vsebina (1 Mb) - Kapucini

FO in FramaNa poti svetostistavnikov iz 23. dr`av (mimogrede, ste vedeli,da obstaja FRAMA tudi v Keniji, paKolumbiji – celo na Kitajskem in v Rusijije, le da njihovih predstavnikov ni bilo vNem~iji).In paleta razli~nih izku{enj, da ne govorimole o razli~nih jezikih in barvah ko`e,je bila navzo~a skozi vse sre~anje – tako primolitvah, pri ma{ah, pri predstavitvah, priigrah, bansih kot tudi pri stra{no razli~nempojmovanju ~asa in terminov (akademskihpetnajst minut je veljalo za ~isto to~nostin to v Nem~iji – de`eli discipline inreda) – ja, Fran~i{kova svoboda in neomejenostse je kazala tudi v tem.Kljub razlikam pa je vseskozi bil osnovniton sre~anja enak – `elja, `iveti evangelijpo vzoru sv. Fran~i{ka; oziroma, da bi semu po vzoru svetega Fran~i{ka poklonili. Vvlogo svetih treh kraljev smo bili postavljeni`e takoj ob prihodu, saj je prva ma{a bilapotujo~a. Vmes smo prinesli `e prve darove– doma~o zemljo, ki smo jo nato stresli podskupno zastavo. Kasneje smo uporabili tudikadilo, za miro bi pa lahko rekli, da je predstavljalaali novi dokument o FRAMI (v delovnemdelu sre~anja je bil dokument predstavljen-o njem najbr` ve~ v prihodnji {tevilkiFran~i{kovega prijatelja), vsekakor papredavanje kapucinskega brata Bena, ki namza spremenjen pristop k stvarem. Z njimkruh in vino (prostor, kjer danes lahko sre-~amo Jezusa in se mu poklonimo) postanetavidena kot Jezusovo telo in kri. In prekotakega gledanja (ki sprejema ljudi in stvaritake kot so, ne da bi jih `elel spremeniti)bli`nji lahko zasije Boga.« je le nekaj poudarkoviz njegove `ive kateheze.Zadnji dan (na veliki {maren) smo sekot romarji odpravili k Marijinemu sveti{-~u Moresnet v Belgijo. Sicer de`even dan(de` vsakih deset minut je bil pravzapravza{~itni znak celotnega sre~anja) ni mogelpregnati veselja ob prazniku nje, ki se muje prva poklonila. Xavi (veliki {ef J) je imelprav, ko je dejal: Vesel/a brat/sestra se lahkoda na razpolago.Trije dnevi niso veliko, bi rekel kdo, ampakbili so dovolj, da se ~lovek po~uti doma,med svojimi. In to~no tako sem se po~utilavmes med svetovnim dnevom mladih, kose je FRAMA {e enkrat dobila, da bi se predstavilaostalim mladim. In gotovo teden, kije sledil, ne bi bil tako do`ivet, ~e ne bi bilo»FRAMINE« priprave v Vossenacku.Fani Pe~arDnevnik celotnega romanja si lahkopreberete na uradni strani FRAMESlovenija –http://www.rkc.si/ofm/frama/{e razgla{ena za svetnico, a nam je njeno `ivljenjelahko ~udovita spodbuda k pogumnej{emu`ivljenju po evangeliju. [ibka, slabotna, poni`nain vedno tiha, je bila izbrana, da - podobnokot mnogo pred njo sv. Fran~i{ek Asi{-ki ter nekaj za njo sv. pater Pij in bl. TerezijaNeuman - na svojem telesu podo`ivi Kristusovoodre{ilno trpljenje za nas.Rojena je bila 19. julija 1835 na Gori priSodra`ici kot tretja od sedmih otrok. @e z dvanajstimileti se je v videnju prvi~ sre~ala z Marijo,njena misti~na povezanost z nebesi pa je od tega prvegasre~anja postajala vedno globlja.Len~ka je `e kot otrok kazala posebno spo{tovanjein ljubezen do svete Evharistije. Zelo rada se je udele`evalasvete ma{e in mnogokrat je pri njej – prvi~ naromanju v Novo [tifto leta 1847 - pri povzdigovanju ob-~udovala v hostiji neznansko lep in prijazen Jezusovobraz. S pogledom, polnim ljubezni je zrl nanjo, le v~asihje bilo njegovo obli~je `alostno. Od darovanja do obhajilaje bila Magdalena pri vsaki sveti ma{i zamaknjena,ve~krat pa je tudi zelo trpela – posebej kadar so se jiodprle stigme, ki jih je nosila od leta 1848 ali 1849 dalje.Po prejemu svetega obhajila se je redno zamaknilain ostala nepremi~no na kolenih pribli`no ~etrt ure.Ob~asno pa se je dogajalo, da jo je Bo`ja ljubezen vevharistiji tako prevzela, da se je kar dvignila od tal(levitacija). @upnik Lesjak je o enem izmed tak{nihdogodkov zapisal: »V petek, 26. marca, sem obhajalvernike: Magdalena je bila v zakristiji. Med obhajilomse je dvignila, kot bi plavala po zraku, samo s palci seje dotikala tal. Pri blagoslovu je padla na tla in si zakrilaobraz z rokami.«Ker je Len~ka tako ljubila Jezusa in je hrepenela povsakodnevni zdru`itvi z njim, ji je Gospod naklonil milost,da je bila navzo~a pri ma{i tudi takrat, ko zaradiSvetost po slovensko –bolezni ni mogla v cerkev. Prvi~ se je to zgodilo `e prinjenih trinajstih letih, kasneje pa {e ve~krat. Njeni bratjein sovrstnice so bili presene~eni, ko jih je domaPri{li smo se mu poklonit …Magdalena Gornikkot sv. . Fran~i{ekopominjala zaradi neprimernega obna{anja pri ma{i,Pod tem naslovom je tri dni pred za~etkomsvetovnega dneva mladih, torej od 13.lja in si se ustavil/a tule, potem v tvojem srcu prav^e se sprehaja{ po straneh Fran~i{kovega prijate-in so se ~udili, kako vendar ve, ko pa je ni bilo tam. Od19. novembra 1848 dalje je bila na tak na~in pri svetima{i na vse nedelje in praznike, kadar ji je bolezendo 15. avgusta 2005 v Vossenacku potekalgotovo gori `elja, da bi tudi ti postal/a svet/a. ^epravonemogo~ala »normalno« udele`bo.svetovni kongres FRAME. ^e vpra{ate Marjano(poleg nje, smo bile v ~isto `enski eki-povedati na glas, pa te Jezus Kristus vendarle nezadr`-morda tega zaradi lastne slabosti in gre{nosti ne upa{Gospod pa je {e na druge na~ine ~udovito skrbel zano privla~i in vabi, da se mu prepusti{.Magdaleno, katera se mu je popolnoma izro~ila in bilapi {e Sanja, Ur{a, s. Polonca in jaz), vamGlej na vse tiste, ki so pot svetosti prehodili `e predpripravljena z njim nositi tudi trpljenje. Poleg zakramentalnegaobhajila, ki ga je prejemala vsako nedeljo in praz-bo naslov najbr` znala povedati {e v kakem je pribli`al Fran~i{kov celostni na~in molitve.Da »kontemplirati s Fran~i{kom ne ponik,je ve~ let vsak dan prejemala misti~no obhajilo (pojavteboj. Ob njih bo{ na{el/la navdih in pogum za svojodrugem jeziku (ali pa vsak kako tujo frazo),vam povem v `enski ti~i vsaj del~ek pomenispreminjati sveta, pomeni spreminja-je znan v `ivljenju mnogih mistikov: obhajanec v stanjulastno pot, za tvoj osebni prispevek v zakladnico »slovenske«svetosti.liglota. Mo`nosti za zbiranje pa je imela ve~ ti sebe; pa {e tu ne gre za spreminjanje osebnosti,gre le za spremembo na~ina gledanja,Danes se bova ustavila ob Magdaleni Gornik. Ni vice Marije ali katerega izmed angelov in svetnikov). Ver-zamaknjenja prejme obhajilo iz rok Jezusa Kristusa, De-12 kot dovolj, saj se nas je zbralo 163 pred-13jetno je bila Magdalena dele`na misti~nega obhajila vseod prvega obhajila dalje. Ve~krat so hostijo inRe{njo kri videli tudi ostali navzo~i, ve~inoma paje bilo misti~no obhajilo nevidno.V adventu 1847 je Len~ka hudo zbolela: imelaje hude bole~ine v trebuhu. Zau`iti ni moglaskoraj ni~esar, le malo mleka, kruha in juhe.Pol leta zatem pa se ji je ponovno prikazalaMati Bo`ja in jo potola`ila: »Zaupaj trdno v Jezusa,od njega bo{ vse dobila. Svojo hrano bo{ zanaprej prejemala od Boga. Lakote in `eje ne bo{ ve~trpela.« In res – od 25. septembra 1848 pa do svojesmrti 1896 Magdalena Gornik ni u`ivala nobene zemeljskehrane. V zamaknjenjih je dobivala neko skrivnostnojed od zgoraj, v obliki zrnca ali plo{~atega ko{~ka -Jezus sam je poskrbel za svojo ljubljenko.In tako kot je skrbel za Magdaleno, skrbi tudi zamene in tebe. Morda te pla{i trpljenje, ki ga je Magdalenasprejela – noben normalen ~lovek si trpljenja ne`eli! Je pa kar nekaj takih, ki tako mo~no hrepenijo poBo`ji bli`ini, da so pripravljeni sprejeti tudi to te`jo plat`ivljenja, ~e je to potrebno. Naj Gospod tudi najini srciv`ge s tak{no ljubeznijo!po knji`ici Evharisti~ni ~ude`i priredil br. JaroDODATEK:V zgodovini je znanih okoli 300 oseb s stigmami; izmednjih jih je Cerkev za svetnike in bla`ene razglasila 62, mednjimi sv. Fran~i{ka Asi{kega, sv. Jedrt, sv. KatarinoSiensko, sv. Janeza od Boga, sv. Veroniko Giuliani, bl.Marijo od U~love~enja, sv. patra Pija ... V 20. stoletju {edve drugi zamaknjenki, za kateri te~e svetni{ki postopek,Terezijo Neumann (1898-1962) iz Konnersreutha vNem~iji (je `e bla`ena) ter Marthe Robin (1902-1981) izChateauneuf-de-Galaure v Franciji.