PDF formatu - Kapucini

16Intervju: Jamina in Marko Presker17Ko se beseda bogat obomembi zakona, zapišeBOGatJasmina in Marko PreskerOb misli na Jasmino in Marka se najprejspomnim na mavrico, ki je njej (in njemu) takozelo draga. Znamenje zaveze, obljube, prenehanjagrožnje, morda zaklada, ki se skrivana njenem koncu. In barvitosti in domišljije– tega, kar lahko občutiš, ko ju srečaš (skupajali posamezno) in tudi tega, kar se vidi skozispodnje zapisane besede.⁞⁞⁞ Na štajerskem koncu sta oba precej poznana,kako pa bi se opisala za ostale, ki nimajote sreče, da bi vaju že srečali v živo?Sva Jasmina in Marko, stara sva 28 in 29 let,poročena pa sva malo več kot leto dni. Trenutnosva v veselem pričakovanju prvorojenke, ki se borodila sredi junija. Kot srednješolca in kasneje kotštudenta sva bila oba zelo aktivna v raznih skupinahkot so skavti in animatorji. Oba imava rada šport, šeposebej nogomet, zato so večeri ob kakšnih tekmahzelo pestri, še toliko bolj, če vsak navija za drug klub.⁞⁞⁞ In kaj bi rekla drug za drugega, kakšne sonjene/njegove prednosti in močne točke?Jasmina: Marko ni nikoli slabe volje in mevedno spravlja v smeh.Marko: Jasmina je zelo skromna in pozitivnogleda v prihodnost, zato ne čudi, da jenjen najpogostejši stavek »Pa saj booo«.Jasmina: Tako zelo je vztrajen in potrpežljiv,da me je prepričal v to, da je Maček Murizabavna pesmica.Marko: Ker trenutno ni zaposlena, podpiravse štiri vogale najinega skromnega domeka.Jasmina: Kamorkoli prideva ga vsi vzljubijoin zato sem ponosna, da sem lahko njegovažena.Marko: Jasmina je tudi vztrajna in potrpežljiva,saj me vsakodnevno prenaša in poslušamoje »norčije«, ki jim ni videt konca. Pri najuše kako dobro drži rek, da prvi otrok, ki gažena dobi, je njen mož.Jasmina: Marko je zelo, zelo, zelo spoštljiv.⁞⁞⁞ Pri skavtih se včasih hecamo, da če želimo,da Marko pride točno na kako srečanje, moramoo tem obvestiti Jasmino – koliko se vstvareh dopolnjujeta, si pomagata …?Marko: Ker več glav več ve, si tudi midvavečino stvari poveva in opominjava drugdrugega, če le oba ne pozabiva.Jasmina: Oba si želiva, da bi bila v zakonusrečna in zato sva tudi mnenja, da bova le,če si bova pustila, da se lahko dopolnjujeva.Marko: Res je, da bi morda bilo včasihbolj efektivno, da bi skavti obvestili Jasminoo kakšnem srečanju, saj bi takrat bila večjaverjetnost, da bi na srečanje prišel.Jasmina: Za oba je pomembno, da je drugsrečen oz vesel in ker vem, da Marku ob službimanjka tudi kakšna sprostitvena dejavnost,sem vesela, če ga lahko spodbudim, da greali na srečanje ali na košarko… Prav tako paje tudi obratno, tudi Marko spodbuja menes podobnimi zadevami. Pa čeprav to včasihzahteva »določeno žrtev«.⁞⁞⁞ Sta v otroštvu razmišljala o tem, s komse bosta poročila in kako sta si predstavljalapartnerja?Marko: Malo že, ne.Poročiti se je bila zame želja že od nekdaj.Vedno sem si predstavljal, da bom dobilljubečo ženo, ki bo z mano v dobrem in slabem.Ki me bo prenašala. Ki bo na »hece«in predvsem, da me bo imela neizmerno inbrezpogojno rada. Pravzaprav takšno, kotsem jo dobil.Jasmina: Jaz v otroštvu nisem toliko razmišljalao poroki. Vedno sem si želela, da bi bilanekaj posebnega. Da bi bila svetovno znanašportnica. J Z leti pa sem vedno bolj spoznavala,da bolj preprosto živim, bolj sem uresničena.Res je, da sem kar nekaj časa odkrivalasvojo pot, ampak sedaj lahko rečem, da semsi v sebi vedno želela preprostega zakonskegain družinskega življenja. Glede partnerja bompa rekla tako, Bog je upošteval moje želje, komi je na pot poslal Marka.⁞⁞⁞ Kje sta se spoznala? In koliko časa potemsta vedela, da gre zares? Kako?Jasmina: Spoznala sva se preko facebooka.Ampak tako zares pa na oratoriju v Ankaranu.Po koncu oratorija je moral Marko namečakati dober mesec, da sva se naslednjičsploh videla. Namreč, šla sem na misijonskoizkušnjo v Angolo. Seveda med tem časomnisva imela nobenega stika. Ko pa sem prišladomov, sem še isti dan dobila njegov sms intako sem jaz vedela, da dečko resno misli.Po tistem sva kar hitro začela najino pot že zodločitvijo, da gre zares. Čisto, čisto zares pase je začelo, ko me je Marko zaprosil v časubožiča pred jaslicami v cerkvi Matere Usmiljenjaoz. v frančiškanski cerkvi.⁞⁞⁞ Kako je izgledala vajina priprava na zakon?Midva sva imela res velik blagoslov pri vsejpripravi na zakon in poroko. V tistem letu predporoko sva obiskovala šolo za zakon pri p.Vitalu Vidru. Tako sva res poskušala ob vedno

1819novih vprašanjih poglobiti najin odnos. Fino jebilo, ker sva ob vsej »tehnični« pripravi imelaše »pravo« pripravo na zakon. Sva pa bila obamnenja, da je sv. maša, obred poroke tistidan najpomembnejši in ne karkoli drugega.In, resnično, Bog se veseli tega! Toliko ljudinama je priskočilo na pomoč, da je res bilozelo BOGato vzdušje.⁞⁞⁞ Koliko je bila vera navzoča v vajinem življenju– preden sta se spoznala, in kako jovpletata v svoje življenje zdaj?Marko: Jaz sem svojo vero najbolj živelpreko skavtov. Zame velja, da sem bolj človekakcije kot pa kontemplacije.Jasmina: Zame je vera bistvena v mojemživljenju. Tu sva si z Markom zelo različna. Kotje že Marko rekel je človek akcije, jaz pa boljkontemplacije. Preden sva se poročila, semjaz imela svoj »red« glede molitve, obiskatedenske sv. maše. Ko sva pa začela živetiskupaj, pa sem mogla sprejeti, da Marko nebo šel vsak dan z mano k sv. maši.Sedaj pa jo vpletava tako, da si ustvarjavaneko skupno vero. Jasno je, da kot kristjanagreva k sv. maši vsako nedeljo in za vsak praznik.Tudi moliva skupaj. Vsak pa svojo vero,ki jo ima od prej, neguje na svoj način. Sva paoba toliko svobodna, da se prilagodiva tudiglede tega. Marko tako, da gre z mano kdajčez teden k maši ali pa skupaj delava kakšno9 dnevnico. Jaz pa tudi tako, da namesto, dakdaj greva k maši, greva v vetrovnem dnevuspuščat zmaja.⁞⁞⁞ Katere prilagoditve so bile največje, ki stajih morala narediti po poroki?Marko: Jasmini je bila definitivno največjaprilagoditev ta, da se je morala preselitiv mesto v blok. Zame pa to, da sem si začeldeliti omaro in posteljo. Razmerje v obehprimerih je 1:3 za Jasmino. In pa seveda zaoba je bilo to, da je vsak prinesel svoj načinživljenja, od kuhanja do pospravljanja, in vseto je bilo potrebno uskladiti. Ampak, imava ševse življenje za usklajevanje in učenje življenjadrug z drugim.⁞⁞⁞ Sta ena od tistih zakonskih parov, ki ostajataaktivna v pastorali tudi po poroki (Jasminav okviru dela z animatorji –ZAO in SŠA, Markokot skavtski voditelj), kje najdeta čas predvsempa voljo za to?Da sva aktivna v mladinski pastorali jezadnje obdobje bolj na papirju kot v resnici.Drugače pa misliva, da volja izvira iz tega, daoba v tem živiva že lep čas. Vsi tabori, oratoriji,ki sva jih sama preživela, so naju oblikovali.Res pa je, da časa počasi za to zmanjkujein sedaj se za naju začenja novo obdobje.Zagotovo pa si želiva, da bi bila na nek načinvedno prisotna kot majhen delček v mozaikumladinske pastorale.⁞⁞⁞ Jasmina ti si trenirala nogomet, Marko jenavdušen navijač NK Maribor – koliko se vamazdi, da so skupni interesi pomembni za življenjev dvoje? In kateri so še drugi dejavniki, kidelajo zakon srečen?Fino je, da imava skupne interese, saj sopotem določene stvari same po sebi umevne.Marko si ne rabi prepevati tiste znanepesmi: Sam na fuzbal me pust, lubca mojazlata… greva skupaj ali pa ga gledava skupaj.Tudi prostega časa potem ni težko usklajevati.Ampak, to še ne pomeni, da je samoto pomembno za srečen zakon. Misliva, daje pomembno to, koliko sva se kot zakoncapripravljena prilagajati interesom drugega.⁞⁞⁞ Sta tik pred tem, da postaneta starša – kajbosta svetovala vajinim otrokom ko bodoizbirali življenjsko pot?Do tega je še dolgo.Svetovala bi jim, da bi pri odkrivanju svojepoti sodelovali z Bogom.⁞⁞⁞ Česa se v prihodnje veselita in kakšne sovajine želje?Trenutno so najine misli usmerjene v najinodete, ki ga že res komaj čakava.Želja je veliko, biti na svojem, imeti službo,… vse te običajne stvari. Si pa oba želiva,da bi znala ohranjati BOGat zakon in družino.⁞⁞⁞ Jasmina, kaj je ena izmed romantičnihstvari, ki jih je Marko naredil zate?Romantično je bilo, ko me je zaprosil.Ko je na poročni dan pokleknil pred mano.Včasih doma vzame kitaro in mi poje (resje, da je zame romantično karkoli zapoje, kermoj posluh ni ravno na višku)…Všeč mi je tudi, ko mi kdaj na sprehoduutrga rožico.⁞⁞⁞ Marko, česa se pri Jasmini nikoli ne bošnaveličal?Nikoli se ne bom naveličal domačih izrazov,ki se tu pa tam prikradejo v njen govor inmi ponudijo priložnost, da se pohecam na taračun. Vsakdanjih razvajanj, za katere se včasihtako potrudim, da ji drugega ne preostane.Njenega smisla za humor in nasmeha. Pohvalin spodbud ter vključevanja mojih talentov vnjeno življenje. Prilagajanja in upoštevanjamojega mnenja … Nje same.Hvala za to, kar sta delila z nami! Naj vaju –pravzaprav vas - Bog še naprej BOGati in nosina svoji dlani.Pogovarjala se je Fani PečarTik preden je Frančiškov prijatelj šel v tisk,se je Jasmini in Marku rodila Glorija. Novidružinici želimo obilo blagoslova.

20Prva pomočPoklical si me21Animator – zna se odpočitiPočitnice z vso mogočo oratorijsko in še--bog-ve-kakšno ponudbo, kjer se animatorjina polno angažirajo, so za lahko animatorjanajbolj delovni meseci. Če smo se preko letabolj ležerno pripravljali na poletne programe,smo zdaj naenkrat vrženi v tedenski ritem (čeza primer vzamemo oratorij), ki je lahko ubijalski.Zgodnje (skoraj šolsko) vstajanje, zadnjepriprave pred prihodom otrok, preganjanje zmulci preko dneva pod vročim soncem, potempa pospravljanje in ob koncu še preverjanje celodnevnegadogajanja – približno takšen je (vsajpri nas) oratorijski dan animatorja. Vmes pa jeseveda še mali milijon različnih situacij, ki nasmečejo iz tira, in delajo vsakdanjo rutino sicerzanimivejšo, hkrati pa tudi dosti bolj naporno.Veselje je videti, da take žrtve dela vsakopoletje res ogromna množica mladih, in dejstvoje, da je delo vrednota. Hkrati pa je treba vedeti,da je enako pomemben tudi počitek. Poglejmosamo primer iz športa. Strokovnjaki pravijo, davsako vajo, ki jo športnik naredi pravilno, telovzame kot napad nase in nanjo odreagira tako,da okrepi določeno mišico, sklep, gib. Ker pagre za »poškodbo«, je po njej potrebno okrevanje– torej počitek, ko telo nanjo odgovori. Čepogledamo potek treninga enega tedna, lahkovidimo, da je učinkoviteje, če se dnevi z zahtevnimivajami izmenjujejo z dnevi sproščanja.V primeru nalaganja ene težke vaje na drugoprihaja do preobremenitev in resnih poškodb.Pa to ne velja le za šport, ampak tudi zaostala področja življenja – tudi za tisti del, kjerživimo animiranje. Preslabo načrtovanje, pomanjkanjeanimatorjev, preslaba razporeditevdela pa tudi osebne značilnosti posameznika(npr. pretirana tekmovalnost, želja po ugajanju)in posledice vzgoje (slaba samopodoba) so lahkovzroki, ki pripeljejo do izgorelosti (burn outsindrom) – mimogrede, dijaki in študentje sotudi po raziskavi o izgorelosti, ki je bila narejenapred nekaj leti, na udaru takoj za menedžerji.Utrujenost po napornem dnevu, ki si ga kotanimator preživel na bazenu, kjer so te otrocivečino časa držali pod vodo, ti pa nje nad njo,je seveda nekaj normalnega. V kolikor pa sizaradi nje naslednji dan (ali več dni) brez pravevolje za karkoli, razdražljiv, se težko skoncentriraš,storilnost se ti kritično zmanjša in stanjese noče izboljšati, je čisto mogoče, da stvar nitako nedolžna. V zgoraj omenjeni raziskavi kar58 % ljudi trpi za kakšno od oblik izgorelosti.In hujše oblike se obravnavajo kot bolezen inpotrebujejo zdravniško pomočPreden se ti zgodi zadnji scenarij, je dobroposkrbeti za počitek. Po uspešnem in napornemtednu oratorija si lahko izključno zaradi skrbi zasvoje zdravje (v bistvu gre že skoraj za zdravniškirecept) privoščiš jutranje poležavanje v postelji,preživljanje popoldnevov ob napeti kriminalki(ali kakem drugem knjižnem žanru), obisk kinaali kakšen čisto voj način sprostitve. In če v svojo»regeneracijo« vključiš še prijatelje, je zabavenvečer družabnih iger skoraj neizogiben. Poskrbimo,da bodo v letošnjih počitnicah uravnoteženidnevi dela in počitka.Fani Pačar»Vsem vse, da bi jih vsajnekaj rešil« (1 Kor 9,22)Če bi lahko izbirali, s katero živaljo bi seraje srečali, jagnjetom ali levom, verjamem,da bi večina odgovorila, da z jagnjetom. Nenazadnje je vsak sam varuh svojega življenjain srečanje z levom ne bi bilo življenju nič kajprijazno. Pravzaprav je lahko tisti, o kateremvam govorim, hkrati jagnje in lev. Moč leva inizrazita mirnost ter pohlevnost jagnjeta stamoja atributa: z levom hočem biti neizprosendo sebe, z jagnjetom pa hočem širiti blagovestmed vse ljudi sveta. Kje se je začela zgodbatistega, ki govori o levu in jagnjetu? Ne dolgotega se je sredi pohorskih gozdov začelo življenjedečka, ki sta ga starša po stari družinskinavadi odnesla h krstu in pri tem imenovalaJure. K močnemu krstnemu zavetniku, čigarime nosi, je spadalo tudi ime rodbine: takoje danes poznan kot Jure Sojč. Neizprosnostpohorskih gozdov je v njem oblikovala trdega,neizprosnega človeka, ki se ne vda, milina materepa jagnje, ki se vidi navzven. Ker je dečekrasel in se krepil, se je podajal po strmi potiživljenja brez posebnih strahov, do dne, kose je stemnilo nebo in se je za nekatere začelzačetek konca: fant je vstopil v bogoslovnosemenišče, da bi postal podoben tistemu, kije resnični lev in hkrati resnično jagnje.Zgornja zgodba, ki je moja osebna, prehajav neko drugo zgodbo – ki je za vse. Tadel zgodbe, ki je za vse, posebej ponazarjageslo, ki sem si ga izbral: »Vsem vse, da bi jihvsaj nekaj rešil« (1 Kor 9,22). Morda bi kdorekel, da bi bilo bolj na mestu, če bi napisal»Vsem vse, da bi vsaj sebe rešil« … Tudi to jeres, da je poleg želje po reševanju drugih v tohrepenenje vključena tudi želja po osebnemzveličanju. Če beremo celoten odlomek, izkaterega je vzeto moje novomašno geslo,lahko vidimo Pavlovo strategijo oznanjevanja.Pavel pravi, da je kljub temu, da je osvobojenvseh, vendarle vsem postal služabnik, da bijih čim več pridobil. Judom je postal Jud, dabi pridobil Jude, onim pod postavo je postal,kakor da je pod postavo, čeprav ni pod postavo;ob vsem tem pa je najprej pod Kristusovopostavo. Vsem je postal vse, da bi jih nekajgotovo rešil. Že v teh Pavlovih besedah je napovedanadvojnost jagnjeta in leva, in ravno vtej dvojnosti hočem oznanilo ponesti med vsestrukture življenja. Mislim, da geslo v celotiopiše mojo vizijo duhovništva, za katero se zdi,da je ravno v izgorevanju za ljudi. Ne pravim vpregorevanju, ampak izgorevanju. Za podobotega izgorevanja jemljem svečo, ki počasi, anenehno izgoreva in »dogori«, v tem času pavztrajno razsvetljuje svojo okolico. Žarnicagori in večkrat zaradi prisile »pregori« - svojeposlanstvo zaključi prej, kot bi bilo treba.Če podoba jagnjeta in leva opiše mojeosebne poteze, potem Pavlove besede opišejomojo duhovniško pot. Morda se bo zdelo,da je strategija, ki jo jemljem po Pavlu, »vsemvse«, nekoliko »hinavska«, morda boste rekli,da je neodkrita – in to opažanje je verjetnopravilno. A kaj, ko je cena večnosti neizmernovečja od »hinavščine«, s katero bom poskušalpridobiti (reševati) ljudi.Jure Sojč - novomašnik

2223To je dan

24Mozaik25Mladost v LokiV soboto, 8. junija, smo bratje v iz našihžupnij v Škofjo Loko pripeljali skoraj tridesetmladih sodelavcev – ministrantov, na srečanjeposvečeno prav njim. Zbrali smo se ob9h zaključili pa ob 16h. Za dobrodošlico smosi privoščili skromen prigrizek v samostanskijedilnici. Ko smo bili vsi zbrani in telesno podkrepljeni,smo se zbrali na dvorišču, od kodersmo po kratki katehezi o veri odšli na romanje(se razume peš) v Crngrob. Na poti smo seustavili pri znamenju križa, ki je tam v spominna povojne poboje. O tej temi sovraštva, namje kratko spregovoril br. Miha in nas povabilk bojevitosti brez nasilja. Vse, tako žrtve kottiste, ki so bili nasilni, smo izročili Očetu vGospodovi molitvi.Ko smo prispeli v Crngrob smo imeli svetomašo, ki jo je ob somaševanju bratov: Klemena,Miha in Vlada vodil br. Jaro, ki nas je vpridigi spodbudil k pustolovščini z Jezusom.Br. Mitja je poskrbel za petje, br. Marko Petekpa je oznanjal božjo besedo.V samostan smo se vrnili z avtomobili.Takoj smo na samostanskem vrtu začelipripravljati žar za piknik, rezati zelenjavo inhrenovke, čebulo in vse potrebno za piknik.V tem času, ko so nekateri pomagali br. Jarotuin br. Marku pri pripravi hrane, je br. Mitjanogometne navdušence peljal na igrišče obsamostanu in igra se je začela. Ko je bilo mesopečeno, smo se zbrali in se dobro najedli.Mladi pa ne rabijo sieste in takoj se je začelturnir v nogometu, ki mu je predsedoval br.Mitja. Med tekmami, smo se posladkali še ssladoledom.Dan smo zaključili z molitvijo. Zbrali smose v koru in po kratkem nagovoru in povabilu kmolitvi za osebno vero smo ostali nekaj minutv popolni tišini in osebni molitvi. Nato smoskupaj zmolili Očenaš in prejeli blagoslov porokah duhovnika br. Jarota. Za konec smo si vzbranosti in molitveni drži ogledali še cerkevsv. Ane, ki naj s svojo hčerjo Marijo materinskovaruje naše ministrante in jih pritegne doJezusa Kristusa.Zahvalil bi se predvsem br. Jarotu in br.Mitju, za načrtovanje in izvedbo tega dne.Hvala tudi Loškemu bratstvu in vsem bratom,ki ste kakorkoli sodelovali.Br. Jakob KunšičSvinčnik zanj v MariboruMisijonska skupina Pridi se je z zadnjoizvedbo musicla o Materi Tereziji v letošnjisezoni, v nedeljo, 26. maja 2013, predstavilatudi mariborskemu občinstvu. Mladi spredstavo navdihujejo, predstavljajo življenjeMatere Terezije, ter dajejo zgled, da z Božjopomočjo in navdihom lahko marsikaj storimoza jutrišnji boljši svet.Predstava se prične z mlado Agnes, ki sepri 18. letih odloči in gre v samostan loretskihsester na Irsko, kjer dobi ime Terezija. Nekajlet kasneje se skupaj z sestro Magdaleno (kije slovenskega rodu) odpravi v Indijo, kjerpoučuje dekleta v samostanski šoli. Ob tempa na ulicah spremlja vsakdanje drugačnoživljenje ljudi v bedi in žalosti. Ko se odpravljana duhovne vaje, na vlaku v podobi beračaprepozna Gospoda. Ob tem spozna, da jenjena pot drugačna od poučevanja, da joGospod kliče drugam.Odloči se pomagati najbolj ubogim medubogimi (bolnim, gobavcem, zanemarjenim),s svojo voljo in željo jim pomaga klub zavrnitvamin nasprotovanjem. Sama pa doživljaveliko bolečino. Ob vsem trpljenju se sprašujetudi o lastni odločitvi in ali ni morda bolje, dagre nazaj. Obrne se na Gospoda, ki ji z novomočjo okrepi prepričanje, da je prav tako, dajo ubogi potrebujejo. Na ulici se ji pridružijodekleta, ki ji pomagajo in tako se odloči terustanovi red misijonark ljubezni. Mati Terezijajih je pošiljala na ulico, da delajo za ljudi z nasmehomna obrazu in to kljub nesprejemanjuin nerazumevanju njihovega dela. Vsak dantako doživljajo zavrnitve, vendar z Gospodovopomočjo premagujejo negotovost in strah.Zgodba se vse skozi povezuje z izbranopesmijo in glasbo, ki še okrepi gledalčevoradovednost, podoživljanje in predstavljanjesame zgodbe. Predstava te prevzame in navdihujeza vsakdanje male čudeže in dobradela. Ena izmed vodilnih tem, ki jo spremljamoskozi celotno zgodbo, pa se glasi: »Jezusljubi svet po tebi, tudi če si šibek v sebi, bodinjemu ves predan, majhen svinčnik zanj.«Bodimo tudi mi predani, saj smo majhensvinčnik v njegovih rokah, skupaj pišemo inrišemo boljšo prihodnost.Maja BanPasijon v Štepanji vasiV župniji Ljubljana-Štepanja vas že večkot 20 let v času pred veliko nočjo mladipripravijo pasijonsko igro. Tako smo tudiletos, na cvetno nedeljo in na veliko sredozvečer, pripravili lepo pasijonsko igro, ki jebila dobro obiskana. Sodelovalo je 40 mladih,ki so bili po starosti od 8. razreda osnovnešolo pa vse do študentov. Letošnji pasijon jebil bolj glasbeno obarvan, saj je med prizoris pesmimi sodeloval SMC bend iz Rakovnika,v katerem sodeluje naša župljanka KajaŠoštarič. Srednješolec Miha Gašperšič pa jeposkrbel, da je bila večina prizorov spremljanaz glasbo iz filma Kristusov pasijon, kar jeustvarilo posebno vzdušje. Za luči je odličnoposkrbel Peter Kastelic. Vlogo Jezusa je zelo

2627dobro odigral Boštjan Čerin, ostale vloge padrugi mladi iz župnije. Za vse sodelujoče smoiz srca hvaležni.Tudi letos smo ob pasijonu zbirali prostovoljneprispevke, ki so bili namenjeniza pogostitev za vse nastopajoče, približnopolovico zbranih prispevkov pa smo namenilimisijonarju Pedru Opeki za riž za številneotroke, ki jih vsak dan nahrani.br. Matej ŠtravsFestival FO in FRAME4. maja je v Mariboru potekal 19. FestivalFrančiškovih otrok in mladine. Ker smo prikatehezah v tem letu spoznavali stvarstvo, jebilo geslo letošnjega festivala: Ti, ki daješ rast.Tudi dejavnosti so bile povezane z naravo inodkrivanjem le te.Frančiškove otroke in animatorje iz Sostrasmo prosili, da z nami podelijo nekaj vtisov.Kaj ti je bilo všeč na festivalu? Zakaj si gaudeležil?• Ker je bilo zabavno. Naučila sem se novbans Pingvinčki. Ni mi bila všeč vožnja zavtobusom, ker me je tiščalo na stranišče.• Všeč mi je bilo, ko smo hodili po stopnicahin postajah.• Bil je zanimiv program. Lepo je bilo.• Všeč mi je bilo vzdušje festivala. Najboljmi bo v spominu ostala igra, ki je bila pripravljenaza mladino.• Bil sem obič‘na ribica, zato je moj komentar:glu, glu.• Nimam komentarja. Izgubili smo se zaradislabih zemljevidov, vendar je bilo zanimivoodkrivati naravo, le žal nam je, kernismo dobili rožice.• Kljub jutranjim oblakom se je naredil prekrasendan, tako da nas je grelo sonce, kosmo se vzpenjali po stopnicah. Čeprav je bilavožnja dolga, je v dobri družbi hitro minila.Kaj ti pomeni misel: »Če ima Bog skrinjozakladov, je tvoja slika zagotovo v njej, ker siBožji zaklad!«• Da smo vsi nekaj posebnega in da se moramopotruditi na svojem področju. Ta miselje pomirjujoča, ker nas ima Bog tako rad. Podrugi strani pa je to tudi velika odgovornost.Kaj bi povedal tistim, ki jih ni bilo?• Zamudili ste super srečanje! Upam, da nas bonaslednje leto še več, da bo še bolj veselo!• Če bi šli na festival, bi prehodili 326 stopnic!Imeli bi se izjemno fino in bi v Mariborupreživeli en lep dan. Po naravi bi se sprehajali,si ogledovali štajersko prestolnico. Nakoncu, po sveti maši pri bratih frančiškanih,pa bi si zaslužili še en slasten sladoled!Za konec pa še komentar v rimah.Štenge so nas zgarale,a igre okrepčale.Cel dan smo se veseliliin kaj novega odkrili.Frančiškovi otroci in animatorji SostroKadar kliče dolžnostKadar kliče me dolžnost, o Bog, kjerkoli besnisoj plamena, daj mi moč, da obvarujem vsehstarosti življenja. Pomagaj mi objeti majhnegaotroka, preden bo prepozno ali rešiti starejšegapred grozno to usodo. Omogoči mi, da bompripravljen slišati še tako klic slaboten in hitroin učinkovito pogasiti ogenj. Hočem izpolnitisvoje poslanstvo in dati vse najboljše v meni,varovati svojega soseda in zaščititi njegovopremoženje. In če moram skladno s tvojo voljo

2829izgubiti svoje življenje, prosim, blagoslovi s svojozaščitniško roko moje otroke in mojo ženo.Amen.Ja, tudi gasilci imamo svojo molitev, včasihje potrebna res Božja roka, da nekoga vrnemonazaj v življenje, ali nekomu rešimo premoženjepred ognjenimi zublji. Sam nikoli ne bomrazumel tistih, ki namerno povzročajo škodos požigi na materialnih stvareh ali naravnih.Verjetno s tem želijo dokazati, da so »kul«,da si upajo delati škodo. Prepričan sem, čebi se znašli navzkriž z ognjem, bi se kar hitroskesali. Saj veste kako pravijo: »Ogenj je lahkočlovekov prijatelj ali pa sovražnik«. Ustavilbi se pri besedah, ogenj je lahko človekovprijatelj. V praski bi to pomenilo, da te ogenjpogreje, posuši mokro obleko, lahko si pripravimotopel obrok in topel napitek.Miha OražemDobrodelni koncert volčičevV nedeljo, 10. marca je Krdelo Živahnihsmrčkov iz Ljubljane 4 (skavti stari 9 do 11let)po večerni sveti maši v Štepanji vasi v Ljubljanipripravilo koncert. Izkupiček prostovoljnihprispevkov je bil namenjen v dober namen.Končno smo lahko pokazali, čemu smoposvetili naše zimovanje in za kaj so se trudilistari volki (voditelji). Da bi si ogreli naše glasove,smo se zbrali že kar nekaj ur pred nastopom.Kaj hočemo, nismo še postali slavni, dabi namesto nas vse potrebno postavili drugi,tako da smo se tega morali lotiti kar sami.Po uspešni zadnji vaji smo odšli najprejna križev pot, nato še k skavtski maši, pokateri je sledil vrhunec večera – dobrodelnikoncert Krdela živahnih smrčkov. Čeprav nasje bilo zaradi bolezni in drugih dejavnikov nakoncertu le polovica, smo »razturali« sceno.Začeli smo z Volčjo molitvijo, nadaljevali zraznimi skavtskimi, duhovnimi in popularnimipesmimi, za finale koncerta pa smo povabiligosta – našega Hatija (stegovodjo) Urbana.Skupaj z vsemi obiskovalci smo zapeli Himnostega Ljubljana 4.Vsaka zapeta pesem je bila nekaj posebnega.Nekatere smo spremljali z različnimiinstrumenti (klavir, klarinet, violina, kitara,tamburin, harmonika) in nekatere pospremiliz gibanjem. Vse pesmi pa smo skupaj povezaliz odličnim veznim besedilom, ki ga je spisalOče Vouk.Poslušalci so bili navdušeni. Kar niso prenehalis ploskanjem, mi pa smo se z veseljempriklonili enkrat, dvakrat, trikrat in nato šenekajkrat. Tudi denarja smo zbrali kar nekajin z veseljem ga bomo dali tistim, ki ga potrebujejobolj od nas.Naš cilj je bil dosežen – pripravili smoodličen koncert, se pri tem zabavali, navdušiliposlušalce, zbrali denar za v dobrodelnenamene in vrgli rokavico ostalimvejam, da se poskusijo potruditi vsaj toliko kotmi pri svojih dobrodelnih projektih.Kača Kaja – Monika BreznikarDa, želim živeti po evangelijuV četrtek, 13. junija 2013, je bil za mariborskoFrančiškovo mladino velik dan. To jebil dan, ki ga je naredil Gospod! Po enem letupoglobljenega spoznavanja sv. Frančiška in sv.Klare, iskanja Boga in skupne rasti v skupini,smo pred Bogom izrekli slovesne obljube.V majhni cerkvici sv. Ane je osem gorečihsrc v en glas vzkliknilo: »Da, želim živeti poevangeliju!«Priprave na slavnostni dogodek so trajalevse leto, še posebej pa smo se v to poglobiliteden dni pred obljubami. Takrat smo se vtišini in molitvi dokončno odločili in našimaduhovnima voditeljema, s. Urši in p. Tomažu,napisali uradno prošnjo. Za nas je bila to šeena potrditev več, da je to res velik korak vnašem življenju.Končno je prišel 13. junij, ki smo se gatako veselili. Zbrali smo se v cerkvici sv. Anenad Tremi ribniki, ki je s svojo majhnostjo inpreprostostjo prispevala k še bolj pristnemuFrančiškovemu duhu. Bilo je res zelo lepo indomače. Povezani smo bili s pesmijo in v molitvidrug za drugega in za vse nas. Pri pridigije p. Tomaž poudaril, da smo vsi povabljeni,da živimo preprosto življenje – takšno, kot gaza nas želi Bog. Delati moramo samo majhne,preproste korake iz Ljubezni in nastale bodočudovite stvari.Takšne so bile tudi naše obljube: preprostein resnično iz srca. Vsak se je odzval na klic inpokleknil pred oltar, potem pa smo skupaj ven glas izrekli te besede:Jaz, ime in priimek,napolnjen z Božjo milostjo,želim obnoviti svojekrstne obljube in s tem postati služabnikBožjega kraljestva.Zato obljubljam, da bom to letosvoje življenje posvetil Kristusu,tako da bom živel po evangelijuv bratstvu Frančiškove mladine.Obljubljam, da se bom na vsakem korakutrudil delati dobro.V revnih in ponižnih bom prepoznavaltrpečega Kristusa.Moč za to bom črpal iz evharistije.Za pomoč pa prosim tudi sveto Devico Marijo,svetega Frančiška in sveto Klaro.V spomin na ta svet dogodek je vsak dobilblagoslovljen tau okoli vratu. Po maši so sledilečestitke, iskreno veselje in objemi, praznovanjepa je ob pikniku, pogovoru in smehutrajalo še pozno v noč. Hvala čudoviti skupini,duhovnima voditeljema in ljubemu Bogu, daje z nami in da nas vse skupaj povezuje v enoveliko Frančiškovo družino.Eva Zinrajh

30FilmMolitvena naveza31Družina Stoker(Stoker, 2013)Žalovanje za umrlim je edini pričakovaninačin obnašanja njegovih svojcev. V zahodnemsvetu se žalovanje navezuje na črnobarvo in predvsem pasiven odnos do sveta ševsaj nekaj mesecev po pogrebu. Vse to bi sepričakovalo tudi od matere in hčere umrlegaRicharda Stokerja, a že na pogrebu s svojo pojavoobrne vse na glavo njegov brat Charles,za katerega hči India do takrat sploh ni vedelada obstaja. Ta scena nas odpelje v zelo zanimivoin dramatično dogajanje družine Stoker,ki skriva temačne dogodke iz preteklosti, kiposledično budijo še temačnejše dogodke vsedanjosti. Nicole Kidman je tokrat le stranskilik, saj vso njej namenjeno pozornost ukrademlada igralka Mia Wasikowska, ki odličnokrmari med vlogo žrtve in plenilca. Psihološkasrhljivka občasno pretirava v količini nasilja,ki je dandanes zelo priljubljeno že skorajdav vseh filmskih žanrih, vendar film še zdalečni neokusen, kot bi se lahko reklo za mnoge»grozljivke«, kot so serija Žaga itd. Ob takemfilmu se človek zave, kako zelo srečen je lahko,da živi v deželici pod Alpami, kjer so družine,kot je družina Stoker, zaenkrat prej izjemakot pravilo.Matjaž KosiDuhovne vajeKot vsako leto, smo se tudi letos zbrali molivcina duhovnih vajah v Domu duhovnosti vKančevcih. Udeležba je bila maloštevilna, a smobili kljub temu prisrčno sprejeti.Duhovne vaje z naslovom »Marijina vera«,je vodil br. Primož Kovač, sodelovala sta tudi br.Jakob in br. Luka.Mislili smo, da Marijo, njeno življenje,predanost in služenje dobro poznamo, pasmo ugotovili, da temu ni tako. Ona je imelalep, prečiščen odnos z Bogom. Zavestnoje prevzela vlogo dekle – služabnice, ker jemočno zaupala in to je bila njena prava vera.Saj vera ni samo moliti in hoditi v cerkev, ampakto, da dovolimo Bogu, da naredi iz nas kar Onhoče, nas gnete in obdela po svoji volji. Samotako postanemo pravi in pristni kristjani. KotMarija se lahko tudi mi razdajamo za druge,jim služimo z veseljem, nikdar ne pričakujemokoristi. Pravo služenje je takrat, ko se podarjamo.Zaupajmo v sebe, da to zmoremo, ker tudito je prava vera. To je pozitivna oblika služenja.Poznamo tudi negativno obliko, to je takrat, kose počutimo žrtve, ponižani in izkoriščani. Marijaje vedno služila v pozitivnem smislu. Nikoli se nipočutila kot žrtev. Tudi to je bila njena prava vera.Vera nas vodi k temu, da imamo pravi odnosdo sebe. Nikdar se ne ponižujmo, nikdar poveličujmoin se ne hvalimo, če hočemo biti pristniv služenju. Marija služi tudi tako, da pomaga vstiski. Ko se počuti nemočna pokliče in prosiJezusa za pomoč. Kot na primer v galilejski Kanina svatbi. Nihče ni opazil, da bo zmanjkalo vina,saj ga je na mizah bilo še dovolj. Ona je z materinskimčutom to zaznala in takoj posredovala.Kljub temu je ostala v ozadju, skrita in ponižna.Pa še primer, ko gre Marija pomagat tetiElizabeti, ker čuti, da jo potrebuje. To stori samoinciativno.Pomoč naj bo vedno takšna, da jeje potrebni vesel. Ne smemo se vsiljevati. Vsakapomoč, ki jo komu nudimo, naj bo v Božjo slavo.Prava vera je torej tudi iskrena pomoč bližnjemu,brez pričakovanja plačila.Marija je vse, kar se je zgodilo, shranila vsvojem srcu in premišljevala. Doživela je prijetnapresenečanja in tudi težke preizkušnje. Nikoli seni jezila, ni bila razočarana, ker je močno zaupala.Vprašala se je : »Kaj mi hoče Bog povedati in kajželi od mene?«Naj bo Marija zgled v služenju in zaupanju vBoga. Vztrajajmo v molitvi za dobre družine induhovne poklice. Bog nas bo uslišal, navdihnilmlade, da se bodo pravilno odločali. Mi jimlahko pomagamo z molitvijo, se jih veselimoin jih imamo radi. Pridružite se nam še drugi zmolitvijo določene desetke rožnega venca domaali v molitveni skupini.V naše druženje v Kančevcih smo vključili tudiobisk pri klarisah v Turnišču. Imeli smo sv. mašoz njihovim čudovitim petjem, nato pa prisluhnilipripovedovanju o njihovem delu in načrtih. Zveseljem so odgovarjale na naša radovednavprašanja.Obiskali smo še župnijsko cerkev v Turnišču,ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Počastilismo Marijo z litanijami in petjem.Duhovne vaje sta nam lepo popestrila tudi br.Luka s kitaro in br. Jakob s filmom o njegovembivanju na Madagaskarju.Zaključili smo v nedeljo s sv. mašo v župnijskicerkvi, kjer je bila slovesnost prvega sv. obhajila.Po kosilu pa smo se poslovili od naših gostiteljevz obljubo, da še pridemo, saj sem radi prihajamo.Mimica in Erika

32Delavnice molitve in življenja33Poklicanost inposlanstvo - Bog jevstopil v mojo osebnozgodovinoNa začetku je Božja ljubezen, ki govori:»Preden sem te upodobil v materinem telesu,sem te poznal; preden si prišel iz materineganaročja, sem te posvetil.« (Jer 1, 5)Prvi korak poklica se zgodi na človekovemnezavednem, gre za privlačnost med osebo zdoločenimi lastnostmi in konkretno duhovnostjo.V primeru DMŽ se po previdnosti človekudeleži Delavnice in na koncu mu je jasno:»To je tisto, kar sem iskal, odgovarja mojimnajglobljim teženjem; tu bom za vedno ostal.«To je korenina, iz katere bo pognalo drevo.Močna občutljivost za Božje je nujnopotrebna lastnost, ki predpostavlja resničnipoklic voditelja DMŽ. Voditelj se napolnjujez gorečo ljubeznijo v času svete pol ure, zatonjegovo srce utripa za Jezusa: »Spremeni nas,Gospod, v tople in svetle besede, ki bodo znalena svetu zanetiti požar, da bo vsak človekzačutil neskončne plamene tvoje ljubezni.«(56, Srečanje).Bog izbranega pokliče po imenu in ga izpeljeiz njegovega življenjskega območja: »Pridiin hodi za menoj. Pusti vse in hodi za menoj.«Vsakokrat ko voditelj vzame Priročnik in Svetopismo ter gre v kraj, kjer vodi Delavnico,dejansko zapusti svojo hišo in družinske dolžnostiin se preseli v drug kraj, kjer posredujein oznanja Božjo besedo.Nada Kekić, voditeljica DMŽ, pripovedujesvojo zgodbo: »V domači hiši v Divači kototrok nisem dobila pobude za molitev, saj vnaši družini ni bilo krščanske vzgoje, staršasta bila komunista. Šele pred poroko sem naželjo tašče prejela vse zakramente in se tudicerkveno poročila, a vera zame takrat še nibila kakšna posebna vrednota.Pri štiridesetih, utrujena od življenja-trpljenja,ko sem se dotaknila svoje resničnosti,nisem našla poti, da bi se pobrala. Ravno vtem času, ko sem v težki bolezni pomagaladobri prijateljici, sem po »naklučju« srečalakapucina p. Andreja Božiča. Ko je poslušalmojo osebno zgodbo, ko sem mu z življenjskospovedjo odprla srce, mi je z bogastvom Božjebesede pomagal, da sem lahko spoznalaBožji glas v sebi. Začutila sem bližino Boga,sprejetost in ljubezen. Odkrila sem zaklad vsebi, vir dobrega. Kot da se je Bog sklonil kmeni, mi prisluhnil in pomagal, me ozdravilin ponudil roko. In ko me je nežno pobožalAbraham, ko so se mi v laseh zableščalesrebrne nitke, sem zacvetela kot roža. Takratsem si podarila kip Device Marije in v svojemdomu sem si uredila intimni prostor za molitevv tišini – sprejemala sem svojo resničnostin ob tem občutila Njegovo brezpogojno ljubezen.Pater Andrej me je vodil, ker je poznal,kaj iščem, kaj želim, me je usmeril na potDMŽ. Ko sem se leta 2006 v Vipavskem Križuudeležila prve DMŽ, je bil notranji nagovortako močan, da me je prešinil občutek veseljain zadovoljstva. Že na tej prvi Delavnici semdoživela videnje Božjega v tolikšnem sijaju,da sem dahnila: »Tukaj sem, pošlji mene!«(Iz 6, 8). V sebi čutim resnično voljo, dapovezujem ljudi, da v DMŽ med udeležencisteče pristna človeška toplina in nas povabiv komunikacijo z Bogom.«Poslanje je poleg tega, da bi delal za Božjekraljestvo, tudi posvetitev Bogu. Ko posvetimnekaj svojega časa Gospodu, se vračam v Božjoposest. Poslanstvo, ki ga voditelj prevzamepred Bogom je: Vsem prinašati življenjsko,konkretno in čudovito spoznanje, da smoljubljeni Očetovi otroci.Temeljno je poznati in živeti Božjo besedo,ko se človek nenehno sprašuje: »Kaj bi namojem mestu storil Jezus?« Pomembno je,da beseda postane kruh in življenje.Bog me kliče, kakršen sem, ne išče lemojega dela, išče mene: »Poklical sem te poimenu, moj si, moja si.«Jezus pravi: Potrebujem te, da bi osamljenim,lačnim in žejnim Boga oznanjal, daniso sami in jim povedal, da sem Jaz z njimi,kajti ljubim jih bolj, kakor jih ljubi mati. Pojdiin vse te vesele reči oznanjaj žalostnim inzapuščenim.Po virih DMŽ povzela: Bernarda ZiherlVeč o DMŽ na e-strani: www.dmz.si

34več informacij:www.kapucini.siNovi svetniki35Pino PuglisiZadnjo soboto v letošnjem maju (25. 5.2013) je bil za blaženega razglašen GiuseppePuglisi, duhovnik, ki je javno deloval protimafiji in bil zato tudi ubit.Pino se je rodil 15. Septembra 1937 vPalermu, v revni četrti Bronccacio. Oče jebil čevljar, mati šivilja. Duhovniški poklic jezačutil že zelo zgodaj in pri šestnajstih letihvstopil v bogoslovje. Duhovnik je postal leta1960, posvetil pa ga je kardinal Ernesto Ruffini,ki sam ni priznaval obstoja mafije. Tudi toje don Pina prepričalo, da je potrebno izrečikritiko Cerkvi, če se ne odziva na probleme vokolju. Je pa ob tem dodal. »Vendar jo moramokritizirati kot mater in ne kot mačeho!«Prvo službo je opravljal v Godranu, krajuz nekaj 100 prebivalci, kjer je bilo v letu njegovegaprihoda 15 umorov zaradi boja meddvema mafijskima klanoma. Z oznanjanjemevangelija od vrat do vrat in bibličnimi skupinamije uspel pobotati nekatere predstavnikemed seboj sprtih družin. »Mir je kot kruh,« jeponavljal, »Mora se deliti, sicer izgub okus!«Leta 1990 se je vrnil v svoje rodno mestoin svojo rojstno četrt. Čeprav so mu ponujalimanj težke župnije, je izbral svojo župnijosvetega Gaetana. Z majhno pomočjo škofijeje poskušal spremeniti miselnost ljudi, kijih je obvladoval strah pred mafijo (omerta– prisilni molk). Ko je mafija ubila znanegapalermskega odvetnika, se je odločil za odkritonasprotovanje mafijskemu delovanju.V svojih pridigah je javno govoril proti mafiji,ni hotel sprejeti denarja, ki so mu ga ponujaliin mafijskim veljakom ni dovolil sodelovanjapri procesijah.Opogumljal je otroke, da ne bi opuščališole in opravljali del za mafijo po ulicah.prijave:br. Jože Smukavec041/860 350joze.smukavec@rkc.sikapucinski samostanVipavski Križ 125270 AjdovščinaKAPUCINI_Izkusnja poklicanosti_2013-02-27_pop rjava spredaj_0228. februar 2013 9:31:22Za otroke in mlade je odprl socialni center(imenoval ga je Oče naš,), kjer jim je nudilzatočišče in si tako med njimi pridobil precejzaveznikov. Njegov znan moto je bilo vprašanje.»In kaj, če bi kdo kaj naredil?«, ki ga lahkodanes najdemo na zidovih njegovega mesta.Mafija je zaradi tega njemu in njegovimsodelavcem pogosto grozila, vendar svojegadela ni prekinil.Izkušnja poklicanosti [iP] je tri tedenski program.Namenjen je fantom, ki so dopolnili 17 let in bi radi boljjasno spoznali, kakšna naj bo njihova življenska pot,kam jih kliče Gospod.Tekom programa se udeleženci umaknejo iz sveta inzaživijo življenje prepleteno z molitvijo, delom, tišino,tematskimi srečanji, bratskim druženjem ter se takovključujejo v življenje samostanske družine.Molitev je srčika življenja. Tako je tudi na iP. Udeležencise pridružijo bratski molitvi hkrati pa so povabljeni inuvedeni v osebno molitev, premišljevanje Božje besedein adoracijo.barvno okno sv. Frančiška Asiškega v Taizeju (foto JK)15. septembra 1993 – ko je praznoval 56.rojstni dan – so ga pred njegovo cerkvijo ustrelili.Umor je naročila lokalna mafija – brata Filipin Janez Graviano. Plačani morilec, SalvatoreGrigoli, je kasneje umor priznal in odkril zadnjeduhovnikove besede: »Pričakoval sem te!«Njegov umor je pretresel Italijo. Že nanjegovem pogrebu se je govorilo, da je posredicosa nostra. Papež Janez Pavel 2., ki senjegovega pogreba ni mogel udeležiti, ga jena svojem obisku na Siciliji leto kasneje (1994)imenoval mučenec za evangelij in pozval ljudi,da naj se odkrito zoperstavijo mafiji. 14. aprila1998 so njegovi morilci bili obsojeni.Življenjska zgodba Pina Puglisija je predstavljenatudi na filmskem platnu v filmuPri belem dnevu. Hkrati pa njegova beatifikacijakaže na novo cerkveno pojmovanjemučeništva v Cerkvi (mimogrede na dan najbi po nekaterih podatkih umrlo za vero do11 katoličanov) – če je v prvih stoletjih bil vospredju krščanski nauk, za katerega so ljudjedajali svoje življenja, sedaj v ospredje stopajomoralne odločitve, ki jih nekdo sprejme in sekažejo v njegovem življenju in v njegovi smrti.Fani PečarDelo človeku daje dostojanstvo, zato tudi na iP vsak danzavihamo rokave in poprimemo za vsakovrstno delo;bodisi na vrtu, v kuhinji, sadovnjaku... s tem tudiprogram iP ostaja brezplačen.Da bi slišali Gospodov glas je tišina nujna, zato ji na iPdajemo pomembno mesto. Po molitvi ostajamo nekajčasa v tišini, delo včasih začenjamo v tišini, predvsempa se s tišino srečamo v zadnjem tednu iP, ki gaimenujemo tudi „ puščava“.Skozi pogovor pri skupnih srečanjih se bomo dotaknilitemeljev našega verovanja in duhovnosti ter teološkihprvin kot so: troedinost, zakramenti,Marija, duhovna pot...Izdala slovenska kapucinska provinca, Mekinčeva 3, 1119 Ljubljana, www.kapucini.siGospod,kaj želišda storim?več informacij:www.kapucini.siprijave:br. Jože Smukavec041/860 350joze.smukavec@rkc.sikapucinski samostanVipavski Križ 125270 AjdovščinaiP je tudi čas sproščenega bratskega druženja. Skupaj siogledamo kakšen film, gremo na izlet, sprehod inKAPUCINI_Izkusnja poklicanosti_2013-02-27_pop rjava spredaj_02podobno.28. februar 2013 9:31:22Ves čas iP je tudi priložnost za spoved, osebnospremljanje in spontan pogovor z brati.iP bo potekala od 1. do 21. julija 2013 v kapucinskemsamostanu v Vipavskem Križu.O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, da se bom držal tvojih zapovedi. Amen.

36Brat kapucin37Br. Vilibald NovakSvinčeni časi, čas trdega komunizma… Vmajhno, priljubljeno vaško gostilno vstopi častnikJLA, si naroči pijače, jedače in sede k mizi.Čez čas zopet zacvilijo vrata in v veži se slišijodrobni koraki. Mali kapucin šahovnico pod rokohitro stopi k mizi, pozdravi soborca, postavi figurein bitka se začne. Ne verjeti dobesedno, apribližno tako se je dogajalo v Vipavskem Križudesetletja nazaj, ko je br. Vilibald Novak, ki soga ljubkovalno klicali Šahibald, neusmiljenomlel nasprotnike. V omenjeno gostilno so hodilimnogi častniki, tudi višji, potrpežljivo čakali, dabi le lahko igrali s vse poznanim šahistom. Če nibilo tekmeca tam, se je ob nedeljah popoldnes šahovnico pod roko podal k par znancem požupniji in igral. Starejši domačini, se ga tako kotnaši bratje, še sedaj spomnijo. Marsikateregaje ravno on vpeljal v skrivnosti kraljevske igre.Franc se je rodil 10. februarja 1908 v Obrovupri Hrušici. Župnik ga je poslal v Šentviško gimnazijo,od koder je prosil za vstop k kapucinom.Po končanem noviciatu je leta 1926 nadaljevals študijem v Škofji Loki, kjer je bilo kapucinskobogoslovje, in tam tri leta kasneje naredil večnezaobljube. Diplomiral je v Innsbrucku, kjer jebil leta 1932 posvečen v duhovnika, nato paodrajžal prek Osijeka, Celja, Karlobaga medvojno, pa znova Škofje Loke, Krškega, še enkratŠkofje Loke… Nazadnje je pristal v VipavskemKrižu. Povsod je bil v službi vesten in natančen,znal se je vživeti in si s svojo srčno dobroto inveseljem pridobil mnogo prijateljev. Šah mu jebila priljubljena igra, prek katere se je srečevaltudi s drugače mislečimi.Svoj poklic je resno jemal in veliko molil, tudipo poti ali med sprehodom po vrtu. Rad pa jetudi fizično delal, pomagal na vrtu, cepil drva, šenajraje pa kosil, to ga je veselilo še iz otroških let.Na dan smrti, 24. oktobra 1975, je zjutrajše somaševal, kratko pridigal o usmiljenemSamarijanu, ki se je kljub temu, da je bil tujec,usmilil ranjenega človeka na cesti. Po maši jeodšel obhajat dva bolnika na dom, pri prečkanjuglavne ceste v vasi Cesta ga je zbil voznik.Obležal je s hudimi poškodbami glave. Nekajminut kasneje mu je br. Simon Rupnik, ki je ponaključju prišel mimo, dal odvezo, kmalu za njimpa sta ustavita tudi reševalno vozilo in policija.A Vilibaldova življenjska partija se je naglo končevalain v bolnišnici se mu je iztekel zemeljskičas. Ob enih popoldne je pesem zvonov vsehcerkva to naznanila tudi kriškim faranom. Vnedeljo so prebrali pri vseh mašah Vilibaldovozadnjo pridigo o usmiljenem Samarijanu, ki jo jepokojnik po maši odložil na pisalno mizo v celici.Pogreb je ob somaševanju 90 duhovnikov vodilškof, dr. Janez Jenko, sicer tudi sam Vilibaldovsošolec iz Šentvida. Poudaril je njegovo priljubljenostpri ljudeh in duhovnikih, ter zvestoboRedu in Cerkvi.Ko sem sam leta kasneje prišel k kapucinom,in so bratje opazili, da rad igram šah, sose takoj spomnili na brata Šahibalda. Menda niohranjenih zapisov iger, soigralcev, kolikokrat jezmagal, remiziral, morda izgubil. V naši bratskisobi pa še vedno najdemo njegovo šahovnico,s katero pod ramo je hodil od ljudi do ljudi,ter s starodavno navidezno bitko vzpostavljalmostove miru in zaupanja.Po pripovedovanju domačinov, bratov ter zapisubrata Pavla Koširja povzel br. Gregor Rehar.Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,posebno s soncem, velikim bratom,ki razsvetljuje dneve in nas.Lepo je in v velikem sijaju žari.Tebe, Najvišji, odseva.Hvaljen, moj Gospod,v sestri luni in zvezdah;ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku,v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu,s katerim ohranjaš svoje stvari.Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi;mnogo koristi ponižna, dobra in čista.Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,v katerem nam noč razsvetljuješ;lep je in vesel in krepak in močan.Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.Hvalite in poveličujte mojega Gospodain zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.

38Iz kapucinskega sveta39Flores da Cunha, BrazilijaNa letošnji praznik Sv. Rešnjega Telesa inKrvi se je v Braziliji odvijalo že 25. romanje,ki nosi ime po bratu Salvadorju Pinzzetti(1911–1972).Br. Salvador je bil brat laik, ki so ga ljudjeimenovali »sveti brat«. Umrl je v sluhu svetosti.Njegov proces za razglasitev za blaženegaje že v Rimu. Vedno je živel v ponižnemsluženju bratstvu, imel je vztrajno molitvenoživljenje v globoki predanosti evharistiji inljubezni do bolnikov. Praznovanje Božjega služabnikaje bil dan, poln dogajanja: sveta maša,procesija s Svetim Rešnjim Telesom, skupnavečerja in obisk kapele Fatimske gospe, kjerje brat Salvador vedno molil.Recife BrazilijaBrat Damiano iz Bozzana (1898-1997) jenaslednji kapucin,ki ga praznujejo v Brazilji včasu od 23. - 31. maja 2013. Klicali so ga za»apostola Severovzhoda« in »brazilski paterPij«. Brat Damijan, italijanski misijonaski duhovnik,je intenzivno deloval kot spovednikin voditelj ljudskih misijonov več kot 60 letna najbolj zapuščenih področjih »Sertao« naseverovzhodu, kjer sta suša in revščina pustilasledove trpljenja že stoletja. Že za časa življenjaso ga imenovali svetnik, nanj se sklicujejomilijoni romarjev, ki hrepenijo živeti po njegovihnapotkih in obiskujejo kraje zaznamovanez njegovim življenjem, polnim odpovedovanjusamemu sebi. Proces je že v Rimu.Stalna izpostavitev relikvijpatra PiaPrefekt Kongregacije za zadeve svetnikov,kardinal Angelo Amato, je vodil somaševanjepri evharistični daritvi ob pričetkuizpostavitve, s pričetkom ob 11.00 v cerkvisv. Pija iz Pieltrecine. Vsi ki delajo z njim vkongregaciji, so se mu pridružili pri romanjuv San Giovanni Rotondo, da bi počastiliposmrtne ostanke svetnika. S kardinalomso somaševali: Michele Castoro, nadškofManferdonije-Vieste- San Giovanni Rotonda,Marcello Bartolucci, tajnik Kongregacijeza zadeve svetnikov, ter veliko kapucinskihin škofijskih duhovnikov. Truplo sv. Pija izPietrelcine bo ostalo na istem kraju, v središčunjemu posvečene cerkve, a v steklenemrelikviariju.Odločitev je bila sprejeta po mnogih prejetihklicih, elektronskih sporočilih, pismih inponavljajočih zahtevah romarjev, ki prihajajov San Giovanni Rotondo, v katerih so izražalihrepenenje, da bi lahko mogli spet moliti predrelikvijami svetega kapucina.Bratje in nadškof so videli primernosturesničitve te pobude prav v tem letu vere,prepričani, da bo to obnovilo duhovne koristi,ki so bili sad prejšnje izpostavitve (od28. aprila 2008 – 24. septembra 2009) inše posebno, prebudilo vero v srcih mnogihromarjev, v očeh katerih je pater Pij bil, je inbo zgleden primer priče s svojo duhovnostjoin življenjsko zvestobo.Prevedel br. Gregor Rehar

40KnjigaOb ve sti laVse dogajanje najdete tudi na: www.kapucini.si41Hobit - neizrečenokrščansko sporočiloDevin BrownGospodar prstanov, mojstrovina, ki jo jenapisal J. R. R. Tokien, se ne začne s Frodomin Samom in pustolovščino na katero se podaBratovščina prstana. Pred tem se dogaja Hobit– pripoved, v kateri se Frodov stric Bilboskupaj z Gandalfom in 13 škrati odpravi napot, da bi si vrnili izgubljeno dediščino.Preden je režiser Peter Jackson na filmskoplatno pripeljal prvi del trilogije Hobit(decembra 2012), je Devin Brown – doberpoznavalec Tolkiena – zapisal svoje misli oživljenju, delu in veri velikega pisatelja v knjigiHobit, neizrečeno krščansko izročilo.Za tiste, ki smo brali Gospodarja prstanovin se izgubljali v njegovi večplastnosti in zapletenosti,se Hobit zdi kot knjiga za otroke.Sam Tolkien (in z njim Brown) to priznava,hkrati pa pravi, da gre za otroško knjigo, ki jeotroška le v tem smislu, »da bi jo prvič lahkobrali v otroštvu.« Pod površjem lahko takomotrimo avtorjeve vzgibe in namene pisanja,krščanske vrednost in smernice moralnegadelovanja, čeravno oblečene v mitološko inpravljično ozadje.Izziv knjige je predstaviti, kako v svetuveščev, hobitov, škratov, … najti krščanskosporočilo. Tolkien sam je zapisal, da zgodbesrednjega sveta ni napisal z namenom, da bibila krščanska, čeprav drži, da se je zavedal, daje sam kristjan in da se ta njegova drža morapoznati tudi v njegovih delih (ki so nastajalaskozi desetletje). In v kolikor bi kdo v njih iskalomembo Boga in Cerkve in Jezusa in … borazočaran. Vsekakor pa najdemo v njih izbiromed dobrim in zlom, moralno odločanje, višjoprevidnost, ki vse vodi – in v tem primerunam dogajanje v Srednjem svetu (ki našemusvetu ni podoben) jasneje prikazuje moralneodločitve, ki jih moramo sprejemati tudi vresničnem svetu.Knjiga je izšla pri založbi Družina, prevedeljo je Leon Jagodic, spremno besedo panapisal Samo Skralovnik.Kančevci28. junij - 7. julij: Kontemplativne duhovnevaje, Vodi: (br. Miha Sekolovnik)30. junij – 2. julij: Uvajanje v meditacijo.Vodi: Marija Sraka2. - 7. julij: Osebno vodene duhovne vaje.Vodi: Marija Sraka7. - 13. julij: Duhovne počitnice za razvezanestarše in njihove otroke. Vodijo: br. PrimožKovač, Vilma Moderc, Andreja Peklenk10. – 14. julij: Šola sklikanja ikon.Vodi: Tine Jenko14. -20. julij: ADAM – angleški tabor za otroke.Vodijo: br. Jurij Štravs, Fani Pečar s profesorji inanimatorji21. - 27. julij: Tabor za mlade.Vodijo: br. Primož Kovač in Marjana Talian28. julij - 3. avgust: Počitniški teden zaslovenske družine. Vodijo: Sten Vilar, PavelZablatnik, br. Jože Smukavec in sodelavci4. - 10. avgust: Letovanje družin gibanjaVera in luč11. - 16. avgust: Srečanje Izkušnja Boga:Vodi br. Štefan Kožuh21. - 25. avgust: Človeška toplina.26. - 30. avgust: Duhovne vaje za duhovnike.Vodi: škof Metod Pirih31. avgust: DMŽ – srečanje za vztrajnost13. - 15. september: Seminar za zakonske pare.Vodita: Lidija in Jože KociperPeš romanje Anamarija26. julij - 2. avgust (sv. Marija Angelska) 2013Začetek v Kančevcih, cilj v Celju. Rok prijave: 15. julijDodatne informacije: br. Mitja Ponikvar, jmj.mitja@gmail.com,030/254-485Z brati kapucini (br. Mitja, br. Milan), s. Mojco FMM in ostalimiromarji.Pešromanje Anamarija se tako imenuje zato, ker časovno trajaod sv. Ane (26. julij) do sv. Marije angelske (2. avgust).Namen romanja je odpraviti se na pot in v preprostem načinuhoje in sobivanja poglobiti svojo duhovnost.20. - 22. september: Seminaz za zakonske parez varstvom za otroke. Vodi: s. Veronka Verbič21. september: DMŽ – srečanje za vztrajnost27. - 29. september: Seminar ozdravitve inosvoboditve. Vodi: p. p. Zvijezdan LinićVipavski Križ1. – 21. julij 2013: Izkušnja poklicanosti –za fante. Informacije: jozko.smukavec@rkc.siAssisi7. - 13. avgust 2013: Romanje v Assisi za mlade.Vodijo br. Matej Štravs, br. Jožko Smukavec, br.Vlado Kolenko, s Teresa Cachot. Informacije inprijave: www.kapucini.si/romanja-v-assisi-201316. – 24. avgust 2013: Romanje v Assisi – skolesi (za fante). Informacije: br. Vlado Kolenko,041-611-091, e-pošta: vlado.kolenko@rkc.si

42Ali veš …Ujeto v objektiv43Ali je kaj trden most?Ste vedeli, da …• izraz solsticij izhaja iz dveh latinskih besed; sol, kipomeni sonce in sistere – biti/stati pri miru.• imajo poletni meseci imena rimskih korenin – junij poboginji Juni, Jupitrovi ženi, mesec julij je Mark Antonijpoimenoval po Juliju Cezarju in avgust je dobil ime poCezarjevem nečaku Avgustu.• čeprav je 20. oziroma 21. junij najdaljši dan leta, pa to ninajbolj vroč dan v letu? Navadno najvišje temperatureizmerijo v juliju ali avgustu.• je šolske poletne počitnice »izumil« učitelj Horace Mannleta 1840?Kdo pravi, da danes več ne molimo?Kolesar primasaži, ko jena dirki okrogSlovenijePa pravite,da nistezaspanci…• do 19. stoletja niso poznali poletnih počitnic? Glede naokolje so imeli počitnice po četrtletjih (mestno okolje) alipa so sovpadale s sajenjem ali z žetvijo (kmečko okolje).Le kam vodi tastrma pot? V nebo?• se Eiffelov stolp vsako poletje zaradi raztezanja kovinpoviša za 15 cm (pozimi pa se skrči)?• poletni pasji dnevi pomenijo tedne med 3. julijem in 11.avgustom? Poimenovanje je povezano z zvezdo Sirius(pasja zvezda), ki vzhaja v tem času v ozvezdju Velikegapsa.Ne moremse izgubiti,sajpoznampot…• je avgust mesec potovanj in turizma?• so lubenice, ki so priljubljene med poletjem, v resnicizelenjava in ne sadje?• imajo na južni polobli poletje od decembra do februarja?KAJ LE POČNESVETA TROJICANA POČITNICAH?NE VEM,ČE JE TAKORAZMIŠLJANJESMISELNO.NAJBRŽ IMAŠ PRAV-KONEC KONCEV SO VSITRIJE ENE VOLJE INENE MISLI …KAR POMENI, DA ACTIVITYIN POKER GOTOVO NEPRIDETA V POŠTEV!Bi - PiPridemo tudi k vam

Molíte njega,ki je naredil nebo in zemljo,morje in izvirke vodá!­ ­ ­ ­­­­­prim Raz 14,7