.Koliko ~asa je torej minilo po duhovnih vajah doza~etka katehumenata?Avgusta sem bil na duhovnih vajah, septembrapa smo bili v Sti~ni, kjer smo se z mladimi pogovarjalio za~etku katehumenata v Stari Loki, kjer je bil`upnik g. Glavan. In sem hodil. S katehumenatom seje v meni za~elo prebujati nekaj ~isto novega. Obgovoru o Bo`jem odpu{~anju so bile prave »nevihte«.Enostavno sem kapituliral pred Njegovo milostjo. Imelsem ob~utek, da sem nemo~en ob vsem kar je onnaredil zame. Prihodnje leto (l.1992), sem prejel za-kramente (spoved, prvo obhajilo, birmo). Povezal semse s p. Markljem in hodil na duhovne vaje.Takrat si bil torej povezan z jezuiti, kako pa sivzpostavil vez s kapucini?Bili sta {e dve leti vmes. Spoznal sem punco insva hodila skupaj in p. Markelj je bil najin duhovnispremljevalec. Eno leto mi je bilo zelo lepo. Punca jebila globoko verna in me je v vse uvedla, jaz sem {evse bolj razumsko dojemal. Uvedla me je preko ne`nosti,tega `enskega v njej v O~etovstvo Boga, Njegovousmiljenje … To je zelo obogatilo mojo vero.Dobro sva se razumela, bila sva mlada in sva po~asizidala kar sva zidala in sva ~utila, da je Bog tisti prviv najinem `ivljenju, vse dokler po enem letu skupnehoje … Ona je {la na duhovne vaje na Brezje, jaz paOba?!To je bila misel, ki je pri{la in {la. Ko je ona pri{la zduhovnih vaj mi je napisala na kartico z Brezij: »Bog jeljubezen« in dala kartico v Sveto pismo na mesto Mt 9,9 (Ko je Jezus {el od tam, je zagledal mo`a, imenovanegaMatej, ki je sedël pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi zamenoj!« In ta je vstal in {el za njim.) in ni ni~ rekla.[okiralo me je in zaslutil sem, da se je tudi njej odprlo tovpra{anje kot meni. Postal sem nesre~en, ker je to vpra-{anje pri{lo kot problem. V najinem odnosu nisem ni~pogre{al, ni~ ni bilo narobe in ta misel je bila v bistvumote~a. Ta misel se je ob~asno vedno bolj ponavljala,bila navzo~a in naju je zmedla. Pa sva si rekla: »Skozimarsikaj sva `e {la, pa bova {e skozi to.« [e vedno mije bila zelo blizu logika: »Bo`ja volja je najbolja! KamorBog ho~e, tam bova gotovo oba najbolj sre~na, ~etudi bimogla iti narazen. Potem ima za naju Bog gotovo drugopot«. Ni bilo vpra{anje biti odprt za to ali ne. Bil semvesel za to. Skupaj sva iskala, molila, re{evala … Obvsem sem bil nesre~en, ker se mi je zdelo, da mi Bognekaj jemlje, kar mi je prej dal, se na Njega jezil … Ksre~i sem imel pred o~mi, da je Bog ve~ji kot moje misliin sem se tega zavedal. Zdelo se mi je: »^e Bog nekajvodi, potem to `e »zrihta« in da ni katastrofa, ~e Njegovovoljo izpolni{, ampak, da je sledenje Njemu izkazovanjenajve~je ljubezni prav vsem ljudem, bli`njim, doma~im,tudi ~e ne razumejo, ~etudi jih prizadane{ se s~asomapoka`e, da ima Bog krmilo v rokah. S tem sem se mu~ileno leto, res mu~il in bil `e malo utrujen od vsega. Hotel


10sem rezultat. Hotel sem vedeti kaj Bog ho~e. »Daj mi `epovej kaj ho~e{. Jaz sem tu, pripravljen, grem `e jutri tja,~e bi vedel, da je to res to.« Dvom in ni bilo miru. In pri{elje Assisi. Po »naklju~ju« sem pri{el v skupino, ker se jeeden odjavil. Kljub temu, da sva z punco na~rtovala kajbova delala, sem na to pozabil, ko me je br. [tefan povabilin ~ez nekaj dni {el. Ko sem videl brate kapucine,kako `ivijo, kaj delajo, sem do`ivel olaj{anje, v trenutkusem vedel, da je to to in da se jim bom pridru`il. Vse jeodpadlo, vsi ti dvomi, skrbi …Po letu iskanja rezultatov, sem se zavedal, da priBogu ni tako pomemben rezultat, da zve{ kaj Bogho~e, ampak, da Bog `eli proces iskanja, poni`nosti,zaupanja v Njega … Po letu »{vicanja« v poni`nostiin hvale`nosti sprejme{ kar ti Bog daje. V meni se jev trenutku vse spremenilo: iz teme, dvoma, te~nobe vpopolno zaupanje, veselje in to brez zunanjega razlo-so me ob prejemu zakramentov, tudi ko sem za~el hoditik ma{i. Veselili so se zame, marsikaj smo se tudi pogovarjali(kaj, zakaj, kako). O~e je bil kot otrok pri birmi,mama pri prvem obhajilu, potem pa nekako … Zdi semi, da so tudi oni za~eli pot odkrivanja, ki se je potemzaklju~ila, ko sta se {e v istem letu cerkveno poro~ila.Zakramente sem jaz prejel junija, ona dva sta se poro~ilaoktobra. Povod je bil sicer zunanji. Sestri~na je rodilain so »rabili« botra … Bilo je zanimivo. Septembra sembil na duhovnih vajah pri g. [tuhecu v Logarski dolini intakrat je bila moja edina `elja, da bi bilo to za vse, nesamo zame: »Daj, da bi vsi izkusili Tvojo mo~ ljubezni,bli`ino, posebej moji star{i!« Veliko sem molil zanje(sem `e prej). To sem si zelo `elel. Ko pa sem se vrnildomov, sta mi star{a povedala, da sta me klicala (takrat{e ni bilo mobitelov), da bi spotoma prinesel o~etovkrstni list (doma je bil iz Sol~ave). Bil sem zelo vesel,Na {tudij odhaja{ z optimizmom.In kak{na so tvoja pri~akovanja?Ja, z optimizmom, pa tudi s strahom, je le malozahteven {tudij. ^utim veliko odgovornost, ker se zavedamkako velike potrebe so po konkretnih delavcihv Gospodovem vinogradu, mene so pa za {tudij »osvobodili«tega za 3 leta. Pri~akovanja glede {tudija… Velika ljubezen do Bo`je besede, kot prvo upam,da bo v meni ostala in da se bo {e pove~ala. Grem{tudirati bibli~no teologijo, ne tisti najbolj znanstvenipristop k Svetemu pismu, ampak sporo~ilnost Svetegapisma. Fran~i{ek je bil ~lovek Svetega pisma vtem smislu, ker je iskal sporo~ilnost Svetega pisma.@ivljenje mi je do sedaj potekalo tako, da mi je Bogkazal en korak naprej in sem sproti videl kaj Bog iztega dela. Bil sem odprt in mi je ta odprtost zelo dragocena.^e bom {tudiral tri leta, verjamem, da bom takratto kar sem pred 10,11-imi leti tam prejel. Zadnja letapa seveda ta vidik ni na prvem mestu, saj romam vAssisi predvsem zaradi slu`enja mladim romarjem.Letos si imel ta privilegij, da si bil kar dvakrat vAssisiju. ^e pogleda{ nazaj, kaj ostaja?Zdi se mi, da je letos zadetek v ~rno tema: Evharistija,sre~anje dveh ljubezni. Zelo sem vesel, da namje z romarji uspelo vstopiti v skrivnost evharistije. Evharistijaje `e navzo~a v na{ih `ivljenjih in zelo mo~noje to odkrivati, ~udim pa se nad odprtostjo mladih.Mo~no pa mi je stopilo pred o~i, da se Bog razodeva vob~estvu (dva ali trije zbrani v mojem imenu, Gospodz vami …), to smo tudi letos izku{ali `ivo in mo~no.Znotraj evharistije se odkriva tudi hvale`nost. Kajtebi pomeni hvale`nost in kaj je tisto za kar si res11ga. Dano mi je bilo v trenutku, svetloba, ki razsvetlivse in videl sem jasno nazaj kako je Bog vse vodil,zakaj je bilo to in ono potrebno.Po Assisiju si se torej kmalu odlo~il za kapucine?Ne, `e v Assisiju, prvi dan. Pri spovedi sem br. [tefanukar rekel: »Rad bi pri{el k vam.« Takrat sem vpisal prviletnik informatike, vedel sem, da se moram posloviti oddoma, zato ne morem zdaj kar iti, pa tudi sprejeli me ne bi.^util sem, da moram {e to preveriti, da je pred mano {eeno leto, ko bom doma. Tudi bratje kapucini so predlagali,da se prepi{em na vi{jo smer in v tem letu zaklju~im{tudij informatike. Potem sem {el ~ez eno leto v jesenidirektno v noviciat. Ostal sem v navezi s kapucini, ve~krat{el v Vipavski Kri`, ministriral v [kofji Loki.Kako je to sprejelo tvoje dekle?Eno je razumsko, drugo pa je ~ustveno. Razumskoje vedela, kaj je prav, drugo pa je stvar do`ivljanja in jebilo zelo hudo, saj sva se imela rada. Med nama ni bilonepremagljivih ovir, v bistvu je bil razlog zunanji. Biloje te`ko, je pa v veri sprejela. Z Bogom ne more{ tekmovati,mora{ se mu prepustiti.Kako pa so doma sprejemali tvojo pot vere,kljub temu, da oni tega {e niso `iveli?Bili so veseli. Vera se na ~loveku pozna. Zame jebila eno veliko notranje veselje (ko ve{, da te ima Nekdoneskon~no rad!) in to se vidi tudi navzven – eno veselje,zadovoljstvo, talenti, dobra dru`ba, ki jo najde{ … Vsegatega so bili veseli. Moji star{i so zelo dobri. Podpiralimu ~estital, ga objel in rekel: »O~i, bravo!« Ni~ mu nibilo jasno: »A `e kaj ve{?« @e prej sta o tem razmi{ljala,latentno v ~loveku se za~ne prebujati. Tega sem bil zelovesel. Tako sva bila potem z bratom poro~ni pri~i …Kaj te je nagovorilo pri Fran~i{ku, da te je toliko»premaknilo«, da si se odlo~il, da mu sledi{?Ni bil direktno Fran~i{ek, mene je nagovorilobratstvo. V {tirih bratih, [tefanu, Marku, Vladotu inStanetu. [ele kasneje sem spoznaval Fran~i{ka. In{e danes, bratstvo. Nagovarja me Fran~i{kova prisr~nain preprosta ljubezen do Jezusa. Vodilo manj-{ih bratov je spolnjevanje evangelija na{ega GospodaJezusa Kristusa. To je vse! Fran~i{ek ho~e izginiti,nikoli se ni hotel izpostavljati in je `elel pokazati veli-~ino Boga preko svoje majhnosti.Da pove`eva. Je morda to povezano s tvojoodlo~itvijo za {tudij Bibli~ne teologije?Ta odlo~itev je iz ljubezni, ki je rasla dolgo ~asa.Rad bi poudaril, da odlo~itev ni samo moja, ~eprav jezelo moja in si to res `elim. Mi pa zelo veliko pomeni,da me bratje po{iljajo. Poslanstvo, ki ga imam znotrajreda mi ogromno pomeni, da dela{ nekaj v imenuCerkve, ne po svojih navdihih, ne v svojem imenu. SSvetim pismom sem se veliko ukvarjal, ga velikobral. ^util sem, da moram nekaj za njega narediti insem se v ~asu {tudija ukvarjal s tem, kar je potemnastalo kot BIBLIJA.net (http://www.biblija.net). Iz tegaje pri{lo tudi do te odlo~itve. V{e~ mi je, da bratjepresodijo, vidijo ali si za nekaj ali ne.stvari videl zelo druga~e kot danes. Tako nimam projekta,kaj in kako. Meni je odprtost in negotovost posvoje zelo v{e~. Ne bo samo {tudij ampak bo tudibratsko `ivljenje v skupnosti 150-ih kapucinov, ki {tudirajoin je to izku{nja, za nekatere celo veliko bogatej-{a kot sam {tudij. Vesoljnost reda, vesoljnost Cerkve,Rim – vse to se mi zdi, da se tam malo skoncentrira.Imam velika pri~akovanja, pa ne ~isto dolo~ena.Odkar si prvi~ poromal v Assisi, si tem romanjemostal zvest. Kaj si se na teh romanjih nau~ilza svoje `ivljenje?Romanja so zame zaradi odlo~itve, ki sem jo naredilv Assisiju ena to~ka obnavljanja zvestobe. To jezame kraj, vir milosti, kjer se mi vedno znova potrjujelahko hvale`en?Kaj pa je tisto za kar ne bi mogel biti hvale`en?!Lahko z nami podeli{ kak{no misel, tvoje`ivljenjsko vodilo?Bo`je kraljestvo je med vami. (Lk 17,21) To je tudimoje novoma{no geslo.Dve leti si `e duhovnik. V ~em vidi{ bogastvo tegaslu`enja?Meni je zavest, da me Bog po{ilja, mene osebno,zelo dragocena. Izku{am to, kar je Jezus rekel, da jebolje dajati kot prejemati. Zelo mo~no ~utim, da je toBo`je delo, da sem kot duhovnik orodje v Bo`jih rokah,sodelavec, ko me Bog povabi in sem lahko pri~anjegovih stvari. Navzven izgleda kot, da si tisti, kinekaj dela, v resnici pa je to mala skrivnost, ki jo ve{ti, pa te osre~uje. Da je to Bo`je delo!Za konec te prosim {e za eno vzpodbudno misel zavse, ki bodo te vrstice brali.Dajte se Bogu na razpolago in pustite se presenetiti!Bog ima za nas same bolj{e ideje, kot jih imamomi, so ~udovite in na~rt ima za prav vsakega izmednas.Ta pogovor iskreno zaklju~ujem z »Moj Bog, velikin ~udovit …« Saj sli{ite, kajne?! Matej, tebi pa`elim, da te dobri in zvesti O~e blagoslavlja invaruje tudi v prihodnje!Pogovarjala se je Jana Podjavor{ek


FO in FramaNa poti svetostistavnikov iz 23. dr`av (mimogrede, ste vedeli,da obstaja FRAMA tudi v Keniji, paKolumbiji – celo na Kitajskem in v Rusijije, le da njihovih predstavnikov ni bilo vNem~iji).In paleta razli~nih izku{enj, da ne govorimole o razli~nih jezikih in barvah ko`e,je bila navzo~a skozi vse sre~anje – tako primolitvah, pri ma{ah, pri predstavitvah, priigrah, bansih kot tudi pri stra{no razli~nempojmovanju ~asa in terminov (akademskihpetnajst minut je veljalo za ~isto to~nostin to v Nem~iji – de`eli discipline inreda) – ja, Fran~i{kova svoboda in neomejenostse je kazala tudi v tem.Kljub razlikam pa je vseskozi bil osnovniton sre~anja enak – `elja, `iveti evangelijpo vzoru sv. Fran~i{ka; oziroma, da bi semu po vzoru svetega Fran~i{ka poklonili. Vvlogo svetih treh kraljev smo bili postavljeni`e takoj ob prihodu, saj je prva ma{a bilapotujo~a. Vmes smo prinesli `e prve darove– doma~o zemljo, ki smo jo nato stresli podskupno zastavo. Kasneje smo uporabili tudikadilo, za miro bi pa lahko rekli, da je predstavljalaali novi dokument o FRAMI (v delovnemdelu sre~anja je bil dokument predstavljen-o njem najbr` ve~ v prihodnji {tevilkiFran~i{kovega prijatelja), vsekakor papredavanje kapucinskega brata Bena, ki namza spremenjen pristop k stvarem. Z njimkruh in vino (prostor, kjer danes lahko sre-~amo Jezusa in se mu poklonimo) postanetavidena kot Jezusovo telo in kri. In prekotakega gledanja (ki sprejema ljudi in stvaritake kot so, ne da bi jih `elel spremeniti)bli`nji lahko zasije Boga.« je le nekaj poudarkoviz njegove `ive kateheze.Zadnji dan (na veliki {maren) smo sekot romarji odpravili k Marijinemu sveti{-~u Moresnet v Belgijo. Sicer de`even dan(de` vsakih deset minut je bil pravzapravza{~itni znak celotnega sre~anja) ni mogelpregnati veselja ob prazniku nje, ki se muje prva poklonila. Xavi (veliki {ef J) je imelprav, ko je dejal: Vesel/a brat/sestra se lahkoda na razpolago.Trije dnevi niso veliko, bi rekel kdo, ampakbili so dovolj, da se ~lovek po~uti doma,med svojimi. In to~no tako sem se po~utilavmes med svetovnim dnevom mladih, kose je FRAMA {e enkrat dobila, da bi se predstavilaostalim mladim. In gotovo teden, kije sledil, ne bi bil tako do`ivet, ~e ne bi bilo»FRAMINE« priprave v Vossenacku.Fani Pe~arDnevnik celotnega romanja si lahkopreberete na uradni strani FRAMESlovenija –http://www.rkc.si/ofm/frama/{e razgla{ena za svetnico, a nam je njeno `ivljenjelahko ~udovita spodbuda k pogumnej{emu`ivljenju po evangeliju. [ibka, slabotna, poni`nain vedno tiha, je bila izbrana, da - podobnokot mnogo pred njo sv. Fran~i{ek Asi{-ki ter nekaj za njo sv. pater Pij in bl. TerezijaNeuman - na svojem telesu podo`ivi Kristusovoodre{ilno trpljenje za nas.Rojena je bila 19. julija 1835 na Gori priSodra`ici kot tretja od sedmih otrok. @e z dvanajstimileti se je v videnju prvi~ sre~ala z Marijo,njena misti~na povezanost z nebesi pa je od tega prvegasre~anja postajala vedno globlja.Len~ka je `e kot otrok kazala posebno spo{tovanjein ljubezen do svete Evharistije. Zelo rada se je udele`evalasvete ma{e in mnogokrat je pri njej – prvi~ naromanju v Novo [tifto leta 1847 - pri povzdigovanju ob-~udovala v hostiji neznansko lep in prijazen Jezusovobraz. S pogledom, polnim ljubezni je zrl nanjo, le v~asihje bilo njegovo obli~je `alostno. Od darovanja do obhajilaje bila Magdalena pri vsaki sveti ma{i zamaknjena,ve~krat pa je tudi zelo trpela – posebej kadar so se jiodprle stigme, ki jih je nosila od leta 1848 ali 1849 dalje.Po prejemu svetega obhajila se je redno zamaknilain ostala nepremi~no na kolenih pribli`no ~etrt ure.Ob~asno pa se je dogajalo, da jo je Bo`ja ljubezen vevharistiji tako prevzela, da se je kar dvignila od tal(levitacija). @upnik Lesjak je o enem izmed tak{nihdogodkov zapisal: »V petek, 26. marca, sem obhajalvernike: Magdalena je bila v zakristiji. Med obhajilomse je dvignila, kot bi plavala po zraku, samo s palci seje dotikala tal. Pri blagoslovu je padla na tla in si zakrilaobraz z rokami.«Ker je Len~ka tako ljubila Jezusa in je hrepenela povsakodnevni zdru`itvi z njim, ji je Gospod naklonil milost,da je bila navzo~a pri ma{i tudi takrat, ko zaradiSvetost po slovensko –bolezni ni mogla v cerkev. Prvi~ se je to zgodilo `e prinjenih trinajstih letih, kasneje pa {e ve~krat. Njeni bratjein sovrstnice so bili presene~eni, ko jih je domaPri{li smo se mu poklonit …Magdalena Gornikkot sv. . Fran~i{ekopominjala zaradi neprimernega obna{anja pri ma{i,Pod tem naslovom je tri dni pred za~etkomsvetovnega dneva mladih, torej od 13.lja in si se ustavil/a tule, potem v tvojem srcu prav^e se sprehaja{ po straneh Fran~i{kovega prijate-in so se ~udili, kako vendar ve, ko pa je ni bilo tam. Od19. novembra 1848 dalje je bila na tak na~in pri svetima{i na vse nedelje in praznike, kadar ji je bolezendo 15. avgusta 2005 v Vossenacku potekalgotovo gori `elja, da bi tudi ti postal/a svet/a. ^epravonemogo~ala »normalno« udele`bo.svetovni kongres FRAME. ^e vpra{ate Marjano(poleg nje, smo bile v ~isto `enski eki-povedati na glas, pa te Jezus Kristus vendarle nezadr`-morda tega zaradi lastne slabosti in gre{nosti ne upa{Gospod pa je {e na druge na~ine ~udovito skrbel zano privla~i in vabi, da se mu prepusti{.Magdaleno, katera se mu je popolnoma izro~ila in bilapi {e Sanja, Ur{a, s. Polonca in jaz), vamGlej na vse tiste, ki so pot svetosti prehodili `e predpripravljena z njim nositi tudi trpljenje. Poleg zakramentalnegaobhajila, ki ga je prejemala vsako nedeljo in praz-bo naslov najbr` znala povedati {e v kakem je pribli`al Fran~i{kov celostni na~in molitve.Da »kontemplirati s Fran~i{kom ne ponik,je ve~ let vsak dan prejemala misti~no obhajilo (pojavteboj. Ob njih bo{ na{el/la navdih in pogum za svojodrugem jeziku (ali pa vsak kako tujo frazo),vam povem v `enski ti~i vsaj del~ek pomenispreminjati sveta, pomeni spreminja-je znan v `ivljenju mnogih mistikov: obhajanec v stanjulastno pot, za tvoj osebni prispevek v zakladnico »slovenske«svetosti.liglota. Mo`nosti za zbiranje pa je imela ve~ ti sebe; pa {e tu ne gre za spreminjanje osebnosti,gre le za spremembo na~ina gledanja,Danes se bova ustavila ob Magdaleni Gornik. Ni vice Marije ali katerega izmed angelov in svetnikov). Ver-zamaknjenja prejme obhajilo iz rok Jezusa Kristusa, De-12 kot dovolj, saj se nas je zbralo 163 pred-13jetno je bila Magdalena dele`na misti~nega obhajila vseod prvega obhajila dalje. Ve~krat so hostijo inRe{njo kri videli tudi ostali navzo~i, ve~inoma paje bilo misti~no obhajilo nevidno.V adventu 1847 je Len~ka hudo zbolela: imelaje hude bole~ine v trebuhu. Zau`iti ni moglaskoraj ni~esar, le malo mleka, kruha in juhe.Pol leta zatem pa se ji je ponovno prikazalaMati Bo`ja in jo potola`ila: »Zaupaj trdno v Jezusa,od njega bo{ vse dobila. Svojo hrano bo{ zanaprej prejemala od Boga. Lakote in `eje ne bo{ ve~trpela.« In res – od 25. septembra 1848 pa do svojesmrti 1896 Magdalena Gornik ni u`ivala nobene zemeljskehrane. V zamaknjenjih je dobivala neko skrivnostnojed od zgoraj, v obliki zrnca ali plo{~atega ko{~ka -Jezus sam je poskrbel za svojo ljubljenko.In tako kot je skrbel za Magdaleno, skrbi tudi zamene in tebe. Morda te pla{i trpljenje, ki ga je Magdalenasprejela – noben normalen ~lovek si trpljenja ne`eli! Je pa kar nekaj takih, ki tako mo~no hrepenijo poBo`ji bli`ini, da so pripravljeni sprejeti tudi to te`jo plat`ivljenja, ~e je to potrebno. Naj Gospod tudi najini srciv`ge s tak{no ljubeznijo!po knji`ici Evharisti~ni ~ude`i priredil br. JaroDODATEK:V zgodovini je znanih okoli 300 oseb s stigmami; izmednjih jih je Cerkev za svetnike in bla`ene razglasila 62, mednjimi sv. Fran~i{ka Asi{kega, sv. Jedrt, sv. KatarinoSiensko, sv. Janeza od Boga, sv. Veroniko Giuliani, bl.Marijo od U~love~enja, sv. patra Pija ... V 20. stoletju {edve drugi zamaknjenki, za kateri te~e svetni{ki postopek,Terezijo Neumann (1898-1962) iz Konnersreutha vNem~iji (je `e bla`ena) ter Marthe Robin (1902-1981) izChateauneuf-de-Galaure v Franciji.


Bo`je stvarstvo okrog nasVse to je neizmernidar ljubezniMogo~e ste `e sli{ali za zgodbo, ki jemenda resni~na. Zgodilo se je na poroki.Nevesta je od svojega bogatega strica pri~akovalabogato darilo: avto Marcedes. Stricji je dal v roke darilo – krasno vazo, v njejpa bogat {opek ro`. Nevesta, besna in razo-~arana nad »skromnim« darilom, je vazo zro`ami vrgla ob tla in tako pokazala svojonehvale`nost. Ko se je po tleh razletelo ste-Pogled v gore, dotik son~nih `arkov, opazovanjeplesa galebov, poslu{anje pesmiptic, potapljanje v morske globine, odhajanjes son~nim zahodom ... Drobno, tiho povabilo,ki ti pravi, da opazuj in se ~udi, dale bodi majhen, kot si pred stvarstvom, dase u~i in opazuj.14 Vsaka skala se deli v kamne, ta v pesek, v klo, so za`venketali tudi avtomobilski klju- kusil in s svojim ljube~im usmiljenjem 15Jutro na morju ... [irina morja, ki obljubljakonec in cilj. ^eprav ga ne vidi{, gasluti{, ker ve{ da je nekje na drugi strani obala,~etudi je morje videti neskon~no, brez meja.Te`ko je dopustiti ob~utkom popolno svobodo.Ko se dotakne{ gladine, stopi{ v morje,se dotakne{ neskon~no drobnih kapljic, tedajve{, da to ni ni~ v primerjavi z milijardamikapljic, kapelj, veder, sodov, morij, oceanov.Kako je lahko nekaj tako veliko? In kajsem jaz drobno bitje? Jaz lahko te kapljicegledam, se jih dotikam, o njih razmi{ljam,jih pijem, {kropim prijatelje ... Kapljice so.Sama sebi se zdim velika, ko splezamna veliko goro. Ko zagledam globoko podseboj majhne, skoraj nevidne hi{e, gri~e,avtomobile in vasi. Z aviona se zdijo gorekot majhna maketa. Skoraj bi se jih lahkodotaknila. Vsaka gora pa je sestavljena izogromnih kamnov, skal, skladov ... Na morjupa opazujem drobni pesek, ki je bil neko~gora... ali pa dom sluzastega bitjeca.mivko, ... Kamorkoli se ozrem. Vse je majhnoin hkrati veliko. Te`ko opredeljivo in ledelno doumljivo.V tem velikem svetu bi se lahko po~utilaizgubljeno. Pa se ne morem. Ker vem, daje Nekdo, ki je ve~ji, kot vse gore, bolj skrivnosten,kot kapljice in bolj neskon~en kotobzorje na morju. In ta ima mene rad.Tina ^erinZnamenje ~asaHvala za vse~i, ki so bili skriti v vazi. Stric jih je pobralin tiho zapustil poroko. Nevesta pa …So ljudje, ki znajo svojo hvale`nost izkazatiso~loveku in Bogu za dobre re~i, ki sejim pripetijo, so ljudje, ki se zdi, da jim je zavse vseeno, tudi za zahvalo, in so ljudje, kibesede hvala nimajo v slovarju; ne za bli`njega,kaj {ele za Boga. Zahvaljujemo se zadarila, toda darilo je v~asih tudi huda preizku{nja,ki {ele ~ez leta obrodi sadove in sepotem zavemo, zakaj je bilo tako dobro. Besedesv. Fran~i{ka Sale{kega nas opogumljajo,da se Bogu zahvalimo tudi za te`ave, kinas utrjujejo na poti skozi `ivljenje:»Ko bi vsi angeli, vsi geniji tega sveta {tudirali,kaj koristi v tem ali onem polo`ajuto ali ono trpljenje, ta sku{njava ali onabole~a izguba, ne bi mogli ugotoviti, kaj bibilo zate bolj primerno, kot je to, kar te jedoletelo. Tako je ve~na bo`ja previdnost odza~etka na~rtovala, da ti da ta kri` iz svojegasrca kot dragoceno darilo. Predno ti gaje poslal, ga je Bog s svojim vsevidnim o~esomopazoval, s svojim bo`jim razumompremislil, s svojo modro pravi~nostjo preiz-ogrel. V obeh rokah ga je pretehtal, ali nimorda za milimeter prevelik, za gram prete`ak.Potem ga je blagoslovil s svojim svetimimenom, mazilil s svojo milostjo in navdihnils svojo tola`bo in {e enkrat pogledalnate in na tvoj pogum. Tako prihaja zdaj takri` naravnost iz nebes k tebi, kot Bo`jiklic in kot darilo njegove usmiljene ljubezni,da bo{ postal popolnoma ti sam in dabo{ v Bogu na{el svojo izpolnitev.«Ob koncu lahko sklenem, da je hvale`nostive~ vrst. Zato jo izka`imo svojim bli`njimin ljubemu Bogu vsaj takrat, ko je na-{e `ivljenje obsijano s soncem. V temnihno~eh pa ~akajmo na son~no jutro, ko bomozmogli re~i hvala tudi za vse, kar boli, pavendarle bogati in utrjuje.Mateja Feltrin Novljan


V svetloboHvalnico pojem BoguBesedica »hvala« je ena prvih, ki jo star-{i posku{ajo vlo`iti v besednjak otroka.Kratka je, ne zahteva posebnega truda, paSreda, 20. julij 2005vendar… Kakor da izginja iz na{e slovnice.Budilka me zbudi prezgodaj, ampak toV~asih z za~udenjem ugotovim, da se mine zmoti velikega duha, ker skavti odpotujemomladi zahvalijo v angle{~ini ali celo v {pan{-v Estonijo na tabor. Za~nemo z ma{o,~ini, kakor da tega preprostega, slovenskegakjer so navzo~i tudi star{i, da se {e zdru`i-izraza ne bi poznali, ga morda pozabili,mo v molitvi in prosimo za sre~no vo`njo in Petek, 22. julijali se ga celo sramovali.lep tabor.Danes smo blizu baltskega morja, zato toAli pa je morda pojem, ki se pod hvalaNatovorimo se na avtobus, ki bo tri dni izkoristimo dvojno. Za majhno osve`itevskriva, preglobok za na{a, vse bolj popli-sem, ko se smem sre~ati z nekaterimi, ki na{a postelja, kuhinja, dnevna soba … Ne-16(samo osve`itev-ne kopanje) in seveda kosilo17tvena ~ustvovanja?Nekega dne sem se slu~ajno zna{la v nekemdomu, ob, vsaj zame, izredno neprimernemtrenutku: Najstnica, to da je tujkav hi{i je sploh ni motilo, se je vre{~e drlana mamo, ker ji je prej{nji dan pozabilapripraviti denar, ki ga je potrebovala v {oli.Mama se ji je prav poni`no opravi~evala,~e{, da je pa~ pozabila in ne bo ni~ hudega,~e denar odda naslednji dan.Resni~no ne vem, na koga sem bila boljjezna: na nesramno deklico, ali na mamo,ki je iz deklice vzgajala potencialnega sebi~nega~loveka.Pa poglejmo, dragi mladi prijatelji, kaj vsese skriva pod ~udovitim pojmom hvale`nosti!Ko ste se danes zjutraj zbudili, ste sezahvalili, ker ste sre~no pre`iveli no~ in jepred vami ~isto nov dan, ki ga lahko napolnites svojo dobro voljo, ga izkoristite sebiin drugim v radost in veselje?O, saj vas sli{im:«Vi, teta Jo`ica nimatepojma, kako je, ~e mora{ iz tako prijetnotople postelje, v »kruto »realnost {ole, predavalnice,slu`be«…Naj vas potola`im. Tudi sama sem hodilav {olo in verjeli ali ne, v njej do`ivelakar veliko ~udovitih in nepozabnih dni, kimi {e sedaj no~ejo iz spomina. Imela semprofesorje, ki so se mi zdeli v~asih ~uda{-ki, danes pa ne pozabim moliti za tiste kiso na drugi strani brega `ivljenja in sre~naso {e `ivi. Spominjam se katehetov in neizmerneljubezni, s katero so poklanjali ~udoviteokru{ke Bo`je podobe, kolikor smoje pa~ bili sposobni sprejemati. S ponosomse spominjam pokojnega o~eta, kako je znalv navadni trgovini izre~i trgovcu, ki je bilvendar tam v slu`bi:«Najlep{a hvala!«Mama nas ni nikoli pozabila opomniti:Ne pozabi se zahvaliti!Kako naj bi se zahvalila {ele mnogim prijateljem,brez katerih si preprosto ne znampredstavljati sveta …[e vedno mislite, da se vam ni treba zahvaljevati?Potem pa vam povem {e eno resnico:Samo hvale`en ~lovek je sre~en ~lovek!Bog sicer ne potrebuje na{e hvale. Todavse, kar je v nas ~istega in lepega, nenehnohrepeni po tem, da bi na najbolj plemenitestrune na{e biti, pelo hvalnico Njemu, kije:« Altissimu, Onnipotente, bon Signore«,kakor ga je imenoval v eni najlep{ih pesmina svetu, brat Fran~i{ek.Iz srca vam `elim, da bi se vsakokrat, kose boste sre~evali z besedami dragega brata,zavedli, kako ogromno stvari je, ki nikakorniso same po sebi umevne, ki jih milijoniva{ih vrstnikov ne bodo nikoli do`iveli in zakatere lahko radostno pojete hvalnice!Jo`ica PizzoniIz dneva v danPo~itnice,najlep{i del letakaj stvari pustimo v Ljubljani, ker druga~eavtobus ne bi speljal.To bo {e zanimivo, si mislim. V~asih te`kozdr`im 2 uri pri miru v avtu ali na busu,zdaj bomo pa 3 dni ? Potem dobim zadol`itev,da skrbim za glasbo in film. Ne, ne otroci,skoz' pa ne bomo gledali filmov, boste {emalo mene poslu{ali.Pozno popoldne prispemo do Bytoma naPoljskem, kjer nas prijazni kapucini sprejmejopod svojo streho. Ko `e skoraj spimo,se naenkrat zasli{i smeh. Kaj je sme{no?Grizljanje ~ipsa?!Fantje na vsaki »postaji« izkoristijo za`ogobrc in seveda punce nismo hotele bitiprikraj{ane za u`itek in … Maja izvle~e gumitvist-jupi!^etrtek, 21. julijCel dan potujemo ~ez Poljsko. Saj semvedela, da je velika, ampak ne pa toliko.Vzdu{je na busu pa kar raste. To mi je v{e~-zakon. Prepevanje, pogovor, smeh, spanje,…Najbolje pa je, ko si naredimo kosilokar na neki bencinski ~rpalki, zraven wcja.Ne damo se motiti, va`na je hrana zdaj.^ez meje gre gladko, noben ne komplicira.A vsaj pribli`no vedo od kod smo? Ne vem!Pono~i prispemo do Litve. Na{ duhovni vodjabr. Matej se je zelo potrudil in nam uredilpreno~i{~a tudi tukaj.si naredimo tudi tukaj. Jasno, da fantje napesku ne morejo igrati nogometa, zato se nampridru`ijo pri skakanju »gumitvista«. Kako jihje dobro opazovati, kako malo »~udno » to ska-~ejo!Pripeljemo se ~ez Latvijo do Estonije. Kersmo malo {krtuhi, ne gremo do tabornegaprostora, ker bi morali pla~ati, se utaborimo60 km pred prostorom. In da ne bosterekli, da svet ni majhen in poln presene-~enj - nekaj minut za nami se pripelje vkamp {e ena slovenska dru`ina. Za njih jebilo verjetno {e ve~je presene~enje - mamaje takoj vpra{ala, ~e je z nami duhovnik in~e bomo imeli ma{o. Seveda, in so se nampridru`ili. Lepo je bilo!Sobota, 23. julijTabor je trajal en teden. Minil je v znamenjuspoznavanja drugih ljudi, krajev, navad.Pestro je bilo. Vo`nja nazaj je minila{e hitreje, ker smo bili `e kar malo prilagojenitemu. ^e od{tejem, da smo no~ prespali,{oferja pa vozila!!Ja in kaj smo na koncu vsi ugotovili?Povsod je lepo, a doma je najlep{e.Hvala Gospod, ker si nas vodil po cestah,na taboru, povsod kjer smo bili, sibil TI z nami.Helena Globokar


Naveza velikodu{nostiPostani u~enecin postal bo{ apostolKlarise kapucinkeGlej na svojega @enina, najlep{ega med~love{kimi sinovi, nanj, ki je zaradi tvojegaAhoj! Poletje – ~as duhovnih vaj, oratorijev,tak{nih in druga~nih taborov, romanj v~evan, ranjen in po vsem telesu ve~krat raz-odre{enja postal najni`ji izmed ljudi, zani-Assisi in {e kam, se je pred kratkim izteklobi~an, umirajo~ v mukah kri`anja - nanj se(upam, da si to opazil/a). Verjetno si eden/ena izmed tistih sre~ne`ev, ki smo tudi letosoziraj, o njem premi{ljuj in na njega glej soku{ali lepoto slu`enja v animatorski slu`bi.Sr~no upam, da vstopa{ v jesen zadovo-njim trpela, bo{ z njim kraljevala. Zato bo{hrepenenjem, da bi ga posnemala. ^e bo{ zljen/na, ker si ponovno uspel/a po~itnice pre-vso ve~nost in za vse ~ase dele`na slave nebe{kegakraljestva in bo{ `ivela vekomaj. menjeno le samostanu pri sv. Damijanu, os-18`iveti polno – drugim in sebi v veselje. Seve-{e je, odkriti, kam me kli~e Jezus, kaj on19da bi bilo lahko marsikaj tudi bolje pripravljenoin izvedeno, a ne vznemirjaj se – popolnostnam je prihranjena za nebesa.Preden pa se podava novim izzivom naproti,se {e enkrat ozriva na slu`enje, kisva ga opravil/a in se vpra{ajva ali sva bilaorodje v Bo`jih rokah. Od odgovora na tovpra{anje je odvisno vse! Razne polomije,nerodnosti in neuspehi so namre~ neverjetnorodovitno seme na Bo`ji njivi, ~e svajih `ivela v Njem, po drugi strani pa nitinajbolj dovr{eno izveden program in najlep{ezapeta pesem nimata kak{ne posebnetrajne vrednosti, ~e nista bila zaznamovanaz Njegovim dotikom.Odkar sem pred leti prebiral pretresljivozgodbo z naslovom »Pokopljite me v {kornjih«,me pogosto spremlja misel, ki jo je izrekelpastor mlademu dekletu, ki se je povsem iz-~rpala v delu za brezdomce: »Ni pomembnodelati za Jezusa, delati mora{ z Jezusom!«Morda se spra{uje{ v ~em je sploh razlika– Jezus je v obeh primerih sredi{~e na-{ih prizadevanj – pa vendar je razlikaogromna. ^e si pot slu`enja drugim izbral/a kot svojo pot, potem je bistveno, da nanjostopi{ preko osebnega sre~anja z Gospodom.Kar je pri slu`enju najpomembnej-`eli od mene, za kak{no orodje me `eli usposobitiin kje me `eli uporabiti.Slu`enje se torej ne za~ne pri odkrivanjurazli~nih potreb in oblikovanju primernih programov,kot odgovorov nanje, temve~ ima vsakopristno kr{~ansko slu`enje – tudi animatorstvo– izvir na kolenih pred Gospodom.V okvirih evangeljske pustolov{~ine tastvar izgleda takole: Jezus je Petra in ostalenajprej poklical za u~ence - da bi bili z njim,da bi ga spoznali in vzljubili, da bi se odpovedalisvojim na~rtom in sprejeli njegove; {elenato jih je poslal kot apostole oznanjat veselonovico in ozdravljat vsakovrstne bolezni.Skrivnost evangeljskega slu`enja je preprosta:POSTANI U^ENEC IN POSTALBO[ APOSTOL!Animator, animatorka, ko ~aka{ na tretjein ~etrto sre~anje NAVE, premi{ljuj Preprostopot, ki nam jo je izro~ila bl. MatiTerezija:Sad ti{ine je molitev.Sad molitve je vera.Sad vere je ljubezen.Sad ljubezni je slu`enje.Sad slu`enja je mir.Vzemi si ~as za ti{ino pred Gospodomin ga vztrajno, dan za dnem, prosi: »Gospod,naredi iz mene orodje svojega miru.«br. Jaro Kne`evi}Obisk(iz drugega pisma sv. Klare Ne`i Pra{ki)Nastanek klaris kapucinkSv. Klara se je rodila leta 1193 v Assisijuv bogati plemi{ki dru`ini. Ob zgledu sv.Fran~i{ka je tudi ona sklenila svoje `ivljenjeposvetiti Kristusu in je 1212 iz rok sv.Fran~i{ka prejela novo obleko, s ~imer seje za~el nov red, ki se je kasneje poimenovalpo sv. Klari – red klaris.Klari so se kmalu po odhodu od domapridru`ile druge sestre in skupaj so `ivelev samostanu pri cerkvici sv. Damijana, kjerje Klara 11. avgusta 1253 tudi umrla. Dveleti po smrti je bila razgla{ena za svetnico.@e kmalu po Klarini smrti pa se za~ne vnjenem redu dogajati nekaj podobnega kakorSamostan sester klaris kapucink v [temberku na ^e{kemv Fran~i{kovem: pojavljali so se razli~ni pogledina njihov na~in `ivljenja, predvsem gledeubo{tva. Klara je dva dni pred smrtjo, torej vletu 1253 dobila od pape`a odobreno Vodilo,ki je vsebovalo t.i. »privilegij ubo{tva«, dovoljenje,da sestre `ivijo v popolnem ubo{tvu, brezvsake lastnine kot je npr. samostan ali vrt. @edeset let kasneje 1263 pa je pape` Urban IVpotrdil drugo vodilo, ki ga je napisal GaetanOrsini, s katerim je pape` `elel zdru`iti vsesamostane pod imenom »Red svete Klare« inv tem vodilu je bilo med drugim samostanomdovoljeno imeti tudi posest. Obveljala je misel,da je bilo prvotno Vodilo iz leta 1253 na-tali samostani pa so se oprijeli novega vodila.Ob vsakem poglabljanju redovnega `ivljenjav naslednjih stoletjih `ivljenja reda klaris,se je vedno znova pojavljala `elja po vrnitvik prvotni strogosti, torej k `ivljenju poVodilu, ki ga je napisala sv. Klara. V 15. stoletjuse je raz{irilo gibanje t.i. observance,ki je predlagalo splo{no vra~anje k izvirom.Velik odmev je gibanje doseglo tudi v fran-~i{kovih redovih in v tem zgodovinskem kontekstusmo v 1. polovici 16. st. kot reformaznotraj reda manj{ih bratov nastali tudibratje kapucini. Znotraj reda klaris je `e leta1434 nastala prva reforma, ki jo je vodilaBoylet iz Corbie, potem pa so se v 16. stoletjuvrstile {e druge, nas tu zanima tista, ki jepripeljala do ustanovitve klaris kapucink.Leta 1510 je katalonska plemkinja MariaLorenza Longo ~ude`no ozdravela od sicerneozdravljive bolezni in sklenila je, dasvoje `ivljenje posveti Kristusu kot tretjerednicav slu`bi bli`njim. Prispela je v Neapeljin ustanovila bolnico za obolele s sifilisom.Zraven bolnice je zgradila tudi cerkvico in vnjej je po~asi rasla `elja, da bi svoje delodopolnila tudi z ustanovitvijo kontemplativ-


nega samostana, v katerega bi se tudi samaumaknila, kar je izhajalo iz njene velike naklonjenostikontemplativnemu `ivljenju intudi iz dejstva, da se zaradi starosti in vednonara{~ajo~ega {tevila obolelih, ni ve~ moglapopolnoma posvetiti pomo~i bolnikom.Pape` Pavel III. je leta 1535 Longovi dovolilzgraditi samostan, v katerem bodo `ivelesestre po Vodilu sv. Klare. @e prej je bilaLongova povezana s kapucini, saj se je z njimisre~evala pri pomo~i bolnim `e v letu1530 in zelo ji je bil v{e~ njihov na~in `ivljenja:preprost in strog, zato je v samostanu`elela `iveti po njihovem duhovnem vodstvu.M. Magdalena Martinengo (†1737), bl. FloridaCevoli (†1767), 6 {panskih klaris kapucink,ki so bile mu~ene v ~asu {panske revolucije l.Tabernakelj v cerkvi in kapeliBarvna okna v samostanski cerkviObisk pri sestrah klarisah kapucinkah na^e{kemS klarisami kapucinkami smo se imelislovenski bratje kapucini priliko sre~ati predvsemob na{ih romanjih v Assisi, ko smo sev~asih ustavili tudi v Città di Castellu, kjer je`ivela sv. Veronika Giuliani. Tudi ob tem je vnas vedno bolj rasla `elja, da bi na slovenskihtleh kapucinska karizma za`ivela tudina »`enski na~in«. Kolikor bolj odkrivamo,da nas druga~nost bogati, kolikor bolj Cerkevodkriva lepoto svojih vzhodnih izro~il, tolikobolj se bratje kapucini zavedamo, da bibila navzo~nost klaris kapucink v slovenskemprostoru velika duhovna obogatitev in dopolnitevkarizme, ki smo jo sami prejeli. Verjamemo,da Bog tudi danes kli~e mlada dekleta,da se mu posvetijo v tej obliki `ivljenja.Letos spomladi smo bratje kapucini obhajaliprovincijski kapitelj, ki je med drugimsprejel tudi zadol`itev, da bratje prou-~imo kak{ne so mo`nosti, da bi sestre kapucinkepri{le tudi v slovenske kraje. Zatosmo se konec aprila trije bratje – br. Vinko,br. Vlado in jaz, br. Matej N., odpraviliV sprejemnici20 Tako so uradno klarise kapucinke nastale 1936. In poljska mu~enka bl. Marija TerezijaKowalska (†1941).na ^e{ko, od koder je na{ red preko delo-Dnevni red, po katerem sestre `ivijo, jena obisk k sestram klarisam kapucinkam21leta 1538, ko je pape` Pavel III. izdal odlo~boo tem, da novonastali samostan pripada Priljubljeni italijanski kapucin, sedaj ‘e vanja sv. Lovrenca Brindi{kega v za~etku naslednji:drugemu redu sv. Klare, `ivi po njenem vodiluv strogi klavzuri, obenem pa je samostan 1972), ki ga je tedensko poslu{alo in gletrajsmo se odpravili na pot proti [tember-Bo‘ji slu‘abnik p. Mariano da Torino (1906- 17. stoletja pri{el na slovensko. Zgodaj zju-5.10: bujenje5.40: hvalnice6.00 – 6.30: meditacijapodvrgel trajnemu vodstvu kapucinov. dalo do 7. milijonov ljudi, se je ob prejemu ku, ki le`i v bli`ini ve~jega in bolj poznanegaOlomuca. Na cilj smo prispeli v zgodnjih 7.00: ro`ni venec6.30 – 7.00: duhovno branje@ivljenje klaris kapucink je tudi danes kontemplativno,v njem prvo mesto zaseda moli-televizijsko oddajo po{alil in dodal: »Priz-dopoldanskim urah in pred seboj smo uzr-mednarodne nagrade za najbolj{o versko7.30: sveta ma{a, zajtrk8.30: dopoldanska molitvena uratev, premi{ljevanje Bo`jih skrivnosti. Vodilo `ivljenjaje hoja za Kristusom po evangeliju v duhu stram klarisam kapucinkam, ki molijo za 1996. Najprej smo bratje obhajali sveto 11.25: opoldanska molitvena urananje in hvala gre predvsem Bogu in selilep, nov samostan. Sezidan je bil letadelosv. Fran~i{ka in sv. Klare. V stoletjih je to sicer uspeh mojega televizijskega oznanjevanja." ma{o v cerkvici, ki je pridru`ena samostanuin v katero redno dnevno zahaja kar ne-kosilo13.00 – 14.35: ti{ina, po~itek, {tudijskrito `ivljenje obrodilo veliko sadov svetosti, Rimske klarise kapucinke hranijo ve~ pisem,v katerih se jim p. Mariano zahvaljuje kaj ljudi, sestre pa imajo iz svojega moli-delo14.40: popoldanska molitvena ura, litanijenajbolj vidni med njimi so: sv. Veronika Giuliani(†1727), bl. M. Angela Astorch (†1665), bl. za molitveno podporo in darovanje ‘ivljenjaza uspeh njegovega oznanjevanja.in tako nemoteno spremljajo evharisti~notvenega prostora (kora) lep pogled na oltar 16.30: ve~ernice, adoracija18.00: ve~erja18.30 – 19.15: rekreacija – sestrsko dru`enjedogajanje. ^udovita barvna okna so pri~a-19.20: sklepnice20.30: no~ni po~itek24.00: molitev bogoslu`nega branja inmeditacija do 1.00Nedelja: hvalnice ob 6.25rala lepo in toplo vzdu{je, ki se je ob sre~anjus sestrami samo {e nadaljevalo.Lepo so nas sprejele in nas – ura je bilaravno primerna in tudi pot nas je maloutrudila – postregle s kavo in zajtrkom.Preprosta jedilnica je razodevala majhnoskupnost in doma~nost.In tako smo se – ne sicer povsem brez jezikovnihovir – za~eli pogovarjati. Nas je zanimalomarsikaj: od zgodovine tega samostana, donjihovega na~ina `ivljenja, dnevnega reda do njihovega{tevila in starosti, predvsem nas je zanimaloali so pripravljene sprejeti tudi kakodekle iz Slovenije. In smo se pogovarjali …V [temberku `ivi petnajst sester, od tegaje ena kandidatinja, tri novinke in {e trisestre v formaciji (~as pred ve~nimi zaobljubami).Sestre so nam pokazale slike razli~nihslovesnosti, slike vrta, ki je v klavzuri,nato pa so nam razkazale tudi del samostana,ki je namenjen gostom oz. spre-


jemanju manj{ih skupin za duhovne vaje.Ob tem so nastale pri~ujo~e slike.Sestre imajo odprto srce in vrata tudi zadekleta iz Slovenije, ki bi se `elela Kristusuposvetiti na njihov na~in `ivljenja. ^e bi biloneko~ dovolj slovenskih sester, bi se lahkopo ve~nih zaobljubah vrnile v Slovenijo inred sester klaris kapucink tako prinesle vna{e kraje. Zveni morda kot sanje ... a obnjih smo se bratje veselili in si obljubili, dabomo v ta namen v prihodnje tudi molili,saj vemo, da bi to bilo predvsem Bo`je delo.»V~asih je dovoljeno tudi malo sanjati«, smosi rekli in `e iskali tudi konkretne mo`no-Naj bo iz ljubeznido BogaBla`eni Feliks iz Nikozije, brat laik (1715 - 1787)Biti brat kapucin je velik privilegij. Nezato, ker bi bilo `ivljenje v Redu manj{ihbratov kapucinov lahko in brez problemov,temve~ zaradi obilnih milosti, ki jih Gospodrazliva na vse nas. Da je kapucinskoLepa okolica cerkve`ivljenje kljub zahtevnosti in trdoti resni~noTa ~as je namenjen spoznavanju na~ina `ivljenjablagoslovljeno, najlep{e potrjuje mno-22 sti, kjer bi lahko sestre `ivele v na{i bli`ini.»od znotraj«, sledi pa mu noviciat, to `ica svetih bratov – Cerkev jih je za svete23Bog daj, da bi se to neko~ uresni~ilo!Sestre za prepoznavanje poklicanosti vabijomlada dekleta, da z njimi – lo~eno sicer,kakor zahteva to klavzura - pre`ivijo dolo-~en ~as – npr. vikend ali cel teden in se sestrampridru`ijo pri molitvi, obedih in zunanjihopravilih kot je npr. delo na vrtu. Procesvstopanja v red je sestavljen iz ve~ faz:najprej je tu kandidatura, ko se dekle odlo~iza ta na~in `ivljenja, ko dejansko prestopiprag klavzure se za~ne t.i. postulatura, kitraja razli~no, obi~ajno pribli`no eno leto.je najbolj intenzivno duhovno poglabljanjein razlo~evanje, ~as namenjen {e posebej molitvi.V tem ~asu sestra `e nosi redovno obleko,ki pa se deloma {e lo~i od obleke, ki jonosijo ostale sestre. Ob koncu noviciata, kitraja dve leti sestra naredi za~asne zaobljube,torej se zaobljubi za ta na~in `ivljenja zaeno oz. za ve~ let. Pot za~etne vzgoje pa sekon~a z ve~nimi zaobljubami, s katerimi sesestra dokon~no in za vedno posveti Kristusuter vklju~i v red klaris kapucink. ^as odvstopa v red do ve~nih zaobljub traja takone manj kot {est, obi~ajno pa osem let.Sestre so nam ob koncu dale svoj naslov,na katerega se lahko kdorkoli `eli neposrednoobrne:Klá{ter klarisek – kapucínekOpavská 27785 01 [temberk^E[KA^as je ob prijetnem bratsko - sestrskemdru`enju in pogovoru hitro mineval. Obogateniin napolnjeni z novim upanjem za {epolnej{i razvoj kapucinske karizme smo sebratje preko Dunaja vrnili v doma~e kraje.br. Matej NastranBrat kapucinrazglasila 13 in za bla`ene 34.Danes ti bom predstavil bla`enega brataFeliksa Amorosa, ki ga bo pape` BenediktXVI 23.10.2005 razglasil za svetnika.Rodil se je l. 1715 v Nikoziji, 700 m nadmorjem v sredi{~u Sicilije. Pri krstu je dobilime Jakob. O~e je bil po poklicu ~evljarin je le s te`avo pre`ivljal svojo veliko dru`ino.Bili so dobri kristjani: o~e je vsako jutro{el k ma{i v kapucinsko cerkev, navadno gaje spremljal Jakob. Mati je rada delila milo{~ino.Jakob je `elel iti v {ole, a mu zaradiubo{tva ni bilo mogo~e. Namesto v {olo ga jeo~e poslal k priznanemu ~evljarskemu mojstru,da bi se ~im bolj izu~il ~evljarstva. Jakobje tih, skromen, pobo`en vajenec, zatoso ga drugi zasmehovali. Ko je neko~ njegovtovari{ prerezal ko`o na skoraj kon~anemu~evlju, je Jakob s slino namazal prerezanomesto in spet je bila ko`a cela. Od tedaj daljese niso ve~ nor~evali iz njega.Ko je Jakob sli{al govoriti o BernarduKorleonskem, velikem kapucinskem spokornikuin ~udodelniku, se je navdu{il zakapucinski red. Toda petkrat je moral prositi,preden je bil sprejet. ^akati je moral10 let: sprejeli so ga {ele l. 1743, ko je bilstar 28 let - potem, ko so mu star{i umrliin je bil prost skrbi zanje. Dali so mu redovnoime Feliks. Verjetno je magister pritem mislil na sv. Feliksa Kantali{kega, kapucinskegabrata, apostola Rima. Podobnostmed njima je izredna: Feliks iz Nikozijese je rodil to~no 200 let pozneje, oba stapostala kapucinska brata z 28 leti, oba stapobirala milo{~ino 43 let, svetnik v Rimu,na{ Feliks v Nikoziji, oba sta jo prenehalapobirati v starosti 72 let. In kar je najpomembnej{e– oba sta postala sveta!Brat Feliks je hotel postati vzoren redovnik.In ker je res tudi postajal, so ga predstojnikipo kon~anem noviciatu dolo~ili zapobiralca milo{~ine v Nikoziji, v njegovemrojstnem mestu.Ni bilo vedno lahko: pozimi je tu hudmraz, poleti `go~a sicilijanska vro~ina. Marsikajje bilo potrebno prenesti s strani ljudi.Brat Feliks se je vra~al zve~er sicer utrujen,vendar vedno zadovoljen domov.Razne pri~e so izpri~ale pri njegovemsvetni{kem procesu to njegovo delo takole:»Ko je {el iz samostana v mesto, je zunajpred cerkvijo par minut kle~e ~astilNajsvetej{i zakrament. ^e so bili blizu otroci,je tudi njih povabil k ~e{~enju.«Duga pri~a: »Prihajal je k nam po `ito invino. Bila sem takrat stara 18 let. Svetovalmi je sveti strah pred Bogom in pobo`nostdo Device Marije. Svojo dol`nost je opravljalz vso skromnostjo, hode~ z odkrito glavo,


pove{enimi o~mi in prekri`animi rokami naprsih. Govoril je malo, vedno je ponavljal:p. Makarij klical, je br. Feliks kar letel invendar je bil okregan, da se obira, da nimarad naravo. Neki profesor mi je rekel, dasem sanja~ (pri njem sem kasneje diplomiral).Toda v tem ~asu, med 23-im in 26-im"Naj bo iz ljubezni do Boga." Pri pobiranju volje, da no~e, da je lenuh... Feliks se je vednole zahvaljeval: "Sit amore Dei." ^e je go-Moja odlo~itev za kapucinaletom, se je v meni najmo~nejeni bil nadle`en. Ko mu neki kmet ni hoteldati `ita, je mirno odgovoril: "Zgodi se Bo`javolja!" Hodil je pe{, z zakrpanim habitom.«^e je sli{al koga preklinjati Boga ali Marijo,se je z obrazom vrgel na tla, zmolil triSlava O~etu, potem je vstal in dal strog opomin~loveku, ki je preklinjal.^e je koga sre~al, ki je kaj te`kega nosil,se je takoj ponudil, da mu pomaga. ^e muje kdo hotel poljubiti roko, je zardel in muponudil rokav habita ali cingul v poljub.Vsako nedeljo popoldne je {el obiskat jetnikein jim navadno nesel kak pribolj{ek.voril s kakim ~lovekom, se je takoj vpletel vpogovor p. Makarij: "Nikar mu ne verujte,to je najve~ji la`nik, hinavec brez primere!"Br. Feliks je mirno odgovoril: "Naj bo iz ljubeznido Boga." ^etudi mu je predstojnikzapovedal, kaj nemogo~ega, je vedno ubogal.Vse se je sre~no kon~alo, ~eprav na ~ude`enna~in. Tako je neko~ moral vle~i vodoiz globokega vodnjaka v pleteni ko{ari inko{ara je dr`ala vodo. Drugi~ je moral stopitigolorok pred podivjanega bika, saj muje predstojnik to zapovedal. Medtem ko soSem Jo`e Smukavec, rojen vmali vasici Jereka v Bohinju.Doma imam {e o~eta in mamo,ki sta sedaj sama doma, sestrapa se je od doma poro~ila predenajstimi leti. Preko fanta Jo`kota,ki so ga doma imeli silnoradi, ki je hodil v cerkev, ker somu drugi zapovedovali; ki so mubile v{e~ navihanosti in raznelumparije; ki pa ni bil zadovoljens seboj in svojim star{i inpostavljalo vpra{anje: »Jo`ko,kaj ho~e{ narediti iz svojega `ivljenja?«Toda za~ela so se kazatitudi druga znamenja. Prvo takoznamenje je bila pot v kartuzijo.Tam sem odkril veli~ino molitve.Drugo znamenje so bile duhovnevaje pri sestrah Klarisah v Nazarjah.Tam se je v meni zdramilplamen vere. Potem so si sledilamanj{a presene~enja ljubegaGospoda med poslu{anjem Bo`je24besede. Bili so trenutki, ko semZelo rad je {el, kadarkoli je bil klican, k bol-drugi trepetali za njegovo `ivljenje, je on mir-je hotel spreminjati druge; ki jesanjal, da bi rad bil u~itelj, ali priznan pe-25nikom in jim stregel, kakor mati otrokom.Dvema ubogima dekletoma, ki sta ga pozimiprosili za pomo~, je odstopil svoj pla{~.Rad je zbiral otroke in jih u~il verske resnice.Ko je pri{el domov, je v samostanu radpomagal v kuhinji, na vrtu, bolni~arju aligvardijanu.Na kratko bi lahko rekli: kar je bil sv.Feliks Kantali{ki na rimskih ulicah, to jebil na{ brat Feliks na cestah Nikozije naSiciliji: slu`bo pobiralca milo{~ine je dopolnjevalz nalogo tola`nika, svetovalca induhovnega u~itelja.Brat Feliks ni samo nosil te`ke bisage, te-`ek kri` mu je v samostanu pripravljal tudip. Makarij iz Nikozije, njegov predstojnik, kije bil 23 let tudi njegov spovednik. P. Makarijsi je zabil v glavo, da ho~e izklesati tega brataza svetnika. Izmislil si je tiso~ na~inov, kakobi naredil br. Feliksa, da bo zares poni`en inposlu{en. Saj cilj je bil dober, a sredstva nesprejemljiva.Njegovo duhovno vodstvo je zana{o dobo nerazumljivo in nesprejemljivo.P. Makarij ni klical br. Feliksa nikoli poimenu, ampak ga je poni`eval pred samostanskodru`ino in tudi pred tujimi ljudmiin vsakovrstnimi gosti. Imenoval ga je lenuha,hinavca, nezadovoljne`a, svetnika izMeke. Kljub temu pa br. Feliks ni niti najmanjizgubljal svojega obi~ajnega miru, vedregaobraza, dobre volje. Kadarkoli ga jeno obesil biku verigo na vrat in spravil `ivalnazaj v hlev. ^udovito se je pokazala Feliksovapokor{~ina ob njegovi smrti.Med delom na vrtu ga je napadla visokavro~ina. Bilo je to ob koncu maja 1787. P.Makarij mu je zapovedal, da mora iz pokor{-~ine v posteljo. Zdravniku, ki mu je predpisalzdravilo, je rekel br. Feliks, da je zdravilonepotrebno, saj je to njegova "zadnja bolezen".Nekega dne je prosil p. predstojnika zaspoved in bolni{ko maziljenje.Zadnjega maja je prosil predstojnika p.Makarija za dovoljenje, da sme umreti. Tamu ni dal odgovora. Ko ga je prosil drugi~,ga je p. Makarij nadrl. Pozno pono~i je prosilvnovi~, tretji~, za dovoljenje. Predstojnikgre v njegovo celico, ga pokli~e - vsaj enkratpo imenu - in mu re~e, da je zdaj pravi ~as,naj le odpotuje v ve~nost. Feliksove o~i zablestijov nebe{kem veselju. Nato se zahvalibratom za njihovo ljubezen, da so toliko letz njim potrpeli in jih prosi za odpu{~anje;predstojnika prosi, naj mu stoji ob strani; zimeni Jezus, Marija, izdihne svojo sveto du-{o. Bilo je v soboto ob dveh pono~i.Po zasli{anju 125 pri~ in po dveh priznanih~ude`ih ga je Leon XIII. leta 1888 razglasilza bla`enega.Po zapisu na http://kapucini.rkc.sipovzel br. Jaro Kne`evi}Poklical si mevec; preko fanta, ki je {el v lesno {olo, delalpet let v lesni tovarni in do{tudiral agronomijo,je pri{el ven brat Jo`e, kapucin. Vseto je zajeto v 32 let.Toda kako je pri{lo do spoznanja, da meGospod kli~e na pot posve~enega `ivljenja vkapucinskem redu?Sam bi rekel, da sem precej kompliciral,vedno sem vse hotel razumeti in dognati,a vendar me je trenutek, ko sem se zavedel,da me Gospod privla~i bolj kot vse drugo,precej zmedel. Vedno bolj me je privla~ilacerkev, vedno bolj so me nagovarjala Bo`jaznamenja, predvsem kri`. Vse mi je bilotako blizu, a po drugi strani tako dale~. V{tudentskih letih sem spoznal dekle, ki jemoje poglede povsem preobrnila. V mojo~rnogledost sveta je vedno bolj svetila svetloba.Na ljudeh sem za~el opazovati smehin iskre v o~eh. Iz ust mi je izginila kletev.Kaj se dogaja s teboj Jo`ko? Drugi vidijo vmeni `e duhovnika, jaz pa se kar upiram.To so bili zelo te`ki trenutki, a potrebni.Rad bi omenil tudi pomembnost {tudijaagronomije. Ta {tudij je bil zame kar te`aven.Predstavljajmo si kme~kega fanta, kimu je {olanje postalo v{e~, nima pa velikosplo{ne {olske podlage. Lahko re~em, biloje garanje. Toda v pomo~ so mi bili prijatelji.Sam {tudij me je zelo zanimal, ker imamodkril lepoto pisane besede iz `ivljenja svetnikov:Janeza Vianeja, Terezije deteta Jezusa,sv. Bernarda, svetega Fran~i{ka, Janezaod Boga, … Pri{el je trenutek, ko sem si za-`elel postati tako »nor«, kot so bili oni. Todakako? Kje se bom lahko popolnoma predalGospodu? Gospod mi je tudi to pokazal. Uporabilje ljudi, ki so mi bili najbli`je. Moj cimerv {tudentu mi je govoril o svetosti, okapucinih; moj so{olec mi je razlagal, kakoje bil na duhovnih vajah pri bratih kapucinih;prijateljica mi je govorila, kako fejst bratjeso tam v [tepancu.Vse to je v meni prebujalo neko radovednost.Za~el sem prebirati knjige in revije redov,ki so pri nas. Videl sem, da so kapuciniljudje, ki `ivijo po vzoru svetega Fran~i{ka,da v svojem `ivljenju poudarjajo molitev in`ivljenje po evangeliju. Zelo mi je bilo simpati~no,ko sem zasledil, da nosijo brado in daso jih otroci zelo radi cukali zanjo. Dobil semob~utek, da so to preprosti ljudje, ki pa imajozelo radi Boga. Vse to sem pa tudi jaz `elel.Pri{lo je do prvih sre~anj. Nekega dnesem se vra~al domov. Pred mano je bil nekifant na starem kolesu, ki mi je dal vedeti,da z njim malo tekmujem. To sem {ele kasnejeodkril, da je bil brat Jure, kapucin.Drugi kapucin je bil brat Jaro, ki je bil pojemv na{em domu, ker se je ukvarjal z brezdomci,toda njega nisem nikakor mogel


spoznati. V{e~ mi je bilo njegovo ~utenje stemi ljudmi, ki tudi meni ni tuje. Tretji jebil brat Marko, ki je govoril na nekem sre-~anju za mlade v [tepancu, kako lepa jepot k Gospodu, ~e jo hodimo skupaj. To sobila sre~anja, ki so me ponesla v neke dimenzijeneizmernega veselja in `elje, kakolepo bi bilo `iveti s temi preprostimi ljudmi,ki tako ljubijo Gospoda in `ivljenje.Veliko sem premi{ljeval; pokazala se jemo`nost, da grem s temi brati v Assisi. Tobo dobro, sem si mislil sam pri sebi, ker jihbom preveril. A res, tudi tam ni bilo ni~ druga~e,kot sem si predstavljal. Ko smo moliliin imeli ma{o, je bilo to nekaj tako svetega inlepega; ko smo si pripravljali obede, je biloMolitvena navezaza dobre dru`inein duhovne pokliceDo 31. avgusta 2005 se je nam, kapucinom,v molitveni navezi za dobre dru`ine induhovne poklice pridru`ilo 235 molivcev.Molitev Fran~i{kove molitve in desetk zadobre dru`ine in duhovne poklice v vsakemod nas prebuja tudi ~udovite misli. Da bito bogastvo ne bilo le preblisk, ki bi se takojnato izgubil ali pa po~asi zbledel iz na-{ega spomina, jih `elimo shraniti in z drugimideliti.V molitvi porojene misli:To je naveza tistih, ki ~utimo, da so dobredru`ine in duhovni poklici nekaj lepega Svoje javno delovanje je Jezus za~el z vzkli-KI JE OZNANJAL BO@JE KRALJESTVOvse tako skromno in preprosto, ko smo govorilimed seboj, je bilo toliko spo{tovanja inhovnega poklica. O tem, kaj `eli Bog od mene,26 in dobrega. Ker jih cenimo, smo pripravljenizanje dnevnokom: »Spreobrnite se, kajti pribli`alo se je 27zmoliti:ljubezni, z eno besedo - bili smo bratje. Tamsem prvi~ priznal nekemu bratu, da bi radtako `ivel, kot `ivijo oni. Bil je to brat Stane.Ko sem mu pripovedoval mojo `ivljenjskozgodbo, mu je malo uhajalo na spanje, a ni~zato, imel sem nekoga, ki sem mu povedal:»Tak bi bil rad tudi jaz!«Potem so se stvari zelo hitro odvijale. Jazsem diplomiral. Ostal nekaj ~asa doma, dase odpo~ijem. V tem ~asu pa sem premleval,molil in hodil na samotne kraje, kako najizvedem to odlo~itev, ki je v meni. [e danes sespra{ujem, od kod sem dobil mo~, mir inbesede, da sem doma razlo`il, da odhajamod doma in da bi rad svoje `ivljenje popolnomaposvetil ljubemu Gospodu, kot kapucin.Zame je bil ta korak odlo~itve zelo te`aven,a je bil storjen v miru in veselju. Tudibesede, ki so bile izre~ene v teh dneh poslavljanjaz doma so bile zelo tehtne. Sampa sem imel edino `eljo, da bi ljubi Gospodzapolnil to praznino, ki jo pu{~am vsem tistim,ki me imajo radi. Na vse to pa resni~nolahko re~em samo Bogu hvala!br. Jo`e SmukavecKako me je Gospod poklical?Doma sem v [kofji Loki, v `upniji sv. Jakoba.Imam {e star{e in dva starej{a brata.Lahko re~em, da smo verna dru`ina. Hvale-`en sem Bogu in star{em,ki so nam posredovali vero.Bogato dedi{~ino ~utimprav v na{em skupnem `ivljenjuiz vere: skupaj smohodili k ma{i, skupaj tudimolili. Ves ~as sem bil tudinekako povezan z `upnijskimob~estvom, posebejkot ministrant. V lo{ki `upnijise je kar nekaj fantov odzvalo Bo`jemuklicu, tako da smo bili vrsto let dele`ni praznovanjanovih ma{. O duhovnem poklicu svase veliko pogovarjala tudi s prijateljem, ki jesedaj `e duhovnik. Veliko je torej dejavnikov,ki je vplivalo, da sem lahko stopil na pot du-sem mo~neje razmi{ljal na duhovnih vajah vti{ini, kjer lahko re~em, da sem do`ivljal mo~netrenutke Bo`je bli`ine. Prav ta izku{njaBoga se mi zdi, da je temelj, ki mi vedno znovadaje mo~, da lahko slu`im Bogu. Posebejmo~ne trenutke sem do`ivljal tudi pri civilnemslu`enju voja{kega roka v bolni{ki `upniji.Prav med trpe~imi in umirajo~imi sempogosto do`ivljal potrditev svoje poklicanosti.Lahko sem namre~ opazoval, kako nekaj velikegaje, ~e se ~lovek prepusti Bogu. Z bratikapucini sem pri{el tesneje v stik preko Delavnicmolitve in `ivljenja, pa tudi na romanjuv Assisi, kjer sem torej spoznal brate in prekoFran~i{ka in Klare tudi njihovo duhovnost inkarizmo. Potem sem se jim kmalu pridru`il,ker sem spoznal, da je to Bo`ja volja. Za `ivljenjev kapucinskem bratstvu sem se odlo~ilzato, ker me nagovarja tak{en na~in `ivljenja,zlasti `ivljenje v preprostosti. V bli`ini `upnijskecerkve v [kofji Loki je tudi kapucinskisamostan, kjer `ivijo in delujejo bratje.Vedno torej ob sebi ~utim Bo`jo roko,kljub temu, da prihajajo tudi preizku{nje.Sedaj se pripravljam na ve~ne zaobljube,ko bom obljubil Bogu in Cerkvi, da bom zBo`jo pomo~jo vse `ivljenje `ivel po evangeliju,v duhu sv. Fran~i{ka. To je pomembnaodlo~itev, ki jo moram in jo bom moral vednoznova obnavljati.br. Marjan Poto~nikMolitvena naveza• Fran~i{kovo molitev:O vzvi{eni in veli~astni Bog,razsvetli temine mojega srca.Daj mi pravo vero,trdno upanje,popolno ljubezen,globoko poni`nost,razumnost in spoznanje,da se bom dr`al-atvojih zapovedi. Amen.• in eno desetko ro`nega venca ponaslednjem razporedu:ponedeljektoreksreda~etrtekpeteksobotanedeljaki si ga Devica rodila,ki je za nas te`ki kri`nesel,ki je Svetega Duha poslal,ki je oznanjal Bo`jekraljestvo,ki je za nas kri`an bil,ki si ga Devica v templjudarovala,ki je od mrtvih vstal.nebe{ko kraljestvo« (Mt 4,17). @elel je svojimsodobnikom odpreti o~i, da bi videli navzo~nostnebe{kega kraljestva. Hotel je podretimit, da je nebe{ko kraljestvo dale~ od ~loveka,v onostranstvu. Nebe{ko kraljestvo jelahko navzo~e tudi med ljudmi, le nekateripogoji morajo biti izpolnjeni: navzo~nost JezusaKristusa in tak{ni odnosi med ljudmi,ki so odsev odnosov znotraj svete Trojice.Kaj ne bi bilo lepo, ~e bi lahko rekli tudiza vsako dru`ino, da je kraj, kjer je nebe{kokraljestvo? Pa vendar prav za to molimo vsak~etrtek v desetki: ki je oznanjal Bo`je kraljestvo.Ne le prosimo, tudi verujemo, da jeto mo`no. Izpolnjena morata biti le prej omenjenapogoja: ko je v dru`ini navzo~ JezusKristus in ko so odnosi med dru`inskimi~lani tak{ni, kot so odnosi med osebami sveteTrojice. Apostol Pavel je pravi mojster prina{tevanju, kak{ne lastnosti naj imajo na{imedsebojni odnosi. V pismu Kolo{anom pravitakole: »Kot Bo`ji izvoljenci, sveti in ljubljeni,si torej oblecite ~im globlje usmiljenje,dobrotljivost, poni`nost, krotkost, potrpe`ljivost…« (Kol 3,12 sl.). Le kdo pri tem nepomisli tudi na njegovo hvalnico ljubezni?


»Ljubezen je potrpe`ljiva, dobrotljiva je ljubezen,ni nevo{~ljiva, ljubezen se ne pona{a,se ne napihuje, ni brezobzirna, ne i{~e svojega,ne da se razdra`iti, ne misli hudega.Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vseprena{a, vse veruje, vse upa, vse prestane«(1 Kor 13,4-7). [e na ve~ mestih bomo na{lina{teto, kak{ne lastnosti naj imajo na{imedsebojni odnosi. Polagajmo v molitev tedesetke pro{njo, naj Gospod s svojo navzo~nostjousposablja mo`e in `ene v teh lastnostih,da bodo naredili svoje dru`ine za kraje,kjer se bo dalo oku{ati nebe{ko kraljestvo;naj fantom in dekletom pri na~rtovanjuAssisi 2000. Assisi 2002.Vipavski Kri` 2005.Letos sem po treh letih spet sodelovalapri zaklju~ni ma{i asi{kih romarjev v VipavskemKri`u. Ob molitvi, petju, ploskanju,ti{ini, dramatizaciji Besede in pozdravu mirusem znova do`ivela radost Assisija, vse zunanjein notranje dogajanje pa nadvladalahvale`nost za vse, kar mi je dano preko Fran-~i{ka, umbrijskega mesteca in kapucinov.@e ko sem preletela belo-rde~e majice,da bi v temelje svojih bodo~ih dru`in vgradilite iste lastnosti.Kaj pa duhovniki, redovniki in redovnice?Gospod jih postavlja v slu`bo oznanjevanjaBo`jega kraljestva. Pravzaprav ne leoznanjevanja. S svojimi odnosi do ljudi, kibodo imeli prej na{tete lastnosti, bodo Bo`jekraljestvo vzpostavljali. Kako dobrodo{lebodo tudi spodbude in nasveti. Z ustvarjanjemprostorov in skupnosti bodo dalimo`nost do`iveti, da je Bo`je kraljestvo reslahko med nami. Evangelij je veselo oznanilo,po duhovnikih in redovnikih postaja tudiveselo `ivljenje.br. Primo` Kova~Molivce v navezi za dobre dru`ine induhovne poklice vabim, da posredujetetudi svojo izku{njo, kako molite in kak{nemisli so se vam porodile ob molitvi.Kdor se {e `eli pridru`iti Molitveni naveziza dobre dru`ine in duhovne poklice,naj na kapucinski provincialat, Mekin~eva3, 1000 Ljubljana sporo~i: ime in priimek,~e `eli tudi naslov, telefonsko {tevilko inelektronski naslov.Mozaikleta 2000. Moj prvi Assisi! [e danes »vonjam«sledi takratne vznesenosti, ganjenosti,~udenja, prekipevajo~e vere, smelih sklepov.Takratno geslo Odrini na globoko mije bilo res po meri.Podo`ivljanje Fran~i{kovega `ivljenja, narave,sre~anje s pape`em v Rimu, no~na molitevpred Velikim in ^udovitim, tihi pogovorina plo{~adi, v katerih sem sre~ala svojeganajbolj{ega prijatelja …In potem Assisi 2002 – Na{el velik zakladsem: z Valterjem kot fant in dekle posedavana »najinih stopni~kah« na asi{kem trgu, vpogovoru spet sre~ujeva ljudi, ~ustva, dogodkeizpred dveh let: pu{~ava Carceri, La Verna,Porcijunkula. In skrivnost - zanj in zame: kdoje moj skriti prijatelj? In Zakaj je na tistemlistku pisalo ravno Valter? Danes slutim, zakaj:da bi znala opazovati, biti iznajdljiva, dabi na{la zaklad, ki ga je v dveh letih pokrilaplast prahu zunanjosti. Le kako Sveti Duh takodobro »suflira« kapucinom gesla?Vipavski Kri`, 2005. Na majicah Sre~anjedveh ljubezni: pri zaklju~ni ma{i se shvale`nostjo spominjam ne{tetih malenkostiiz Assisija, vo`enj domov, sre~anja s takrattujimi ljudmi v Kri`u. Danes sem tukot doma: vidim nasmehe in me`ikanje najinipun~ki, ko se med ma{o ozira po cerkvi,~utim razumevanje, ko v najsvetej{emtrenutku zavrisne svoj »ga-ga«; zavedam sevedrega sozvenenja, ko se z mo`em spogle-• Zelo mi je bilo v{e~, posebno razne ideje28 dru`inskega `ivljenja vdahne potrebo po tem,sem imela pred o~mi »uniformo« romanja dava in nasmehneva Martininemu ploska-za osebno delo kot je bilo npr. pisanjeosebne oporoke. (19 let)29nju in petju; skoraj otipam Bo`ji blagoslov,ki objema moje `ivljenje, moje drage.Ja, Sveti Duh ima res dobre zamisli.Helena Brata{evecVtisi z romanja• Do`ivela sem lepe trenutke sama z Bogom.(23 let)• [e nikoli nisem tako do`ivel osebnegapoglabljanja kot v Assisiju, presenetljiviob~utki! (21 let)• Veliko ~udovitih, novih in zares velikihstvari smo skupaj do`iveli. Tudi v osebnemdelu sem se lahko zelo poglobil vasein za~util bli`ino Boga. (18 let)• Kot skupina smo se zelo dobro razumeli insmo si veliko zaupali med seboj. (19 let)• Posebno mi je bilo v{e~ osebno delo, enanajbolj{ih zadev, ~udovite izku{nje!• Duhovni program je bil enkraten in ~udovit,zelo me je razveselilo sre~anje zBogom. (28 let)• Kaj me je motilo? ^ebula in ~esen v solati,drugo pa ni~! Za ostalo vse Boguhvala. (29 let)• Duhovni program je bil res fajn, ma{esuper in ODLI^NA tema (Evharistija:sre~anje dveh ljubezni) v letu evharistije.Za osebno delo so bile uporabljenesuper metode! (17 let)• V delu po skupinah smo se zelo zbli`ali,bilo je enkratno in `elela bi si {e ve~…duhovni program je bil zelo poln, bogat,pester, dobili smo res veliko "porcijo" duhovnosti,hvala! (23 let)• Meni je bila zelo v{e~ pasha in celono~no~e{~enje. (18 let)• Mladosten, iskriv in primerno poglobljenduhovni program! (24 let)• Pohvala pridigam! Tudi sicer je bil Assisires dobra poglobitev vere z zanimivimin pestrim programom, {e posebno v{e~pa mi je bilo osebno delo, z zanimivimiidejami za molitev mi je dobra spodbuda,da tudi doma to posku{am. (20 let)In kar padajo … v glavo ideje o tem, kajnaj napi{em o leto{njem romanju v Assisi.Toliko jih je, da sploh ne vem, kje naj za~nem.Leto{nji Assisi je bil res nekaj posebnega,~udovitega in vsekakor nepozabnega. Zvsakim, ki to bere bi rada delila del sre~e innotranjega miru, ki sem ga bila v tem(pre)kratkem tednu tako mo~no dele`na.Na za~etku nas je bil samo poln avtobusmladih, ki so `eleli stopiti na pot zabratom Fran~i{kom. Toda potem je Bog posegelmed nas. In naredil je pravi ~ude`!To romanje je postalo odprto in iskreno do-`ivljanje Njega na vsakem koraku. ^udovitoje, da smo postali po enem dnevu `e


pomo~jo. Delamo lahko ~ude`e, ki ostanejo,tudi ko ~as mine. (Marijana Toma`i~, 16 let)Sre~anje dveh ljubezni –Assisi 2005Kako po~asi so minevali dnevi, ko so bilidijaki in {olarji `e na po~itnicah, pridni {tudentje`e na morju, jaz pa {e vedno za knjigamiin zapiskih s {e zadnjimi mo~mi v pripravljanjuna izpite. A so tudi zame pri{le tezaslu`ene po~itnice!!! Ponudb kje in kako bijih lahko pre`ivela je bilo ogromno. Pred vhodomna faks so nas ve~ kot dva meseca (ravnotakrat, ko bi se spodobilo, da se {tudentjeu~ijo :) skoraj vsakodnevno zasipali z letaki,ki so vabili na sanjske pla`e, nepozabnepo~itnice, mega `ure ... Jaz pa sem letos izbralaposeben dopust: romanje. Da, romanje!Poln avtobus mladih (sre~ne`ev ) je romaloz mano. @eleli smo se sre~ati z njim ins samim seboj. V mestu svetega Fran~i{ka -Assisiju smo bili dele`ni obilo milosti.V celem tednu (kolikor je trajalo na{e romanje)smo spoznavali pomen svete ma{e.Odkrivali smo kaj pomeni biti del ob~estva,kako je Bog vsakega od nas poklical poimenu, kako Bog nagovarja po Svetem pismu,kako se Bog pri vsaki sveti ma{i daruje zanas, kaj pomeni prejeti ga v svoje srce ...smo pre`iveli v Carceriju - prijetnem gozdnemkraju, kamor je rad zahajal tudi sv. Fran-~i{ek, da se je umiril in premi{ljeval. Pravneverjetno koliko imamo Bogu povedati, kosi za to vzamemo ~as in Mu dovolimo, da senam pribli`a. [e bolj neverjetno pa je, kolikonam pove Bog, ~e Mu odpremo vrata svojegasrca in pustimo, da Njegova navzo~nost pre-`ari vse na{e bitje. In ko se ~lovek zave Njegoveveli~ine in neizmerne ljubezni do nas, muni ve~ te`ko imeti rad, smejati se, biti vesel ...Dele`ni mnogih Bo`jih dotikov smo izdneva v dan postajali vedno bolj `are~ih o~iin nasmejanih obrazov, ki so odsevali sre-~o in preprostost na{ih src.Obiskali smo tudi mestece Greccio, kjerje sv. Fran~i{ek na poseben na~in obhajalJezusovo rojstvo. @elel je okusiti v kak{nihrazmerah se je rodil na{ Zveli~ar, zato jedal postaviti jasli s senom, pripeljati oslain vola ... Tudi mi smo (~eprav sredi poletja)`eleli do`iveti tiste trenutke. Praznovalismo bo`i~. Jasli, vola in osla tokrat res nibilo, pripravili pa smo prostor v na{ih srcih,se poni`no priklonili Bo`jemu sinu ins pesmimi peli slavo Njemu, ki je pri{el nasvet tako poni`no in preprosto.Spra{evali smo se tudi, kaj Bog od naspri~akuje, kak{no je na{e poslanstvo. Vsakod nas je glede na svoje zmo`nosti in talen-prava dru`ina! Med seboj smo si `eleli podelitivse tisto, kar smo do`ivljali ob tem.rovati svoje talente in slu`iti. Za za~etek natenaredil odlo~itev, kje `eli v prihodnje da-Odprtost, iskrenost in ljubezen je kar odpiralana{a srca. Prav zato mislim, da semevangelij- smo se razdelili v naklju~ne pare,{ega poslanstva - da `elimo `iveti in {iritito romanje tako mo~no do`ivljala; ker semprejeli blagoslov bratov kapucinov in dvato mo~no navzo~o Ljubezen sprejemala inobeska s kri`ci. Ta dva kri`ca smo moralijo lahko podeljevala tudi drugim. Sre~alipodariti dvema mimoido~ima, {e prej pasta se dve ljubezni - do Boga in bli`njegazanju moliti. Za marsikoga (spadam medin nas popolnoma spremenili.te!) ni bilo enostavno ustaviti mimoido~egaMorali bi videti na{e obraze, ki so verjetnokar `areli od sre~e, ki nam je bila podarkopoguma in odmisliti vsa vpra{anja: "Kajin mu podariti kri`ec. Potrebno je bilo velijena.Srca so bila polna hvale`nosti …si bo mislil? Kako me bo sprejel? Kaj najIn naj povem {e to: ne mislite, da je to bilmu re~em?" A vendar je Ljubezen mo~nej{ale teden dni po~itnic, ki ga bomo s~asomaod strahov in vsakdo, ki mu je uspelo (kon~no)opraviti nalogo, je bil vesel. In veselje jepozabili… Fran~i{kov duh nas {e vedno povezujein dr`i v kontaktu. To je samo {e en Imeli smo veliko prilo`nosti za razmi{ljanje.Uram, ki so bile namenjene osebnemu pri~akovanega darila, predvsem pa na{e lju-od jutranje budnice pa do ve~erne zgodbicebilo dvojno, saj so se tudi obdarovanci ne-dokaz ve~, kaj vse se da narediti z Bo`jo30 razmi{ljanju, smo rekli "pu{~ava". En dan31bezni in sporo~ila miru, razveselili. Kako je~loveku nerazumljiva Bo`ja logika: ko nekajpodari{, daruje{, tudi sam dobi{!Vi{ek vsakega dne je bila sveta ma{a,ko smo jo vedno oblikovali sami: s petjem.dramatizacijo, uvodi ... Upam si trditi, das(m)o romarji za~utili Boga in da zato mednami ni bilo nikogar, ki bi se prito`eval nadpogostostjo svetih ma{.Zadnja sveta ma{a in s tem tudi zaklju-~ek na{ega romanja je bila v Vipavskem Kri-`u, kjer so se nam pridru`ili tudi doma~iniin star{i. Mnogi izmed njih svojih otrok splohniso prepoznali (izku{nje mojih star{ev) inso se spra{evali: "Kaj neki se je zgodilo na-{im otrokom, da so tako nasmejani, prijazni,preprosto sre~ni?" Odgovor je znan: "Sre-~ali smo ljubezen! In ne le eno: dve!!"Hvala bratom kapucinom za vso po`rtvovalnost,skrb in slu`enje!! Hvala vam,dragi romarji, da ste bili in ste {e vedno delskupnosti, v kateri sem se ~utila sprejeto,da sem spoznala, da smo drug drugemudar in v ~asu romanja slavila eno najlep{ihdo`ivetij moje mladosti! Hvala Njemu, kinas tako neizmerno ljubi!Vsi, ki takega romanja {e niste do`iveliin dvomite v te besede, ste prisr~no povabljeninaslednje leto z nami preveriti resni~nostin sre~o Assisija!Asi{ka romarkaAdam 2005ANGLE[^INA je {olski predmet, ki marsikomumed nami povzro~a te`ave in zato meveliko prijateljev ~udno gleda, ko sredi po~itnicves navdu{en razlagam, da grem na te~ajangle{kega jezika v Kan~evce v Prekmurju. »Inkaj je tam tako dobrega, da se vra~a{ vsakoleto?«, me spra{ujejo. In takrat ne vem, kajjim naj odgovorim, saj {e sam ne vem to~no,kaj je tisto, kar me vsako leto napolni z novoenergijo, ki mi pomaga da zdr`im do naslednjegaleta, do naslednjega tabora.DRU@ENJE z otroki in malo starej{imiiz vse Slovenije je najlep{i mo`ni na~in pre-`ivljanja prostega ~asa. Skozi ves dan vseza lahko no~, se iz Doma duhovnosti sli{iotro{ko veselje in razigrano veselje in kamorpogleda{ vidi{ same zadovoljne otroke. V tednudni, koliko jih pre`ivimo skupaj se stkejomnoga prijateljstva, ki ponavadi trajajotudi potem, ko se razidemo in se vsak odpravina svoj dom. Mnogo ljudi me je `e vpra-{alo ali imajo v Kan~evcih televizijo in le redkokdomi verjame, da sploh ne opazi{, da jeres ni. Ves ~as si prezaposlen z raznimi aktivnostmi,da bi se spomnil na to napravo,ki nam pogosto, {e posebno pa v po~itnicahnudi edino zabavo in razvedrilo.AKTIVNOSTI je v Kan~evcih res veliko.Od pouka angle{~ine pa do raznih ustvarjalnihdelavnic, kjer se lahko vsak preizkusiv raznih ro~nih spretnostih. Letos smotako delali barvne magnetke, kape, stole ...Poleg ustvarjalnih delavnic pa se najde tudi


Ministranti na po~itnicahBratje kapucini so se odlo~ili, da bodoministrante peljali na po~itnice v kampUkanc ob Bohinjskem jezeru, in sicer od 3.do 7. avgusta 2005. Duhovni vodje po~itni{-kega projekta so bili brat Vlado iz Kri`a, bratMatej iz Ljubljane ter brat Jaro iz Celja.Iz `upnije Kri` se nas je odlo~ilo {est, takoda sta bila vklju~ena dva star{a kot prevoznika,ker je imel brat Vlado obveznosti vLjubljani. Vo`nja je v dru`bi s prijatelji potekalahitro in ko smo prispeli na cilj vkamp, smo morali po~akali na ministranteiz Celja in Ljubljane. Vsi smo prispeli sre~no,zato smo se veseli pozdravili ter si ogledalikamp, na{e nekajdnevno domovanje.Iz kombija, ki je pripeljal iz Celja, smoraztovorili tri {otore, ki so nam jih za ta namenposodili skavti in jih po navodilih brataMateja skupaj postavili. Vanje smo raztovorilisvojo prtljago in si uredili le`i{~a. Lakotaje trkala na na{e `elod~ke, toda vremenam ni bilo naklonjeno, saj nas je de` pre-~as za sprehod v bli`nji gozd, za {port alidru`abne igre. Med najbolj priljubljena popoldnevapa zagotovo spadata dneva, ko sepe{ odpravimo na mini romanje do Rotunde,ki je ena najmanj{ih in najstarej{ih cerkvana Slovenskem in pa popoldne, ko se zavtobusom skupaj odpeljemo do bli`njeMurske Sobote, kjer se na bazenu po miliokrog deset stopinj. Ob enih smo imelisv. ma{o v cerkvi Sv. Duha, skupaj z nekaterimistar{i.Nato smo po~asi, z novimi prijatelji inlepimi ob~utki v srcih, od{li domov. Nasvidenjeprihodnje leto!Janez Slejkostrah je bil odve~. Ko smo se razdelili, smovideli, da imamo v skupinah veliko delavnein ustvarjalne energije, saj so pripravile zareslepe igrice in odlomke, ki smo jih predstavilipri ma{i. Tudi oni so se u~ili iz Fran-~i{kovega `ivljenja. Tudi z njimi smo imelipravi `ur. Peti dan je za otroke bil zelo razgiban.Na za~etku je bila kateheza, natovolje kopamo, plavamo, ska~emo v vodo (nekateriprostovoljno, nekateri s pomo~jo druvilismo si ponjavo nad na{o kuhinjo na pro-Tabor, kot ga vidijo animatorjisenetil `e ob pripravi prvega obroka. Posta-spoznavanje pravil iz vite{kega kodeksa, potempa so imeli delavnice, kjer so izdelovaligih). K vsakodnevnim aktivnostim pa spadatudi priprava na sveto ma{o po skupinahin pa vrhunec dneva - sveta ma{a.MOLITEV pa je tisto, kar daje taboru{e posebno vrednost in ga naredi tako posebnega.Skozi ves teden se ~uti, kako dobrostem, da smo lahko segreli mleko za pripravo~okolina. Vseh nas je bilo 26, ravno dovolj,da smo pospravili kilogram ~okolina.Tako dober ni bil {e nikoli. Ker nam vremeni bilo naklonjeno, smo si ~as kraj{ali z dru-`enjem in pogovori v {otorih.Bli`al se je konec po~itnic in s tem tudiza~etek tabora v Vipavskem Kri`u. Ampakza vsakega animatorja se tabor za~ne `e prejin sicer s pripravami. Priprave so potekalegladko in na koncu smo vsi pri~akovali otrokemlaj{e skupine. Ko smo se vsi skupajtau~ek iz gline. Pekli so pi{kote, izdelovalivaze in barvali nogavice. Otroci se res raz`iveli,saj je vsak dobil nekaj zase in ~as jehitro minil. Zadnji dan smo {e enkrat ponovilipravila vite{kega kodeksa, pospraviliprostore in imeli skupno sveto ma{o. Po-32smo vsi v Kan~evcih povezani med sabo. Naslednji dan je bilo vreme muhasto, zbrali in razdelili po skupinah, smo videli, tem je pa sledil najte`ji del – slovo od otrokin animatorjev.33To pa se najbolj opazi prav pri molitvi, panaj bo to sveta ma{a zunaj ob ognju ali petjeangel~ka za lahko no~.ANGLE[^INA + DRU@ENJE + AKTIV-NOSTI + MOLITEV = ADAMFani Pe~arampak vseeno lep{e kot prej{nji dan, takoda smo lahko od{li na sprehod ob jezeru.Tretji dan smo se zbudili v de`evno jutro.Br. Jaro se je odlo~il, da bomo obiskalivodni park v Bohinjski Bistrici. Po kopanjusmo se vrnili v kamp in pojedli ter od{-li na sprehod. Nekateri smo se kopali v Bohinjskemjezeru. Nato smo se odpravili protislapu Savice, kjer smo se nau`ili sve`egazraka. Na poti proti kampu smo imeli naskali v naravi sv. ma{o, ki jo je daroval br.Jaro. Bilo je ~udovito do`ivetje.V soboto smo se zgodaj odpravili na planinoVogar, severno od Bohinjskega jezera.Z bli`njega roba planine smo imeli ~udovitrazgled na Bohinjsko dolino z Bohinjskimjezerom ter na okoli{ke gore in prostranoplanoto Pokljuko. Ko smo pri{li nazaj v dolino,smo se namo~ili v hladnem jezeru. Toje bil vremensko najlep{i dan.Zaradi slabe vremenske napovedi za pono~iin v nedeljo, smo zve~er pospravili {otorein prtljago ter se odpravili v `upni{~e vBohinjski Bistrici, da smo tam prespali inohranili suhe {otore. Zve~er smo si ogledatifilm o Bernardki iz Lurda.Naslednji dan smo imeli prosti ~as dopoldneva. Brata Matej in Jaro sta namna dvori{~u `upni{~a pripravila topel ~aj,ki nam v avgustovskih dneh {e nikoli nitako prijal, saj je termometer kazal lekak{ne zaklade smo dobili. Kljub slabemuvremenu so otroci u`ivali. In ko smo bilivsi po skupinah se je `ur pri~el. A ne tak`ur, kot ga poznamo v diskotekah in drugod.To je bilo delo in spoznavanje Fran~i{-kovega `ivljenja in pri tem smo u`ivali takootroci kot mi animatorji. In ~e u`iva{, je to`ur. Prvi dan je hitro minil. Spoznavali smovite{ki kodeks, imeli dramatizacijo, za kateroje skrbela tehni~na skupina. Imeli pasmo tudi veliko igro. Animatorji so bili tistidan povi{ani tudi v viteze. Ja prave asi{-ke viteze. A dan je hitro minil in bil je ve~er.Drugo jutro je otroke zbudila budnica iz podperesa Jurija in Jerneja. Vsi smo za~eli znasmehom na obrazu spoznavati Fran~i{-kovo mladost. Imeli smo veliko igro in zve-~er smo {li celo na sprehod. Otroci so seimeli res lepo, animatorji pa tudi. Tretji dansmo se animatorji posebej trudili, da biotroci s tega tabora odnesli ~im ve~, karnam je tudi uspelo. Veliko otrok je reklo,da se bodo {e vrnili. Ko so otroci od{li, smoimeli tudi animatorji nekaj prostega ~asa,ki smo ga izkoristili za postavljanje {otorov,vo`njo z vozi~ki po mercator centru innakupovanju. Zjutraj, ~etrti dan, smo animatorjispet pri~akovali otroke. Ampak tokratstarej{e, tiste od 5. do 8. razreda. Tehsmo se malo bolj bali, saj so starej{i, boljpametni in samo malo mlaj{i od nas. ATa tabor je bil zares lep, saj smo vsi, takootroci kot animatorji, odnesli veliko dobrega.In ko so nas doma vpra{ali, kako je bilo,nismo rekli, da je bilo fajn, da smo po~elivse mogo~e stvari in da so med nami bilelepe punce, ampak smo pogledali v svojesrce in pomislili na tiste globlje stvari. Inrekli: «Drugo leto se spet vidimo«.Jurij ^ernigojOratorij na PtujuLeto{nje po~itnice so se po~asi `e zaklju-~evale. A to ni pomenilo, da bi na Ptuju otrocimirovali in za~eli misliti na {olo. V ponedeljek22. avgusta se je namre~ za~el oratorij,ki je na `upnijskem dvori{~u zbral karnekaj ve~ kot 210 otrok.


Leto{nje dru`enje ob pesmi igri in molitvi,ki mu na kratko pravimo oratorij, jepotekalo pod geslom »Ne se bat'«. In to gesloje vsem pri{lo kar prav, saj je bil tudiza vse animatorje velik izziv skrbeti za toliko1) Evharistija je bila sredi{~e Fran~i{kovega`ivljenja. V njej je ob~udoval poni`nost Boga, ki izljubezni do nas vsak dan sestopa s svojega3) Molitev Hvalnice Bogu najvi{jemu je ~udovitizraz Fran~i{kove popolne potopljenosti v Boga. Vnjej se dvaintridesetkrat ponovi preprost vzklik »Ti34 otrok od ponedeljka do sobote.skali svoje star{e, ki so jih ~akali pred kraljevskega prestola na oltar v duhovnikove roke. si …«. Pa vendar sta samo dva izmed vzklikovpopolnoma enaka. Kako se glasita?35No pa pojdimo po vrsti.Kot sem `e omenil so se otroci prvi~ zbraliv ponedeljek 22. avgusta in tako kot vsakojutro do sobote, razen ~etrtka, ko smose odpravil kopat v Terme Ptuj, za~eli svojedru`enje z jutranjo animacijo, kasneje pasmo se preselili v gledali{~e ali pa pred cerkev,kjer smo si lahko vsak dan ogledalinovi del zgodbe o Tobitu in njegovih dobrihdelih. Takoj po zgodbi smo spoznali as dneva,oziroma misel, ki nas je vodila pri na-{em delu ta dan. Vsaka zgodba pa je vsebovalatudi nauk, o katerem so se otroci {epodrobneje pogovorili v katehezah, ki so sledilegledali{ki predstavi.Po katehezah je sledila skupna molitevv cerkvi, nato pa smo otroke po starostnihskupinah razdelili v tri tematske delavnice– potujo~a delavnica, angelska delavnica inhulahop delavnica.Vsaka delavnica pa je bila razdeljena {ena manj{e delavnice in tako je vsak dan bilootrokom na voljo kar 18 delavnic, kjer solahko pote{ili svojo radovednost ali pa pokazalisvoje spretnosti.Po delavnicah, ki so nas vodile tudi pocelem Ptuju in okolici, pa smo se spet zbraliob skupnem kosilu na `upnijskem dvori{-~u oziroma v pro{tiji. Tukaj velja omeniti,da so za na{e prazne `elod~ke skrbele pridnegospodinje, v sredo pa nasje za kosilo ~akalo kar 1050pala~ink, ki so jih spekli star-{i, babice, dedki in pa tudibli`nji hoteli so prispevalisvoj dele`.Ko smo pote{ili lakoto, paje pri{el ~as, da iz otrok iz~rpamo{e zadnje atome energije,ki so jim ostali. No, saj nibilo tako hudo. Smo se pa resvsak dan pomerili v tekmovalnih igrah, kiso se odvijale na gradu ali pa na samostanskemdvori{~u.In tako je skozi igro na{ oratorijskidan po~asi pri{el do konca. Otroci so poi-pro{tijo in se polni novih vtisov odpravilidomov.Kot sem `e omenil, pa ~etrtek in delomapetek nista potekala po normalnem urniku.V ~etrtek je bilo na sporedu dogodek,ki so ga otroci najte`je ~akali. To pomeni,da smo se odpravili v toplice. In tako smoob obilni pomo~i Term Ptuj cel dan u`ivaliob bazenih, valovih in toboganih.Ker pa o~itno nismo imeli dovolj vode,smo se pa v petek odpravili {e h gasilcem.Ti so nas sprejeli odprtih rok in nam razkazalisvojo opremo, prav tako smo lahkoskakali na blazino, se spu{~ali po gasilskemtoboganu, na koncu pa so nam pokazali{e kako razre`ejo avtomobil in kako pogasijogore~e prevozno sredstvo. Ker se patudi gasilci radi igrajo, so nam pripravilinekaj gasilskih iger v katerih smo tudi samisodelovali in u`ivali.Tako smo z obiskom gasilcev teden in stem oratorij po~asi pripeljali h koncu. ^akalnas je samo {e zaklju~ek v soboto, kismo ga ob prisotnosti star{ev izvedli v cerkvisv. Leopolda Mandi}a.Polni novih vtisov in izku{enj smo tudileto{nji oratorij ve~ kot uspe{no zaklju~iliin se v upanju, da se naslednje leto spetsre~amo, odpravili proti domu.Dani PoslekAli ve{ ...… kaj je pravzapravrekel sv. Fran~i{ek Asi{kiNagradni kviz za vse tiste,ki si upajo poizkusitiV enem izmed svojih spisov je v ob~udovanju teskrivnosti vzkliknil: »Poglejte, bratje, poni`nostBoga in izlijte pred njim svoja srca; poni`ajte setudi vi, da vas bo povi{al. Ni~ torej od svojega nepridr`ite sebi, da vas popolnoma sprejme On, ki sevam vsega daje.« V katerem Fran~i{kovem spisuso zapisane te besede?a) v Sienski oporokib) v Pismu celotnemu Reduc) v OpominihOdgovore po{ljite na uredni{tvo Fran~i{kovega prijatelja do 15. novembra 2005.Iz`rebali bomo po{iljatelja, ki bo prejel lepo nagrado.2) Verjetno pozna{ Fran~i{kovo molitev Pozdravkrepostim. V njej opisuje pomembno vlogoposameznih kreposti za duhovno `ivljenje. Meddrugimi govori tudi o sveti poni`nosti. Kak{ni sosadovi te kreposti?a) zmede Satana in njegove hudobijeb) zmede napuh in vse ljudi tega sveta in vse,kar je na svetuc) zmede vsa telesna, ~utna in lastna hotenjaa) Ti si mir.b) Ti si lepota.c) Ti si ljubezen.4) Sveti Fran~i{ek je pred svojo smrtjo bratom (invsem nam) z Oporoko izro~il povzetek svojeevangeljske izku{nje. V njej nam asi{ki ubo`ecopi{e tudi prve korake svojega spreobrnjenja.Kako se nadaljuje poved: »Ko sem namre~ bil {e vgrehih, …«?a) sem naredil ne{teto neumnosti.b) sem mnogokrat razmi{ljal o slavi in vite{tvu.c) sem mi je zdelo zelo zoprno videti gobavce.5) Son~na pesem ali Hvalnica stvarstva jenajbolj poznan Fran~i{kov spis. PredstavljaFran~i{kov duhovni vrh. Njegovi bratje so joprepevali kot pridigo. Kako se za~ne njenakitica, v kateri najdemo tudi besede: »slabostiin trpljenje«?a) Hvaljen, moj Gospod, v onih, ki zaradi tvojeljubezni odpu{~ajo…b) Hvaljen, moj Gospod, v na{em bratu ognju…c) Hvaljen, moj Gospod, v na{i sestri smrti,…


KnjigeObvestilaKan~evci18. – 22. september 2005Duhovne vaje za {tudente in mlaj{eBranko Likarizobra`ence. Vodi: br. Miha Sekolovnik.22. - 27. september 2005Spregovoril si mi na srceON @IVI! Osebno vodene duhovne vaje. Vodita: dr.Marija Sraka in p. Jo`e Roblek.Skozi leto{nje poletje me spremlja delo minoritskegabrata Branka Likarja z naslovomMladinskabogoslu`napesmarica30. september – 9. oktober 2005Kontemplativne duhovne vaje. Vodi: br. MihaSekolovnik.Spregovoril si mi na srce. Rada imam knjige, a9. – 13. oktober 2005Tisti, ki pojemo v kak{nem mladinskemSeminar za notranje ozdravljenje in izlitjeomenjeno delo me je povsem prevzelo (beri: obnorelo).Ne spomnim se, kdaj se mi je nazad-pogosto (morda v primeru, ko si nismo me-zboru, {e bolj pa tisti, ki zbore vodijo, smo Svetega Duha. Vodi: s. Margaritha Valappila.14. – 16. oktober 2005nje zgodilo, da se mi kaka knjiga ni dovolilalodije dobro zapomnili ali pa, ko smo sli-36 S pesmijo in plesom slavimo Gospoda – V senci37prebrati. Za Spregovoril si mi na srce to dr`i.Preprosto mi knjiga ni dovolila obrniti strani,dokler prebranega poglavja nisem predelala (ksre~i mi je knjigo poslala mama, saj take, kakr{naje danes, ne bi mogla vrniti v nobenoknji`nico – pod~rtana z raznimi barvami in polnapripisov je bolj podobna kak{nemu mojemunekdanjemu u~beniku).Br. Branko je sporo~ilo namenil najprej ljudem,ki se trudijo drugim pomagati `iveti dialogz Bogom (tako imenovanim duhovnim spremljevalcem),poleg njih pa vsem, ki `elimo prisluhniti,kaj Gospod prav nam – osebno govori na srce.Sama sem brala z drugega zornega kota. Obzorja,ki mi jih je s svojo trezno, globoko premi{ljenobesedo avtor odpiral, so me navdu{ila.Za uvod v vsako poglavje br. Branko navede enega izmed fran~i{kovskih virov: Fran-~i{kovo molitev ali odlomek iz njegovih najstarej{ih `ivljenjepisov. Ob Fran~i{kovi duhovnipoti slika pot vsakega kristjana, zaradi ~esar se mi knjiga zdi tako doma~a. Nehotepostane »priro~nik fran~i{kovske duhovnosti« (kakor avtor Likar imenuje Hvalnicostvarstva).Delo Spregovoril si mi na srce je postalo moj duhovni spremljevalec. Toplo ga priporo-~am v premi{ljevanje.Knjigo Branka Likarja Spregovoril si mi na srce s podnaslovom Pot duhovnega spremljanjaje letos izdala zalo`ba Dru`ina iz Ljubljane.{ali nam dobro znano pesem z bolj ali manjspremenjeno melodijo) `e rekli: »Kako dobrobi bilo, ~e bi pesmi, ki jih poznamo lepo besedilu in po akordih, lahko videli zapisanetudi z notami.« Pesmarica ON @IVI!je odgovor na tak{ne in podobne `elje, saj ssabo prina{a kar nekaj pesmi, ki jih sicerpoznamo iz »asi{ke pesmarice«.Avtorji iz vrst Skupnosti Emanuel so `eleli»v njej povezati sodoben glasbeni izraz zzakladi Svetega pisma in liturgije Cerkve«.Pesmi so opremljene z notnim zapisom (~e seda tudi z ve~glasjem), spremljevalnimi akordi.Razdeljene so po tematiki v 7 razdelkov,kar omogo~a la`je izbiranje pesmi za dolo~enoprilo`nost. Novost, ki jo pesmarica prina{apa je imprimatur (razen nje jo ima menda le{e ena pesmarica za ljudsko petje) – torej dovoljenjenad{kofijskega ordinariata, da so pesmiprimerne za uporabo pri bogoslu`ju.Naj bo pesmarica koristno orodje vsem,ki si v cerkvi prizadevajo za lepoto glasbein liturgije. Naj bo v veselje vsem, ki `elijoGospodu zapeti novo pesem.ON @IVI, aleluja!Pesmarico je izdala Dru`ina v sodelovanjus Skupnostjo Emanuel.Tvojih peruti. Vodi: Ruth Müller-Wick.22. – 29. oktober 2005Teden zdravilnega posta z duhovnimi vajami –Priti na sled vrnitve k O~etu. Vodijo: RuthMüller-Wick, dr. med. Erika Udovi~-Dovnik,br. Miha Sekolovnik.28. – 30. oktober 2005Te~aj ro~nega vezenja. Vodi: Pavla-Lilijana Zrim.11. – 13. november 2005Pevski konec tedna. Vodi: br. Stane Be{ter.18. – 20. november 2005Duhovni seminar za zakonske pare: Vodi: br.Vinko [kafar s sodelavci.2. – 4. december 2005Duhovne vaje s Svetim pismom. SSamarijanko k `ivi vodi. Vodi: doc. dr.Maksimilijan Matja`.Prijave sprejema Dom duhovnosti Benedikt,Kan~evci 38, 9206 Kri`evci v Prekmurju, tel.:02/554-11-38; GSM: 041/705-042; e-po{ta:dom.duhovnosti.kancevci@rkc.si.Vipavski Kri`30. oktober 2005Sre~anje Podaj MI Roko. Po sre~anju sv. ma{a.25. – 27. november 2005Naveza velikodu{nosti. Sre~anje zaanimatorje. Vodijo: bratje kapucini.Prijave in informacije za Vipavski Kri`: Bratjekapucini, Vipavski Kri` 12, 5270 Ajdov{~ina,tel.041/611-091, e-po{ta: kapucini.kriz@rkc.si


Zabavno38Ooo, poglej, Adam, brezpla~na jabolka!Halo?! Poslu{aj, kon~no sem na{el kraj, kjer ni tehzoprnih kristjanov!Kaaaj!!! In ti misli{, da ti bom verjela, da zamuja{ zato,ker je nek ~udak razdelil Rde~e morje na dvoje!?Seveda vem, da je moje telo tempelj Svetega Duha?!Zakaj pa mislite, da sem porabil toliko ~asa in denarja,da sem ga lepo okrasil.In kon~no se je Tomi odlo~il, da danes ne bo prepisovalpri matemati~nem testu.Torej… po~asi, previdno, da se Adam ne zbudi!

More magazines by this user
Similar magazines