PDF formatu (2.7 Mb) - Kapucini

UvodnikPrinesli smogrenke besede,tiste, ki smo jih tako pogostoslišali in izmenjali.Ti si nas sprejel z besedami zavezein iz nas, razkropljenih udov,naredil ljudstvo.Prinesli smo, Gospod,srce, ki je že otrdelokakor kamen in kakor skala,in ti si nas posedelin si nam ponudil svoj kruh.Tako se rodi naš praznik,Gospod, naš Bog;srečali smo tein te prepoznaliin ti si spremenilnašo žalost v veselje.RokeOb prebiranju knjig o sv. Frančišku aliob gledanju filma Brat sonce, sestra luna,lahko spoznamo Frančiška kot tistega, ki jev polnosti človek. Eden izmed mladih, ki jehotel živeti polno življenje in se uveljavititer zaživeti tako, da bi bil najbolj srečen. Podolgi in precej težki poti iskanja je končnospoznal to, kar ga je zares osrečilo. Vendar jemorala priti preizkušnja v kateri je spoznavalsamega sebe in Gospoda, ki ga je vabil, najse mu popolnoma preda.Koliko stvari je Frančišek vzel v roke.Najprej denar s katerim si je hotel kupitisrečo in življenje, pa je vedno ostajal prazen,obupan in razočaran . Ko se je s svojimirokami dotaknil gobavca in ga objel, pa seje premaknilo v njegovem srcu. V rokah jedržal živega Gospoda, ki je bil utelešen vtistem, ki je bil najbolj slaboten in zavržen.Frančiškovo srce se je začelo spreminjati,prav tako pa tudi njegov pogled v življenju.Začel je iskati kraje in trenutke, kjer je bilGospodu blizu. Prišel je trenutek, ko je bilpopolnoma združen z Gospodom, ko jeprejel njegove rane.Kolikokrat se vprašamo, kaj vse počnemoz našimi rokami? Kako dragocene in so inkako nam prsti pomagajo, da lahko delamo,pišemo, rišemo... Bog nam je dal možnost,da lahko delamo dobro. Prav tako nas spodbujaFrančišek, ko pravi svojim bratom, najzačnejo delati dobro. Ali so vsa dela v mojemživljenju dobra? Kaj lahko spremenim,da bo Gospod bolj živ in navzoč v mojemživljenju?Jezus je pri zadnji večerji v svoje roke vzelkruh. Kruh, ki je njegovo telo in ki po evharistijiprihaja med nas. Tudi mi se hranimos tem živim kruhom in ga jemljemo v roke.On nam daje moč, da naše roke lahko delajodobro, da se vse naše življenje spreminja vevharistijo.Ko boš vzel/a v roke to številko Frančiškovegaprijatelja naj ti pomaga spoznavatinaše življenje, pa tudi življenje vseh tistih, kiz nami delijo dogodke in pričevanja. Prihajaže malo prenovljena. Idej za prihodnost paje še nekaj. Vabljen/a, da vsebino tudi tioblikuješ.br. Vlado Kolenkofoto: www.foto-nastran.netFran­čiš­kov pri­ja­telj • XX/1 (171) • 2009Iz­ha­ja šti­ri­krat na leto med šol­skim le­tom • iz­da­ja­jo bratje kapucini ter asiški romarji• ured­nik: br. Vla­do Ko­len­koured­niš­ki so­de­lav­ci: Jana Pod­ja­voršek, Fani Pečar, br. Jože Smukavec, br. Luka Modic • na­slov ured­niš­tva: Frančiš­kov pri­ja­telj, Mekinče­va3, 1119 Ljub­lja­na • elek­tron­ska po­šta: fran­ci­skov.pri­ja­telj­@rkc.si • list se vzdr­žu­je s pro­sto­volj­ni­mi pris­pev­ki.Gra­fič­na pri­pra­va: Sal­ve, d.o.o., Ljub­lja­na • tisk: Littera picta d.o.o., Ljub­lja­na2 3

Ob izviruEzk 36,24-27Vzamem vas izmed narodov, vas zberem iz vseh dežel in vas spet pripeljem v vašo deželo.Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vašihmalikov vas očistim. Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost.Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denemv vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojihodlokov in jih izpolnjevali.Slika na prejšnji strani je iz Tel Dana, enegaizmed treh glavnih izvirov Jordana. Začetekte reke, v kateri je bil krščen tudi Jezus, jepoln svežine, zelenja, obilja, hitrosti. Nahajase pri vznožju mogočnega pogorja Hermona,ki je malo višji od Triglava, prav tako ima trivrhove in leži na meji med tremi državami:Sirijo, Libanonom in Izraelom.Reka Jordan se najprej izliva v Galilejskojezero, nato pa nadaljuje pot proti Mrtvemumorju. Odločilna je za vegetacijo v Izraelu,saj iz nje namakajo ogromne površine v sicerzelo sušni, mestoma celo puščavski pokrajini.Mogočna reka Jordan kljub dvema močnimapritokoma zaradi namakanja izgubi večinosvoje vode in v koncu svojega toka, predense izlije v Mrtvo morje, je le še počasna innebogljena rečica. Ker v Mrtvo morje pridepremalo sveže vode, se Mrtvo morje vednobolj krči in ga je vedno manj, saj je izhlapevanjev tem delu sveta zelo močno.Ko vidimo kako zelo je suha dežela Izraelodvisna od ene same reke, ne preseneča, dase je prerok Ezekijel izbral prav vodo kotpodobo očiščujočega in zdravilnega Božjegadelovanja. V 36. poglavju je voda tista, skatero bo Bog pokropil svoje ljudstvo in gaočistil, 47. poglavju pa se srečamo še z enimodlomkom, ki še bolj neposredno govorio vodi, ki vre izpod templja in kamorkolipride, vse ozdravi: »Ko se izlije v morje,v okužene vode morja, postane voda spetzdrava. Vsa živa bitja, ki tam mrgolijo, bodooživela, kamor koli bo prišla reka; rib bosilno veliko. Ko bo ta voda prišla tja, bo tapostala zdrava, in kamor koli bo prišla reka,bo vse oživelo...«Voda je Sveti Duh, ki ga tebi in meni Bogželi vedno dati, da se le zavedava kako zeloga potrebujeva, kako zelo je življenje sušnobrez njega in da se le iz srca utrne prošnja:»Gospod, daj mi te vode!«Brez Svetega Duha je Bog daleč, Kristusostaja v preteklosti, evangelij je mrtva črka,Cerkev je ena izmed navadnih organizacij. Toda v Svetem Duhu je vstali Kristus živonavzoč, evangelij mi ima kaj povedati,Cerkev pomeni globoko povezanost z bratiin sestrami. Sveti Duh preustvarja našekamnito srce v mesenega in daje moč inveselje za izpolnjevanje Božjih zapovedi.On je prvi dar, ki ga vstali Kristus podarjasvojim učencem: »Prejmite Svetega Duha!«A on ni samo moč, ni samo zdravilo on jeTolažnik, ki bo pri nas ostal vekomaj (prim.Jn 14,16).Zato te povabim, naj se v teh velikonočnihdneh vedno znova poraja tudi tvoja molitev:»Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernihin vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!«4 5

Ob svetem pismuVrnimo se k prvi vrstici iz Ezekieloveprerokbe, ki je vsebinsko bogata in bo ponudiladovolj gradiva za celotno razmišljanje:»Vzamem vas izmed narodov, vas zberemiz vseh dežel in vas spet pripeljem v vašodeželo.« To so besede, ki jih govori Bog svojemuljudstvu po preroku Ezekielu. Že samoEzekielovo ime ni naključno, ampak kot jepogosto v Stari zavezi v sebi nosi pomen insicer pomeni »Bog je dal moč« oz. »Bog dajemoč«. Temu rečemo, da je ime teoforično, karpomeni da nosi neko sporočilo o Bogu oz. onačinu kako bo Bog deloval po osebi, ki imato ime. In res: prerok Ezekiel je ljudstvu, ki seje nahajalo v zelo težki situaciji prinašal močin vlival upanje, da jih Bog ni zapustil, ampakda bo znova dejavno posegel v zgodovinoizvoljenega ljudstva.In kakšna je bila ta težka situacija? Ezekielje živel v 6. stoletju pred Kristusom, ravno včasu, ko je izvoljeno ljudstvo doživelo enosvojih največjih katastrof: njihov tempelj vJeruzalemu, središčni kraj njihove vere inčeščenja, je bil skupaj z vsem mestom razrušenin Judje so bili kot ujetniki odpeljaniv Babilon. Ne samo, da so postali ujetniki insužnji , ampak narod kot celota je bil ogroženin s tem tudi njihovo poslanstvo izvoljenegaljudstva, po katerem se razodeva edini inpravi Bog. Po eni strani je bilo to za izvoljenoljudstvo nekaj, kar so mislili, da se ne morezgoditi, saj so se zanašali, da jim je obljubljenadežela podarjena za vedno in da bo Bogbrezpogojno obvaroval svoj tempelj. Po drugistrani pa so se mnogi oddaljevali od Boga innjegovih zapovedi, darovali so drugim bogovomin hodili za njimi in začeli so misliti, dani pomembno kako živijo, kakšni so odnosi vdružbi, koliko krivic med ljudmi, ampak da jepomembno zgolj to, da na zunaj izpolnjujejoobredne predpise in darujejo zapovedanedaritve v templju. Kako so se motili! Že dvestoletji pred Ezekielom jih je pred tem svarilprerok Amos, a ni kaj dosti pomagalo: ko ješlo ljudstvu dobro, so pozabljali na Boga,obračali so se k drugim bogovom, mnogi sosilno bogateli, vedno več krivic je bilo v deželi,še posebno pri oblastnikih… in edino,kar je lahko ljudi streznilo je bilo to, da jihBog prepusti v roke njihovim sovražnikom.Morda se bodo tako le streznili in se vrnili naprvotno pot …Tako se je torej izvoljeno ljudstvo znašlorazbito, izven svoje dežele, v tujini, stotine kilometrovod doma, brez svobode, brez svojihvoditeljev in brez templja.To je bilo torej zelo težko obdobje in nebrez nevarnosti in preizkušenj. Prva skušnjava,ki se je izvoljenemu ljudstvu ob temponujala, je bil obup: sedaj ko ni templja, koje Jeruzalem razrušen, ko smo sužnji v tujideželi, sedaj je vsega konec! Bog je pozabilna nas! Z nami nima več načrtov, ker smo semu tako zelo izneverili! In prav tu vstopi poslanstvopreroka Ezekiela: Bog ga je poklical,da bi ljudstvu oznanjal upanje in naznanjalrešitev, ki jo Bog pripravlja tistim, ki muostajajo zvesti. Ezekiel oznanja vsemogočnegaBoga in njegovo izjemno moč: on je tisti, kipreustvarja kamnito srce v meseno srce, onje izvir vode, ki vse oživlja, kamorkoli pride(prim. Ezk 47), on je tisti, ki celo mrtve kostiobuja v novo življenje (prim. Ezk 37). Kako bitorej on ne mogel obnojviti svojega ljudstva,ga ponovno zbrati, rešiti iz rok Babiloncev inga znova poseliti v obljubljeni deželi.Od tod torej obljuba: »Vzamem vas izmednarodov, vas zberem iz vseh dežel in vas spetpripeljem v vašo deželo.« Bog bo torej stvarivzel ponovno v svoje roke. Vzel bo, kar jenjegovega, zbral bo vse ljudstvo iz vseh deželskupa in ga ponovno zasadil v obljubljenideželi. Ezekiel gleda rešitev v videnjih in vlivaupanje drugim ljudem. Ne pričakuje, da borešitev prišla vsak kip, a zaupa da pride zanesljivo.Sam prerok Ezekiel rešitve ni doživel,saj je ne opisuje, pa tudi izročilo nam govorio njegovem grobu, ki je v Kifilu v današnjemIraku, okoli 100 km južno od Bagdada.Iz drugih delov Svetega pisma in zunajsvetopisemskihzgodovinskih virov pa vemo,da so se njegove prerokbe – oz. Božje obljube- uresničile. O tem nam pripovedujeta Ezrain Nehemija (mimogrede, tudi njuni imenista teoforični, saj Ezra pomeni 'Bog pomaga',Nehemija pa 'Gospod tolaži'), ki sta se skupajz drugimi rešenci vrnila v Jeruzalem, obnovilatempelj, tempeljsko obzidje, predvsempa obnovila skupnost izvoljenega ljudstva innjegovo zaupanje v edinega pravega Boga.Beseda Boga je večna in tudi tokratniodlomek iz preroka Ezekiela nas lahko marsičesauči za naše življenje. Česa konkretno?Globoke vere v Boga – Ezekiel je tudi vnajhujših preizkušnjah veroval, daBog ni zapustil ljudi.Odprtosti za Boga – v molitvi jega je iskal in poslušal.Pomembnosti upanja, ki izhajaiz vere – Ezekiel je računal je naBožjo obljubo in ne na človeško (npr.politično) moč.Potrpežljivosti in pomena skupnosti– njegovo poslanstvo je biloizgrajevati v veri in zaupanju drugeljudi, obenem pa Ezekiel ni dočakalizpolnitve Božje obljube, a je vanjovedno trdno veroval, saj je vedel daobljuba presega njega kot posameznika,ampak je namenjena ljudstvukot celoti.………………………………………(tu pa še sam napišeš česa se ti sam lahkonaučiš ob Ezekielu!)br. Matej Nastran6 7

Tema: Vzeti v rokeVzeti (se) v roke'Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačahpovedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, jetakole približno naj naj najkoristnejša stvar,ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Poeni plati ima veliko praktično vrednost, (...) šemnogo pomembnejša pa je psihološka vrednostbrisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne -popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo,samodejno privzame, da poseduje štopar tudizobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz,milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas,zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec protiobadom, opremo za dež, vesoljski skafanderitd itd. Še več, taisti strag bo tudi z veseljemposodil štoparju katero koli od teh ali nadaljnjegaducata drugih stvari, ki jih je štopar ponesreči 'izgubil'.'Ne vem, če ste prebrali Štoparski vodnikpo galaksiji in če se knjige Douglasa Adamsanajdejo na vaši knjižni polici, vsekakor drži,da sem sama fascinirana nad njimi. In odlomek,ki mi pogosto pride na misel (poleg tistegas številko 42, ki je bil prvi s katerim semse srečala), je tudi zgornji o brisačah. Na kajvse naj bi stragi pomislili ob tem, ko vidijo vrokah nekoga brisačo. Zdi se smešno, ampakdrži. Ljudje smo vizualna bitja in presojamostvari, dogodke, ljudi po zunanjosti. Verjetnoje vsakdo iz tega, kar je nekdo vzel ali imelv rokah, že kdaj sklepal, da ima v žepu, podsuknjičem, na hrbtu, v torbi še kaj, kar je sprvo stvarjo povezano. Recimo ob nekom,ki ima v rokah računalniško miško, navadnopomislimo tudi na računalnik, pa na kak LCDprojektor, pa na računalniške igrice, pa … Obmami, ki vzame v roke otroka, pomislimotudi na očeta. Morda bi lahko rekli: Pokažimi, kaj in kako si to vzel v roko in sklepalbom, kdo si.Sicer pa je vzeti v roke besedna zveza, kiima v različnih kombinacijah zelo različenpomen. V glavnem pa pomeni prijem nečesa(oziroma narediti, da pride kaj k osebku zlastis prijemom z roko, kot piše v Slovarju slovenskegaknjižnega jezika). Preprosto, ne? Se paza njo skriva tudi vseh mogočih stvari, ki jihnaredimo, da bi nam zaželena ali potrebnastvar res prišla v roke. Odločitev, izbira, naporin delo – jih je samo nekaj. Nekatere stvari sotake, da se kar »uležejo« v ali na roko, ko jihenkrat imamo – prišle so na pravo mesto, sonaše. Druge so izmuzljive; ne dajo se vzetiv roke (poskusite prijeti zrak, če ga lahko)ali jih prijeti ne bi smeli (metulji so že taki,zaradi občutljivih kril npr.) ali jih je prijematinevarno (»Ajs!« pri štedilniku to jasno pokaže,pa fizične opekline niso najhujša stvar, kise lahko zgodi). Hkrati pa je zanimivo, kakopogosto nam ravno slednje jemljejo največenergije, po drugi strani pa nas vlečejo naprej.Si predstavljaš, če bi kdo Armstrongu (Neilu,ne Luisu) in njegovi ekipi rekel, da: »Lune paže ne moreš vzeti v roke!« in da naj že enkratvzame v roke sam sebe. Stegovati se protinečemu je lahko sicer tako, da nas vrže izraja (če se spomnimo Evinega in Adamovegastegovanja roke v Edenu), hkrati pa se lahkoskupaj z apostolom Pavlom lahko stegujemoza tem, kar je pred nami in nas nazaj v rajspet vodi.In ko imamo stvar v rokah, ni nujno, datam tudi ostane – iskanje pravega stiska inmožnost ponovne izgube, sta tisto, kar nasdrži v gibanju in onemogoča, da bi stvar postalanezanimiva. Čeprav nam izraz imeti vroki zazveni precej dokončno, kot da bi s tem,ko stvari vzamemo v svoje roke, bila zadevadokončana, stvar pa obvladana. Pa se tako hitrospremeni, ko stisk postane pretesen (če steže kdaj imeli občutek, da vas kak odnos duši,potem veste o čem govorim) ali preohlapen(mlahavega, ribjega stiska, ko nekdo vzametvojo roko v svojo, navadno ne sprejmemo znajvečjim navdušenjem).Pa da ne pozabimo tudi na dejstvo, daje določene stvari, potem ko smo jih v rokevzeli, in jih nekaj časa imeli v rokah, potrebnoiz prijema tudi izpustiti. Nihče sicer ne pravi,da je to lahko, sploh če smo na občutekposedovanja že malo navajeni, ampak rokes tem postanejo spet prazne in pripravljeneza sprejem nečesa novega ali za preprostosklepanje rok. Lahko smo pa prepričani, danas Bog ne pušča praznih rok.In ob koncu: Koga/kaj jemljemo v roke?Kako z ljudmi in s stvari, ki smo jih vzeli podsvoje okrilje, ravnamo? Kako se drugi počutijoob tem, da jih imamo v rokah? Kdaj namkaj spolzi iz rok? Kdaj smo prisiljeni koga/kajizpustiti iz rok?Čez vse naše odgovore in tudi čez tisto,česar ne vemo/ne upamo odgovoriti, prihajaJezus s svojim križem in kruhom, ki ga je tistivečer VZEL V ROKE.8 9Fani Pečar

Božje stvarstvo okrog nasIntervju: Sestre klariseVse stvarimi govorijo o tebiVsa lepota, ki nas obdaja, ne obstajasama po sebi. Tudi sama zase ne morebiti. Ustvarjena je od Boga, ki je opisanz najlepšo besedo kar jih človek lahkoizgovori. Ta beseda je ljubezen. Bog jeljubezen! Ljubezen, ki mora biti tudi lepater nikoli zaprta sama vase. Žari kot sonce,ki pošilja svoje žarke na vse strani in vsepresvetli. Ne vidiš je le, če mižiš. In kakopogosto mižimo. Bog pa rad da milost, kiodpira oči, tudi meni jih je odprl in danessem mu za to hvaležen.Ko sem bil še srednješolec, mi je v rokeprišla knjiga Jaz Frančišek. V meni se je obbranju vzbujalo močno hrepenenje, da biposnemal asiškega ubožca. Niti pomislil nisem,da bi se upiral tako pristni želji iskanjaGospoda v uboštvu in preprostosti. Željain hrepenenje se je spremenila v eno samoobčudovanje in hvalnico za vse stvari. Celedneve sem kot zaljubljen preživel v naravi inse opijal z gledanjem stvarstva, v katerem semvidel izraz in vir njegove ljubezni. Opazovalsem vse: od dreves, cvetlic, oblakov, kamnovin skal, poraščenih z mahom, pa vse domajhnih in velikih živali, ljudi in celo predmetov,ki so sicer delo človeških rok. Tudi vsonce bi gledal, a je bilo premočno. Kot bi bilv soncu prav On, ki ga človek ne nore gledatiin ostati živ.Ko se spomnim na te začetke moje duhovnepoti, me spodbudijo, da se ponovnozagledam v lepoto Božjih reči in se od njeučim o Bogu in njegovih lastnostih. Zaresobčudovanja vredno! Vsaka malenkost, najbo še tako majhna je tako popolno ustvarjena.Hvaljen bodi naš Gospod in Bog, ker siustvaril zemljo in nebo, ter vse kar je našimočem vidno, ušesom slišno in drugače občutno.Vse to si nam dal v svoji brezmejnidobroti, da bi občudovali in se veselili v Tebi,ki se nam daš prepoznati tudi iz odseva tvojegafantastičnega stvarstva. Gospod, skupajs Frančiškom ti kličem: »Hvaljen za vse in vvseh, tvojih stvareh«.br. Jakob KunšičKlavzura jebrezmejna svobodaOb 30-letnici prihoda oz. vrnitve v Slovenijo,tokrat predstavljamo sestre klarise. S.Katarina, predstojnica slovenskih klaris,odgovarja v prvem delu, v drugem delu paspregovorijo mlajše.Prosim, če na kratko predstavite zgodovino reda(splošno in slovensko).Red ubogih sester sv. Klare, ki je drugiFrančiškov red – sta leta 1212 začela asiškasvetnika. Sv. Klara (1193-1253) se je po zgleduUbožca povsem posvetila Bogu, kmalu pa sose ji pridružile rodna sestra Neža in mnogedruge. V skritosti klavzure so živele ubožno,kontemplativno življenje. Karizma se je hitroširila. Ob Klarini smrti je bilo v Evropi ževeč kot 70 samostanov klaris, na Slovenskemozemlju pa so se naselile leta 1300. Pri nas jezaživelo sedem samostanov, cesar Jožef II.pa jih je leta 1782 razpustil. Po skoraj 200letih smo se leta 1978 iz Zagreba vrnile vSlovenijo tri Slovenke. S. Imakulata je za tovztrajno molila skoraj 50 let. V Nazarje nas jepripeljal provincial p. Polikarp Brolih. Bratjefrančiškani so nam nudili začasno zavetje inodstopili del vrta, kjer smo s pomočjo mnogihdobrotnikov sezidali samostan. Leta 2000smo odprle še samostan v Dolnicah. Trdnoupam, da bo Gospod poskrbel, da molitevsester klaris v Sloveniji ne bo utihnila.Kaj je namen, duhovnost, srčika karizme vašega reda?Naše življenje je povsem molitveno. Temeljina korenitem spolnjevanju evangeljskihsvetov v najvišjem uboštvu, sestrski ljubezniin edinosti, preprostosti, skromnosti, veselju;v popolni zvestobi Cerkvi. Posebej častimoNajsvetejše in Božjo Mater Marijo.Imate štiri zaobljube. Kako bi jih predstavili mladim?Z zaobljubami se v ljubezni celostnoizročimo v last Bogu in hodimo za Jezusom,ki je bil čist, ubog, pokoren in ostaja v klavzurisvete Evharistije. Živimo brez lastnine,v popolni zdržnosti, v pokorščini Vodilu inpredstojnikom. Evangeljski sveti so protiutežtrojnemu poželenju naše narave: poželenjumesa (čistost), poželenju oči (uboštvo) innapuhu življenja (pokorščina).Vas klavzura utesnjuje? Kako ste se nanjo privadili?Utesnjuje? Klavzura je zame izjemen dar:deliti smem zaprtost z evharističnim Gospodom,biti smem z Njim, ob Njem, zanj – ki jetako zapuščen v ujetništvu svoje neskončneljubezni. Klavzura ni zapor, ampak brezmejnasvoboda! V samoti se naše oko širi v pogledljubezni, ki gleda Boga že tu na zemlji.Uboštvo živite v pravem pomenu besede. Kdopa skrbi za vaše materialne potrebe, kako sepreživljate?Nimamo stvari, ki niso nujno potrebne.Živimo skromno, dolžne smo delati in delamo»vestno in marljivo«, kar pa ne zadoščaza vzdrževanje. Zaupamo v Božjo Previdnost,ki skrbi za nas »kakor za ptice pod nebom inlilije na polju«. Bog pa po mnogih dobrotnikih– ena največjih je Alenka Bolta – poskrbiza vse, kar potrebujemo.Kakšen je vaš dnevni red?Molitev, delo, razvedrilo in počitek seskladno menjavajo. Opolnoči se zberemov kapeli za nočno molitev, ki traja do dve14 15

uri. Z jutranjo molitvijo začnemo ob 5.45.Premišljevanje, sveto mašo, brevir in drugemolitve opravimo do okoli 9h. Po zajtrkudelamo, od 12h do 14h imamo molitev inkosilo. Popoldansko delo končamo do petih,nato molimo dobri dve uri ... Ob 19h večerjamo;po kratkem sestrskem klepetu, medkaterim delamo razna ročna dela, zmolimoše sklepnice. Poleg skupnih molitev ima vsakasestra še uro češčenja – imamo neprekinjenoadoracijo vseh 24 ur dnevno.Je težko toliko časa moliti?Ne. Molitev nam mora postati kakor dihanjeduše. Pri molitvi namreč niso bistvenebesede, ampak mora predano srce 'govoriti'svojemu Stvarniku. Resnično ljubeč pogovorz Bogom pa je vedno prekratek ... Seveda pase moramo naučiti tako moliti.Zakaj molite tudi ponoči?Vsakonočna molitev je posebna dediščinanašega reda, izreden dar. Stvarnika moramoslaviti neprenehoma. Pri nočni molitvi jepogovor z Gospodom globlji in prisrčnejši.On pa nam deli tudi posebne milosti.Ali imate veliko prošenj za molitev?Da, vedno več. Ljudje so v vse večjihstiskah, ne vidijo izhoda in pri pomoč iščejoBogu.Hvaležni smo vam za molitveno podporo. Kako sevam ljudje lahko priporočijo in se srečajo z vami?Lahko nas pokličejo po telefonu, pišejo alipa pridejo na obisk.Kaj poleg molitve še delate?Posvečamo se študiju duhovnosti, gojimokoralno in drugo cerkveno petje, prevajamoknjige, nekatere tudi rišejo; pečemohostije in urejamo cerkveno perilo; opravljamogospodinjska in razna ročna dela;obdelujemo vrt in se lotimo raznovrstnihdrugih opravil.Kdaj ste spoznali klarise in kako ste se odločili, da sejim pridružite?Bog me je poklical zgodaj. Najprej semhotela iti v misijone, počasi pa je poklicdozoreval v kontemplativnega. Ker semhotela živeti korenito evangeljsko po zgledusv. Frančiška in ker v Sloveniji takrat ni biloklaris, mi je p. Polikarp posredoval naslovsamostana v Zagrebu.Ste se težko privadili na nov način življenja?Zelo hitro sem se privadila. Vedela sem, dame je Bog poklical in hotela sem se mu podaritipopolnoma, nepreklicno in brezpogojno.Kaj vas najbolj osrečuje, izpolnjuje?Zavest, da Bog je, da je Ljubezen, da je Onnaš Gospod; da nas je Božji Sin odrešil, naspoučuje po svoji Besedi, da ostaja med namiv skrivnosti Evharistije, da nam je dal svojoMater in nam pripravil prostor v večnemkraljestvu … Jaz pa smem in morem biti obNjem, mu služiti, ga ljubiti ... Z nikomer nasvetu ne bi zamenjala!Mladi večkrat vprašajo: Kako prepoznaš duhovnipoklic? Kako veš, da te Bog res kliče? Kaj pravite vi?Kdor resno premišljuje, če ima duhovnipoklic, tega skoraj gotovo Bog že kliče, saj sicerna to ne bi mislil. Klic se pogosto javlja kothrepenenje po pravem smislu in cilju življenja,po večni Ljubezni; kot potreba po molitvi, premišljevanju,po večnostnem; kot teženje, da bipomagal drugim; po spoznanju plehkosti vsegaposvetnega; lahko pa tudi kakor upornostvsemu temu. Za jasno spoznanje je potrebnamolitev, srečanje z Jezusom (v obhajilu, predtabernakljem), da On sam spregovori na srce… Mladi, prisluškujte! Ne bojte se! On vas želisamo osrečiti, brezmejno …Kako pri vas poteka priprava kandidatk, postulantk,novink ... do večnih zaobljub?S kandidatkami imamo stik že pred vstopom.Postulantke se eno do dve leti počasiprivajajo na skupno življenje. Po dveh letihresne noviciatske preizkušnje lahko naredijozačasne zaobljube za tri leta; le-te obnovijo,nato pa se dokončno podarijo Bogu s slovesnimizaobljubami.Kako se privadijo na nove življenjske razmere (ritemmolitve, skromno hrano ...)?Postopoma »shodijo« … Prav gotovo, daza takšno daritev, ki je za mlade (glede narazmere, iz kakršnih prihajajo) kar velika,potrebujejo trdno voljo, vztrajnost in velikoljubezen do Gospoda. On pa odgovarja sposebnimi milostmi, notranjim mirom inpogumom, ki jim daje moč in veselje.In ko pridejo trenutki »suhote«. Kaj naredite?Delam, kakor navadno: molim, spolnjujemsvoje dolžnosti, premišljujem o Kristusovemtrpljenju in se mu darujem … Saj vendarni pomembno, kako se počutim. Bog namje vedno blizu, četudi tega ne čutimo! Kdorvdano spolnjuje Božjo voljo, lahko premagavsako »suhoto«. Hodímo v veri!Če prisluhnemo dnevnim novicam, postanemožalostni. Kako pa vi gledate na to? Ste ob tolikšnitemi v svetu še optimistične?Žalostne, hkrati pa optimistične in polneupanja. Bog vodi zgodovino narodov in posameznikov,vodi tudi nas … On lahko tudivse hudo obrne v dobro. Pojdímo pogumnoza križanim Kristusom naproti 'novim nebesomin novi zemlji'! Končno bo zmagal On, kiživi in kraljuje na veke. Resnično tragično bibilo samo to, če bi se oddaljili od Njega. Zatomolímo za vse stiskane in blodeče …Kaj bi položili na srce vsem, ki berejo te vrstice?Čas je kratek, izkoristimo ga! Z veseljemin hvaležnostjo služímo Bogu in navdušenonosímo Kristusovo luč, ljubezen in Njegovmir tudi drugim. Ostanimo povezani vmolitvi in pričevanju – vi sredi sveta, mev klavzuri. Bodíte pogumni! Česa naj bise bali!? Saj je Kristus »z nami vse dni dokonca sveta«!In še nekaj vprašanj za »ta mlade« sestre?Lahko na kratko poveste nekaj o vašem življenjupred vstopom k klarisam?s. Martina: Od otroštva sem bila povezanas sosedami uršulinkami pri Sv. Duhu.Potem sem spoznala sem še več drugih sester,končno pa klarise, pri katerih sem začutila»pravo mesto.« Morala pa sem še končati šolo.Sestram sem večkrat telefonirala in jih tudiobiskala. Brez tega najbrž ne bi »zdržala«, ker16 17

našega poklica mnogi – žal tudi duhovnikiin redovniki – ne razumejo, človek pa vsajv začetku odločitve potrebuje duhovno inmoralno oporo.Kdaj ste se prvič srečali s klarisami?s. Mihaela: Na Klarinem dnevu mladih.s. Martina: H klarisam me je pripeljal duhovnivoditelj.s. Klara: Ob duhovnih vajah, ko smo katehistinjeobiskale tudi klarise.s. Filipa: V živo kmalu po maturi, prej pasem se že večkrat z njimi pogovarjala potelefonu.Kako ste prepoznali, da je to prava pot?s. Pavla: Večkrat sem pred Najsvetejšim, kosem se pred Gospodom spraševala, kaj želiod mene, in hkrati iskala izgovore, 'slišala':»Ti pa – želim, da si klarisa!«s. Filipa: Ni bilo veliko »prepoznavati«, če jesploh kaj bilo.s. Karolina: Na romanju v Assisi sem spoznala,da je frančiškovska duhovnosttudi zame, na duhovnih vajah pa, da meGospod kliče h klarisam.Kako vas je Gospod klical? Je bil jasen?s. Filipa: Gospod je vedno popolnoma jasen.Če pa nam ni jasno, je to zato, ker mi nismojasni. Meni je bilo jasno.Prvič sem prišla v »bolj oseben odnos zBogom« v 4. razredu OŠ. Zanj sem hotelanarediti nekaj lepega. V srednji šoli semhodila k molitveni skupini in k Jezusovistraži. Življenje zunaj mi je postajalo vsetežje, ker sem želela živeti kot nuna. Nikjerni bilo pravega mesta zame; vse semdoživljala kot velik kaos. Vedno bolj mi jebilo jasno, da potrebujem nekaj resnega,korenitega, zlasti pa klavzuro. Klaris inkarmeličank nisem osebno poznala, oddaleč pa sem spoznala duhovnost in seodločila za klarise. Nekaj mesecev semobiskovala teološko fakulteto v Ljubljani,kmalu pa videla, da moram - če hočembiti zvesta milosti - iti v samostan takoj.So starši sprejeli vašo odločitev?s. Serafina: Mama je to pričakovala; že obrojstvu me je posvetila Mariji, ker semskoraj umrla. Oče pa je bil po vstopu šepol leta hud, zdaj pa je hvaležen Bogu, dasem tu in nam tudi zelo rad pomaga.s. Martina: V začetku niso bili preveč navdušeni.Ko pa je moj mlajši brat umiralza rakom, so bili vsi domači še posebejhvaležni Bogu za neizmerni dar mojegapoklica in molitve.Ko ste vstopile, kaj je bilo najtežje?s. Martina: V začetku me je milost »nosila«,zato mi ni bilo nič težko ...s. Karolina: Najtežje mi je bilo sprejeti sebe,saj so naenkrat prišle na dan pomanjkljivostiin napake ter značajske hibe, zakatere prej sploh nisem vedela ali pa sezanje nisem menila. Tu pa je srečanje sseboj neizbežno.In kaj vas vzpodbuja, osrečuje v vsakdanjemživljenju?s. Celina: Da mi ni treba nositi maske in dasem lahko to, kar sem. Pa tudi življenje vuboštvu brez lastnine, v skupnosti enakomislečih, s katerimi delimo vse, veselje intrpljenje.s. Filipa: To, da nas Bog ljubi in da smo Božjiotroci.Kakšen lep spomin, anekdota?s. Klara: Obiskala me je prijateljica z družino.Najmlajši, ki ga je držala v naročju, menekaj časa gleda, potem pa reče: »Ali tigrizeš, da moraš biti za mrežami?«s. Regina: Na večerjo je prišla skupina mladih,pri hiši pa smo imele samo dva jajčka.Prosila sem Gospoda, naj nas reši iz stiske.Kmalu je pozvonilo pri vratih in prinesliso nam toliko jajčk, da so še ostala. Božjaprevidnost je čudovita in vedno skrbi zanas!S. Serafina, ste magistra farmacije. Pred vami je bilavelika kariera. Se je bilo težko odločiti in sprejeti novnačin življenja?Glede kariere ne; dolgo pa nisem bilapripravljena pustiti vsega. Gospod je pet letčakal na moj dokončni odgovor, »premetavalome je«, »škoda je talentov«, iskala sem… Ob zavesti, da je Bog najvišji zdravnik infarmacevt, ki ozdravlja, rešuje in deli milosti –tudi po naši prošnji in molitvi – sem po Božjimilosti vstopila h klarisam. Na začetku je bilokar težko, potem pa vedno lažje.S. Celina, ste teologinja, tri leta ste bili celo laiškamisijonarka. Kako pa ste se potem navadili živeti zazidovi samostana?Po deževni dobi je na obrobju mesta Luandesonce videti kakor majhna rdeče oranžnakrogla, ki visi sredi sivega neba. Ta »krogla«v resnici giblje tolikere planete in vzdržuje življenje.Ob tem sem mogla vsaj malo prodretiv skrivnost evharističnega Jezusa … On vsedela, vse giblje in privlači v tok odrešenja, nepa mi … In klical me je, da bi ob tabernakljuprosila, naj Njegova ljubezen doseže čim večljudi, zlasti še najbolj bednih. Končno semse le vdala, premagala strah in vstopila vsamostan klaris v Nazarjah. Kar me mordazdaj omejuje, je zgolj lastna sebičnost, omejenost;pri Bogu pa je neizmerna svoboda, kine pozna ne zidov ne mrež!Najprej najlepša hvala za vse vaše molitve!Hvala pa tudi za vse kar po tem pogovorudelite z nami. Naj vas dobri Oče spremlja zblagoslovom tudi v prihodnje!Pogovarjala se je Jana Podjavoršek18 19

Poklical si meKlic, poklic,poklicanostBeseda poklicanost skriva v sebi vsaj tribesede – klic, poklic in poklicati.Samo pomislite, kako lepo je, če te prijateljpokliče …Kakšno olajšanje je, ko izbereš pravo šolo,ki te bo pripeljala do želenega poklica …In kakšna neizmerna sreča te objame, kospoznaš, da te je Gospod poklical v točnodoločen stan …Mene je Gospod poklical na pot redovništva... Bil je vztrajen in zelo potrpežljiv (semnamreč precej trmaste sorte!)Kot otrok in kasneje najstnica sem velikočasa preživela ob bratih frančiškanih – prinjih sem obiskovala verouk, pela pri pevskemzborčku, z njimi hodila na počitnice,bila animatorka … Vedno me je privlačilnjihov način življenja, hkrati pa se mi jezdelo, da je biti »nuna« (tako smo rekli redovnicam,čeprav izraz »nuna« pravzapravoznačuje le klavzurne redovnice) nekaj čistodrugega. V moji predstavi so »nune« veljaleza zatežene in zamorjene ženske, zaprte vsvoj samostan in popolnoma odrezane odnormalnega sveta. Vsekakor ne zame, zadekle, ki se je z največjim veseljem podiloza žogo, se na ves glas smejalo in z navdušenjemsodelovalo pri takšnih in drugačnihneumnostih. Tako sem v sebi vedno boljgojila željo postati žena in mati. Imeti fejstmoža, tri otroke, svojo hišo na obrobjumesta, družinske prijatelje, s katerimi sebomo potepali po svetu … Kljub temu pa jev mojem srcu misel na redovništvo puščalanek poseben okus …Na začetku fakultete sem se prvič zmoglas tem vprašanjem tudi konkretneje soočiti.V tistem času sem namreč že spoznala nekajredovnic, ki so popolnoma spremenile mojedotedanje predstave o njihovem načinu življenja.Bile so vesele, sproščene, iskrene, stvarne… In kar je najpomembnejše – čutila sem, daso srečne. Vedno bolj sem si želela, da bi tudisama postala ena izmed njih. A bilo me je »nasmrt« strah – kako bodo to sprejeli domači,kaj bodo rekli prijatelji, kako bo z mojimenergičnim značajem, kaj pa moja želja podružini … Skoraj štiri leta sem se borila stakšnimi in podobnimi vprašanji. A Gospodje bil vztrajen - potrpežljivo in nežno mi jevedno znova dajal čutiti, da me ljubi in mespraševal, če imam tudi jaz rada Njega … Spomočjo duhovnega spremljevalca, skupineSamuel in parih najbližjih prijateljev sem sena začetku četrtega letnika fakultete le uspelatoliko osvoboditi strahov in pričakovanj ljudi,da sem oddala prošnjo za vstop in tako začelaslediti svojim Sanjam …V kateri red vstopiti, zame pravzaprav nibilo veliko vprašanje. Že od malih nog je bilnamreč sv. Frančišek moj posebni prijatelj.Občudovala sem ga in si želela, da bi tudisama na podoben način hodila za Gospodom.Poleg tega pa mi je Gospod podaril veselje insmisel za delo z otroki in mladimi. In ko semti dve stvari združila ter dodala še svoj ženski»sedmi čut«, ni bilo več vprašanja … Šolskesestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.Sedaj teče že peto leto mojega redovnegaživljenja. V septembru sem izrekla tudi prvezaobljube. To je bil res nepozaben trenutek– trenutek skrivnostnega združenja z Ljubljenim.In od takrat naprej poseben izvir Živevode za vsak dan posebej …Vedno bolj pa spoznavam tudi svojoredovno družino in vse bogastvo, ki ga nosis sabo in v sebi. Šolske sestre sv. FrančiškaKristusa Kralja smo prvi ženski red, ki je nastalprav v naši Sloveniji na pobudo blaženegaškofa Antona Martina Slomška. V Mariboruje bilo namreč veliko revnih in zanemarjenihdeklet, za katere se nihče ni zmenil. Našeprve sestre, na čelu z našo ustanoviteljico s.Margareto Puhar, so se tako z vso ljubeznijoposvetile skrbi in vzgoji teh deklet. Sprva sojih učile gospodinjskih spretnosti in jim nudiletopel dom, kasneje pa so sestre odprle tudisvoje šole, vrtce in učiteljišča. Z vso vnemo sogojile naš materni jezik in se odzvale tudi potrebamizseljencev ter odšle z njimi v tujino.Po drugi svetovni vojni so se razmere vdržavi zaostrile do te mere, da so bile sestrepregnane iz lastnih hiš, velika večina lastninepa je bila podržavljena. Tako so se moralevsaka zase znajti - nekatere so našle zavetjein možnost delovanja v skupnostih v Srbiji,kjer so večinoma delale v bolnišnicah, drugeso bivale zunaj skupnosti, razkropljene poceli Sloveniji, ali pa so gospodinjile v raznihcerkvenih ustanovah.Danes smo zopet vse skupaj in počasiiščemo načine, kako v sedanjih razmerahživeti našo prvotno karizmo vzgoje revnihin zapostavljenih v duhu sv. Frančiška. Posvojih močeh skušamo odgovarjati na potrebedanašnje družbe in prinašati Kristusa svetuz raznimi pastoralnimi dejavnostmi, delu vvrtcu, šoli, študentskem in dijaških domovih,z vodenjem gospodinjskih tečajev in raznihduhovnih vaj, nudenjem pomoči družinamin posameznikom v stiski (Družinski centermir), izdelovanjem cerkvenih paramentov… Imamo tudi veliko starejših in onemoglihsester, ki se razdajajo v apostolatu trpljenja inmolitve, s svojim zgledom in podporo pa sotudi velika opora nam mlajšim.Iz vsega srca sem vesela in hvaležna, dasmem pripadati družini Šolskih sester sv.Frančiška Kristusa Kralja in na ta način tvoritikošček mozaika naše matere Cerkve.Kaj več o Šolski sestrah sv. Frančiška KristusaKralja pa lahko najdete tudi na: http://solske-sestre.rkc.sis. Urša Marinčič, šolska sestra20 21

22 23

MozaikDuhovne vaje za Frančiškoveotroke mariborske regijeKančevci, 9. – 11.1. 2009V petek, 9. januarja 2009, smo se zbraliv Kančevcih, kjer so bile letošnje duhovnevaje za Frančiškove otroke iz štajerske regije.Zbrali smo se v preddverju, od koder smo seodpravili v sobe, nato pa na večerjo. Morampovedati, da je bila hrana vsak dan odlična.Po večerji pa smo animatorji odigrali prvi deligrice Zvezdica Zaspanka. Mislim, da je bilaotrokom všeč. Predvsem mlajšim. Zvečer pasmo se odpravili še na nočni sprehod in opazovalizvezde. Čeprav je bil sprehod dolg in jebilo že pozno, so otroci imeli še polno energije.Umirjali smo jih s pomočjo pravljic. Posebnomi je ostala v spominu pravljica o ogenjčku.Govorila je o tem, kako je majhen ogenjčektaval po svetu. In pri zadnji strani zgodbeso že vsi otroci spali ... Animatorji smo se šeokrepčali s palačinkami, se malo pogovoriliin načrtovali prihodnje dejavnosti, potem pase počasi tudi odpravili v vodoravni položaj.Naslednji dan je bila budnica malo kasneje,tako da smo se lahko vsi naspali. Takoj pozajtrku smo predstavili drugi del Zvezdice Zaspankez dobro odigranim Ceferinom (Bravo,p. Janez!). Otroke smo razdelili v dve skupini– starejši in mlajši. Starejši so se pogovarjali inanalizirali drugi del igrice. Z mlajšimi pa smose malo igrali, malo peli, malo risali, malopogovarjali in se skratka »meli fajn«. Imelipa smo tudi delavnice. Delali smo obeske izfimo mase, ki se ponoči sveti. Otrokom je bilazelo všeč delavnica z blazinicami, kjer so nabele blazinice narisali motive, slike ali pa celokaj napisali. Zvečer, ko se je barva posušila,smo jih napolnili s peno in zašili. Imeli smoše delavnico okraševanja keksov, ki smo jihpo večerji pojedli. Delali pa smo tudi lutke zana prst. Sove, leve, celo kite ... Ogledali smosi krajši prispevek o galaksijah in o vesoljunasploh, s svojo razlago pa nam je vesolje šebolj približal p. Andrej. Pred sveto mašo smose odpravili ven, kjer smo se razdelili v skupine.Vsaka skupina je morala v naravi najtidoločene stvari. Te smo kasneje predstavili.Nekateri smo našli pravo kokošje jajce ... Dru­gi so našli ptičje perje in kosti ... Tudi smeti nimanjkalo … Zvečer pa smo imeli skoraj čistopravi kino z velikim platnom in projektorjem.Ogledali smo si animiran film, ki je govorilo čebelah in o tem, kako so si priborile pravico,da so jim ljudje vrnili ves med, a jih toni osrečilo ... Ko so otroci zaspali, smo imelianimatorji še refleksijo dneva in načrtovanjeob čipsu in smokijih, nato pa smo se tudi miodpravili spat.V nedeljo je bila budnica bolj zgodaj.Budili smo z zelo glasnimi zvonci, tako da sobili vsi takoj budni J. Ta dan smo odigralikar dva dela Zvezdice Zaspanke. Drugi delso si z nami ogledali tudi starši, ki so imelipred tem skupno srečanje s p. Andrejem. Mipa smo medtem pripravili vse potrebno zasklepno sveto mašo, ki je bila prav slovesna.Po kosilu smo še vse pospravili in se natopočasi odpravili domov ...Bilo je kar naporno, vendar zelo prijetnoin navdušujoče!Uroš Jevšek, animator FO KamnicaDuhovne vaje za Frančiškoveotroke ljubljanske regijeCerknica, 9.–11. 1. 2009Drugi vikend v januarju, od 9. do11. januarja2009, so bile v Cerknici duhovne vaje zaFrančiškove otroke iz ljubljanske regije. Bilonas je okoli 30 iz Bežigrada, Sostrega in Šiške.Letošnja tema je bila priljubljena pravljicaZvezdica Zaspanka in vse, kar smo počeli, jebilo povezano z njo, njenimi prijatelji, dejanji… Animatorji so nam vsak dan zaigrali nekajodlomkov in mislim, da smo ob njihovi igriuživali prav vsi. V petek zvečer nas je obiskalpravi zvezdogled in nam s pomočjo svojihdveh teleskopov od bliže pokazal zvezdnatonebo. Potem ko nam je povedal nekaj oglavnih zvezdah in ozvezdjih, smo videliZaspanko, njene prijateljice in botra Mesca,kakršni so bili pred nekaj sto leti. Svetloba24 25

sicer prepotuje več sto metrov na sekundo,vendar potrebuje toliko časa, da pride doZemlje.Po uprizoritvi vsakega odlomka smo sepogovorili o Zaspankinih dejanjih in vrednotahoseb, ki so nastopale v tem prizoru.Izdelovali smo tudi rakete, da bi ji pomagalinazaj na nebo, blazine, na katerih se je lahko,dokler je bila na Zemlji, dodobra odpočila,nebesna telesa iz fimo mase, da se je počutilabolj domače, in na koncu še piškote, da smose vsi lahko malo posladkali. V soboto popoldnesmo se podali proti Slivnici. Šli smo iskatlučko za Zaspanko in nekje v grmovju smopoleg lučke našli še majhne jaslice. Lučka nasje pripeljala do Jezuščka, tako kot je zvezda doJezusa pripeljala tri modre. Na vrhu smo se šeposladkali, potem pa veseli odkorakali v dolino.Na Slivnici nismo našli nobene čarovnice,vendar nas je zvečer obiskal čarovnik Lenart,ki ni prav nič zaostajal za njimi. Navdušil nasje s svojo spretnostjo in še dolgo smo se vsispraševali, kako je vse to izvêdel. Pred večerjosmo imeli še sveto mašo, potem pa smo siogledali risanko Za živo mejo. Zmolili smoše večerno molitev in sladko zaspali. Nedeljaje bila vsa v znamenju vrnitve domov. Vsakaskupina je pripravila svoj del maše in takosmo vsi aktivno sodelovali. Izrekli smo tudiobljube Frančiškovih otrok in s tem obljubili,da bomo eno leto sledili zgledu sv. Frančiškain sv. Klare. Po kosilu smo se počasi odpravilidomov, nekateri pa so lep dan izkoristili zaizlet na bližnje Cerkniško jezero ali njegovookolico.Vsi smo se cel vikend trudili, da bi bili ssvojo prijaznostjo, dobroto in pripravljenostjopomagati prijateljem vsaj malo podobni zvezdiciZaspanki in da bi tudi mi nekomu popolnomaspremenili življenje, ko bi v prsih spetzačutil bitje srca namesto hladnega kamna.Jerneja KocutarDuhovne vaje za Frančiškoveotroke koprske regijeVipavski križ, 16.–18. 1. 2009Tudi letos smo se Frančiškovi iz VipavskegaKriža zbrali na tridnevnih duhovnih vajah,ki smo jih tako kot vsako leto namenili pripravina obljube. Naslov letošnjih duhovnihvaj je bila Zvezda vodnica, skozi program panas je spremljala Zvezdica Zaspanka s svojimiprijatelji.V petek pozno popoldne smo se vsinasmejanih in radovednih obrazov zbralipred župniščem, kjer se počutimo že kotdoma. Prihod v prostor z našemljenimianimatorji, pestre igre in nasmejani obraziso vzdušje samo še dodatno popestrili.Takoj smo se razdelili v skupine in počasizačeli s programom. Vsak dan smosi lahko ogledali dramatizacijo ZvezdiceZaspanke in se po njej skupaj z bratomVladom veliko pogovarjali, pisali in risali.Skupaj smo naredili načrt, za kaj vse sebomo v času duhovnih vaj in tudi potem,ko bomo doma, trudili, katere vrednotebomo razvijali, katere opuščali, kako smodrug z drugim lahko prijatelji in predvsemkako smo lahko prijatelji z ljudmi, ki jihsrečamo v vsakdanjem življenju, na ulici… Najbolj všeč sta nam bila Zvezdica Zaspankain Ceferin.Zadnji dan smo znali že odlično odigralinjuni vlogi in ju tudi ovrednotiti.Izdelali smo veliko izdelkov kot npr. zapestnices svojim imenom, porisali smo sinogavice, izdelali svoje lovilce sanj … Tiso največ časa vzeli našim animatorjemJ.Vsak dan nas je spremljala tudi pesem inskupaj smo na sprehodih odkrivali lepotonarave ter se učili odnosa in odgovornostido stvarstva. Igrali smo družabne igre, kotje med dvema ognjema, in ekipi otrok jeskoraj uspelo premagati ekipo animatorjev.Posebno doživetje je bilo za vsakega od nassrečanje z Jezusom v samostanski kapeli,ko smo lahko tudi sami oblikovali bogoslužjes petjem in uvodi. Sobota zvečer jebila za vse otroke veliko pričakovanje. Povečerji so se hitro umili, zlezli v spalke innestrpno pričakovali risani film Muhceosvajajo luno.Pred nami je bil še zadnji in najpomembnejšidan, saj smo takrat skupaj odkrivalibistvo obljube in jo tudi dali pri sveti maši, skatero se je tabor počasi tudi končal.Lara BizjakMiti, resnice in svobodaMit ali resnica? No, duhovni vikend zaFRAMO je bil kar resnica. Potekal je namrečsredi marca v Kančevcih. Je pa bilo vprašanjeo mitu in resnici eno izmed vprašanj, kismo si jih zastavljali ta vikend. Predvsem jevečina vprašanj in razmišljanj imela skupnonadpomenko – svoboda. Sem svoboden aliz menoj manipulirajo? Ali mogoče jaz sammanipuliram? Sem ovca? Nam Cerkev prikrivaresnico in je potemtakem krščanstvoskupek laži? Ali je Jezus sploh obstajal?Veliko od teh vprašanj se pojavi tudi v filmuZeitgeist, ki je bil izhodišče pogovorov v skupinah.Pravzaprav v filmu niti ne prikažejovprašanj, ampak kar trditve; take ta svetein dogmatične. Nekaterim od njih se sicerlahko samo nasmehneš in si rečeš: »Ah, neumnosti,«druge pa te kar hitro zmedejo, čene poznaš ozadja. Prav zato smo po ogleduizsekov iz filma v skupinah predebatirali vsebino.Tako je bil vikend v grobem sestavljeniz skupnega dela, ki ga je vodil minorit br.Andrej Feguš (ob pomoči animatorjev) indela po skupinah, ko se je 50 srednješolcevin študentov spravilo v 6 skupinic.Pogovor tam se je bolj ali manj navezovalna temo, včasih pa smo zašli čisto na svojapota in teme pogovora. Vsekakor pa nimanjkalo niti smeha ob teoloških razlagahpovezave Frančiškovega poziva naj sovražimolenobo in Jezusovega naročila, najljubimo svoje sovražnike ...Pri bolj resnih temah smo poleg svobodegovorili tudi o pomenu dveh nog na katerihnaj stoji naše krščanstvo – na veri in razumu.Za spoznavanje Boga sta namreč pomembnaoba vidika, kot sta za hojo pomembni obenogi. Dve stvari, oz. dve smeri sta tudi privertikali in horizontali, ki sta simbola zanaše odnose do Boga (vertikala) in do soljudi(horizontala). Če pa nimamo urejene ene odnjiju, se nam hitro zruši še druga. In tako26 27

kot te dvojnosti, je bilo na vikendu združenoresno premišljevanje z bolj zabavnimi deli;pogovor ali pa nogomet ter sprehod. Inobojega je bilo v ravno praven razmerju, dalahko v tem postnem času korakamo z obemanogama proti veliki noči.Helena RebekSrečanje predsednikov FSR,odgovornih za vzgojo induhovnih asistentovV soboto 28. februarja se je na Ptuju vsamostanu svetega Petra in Pavla pri bratihminoritih zbralo okrog petdeset sester inbratov Frančiškovega svetnega reda (predsednikiin odgovorni za vzgojo) skupaj z bratiprvega reda, ki skrbijo za duhovno asistencokrajevnih bratstev.Po prijetnem klepetu ob času zbiranjasmo najprej prisluhnili pozdravnim besedampredsednika pokrajinskega sveta br. FrancijaTropenauerja in se nato skoraj celo uro skupajs p. Marjanom Čukom spraševali: Kaj jenovega v Božji ljubezni?In odgovor je jasen, je bil mnenja p. Marjan:Jaz sem tisti, ki je nov v Božji ljubezni;če sem se pripravljen spreminjati in postajativedno bolj podoben Kristusu, ki me je odrešil.Uvodnemu razmišljanju je kot običajnosledilo delo v treh delavnicah: prva, ki je bilanamenjena predsednikom in sta jo vodila br.Franci Tropenauer in s. Petra Rop. V delavniciso se najprej ukvarjali z mislijo kdo smo inkatere so naše naloge, zadolžitve s katerimilahko služimo bratom in sestram. Na kaj moramobiti pozorni in česa ne smemo opustitipri našem delu. In tako sta v ospredje izstopilidve glavni misli: da si želimo večjega sodelovanjav svetu bratstva, in, da bi se srečevaliveč kot le enkrat mesečno.V drugi delavnici, kjer so se zbrali odgovorniza vzgojo in sta jo vodili s. IrenaVačovnik in s. Andreja Štunf, smo se pretežnoukvarjali z mislijo: Koliko poznam svojesestre in brate, kaj menim, da potrebujejo inkaj jim jaz, takšen kot sem, lahko dam? Obpogovoru sta se pojavili dve želji: da bi našiodnosi postali pristnejši in da bi se pogostejesrečevali. Na koncu smo pogledali šekaj pravijo Generalne konstitucije o nalogaodgovornega za vzgojo.Tretjo delavnico, v kateri so bili zbraniduhovni asistenti, pa sta vodila frančiškanp. Tomaž Pinter in kapucin br. Matej Štravs.Spregovorili so o pomenu in izvajanju duhovneasistence v krajevnih bratstvih. Po kosiluje sledil še zaključni plenum in nato še križevpot v cerkvi sv. Petra in Pavla. Le še prijazenstisk roke in pozdrav z željo, da se vidimo nanaslednjem srečanju in že smo bili na potivsak proti svojemu domu.s. Andreja ŠtunfNašim mamamV soboto, 21. marca smo se zbrali, da biskupaj praznovali. Oratorijsko popoldne, jebilo posvečeno našim materam, ki 25. marca,na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji,praznujejo svoj materinski dan. Kakor je v nagovorumed sv. mašo povedal br. Stane Bešter,smo se spomnili tudi očetov. Saj praznik sv.Jožefa še ni bil tako daleč. Dovolj razloga torej,da je četa pogumnih animatorjev zbrala otroke,ki so vse popoldne prepevali, reševali kvizin predvsem izdelovali darila za svoje staršein vse, ki so se udeležili evharističnega slavja.Glasba, petje in deklamacijo otrok po njej pajim je še dodatno polepšala sobotni večer.Bilo je torej igrivo in veselo. Bogu hvala!br. Jurij ŠtravsAnimatorski vikendVikend od 27. 2. do 1. 3. smo štepanjskianimatorji preživeli v Kančevcih z željo, dase srečamo še z drugimi animatorji iz kapucinskihžupnij, se med seboj spoznamo,povežemo in izmenjamo izkušnje animiranja.Ker pa se nobena župnija ni odločila za to duhovnoobnovo, oz. so mladi bili že pri drugihdejavnostih, smo se odpravili na »pot« sami,da poglobimo svoj odnos z Gospodom inmed seboj in da iskreno pogledamo na svojeanimatorsko delo, kaj delamo dobro in kaj bibilo treba izboljšati.Petkov večer smo preživeli s br. Primožemin br. Jožkom. Imeli smo možnost, da smoizrazili svoje skrbi in težave pri našem delu,pa tudi radosti, ki jih nikoli ne manjka. Dansmo zaključili z gnetenjem in oblikovanjemgline. Svoje »mojstrovine« smo položili predGospoda z željo v srcu, da bi bili voljna glinav Njegovih rokah. Dan smo zaključili v kapeli.V soboto smo svoje izkušnje, čas in vseto kar smo in imamo delili z birmanci izOrmoža, ki so prišli na duhovno obnovo. ZGospodovo pomočjo smo metali semena naBožjo njivo.Večer je bil namenjen nam. Z nami stabila br. Milan in br. Jožko. Br. Milan nam jepomagal napisati pravila za animatorje. Temevečera so bile: Kdo je zame Jezus? Animatorima rad Jezusa. Ne uči me, pusti me, da seučim. Br. Milan nam je tudi povedal svojoizkušnjo animiranja in nas opogumil na tejpoti.Obogateni smo stopili v nov dan in takopričakali novo skupino birmancev iz Bogojine.Z nekaterimi smo se že poznali iz pevskegakonca tedna. Z njimi je bilo prijetno delati,saj so zelo vedoželjni in zavzeti za dobro.Naše bivanje v Kančevih je počasi šlo hkoncu. Domov smo odhajali obogateni inhvaležni Gospodu, drug drugemu in bratomkapucinom. Tudi birmanci so pustili v nassvoj pečat. Želimo si, da se taka srečanjaohranijo in da se nam pridružijo še drugianimatorji, kajti iz različnih »barv« nastanečudovita mavrica, ki razveseljuje in bogativse naokoli.s. Petra Mohorko28 29

Brat kapucinbr. Metod JeršinV petek, 30. januarja2009, je v kapucinskemsamostanuv Štepanji vasi vLjubljani v 86. letustarosti dotrpel br.Metod Jeršin.Stanislav (kar je njegovokrstno ime) seje rodil 10. septembra1923 na Golem pri Ljubljani kot enajstiotrok očetu zidarju in materi, ki je prej gospodinjilav župnišču. Nedaleč rojstne hiše jebilo znano romarsko svetišče Marije, Kraljicemiru na Kureščku, kjer je kot otrok postalministrant. Ko je bil star 11 let je bil izbran,da kot birmanec pozdravi g. škofa Rožmana.Škof Rožman in njegov tajnik g. Jože Prešerensta postala pozorna nanj. Ko jima je domačižupnik povedal, da je v šoli odličnjak, sta gapovabila v Ljubljano in obljubila, da bostaprevzela skrb za njegovo vzdrževanje. Pritrinajstih se je vpisal na škofijsko klasičnogimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Ko soNemci ukinili škofijsko gimnazijo, se je vrnildomov in potem zopet odšel v Ljubljano vsalezijanski dom z namenom, da postanesalezijanec.V roke mu je prišlo vabilo kapucinskegaprovinciala p. Mavricija, v katerem vabi mladefante, ki so končali peti letnik gimnazije, daimajo možnost nadaljevati študije na kapucinskihšolah v Italiji. Takoj je odšel k p. provincialu,mu povedal, da želi postati kapucinin nadaljevati šolanje v Italiji. Dobil je pismov italijanščini za beneškega kapucinskega provinciala,od staršev pa je potreboval še pisnodovoljenje za odhod v Italijo. Ko se je približalhiši, je zagledal pred njo polno italijanskihvojakov. Očeta so imeli vklenjenega in so ganameravali ustreliti, ker so na podstrešju našliorožje. Tudi njega so takoj aretirali in ga hoteliskupaj z očetom odpeljati. Pokazal jim je pismov italijanščini in povedal komandantu, kako jeorožje prišlo v hišo in da z očetom nista imelanobenih slabih namenov. Italijanski komandantje pismo pozorno prebral, mu ga vrnilin z ostrimi besedami rekel: »Še danes morašizginiti v Italijo. Če te še jutri dobimo tukaj, teustrelimo skupaj s tvojim očetom.« Očetu sosneli lisice z rok in ga izpustili.Z dovoljenjem staršev je odšel v Italijo,kjer je stopil v kapucinski noviciat in dobilredovniško ime Metod. Potem je šel za trileta v Padovo, kjer je končal gimnazijo.Zaradi pogostnega bombardiranja Padove,je predstojnik dijake poslal na podeželje inže naslednji dan po odhodu, so bombe popolnomauničile cerkev in samostan, kjer jespovedoval sv. p. Leopold. Če bi bili dijaki šev samostanu, bi po pripovedovanju br. Metoda,po vsej verjetnosti bili vsi pobiti.Prvi letnik bogoslovja je končal v Benetkah,leta 1946 se je vrnil v Škofjo Loko, končalbogoslovne študije in 1. avgusta 1948 ga je vsamostanski cerkvi sv. Ane v Škofji Loki škofVovk posvetil v duhovnika. Naslednje leto jebil vpoklican k vojakom. Po vrnitvi je bil petkaplan pri sv. Jakobu v Škofji Loki, potemdve leti pri sv. Jožefu v Mariboru in pet letv Vipavskem Križu. Tri leta je bil župnik vKromberku, potem pet let na Ptuju in dveleti bil kaplan v župniji sv. Andreja v Černečahpri Dravogradu, dve leti je opravljalduhovniško službo v Krškem, šest mesecevje bil vikar namestnik v župniji Velika Polana,pa spet tri leta v Škofji Loki, leta 1976nastopi službo upravitelja samostana v Krškemdo leta 2007. Zadnji dve leti je bival vsamostanu Ljubljana – Štepanja vas.Vmes je dve leti presedel v zaporu. Dne 16.julija 1952 je bil aretiran zaradi verbalnegadelikta, ker je rekel, da so komunisti zažgališkofa Vovka. Ko je bil v Kranju v preiskovalnemzaporu se spominja, kako so ganekega dne v popoldanskem času, ko je bilonajveč ljudi na cesti, peljali vklenjenega meddrugimi kriminalci v redovniški obleki podmočnim policijskim nadzorom skozi mestoin ga tako hoteli do konca ponižati.Bil je priljubljen povsod, kjerkoli je deloval.Znal je privabiti mlado in staro in cerkve sobile polne otrok… Pokojni br. Metod je bil kaplanv Mariboru pri sv. Jožefu, ko sem se leta1955 odločil, da tudi sam postanem kapucin.Tudi njemu dolgujem svoj redovniški poklic.Z izredno vdanostjo je sprejemal kalvarijosvoje bolezni, globoko hvaležen vsem, kiso bili v tej hudi preizkušnji ob njem in mupomagali. Naj sedaj njegove slepe oči vidijoin večno zrejo srečo nebes.br. Robert PodgoršekVabilo v AssisiŠolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja vabimo na pešromanje v Assisi po novi romarski poti Assisiana. Romanjez naslovom: »To hočem, to iščem, to srčno želim storiti,« jenamenjeno mladim od 18. do 30. leta in bo trajalo od 1. do14. avgusta 2009.Voditelji: s. Polonca Majcenovič in s. Urša Marinčič terkapucin br. Jurij Štravs. Podrobnosti in prijave do konca aprilaoz. čim prej na 031 463 164.30 31

v juliju 2009Molitvena navezaMolitiza dobre družinein duhovne pokliceKaj je molitvena naveza?To je naveza tistih, ki čutimo, da so dobredružine in duhovni poklici nekaj lepega indobrega. Ker jih cenimo, smo pripravljenizanje dnevno zmoliti: Frančiškovo molitev:»O vzvišeni in veličastni Bog,… « in enodesetko rožnega venca.V molitveni navezi za dobre družine induhovne poklice se je nam, kapucinom, pridružilo269 molivcev.Kdor se še želi pridružiti Molitveni naveziza dobre družine in duhovne poklice, naj naSlovenska kapucinska provinca, Mekinčeva 3,1119 Ljubljana sporoči: ime in priimek, če želiprejemati Frančiškovega prijatelja in imetidruge stike z nami, tudi naslov, telefonskoštevilko, elektronski naslov.Člani navezenam želijo povedatiDragi mladi! Občudujem vašo energijo,ki jo izžarevate v današnji svet. Zlasti meprevzame vera v Boga, ki jo izkazujete navaših srečanjih po domovih in naših župnijah.Kljub toliki verski mlačnosti ostajate pokončni,kar je prav, bodite še naprej močni inzaupajte v Božjo pomoč. Bog z vami! To vampišem priletna mama, ki si ne želi vzeti verev Boga, ki sem jo prejela od svojih staršev invzgojiteljev in mi je kot dota v življenju.VeronikaNe bojte se življenja! Poslušajte svojo vest,ki je Božji glas v človeški duši. Sledite torejpredvsem svoji vesti in ne nasvetom raznihmedijev. Ne verjemite raznim horoskopom innasvetom najrazličnejših revij. Mislite s svojoglavo, ne pustite se vplivati idejam, za katereslutite, da niso prave. Vendar recite takole:“Bog, če obstajaš, se mi daj na neki načinspoznati. V današnjem zmaterializiranemokolju je nujno treba plavati proti toku, čene te vrtinec življenja pogoltne. Ne vračajtehudega s hudim. Odpustite krivico, ki steKdor se še želi pridružiti Molitveni navezi za dobre družine in duhovne poklice,naj na Slovensko kapucinsko provinco, Mekinčeva 3, 1119 Ljubljana sporoči:ime in priimek, če želi prejemati Frančiškovega prijatelja in imeti druge stike z nami,tudi naslov, telefonsko številko, elektronski naslov.32jo morda doživeli s strani soljudi. To vasbo osvobodilo in naredilo močne. Opustiterazne zamere in prepričanje v svoj prav. Tovas bo naredilo srečne in mirne in močne. Nebojte se iti k spovedi, saj je to edina pot za novzačetek. Izpolnujte svoje dolžnosti. Najprejopravite tisto delo, ki je težje in zahteva večtruda in prizadevanja. In vsak dan začniteznova, naj vas ne skrbi kaj bo jutri. Zaupajtev Božjo pomoč in varstvo.Janez MrakNa duhovni vikend sem bil povabljentudi jaz, ki tudi sam, kot postulant pribratih kapucinih, z milostjo Jezusa hodimpo življenski poti. Tako sem bil priča hojein veselja vseh, ki skupaj z brati kapucinimolijo za duhovne poklice in dobre družine.Zbrali smo se v Kančevcih v Prekmurjuin tako bili deležni miru in dobrot s stranibratov, krajanov pa tudi miru in SvetegaDuha. Tako smo drug drugemu z zaupanjempribliževali odnos do Božje Besede terodkrivali in poizkusili tudi nove molitvenenačine. Poromali smo še na grob mučencaDanijela Halasa in se priporočili Mariji izTurnišča. Zaključili smo z nekaterimi sklepiza poživitev naše vere in spodbude, da bomozveste priče.Niko ŠušnjarGospod,kaj želiš, da storim?Odkrivanježivljenjske poti za fante• Se tudi v tebi oglaša vprašanje:»Gospod, kaj želiš, da storim?«• Si želiš spremstva pri prepoznavanjuBožje volje za tvoje življenje?• Prav to bi ti v vsej preprostosti radiponudili bratje kapucini v tritedenskiIzkušnji poklicanosti,ki bo potekala od 6. do 25. julija 2009v našem samostanu v Vipavskem Križu.Komu je Izkušnja poklicanosti namenjena?Fantom, ki so dopolnili 17 let (končani tretji letniksrednje šole) in …• bi radi prisluhnili notranjemu učitelju –Svetemu Duhu• želijo z vernim srcem prisluhniti evangelijuin živeti po njem• hočejo preveriti svoj življenjski slog• se hočejo truditi za molk ter so se zato včasu Izkušnje pripravljeni odreči običajnimsredstvom komunikacije (mobitel, internet …)• so pripravljeni sprejeti program Izkušnjepoklicanosti ter pri njem polno sodelovatiKje: Kapucinski samostanVipavski Križ 12, 5270 AjdovščinaKdaj: 6. do 25. julij 2009Info: br. Jože Smukavec041/860 350, joze.smukavec@rkc.siSlovenska kapucinska provincaMekinčeva 3, 1119 Ljubljanahttp://kapucini.rkc.si

Delavnice molitve in življenja25 let delavnicmolitve in življenjav svetuin 15 let v Sloveniji»Eno je beseda Bog, drugo je Bog sam.Eno je beseda ljubezen, drugo je ljubezensama. Razum nam pravi, da ogenj opeče,vendar je nekaj drugega dati roko v ogenjin občutiti, kako ogenj žge. Vemo, da vodagasi žejo, vendar če hočemo občutiti, da jores pogasi, moramo v poletni vročini popitikozarec sveže vode. Vemo, da je neka simfonijaveličastna, vendar je nekaj drugega, če obposlušanju tudi vzdrhtimo. Vemo, da je Bogljubezen, vendar je nekaj drugega, če smoganjeni do solz ob neskončno ljubeči bližininašega Očeta.«Tako je v uvodu v Priročnikvoditeljev Delavnic molitve inživljenja zapisal ustanoviteljDelavnic, br. Ignacio Larrañaga.Pred 25. leti je še dejal: »Prepotovalsem mnogo dežel in ženekaj let ugotavljam, da na splošnonihče ne uči ljudi, kako najmolijo. Cerkvene skupine velikorazmišljajo in tako so nastaleobsežne študije o Božji besediv svetopisemskih krožkih inraznih krščanskih občestvih.Vendar v teh primerih nihčene uči moliti, vsaj ne načrtno,postopno in usmerjeno, medtempa ljudstvo umira od lakotepo Bogu.«veku resnično pomaga vzpostaviti pristenin oseben odnos z Bogom.Delavnice molitve in življenja je v Slovenijo»prinesel« br. Štefan Kožuh. Verjetno ninaključje, da je za Delavnice prvič slišal ravnov Assisiju, pred Porciunkulo, in jih takojprepoznal kot dober in organiziran načinuvajanja v molitev. Leto dni kasneje, torejleta 1994, sta z br. Markom Senico v Ljubljanivodila prvo Delavnico molitve in življenja s 23udeleženci. Od takrat je v Sloveniji potekalože okrog 350 DMŽ, njihove evangleizacije paje bilo deležnih preko 3600 udeležencev. Trenutnoje v Sloveniji 26 voditeljev, ki se vsakoleto skupaj z lastnimi družinami zberemo nabinkoštnem srečanju, neizmerno hvaležni zavse milostne darove, ki jih Gospod naklanjaDelavnicam in po Delavnicah tudi voditeljem,udeležencem in njihovim družinam.Odzivi udeležencev so vedno zelo pozitivni,marsikomu Delavnice molitve in življenjaspremenijo življenje, njihov pogled na Boga,predvsem pa njihove skrušene odnose dobližnjih. K temu jim pomaga tudi eden odmolitvenih načinov, ki sovpada s tokratnotemo Frančiškovega prijatelja: sprejemajočeodpuščanje. Tudi vi ste povabljeni, da v tihotisvojega srca s pomočjo Kristusove brezpogojneljubezni, sprejmete človeka, ki vam greniali kako drugače otežuje življenje.V spomin si prikličite človeka, ki vam jenajbolj zoprn in do katerega v tem trenutkučutite največji odpor. V zbranosti in mirupočasi izgovarjajte naslednjo molitev:O Sveti Duh, silna moč Boga, naredi v temtrenutku čudež, da bodo moja čustva enakaJezusovim.Moj Gospod Jezus Kristus, ki si umrl invstal v novo življenje, vstopi v mojo notranjost.Naj bo vse moje bitje popolnoma tvoje.Bodi živo navzoč v mojem telesu in v mojemduhu! Naj bo povsem tvoje vse to, kar čutim,Prav zaradi te »lakote po Bogu«, ki jo je br.Larrañaga opazil pri ljudeh, se je na osnoviglobokega lastnega izkustva molitve odločilponuditi premišljen in organiziran program,po katerem se lahko naučimo, kako postatiGospodovi prijatelji in učenci.Pričel je s petdnevnimi duhovnimi vajamiv tišini z naslovom Izkušnja Boga, kjer jeslušateljem ob lastnih katehezah posredovalnove, drugačne molitvene načine. Kmalu paje na pobudo udeležencev, začel razmišljati,kako bi to petdnevno srečanje intenzivnejevpeljal v vsakdanje življenje. Tako so leta1984 stekle prve Delavnice. Njihova oblikase je z leti brusila in utrjevala ter se končnoizoblikovala v Priročnik za voditelje,po katerem Delavnice molitve in življenjavodimo vsi voditelji po vsem svetu. In pravta Priročnik je leta 1996 začasno, leta 2002pa dokončno potrdil Sveti sedež. Tako hiterodziv Cerkvenega vrha je bil vsekakordokaz, da je delo br. Larrañage in njegovihvoditeljev tista nova evangelizacija, ki človseto, kar mislim, vse to, kar sem, vse to,kar imam. V tem trenutku naj tvoja občutjapostanejo moja občutja, tvoja čustva moja čustva,tvoje oči moje oči, tvoje roke moje roke.Jezus Kristus, vsemogočni in ljubečiGospod, pomiri v meni to neznosno mukosovražnosti, ki jo čutim do tistega človeka.Čutiti želim to, kar v tem trenutku ti čutiš donjega, to, kar si ti čutil, ko si zanj umiral nakrižu. Ti mu odpusti znotraj mene. In z mojimičustvi, preoblikovanimi v tvoja čustva,mu odpusti in ga ljubi znotraj mene, namestomene, z menoj; želim mu odpustiti, kakor muti odpuščaš; na to bitje želim gledati s tvojimiočmi, ga objeti s tvojimi rokami. Rad gaimam. Razumem ga. Odpuščam mu. Ljubimga kakor ti, kakor ti, moj Gospod.Tisti človek, ti, o Jezus, in jaz smo postalieno; v enem tesnem objemu trije: on, ti injaz; jaz, ti in on; ti, on in jaz v enem in istemobjemu; to je več kakor le odpuščanje: tistegačloveka zdaj razumem, ljubim ga, rad gaimam...Še nekaj minut nadaljujte vajo in v svojinotranjosti obnavljajte to občutje.Več o DMŽ na dmz.rkc.si.Pripravila Breda Bider34 35

Sveti zakonciMed ljudmiPoročeni svetnikiV svojem življenju sem se velikokratzatekla k svetnikom v molitvi ali pa jihprosila za pomoč. Pravzaprav to počnemše vedno. Ko sem bila majhna, sem z občudovanjemposlušala babico, ki je poznalaveliko svetnikov in je natančno vedela, kdajje potrebno katerega klicati na pomoč. Samasem pridno posnemala babičin način, sajse je kmalu pokazal kot uspešen. Tako semse potem, ko sem odšla (sama) v Ljubljano,seznanjala z življenjem svetnikov in iskalatiste skupne točke, ki so me navdihovalev mojem vsakdanjem življenju. In vse jebilo lepo in prav, dokler se nisem poročila.Takrat pa sem naletela na zanimivotežavo: ko sem želela spoznati svetnike, kibi mi bili vzor in ki bi me »bolj razumeli«v zakonskem življenju, sem naletela nazanimivo spoznanje. Ugotovila sem, da jeogromna večina teh, ki jih Cerkev časti kotsvetnike in postavlja za vzor krščanskegaživljenja, bilo tako ali drugače samskih. Biliso redovniki, redovnice, duhovniki, škofje,papeži, puščavniki, misijonarji, skratka ljudje,ki so imeli obljubo čistosti ali so zaradiBožjega kraljestva ostali neporočeni. No,če sem natančna, je v vrsti svetnikov tudinekaj teh, ki so bili poročeni, vendar pa jenjihovo svetniško življenje »prišlo na dan«šele po smrti njihovega partnerja ali pa soimeli zasluge za narod (na primer različnikralji, knezi, plemiči).Izbor svetnikov je vedno imel prvorazredenpomen v življenju krščanske skupnosti,saj je nudil vzorce življenja ali pa je zaradinjihovih osebnih zaslug vzpodbujal posebnebožje milosti ali čudeže. Blagodejni vplivivelikih svetniških likov, ki so na vzorennačin izpričali kreposti vere, doslednegaživljenja po evangeliju, darovanju lastnegaživljenja za širjenje božjega kraljestva, soočitni tudi v življenju vsakega današnjegakristjana. Tudi danes, tako kot nekoč, nasnekateri primeri svetništva ganejo in privlačijooziroma nas spodbudijo k dobremu.V tem kontekstu je dandanes, ko velikogovorimo o pomenu in vlogi laikov v Cerkviin še več o pomenu družine, bolj kot kdajprej potrebno poznavanje svetnikov, ki soživeli družinsko življenje, poznali njegovebolečine, tegobe in radosti. Tudi papež JanezPavel II. se je tega zavedal, zato je leta2001 v svetništvo povzdignil prvi zakonskipar Mario in Luigija Beltrame Quattrocchi,ki sta živela in umrla v 20. stoletju. V naslednjištevilki Frančiškovega prijatelja juboste pobližje spoznali. Želim vam mir invse dobro!Alenka FrasCin cin s čisto tapravim brinjevcem...v Limi!Na kratko vam sporočam, da smo nazdravilis čisto ta pravim brinjevcem, da je do zadnjegakonca zadišalo po kraških gmajnah. Toje bilo v Peruju, kamor sem spremljal delavce,ki že nekaj let delajo za druge. Lani v Vietnamu,predlani na Slonokoščeni obali, letos paso dobrote bili deležni v Mestu otrok v Limi,kjer smo pred dvema letoma bili že z mladimi.Gospod nam je pričaral se eno kratko(sladko) medslovensko srečanje.Br. Vlado in Daniel sta Andrejo in Sabino(dve misijonarki – Slovenki, ki sta prišli naobisk, odpeljala v velik salon, kjer so »siestovali«naši vrli Primorci.Več ali manj so bili vsi s svojo kodo:Za letošnjo akcijo so si zastavili ambiciozenprojekt:Tako je izgledalo na koncu našega kratkegasrečanja:Župnik Marjan Škvarč iz Pivke in zadajstavba, ki jo je ekipa v pičlih 4 dneh pokrila!Živela ekipa!Vsega skupaj je bilo 700 m 2 , alipa še več.Ekipa pa je potem šla za nekaj dni poPeruju, da je osvojila Machu Picchu in videlaširjave jezera Titicaca, br. Vlado pa s sprijateljemDanielom visoko v Ande v njegov rojstnikraj Acobamba ter za nekaj dni k njegovimbratom in sestram v Chosico (predmestjeLime). Vsi smo bratje in sestre – to sem čutilna svoji koži.br. Vlado Kolenko36 37

Iz kapucinskega svetaBrazilija13. februarja letos so bratje kapucini izRio Grandeta v Braziliji praznovali stoletnicoizdaje časnika “Corriere Riograndense.”Zgodba tega časopisa se je začela v letu 1909z naslovom »La Libertà«. To izdajo je začelškofijski duhovnik. Leta 1917 pa so urejanječasopisa prevzeli bratje kapucini iz provinceSavoja. Časopisu so spremenili ime »LaStaffetta Riograndense«. Izhajal pa je enkrattedensko. Leta 1921 pa so ta časopis lahkoizdali že vsak dan z vsemi sporočili, novicamiin članki. V letih 2. svetovne vojne, leta 1941,pa je dobilo sedanje ime »Corriere Riograndense«.Leta 1952 pa je bil uspeh časopisa zelovelik zato so ustanovili založbo “São Miguel”.Dnevna naklada časopisa je 15.000 izvodov.Glavne teme časopisa so dogodki in člankio Cerkvi, kulturi, umetnosti, zdravju. Ta časopisse je povezal še z drugimi medijskimisredstvi, predvsem se je uspešno povezal skapucinskim radijem, ki se na jugu že 60 letoglaša preko frekvenc Ria grande.Tanzanija30 bratov kapucinov, iz 25 različnih afriškihdržav, je skupaj odkrivalo, kako živetisvoje poslanstvo v teh težkih razmerah. Bratekapucine je ob tem srečanju nagovoril br.Mauro Jöhri, ki je generalni minister bratovkapucinov.»Apostolat bratov kapucinov je živeti vsvetu kot evangeljsko bratstvo, v preprostosti,resnici in veselju.« Po delavnicah so bratjeodkrivali lepoto bratskega življenja in majhnosti,spregovorili pa so tudi o realnosti gledeekonomije in pogledali razmere revščine vAfriki. Br. Mauro je poudaril, da so identiteta,vzgoja in bratska ekonomija znamenjanašega življenja. Spodbudil pa jih je, da se jenenehno potrebno spraševati, kdo smo in kajželimo sporočiti z našim življenjem. Velikahvaležnost je izzvenela tudi za navzočnostbratske karizme v teh afriških krajih.RimOd 26. - 27. januarja so se posebej zbralipredstavniki provinc, ki so odgovorni zasolidarnost. Predvsem so izpostavili osebnodržo solidarnosti. Za geslo so si izbrali: »Da,skupaj zmoremo!« Ta moto jim daje velikooptimizma, veselja in pravega duha, da bodozares zmogli podariti tisto moč bratstvu, ki jepotrebna, da bi tudi vsak brat osebno odkrillepoto te globlje solidarnosti. Predvsem pavidijo, da je ta tema potrebna, ker so v mnogihdeželah bratje že zgubili solidarnostno dimenzijo,le to pa je lahko spodbuda in upanje,da se bo Frančiškov duh še naprej širil.ČilePred pol stoletja so v Osorn v Čile prišlibratje kapucini iz Nizozemske. To je najugu te države. Geografska naselitev je bilapopolnoma drugačna kot danes. Ljudje sobivali po hribih, razpršeni zelo daleč naokrog.Živeli so zelo primitivno, niso poznali cest,do njih se je dalo priti samo po stezah. Zatoso misijonarji imeli precej problemov priodkrivanju kristjanov in pri krepitvi njihovevere. Bratje so videli, da so ti ljudje tudi medseboj zelo odtujeni. Nemogoče biti kristjan,če nisi prej človek. Bratje so spoznali, da bilahko preko radija in radijskih valov začeli zosveščanjem in povezovanjem ljudi. In res,radio “La voz de la costa” letos praznuje že 40let povezovanja in osveščanja ljudi. Radijskivalovi pa omogočajo ljudem, da prisluhnejoBožji besedi in oznanilu, spodbudi in duhu,ki ga Božja beseda prinaša.RimBratje kapuciniiz različnihkoncevsveta so se začelipovezovatitudi prekointernetnihstrani. To jimbo pomagalo,da se bodolahko prekotega medija šebolj povezaliin se preprostopozdravili,si izmenjalinovice, ki sopomembne zavse. Hkrati paje to znamenje globalnega povezovanja medbrati, kjer si pomagajo pri iskanju možnostioznanjevanja vesele vesti -evangelija. Te naslovestrani pa dobite na glavni strani kapucinskestrani www.ofmcap.org (ta povezavaje možna tudi iz slovenske kapucinske strani:http://kapucini.rkc.si).Pripravil br. Jožko Smukavec38 39

KnjigaOb ve sti laVse dogajanje najdete tudi na: http://kapucini.rkc.siIran se prebujaŠirin EbadiOkoli poldneva nam je začelo zmanjkovatienergije in eden od odvetnikov je mlademuvojaku v dvorani naročil, naj nam prinesečaj. V trenutku, ko je pladenj s čajem prispel,smo ponovno sklonili glave. Prišla sem domesta, ki je bilo bolj izčrpno in zgovornejše odprejšnjih, zato sem upočasnila branje, da bi sebolje osredotočila. Šlo je za zapis pogovora medvladnim ministrom in članom voda smrti. Koso moje oči prvič preletele stavek, ki me je imelpreganjati v letih, ki so sledila, sem mislila, dasem se zmotila. Pomežiknila sem z očmi, todaponovno je zazijalo vame. »Naslednja, ki morabiti umorjena, je Širin Ebadi.« Jaz. ….Šele po večerji, ko sta šli hčerki spat, semse izpovedala svojemu možu. »Tako, nekajzanimivega se mi je danes zgodilo med delom,«sem začela.Ravno prejšnji vikend smo bili na nekemsrečanju in med pogovorom je padla besedatudi o knjigi Iran se prebuja, ki je bila ravnov branju in se je zdelo kar malo neverjetno,da bi lahko bila v sedanjem času resnična.Ampak ravno naša gostja je bila prejšnje letotam in ob njenem pripovedovanju je knjigadobila še dosti realnejše podobe.Avtorica Širin Ebadi je namreč Iranka,ki je leta 2003 dobila Nobelovo nagrado zamir. Po poklicu je pravnica, poročena, matidveh hčera.Njena mladost (sorazmerno lahko in zavitav vato) jo je pripeljala do podpornice islamskerevolucije, ki pa ji je po zmagi odvzelatemeljne pravice. Vendar kljub krivicam (bilaje tudi zaprta in na seznamu tistih, ki so bilidoločeni za usmrtitev) in kljub zgledu velikegaštevila svojih sodržavljanov ni zapustiladomovine. Takoj ko so okoliščine dovoljevale,je spet odprla odvetniško pisarno in začelasprejemati težke primere, ki so (in še) kažejona stanje iranske vlade.Knjiga, ki se da prebrati na dušek, ne govorisamo o njeni življenjski usodi, ampak prekopripovedi spoznamo tudi zgodovino Irana inodnose, ki vladajo v državi in tudi tiste, ki sovzpostavljeni do ostalega islamskega pa tudizahodnega sveta.Knjiga je izšla pri celjski Mohorjevi družbi2008.Kančevci17. - 19. april 2009: Svetopisemske Figure.Vodita: Pavla Zrim in br. Primož Kovač17. – 19. april 2009: Duhovna obnova zadedke in babice. Vodi: dr, Marija Sraka25. april – 2. maj 2009: Teden zdravilnegaposta. Vodita: Ruth Müller-Wick, br. MihaSekolovnik22. – 24. maj 2009: Duhovna obnova zaFrančiškov svetni red. Vodi: br. Primož Kovač29. – 31. maj 2009: Sama, sam z otroki. Vodi:mag. Dušica Grgič, univ. dipl. psih. in br. PrimožKovač12. – 14. junij 2009: S pesmijo in plesomslavimo Gospoda. Vodita: Ruth Müller-Wick,br. Miha Sekolovnik19. – 21. junij 2009: Uvajanje v kontemplacijo.Vodi: br. Miha Sekolovnik24. – 29. junij 2009: Izkušnja Boga. Vodi: br.Štefan Kožuh.3. – 5. julij 2009: Uvajanje v meditacijo. Vodi:dr. Marija Sraka3. – 12. julij 2009: Kontemplativne duhovnevaje. Vodi: br. Miha Sekolovnik5. – 10. julij 2009: Osebno vodene duhovnevaje. Vodi: dr. Marija Sraka12. – 18. julij 2009: Počitnice za razvezanestarše in njihove otroke. Vodita: br. PrimožKovač in Vilma Moderc19. – 25. julij 2009: ADAM 2009 – angleščina.Vodi: br. Jurij Štravs s sodelavci in animatorji26. julij – 1. avgust 2009: Slovenskimednarodni počitniški teden za družine.Vodijo: Sten Vilar, Pavel Zablatnik, br. StaneBešter in sodelavci)Prijave in informacije: Dom duhovnosti,Kančevci 38, 9206 Križevci v Prekmurju, tel.: (02)554-11-38, (02) 554-10-78, (041) 705-042, E-pošta:dom.duhovnosti.benedikt@rkc.siFrančiškova mladina30. april – 2. maj 2009: Kolesarjenje poSloveniji. Prijave in informacije: Tomaž Paljk,tel.: 041/291-8862. maj 2009: Sostro – piknik za Frančiškovomladino. Informacije: Kristina Vrčon,tel.:031/298-838Romanje v Assisi5. – 12. avgust 2009: Romanje v Assisi - zamlade. Naslov romanja: Sprejmi ta dar. Cena110€. Prijave in informacije: br. Vlado Kolenko,tel.: 041/611-091, e-pošta: vlado.kolenko@rkc.si16. – 25. avgust 2009: Assisi s kolesom.Kolesarjenje za fante. Prijave in informacije:br. Vlado Kolenko, tel.: 041/611-091, e-pošta:vlado.kolenko@rkc.si40 41

Ali veš ...Ujeto v objektivSte vedeli, da …• da so Havaji edina Ameriška država, ki gojikavo?• da je mladič kenguruja velik okrog 3centimetre, ko se skoti?Kaj je bila prva matematična naloga vSvetem pismu?Božje naročilo Adamu in Evi: » Pojdita in semnožita!«Kaj je bila Noetova največja skrb?Par komarjev… inluč ti bosvetila,kakordan…Samo,da nepade čezzidko bom velik, bom mojster… da okrog Jupitra kroži do sedaj opaženih 63naravnih satelitov?• da je sivi sokol najhitrejše bitje na zemlji?Pri spustu lahko doseže hitrost do 320km/h.• da je časopis Times leta 1816 označildunajski valček za nemoralni ples?• da se Rim imenuje večno mesto, ker jevseskozi od svojega nastanka glavnomesto?• da se tekila izdeluje iz korenine neke vrstemodrega kaktusa?• da je gepard edina mačka, ki ne more skritisvojih krempljev?• da Italijani kličejo Miki Miško Topolino in daje njegovo prvo ime bilo Mortimer?• da so slonji okli v bistvu njegovi sekalci?• da so vsi labodi v Angliji v lasti angleškekraljice?• da je netopir edini sesalec, ki lahko leti?• da je pravo ime Johna Wayna bilo MarionMorrison?• da se kamelje mleko ne sesiri?• da Kitajci pravijo kitajskemu zidu ČangČeng?• da so Filipini edina država na svetu, ki imazastavo drugačnih barv v miru kot vvojni?Ko Adam in Eva nista poslušala Boga, staonadva jedla.Ko ni poslušal Jona, …Da, res smo potomci Adama in Eve. In ne,dedek ju ni poznal osebno!!Le kajbo storilaz njim?SlavimoGospodaFrančišek nasžepričakujeto ulicosva naredilienosmernoČlovek, kje si?Ne skrivajse…42 43

Gospod Bog, naše življenjeje kakor poljska roža:krhko in občutljivoin vendar preprosto in lepo,blizu je tisočem drugih življenje,ki z nami delijoisto nebo in isto soncein istega Očeta, ki je v nebesih.www.foto-nastran.net