2003/4, Človek - Bratje kapucini

Intervju z Julijo Klanj{~ekPrihod Jezu{~kalahko marsikajspremeniTokrat bi vam v pogovoru rada predstavilamlado in obetavno ustvarjalko, JulijoKlanj{~ek. Njena odprtost, preprostost iniskrenost me je nagovorila in to `elim delititudi z vsemi, ki prebirate te vrstice.Se nam lahko za za~etek predstavi{?Sem Julija, prihajam iz male vasice priKapeli blizu Radenec. Obiskovala semSrednjo glasbeno {olo v Mariboru inmaturirala iz kitare in uresni~evala mojoveliko `eljo, to je petje. Vpisala sem {tudijdefektologije, `al pa zadnje ~ase ni to kar bisi `elela in bi najraje zajadrala nazaj vglasbene vode. Na splo{no mi najve~ pomeniglasba in to kar ob njej ~utim in verjetno jeto tisto kar bi rada delala. Kdor me pozna,me najprej pove`e s kitaro, potem s petjemin nasploh z glasbo. Vsem je bilo ~udno, dasem se odlo~ila za {tudij defektologije,verjetno pa se da po ve~ih poteh priti dotistega, kar si `eli{.In zakaj si se navkljub vsemu odlo~ila za {tudijdefektologije?V srednji {oli so vsi nekako zatirali mojo`eljo po glasbi. Ne morem re~i talent, kermislim da je prej treba veliko delati in {elepotem pride talent do izraza. Vedno sem si`elela delati v glasbi – `e od vrtca naprej(Julija nastopa, Julija igra…). To mi jepre{lo v navado in ko sem se v srednji {oli`elela vpisati na glasbeno akademijo, so miv bistvu prvi~ rekli, da nisem sposobna.Rekli so mi: »Brez veze, da gre{ nasprejemnega, ker ga ne bo{ naredila.« Te`koje, ko si nekaj zelo `eli{ in prav tista oseba,ki ji verjame{, da obvlada zadevo, re~e, danisi sposoben in nisi dovolj dober. Mislilasem, da se moj svet podira, da je vse padloname in na podlagi tega sem se odlo~ila zadefektologijo in da kasneje specializiramglasbeno terapijo. Mislim, da se da z glasboiz ljudi izvabiti veliko pozitivnega. Vse nasspremlja glasba. Glasba, ki jo radi sli{imov nas vzbudi dobro voljo, nas po`ivi, je izvirnovega upanja. In ~e to zna{ tudi strokovnoin si strokovno podkovan, da prav zna{(kdaj, ob kaki priliki, komu, kak{naglasba), je to to.Na festivalu ritmi~no duhovne glasbe si s svojopesmijo Poleti, pokazala, kako lepo zdru`i{strokovno plat in vsebino pesmi. Lahko na kratkopredstavi{ tvojo pot ustvarjanja pesmi?Nimam dolo~enega kraja, ~asa… Enob~utek. Kot takrat, ko smo la~ni inmoramo jesti, tako pi{em pesem in skozikitaro in petje izrazim tisto kar je v meni.Ko se nam »zlu{ta« kaj sladkega, sinama`emo marmelado na kruh, tako, ~eimam lepe misli in ~e sem sre~na, nastajajovesele melodije, vedno pa se besedilanana{ajo na tisto kar se mi dogaja. Ve~ alimanj je v krogu prijateljev, dru`ine. Mojepesmi so vedno odraz tistega kar nosim vsebi. Ne pi{em besedila, kjer se ne bomna{la, vedno so na podlagi tega, kar se9

10dogaja ali pa si `elim, da bi se. Potustvarjanja besedil pa je povezana z mojimodra{~anjem. Za~ela sem pisati otro{kepesmice s preprostimi akordi, z besedilom,ki se je na vsakem koncu vrstice rimalo inbrez kompliciranja. Kasneje, ko semodra{~ala z muziko, pa sem za~ela malo boljodkrivati ~esa sem sposobna. Za~ela semse izra`ati metafori~no, `elela sem dolo~enafrazo razumeti samo jaz. Na~in izra`anjase odra`a tudi pri pesmih.Na zadnjem pevskem koncu tedna si bila na{a gostjain nekdo od udele`encev je rekel, da je bila tvojapredstavitev pesmi zanj duhovna obnova. Lahkopove{ kaj tudi o odnosu ti-Bog, vajinem prijateljstvu,nenazadnje ga odsevajo tudi tvoje pesmi?Imam zelo mo~an ob~utek, da je Bog zmano, ali da mi po{lje angel~ka, ali da mepotola`i in se k njemu lahko zate~em ali mije drugi o~ka ali druga mamica, {e posebejzdaj, ko sem v Ljubljani. Ker je tako doberprijatelj, se na Boga avtomatsko nave`e{.Kdor ima dosti dobrih prijateljev, se na njihobrne, ko potrebuje pomo~ in jih rabi. Tudijaz imam dosti prijateljev. Ko pa pi{empesmi, sem ve~ ali manj sama in poslu{amkaj mi pravi in sli{im in pi{em…Med mladimi je najbolj znana tvoja pesem Poleti.Nam lahko pove{ kaj o sporo~ilu, vsebini te pesmi?Napisana je bila za enega prijatelja, kimu je umrla babica v tistem ~asu. To pesemsem v bistvu napisala, ker sem tako ~utilain sem to morala dati skozi pesem inbesedilo ven. @elela sem mu povedati, dani ni~ tako hudo,da ne bi Bog naredil bolj{e,da ne bi poletel in bil z angel~ki in z Bogom,pozabil skrbi, da bi ~util, sli{al, molil, kar~uti{, vidi{, sli{i{, ko je vse vredu. Verjetnomu bom {e enkrat povedala zakaj je bilo tonapisano, ker ne ve, da je bilo za njega.S festivalom ritmi~no duhovne glasbe si prejneznana Julija postala znana. Morda kaj o temprehodu?V za~etku mi je bilo prav ~udno, ko sembila pri ma{i, na duhovnih vajah, nafakulteti: »A ti si pa tista Julija!« Verjetnonisem bila niti tako pozorna na to, ker mini bilo pomembno, da bom znana. Pomembnomi je, da vedo, kaj sem `elelasporo~iti in je to en prijatelj ali pa tiso~i.Pa tvoj prosti ~as?Vse se vrti okrog ustvarjalnosti. Vprihodnosti bi rada izdala pesni{ko zbirko,ker imam dosti tega materiala, rada ri{em,rada imam `ivali. Zdaj, ko nimam kitare (tuv Ljubljani), poslu{am glasbo… Radarazveseljujem prijatelje. ^e imam trohico ~asa,grem nekaj narisat, napisat ali izrezat zaprijatelje. Veliko ~asa gre tudi za {tudij.Pri svojem {tudiju pa verjetno pogre{a{ glasbo?Tako zelo, da ne vem, ~e bom vztrajala vsmeri {tudija defektologije… Mislim, da nebom sr~na, dokler ne bom uresni~ila svojih`elja. Slediti moram svojemu cilju, je pamnogu poti, da pridemo do njega.Bli`amo se bo`i~nim praznikom, ki jih ponavadipre`ivimo v krogu dru`ine. Kaj ti pomeni dru`ina?Dru`ina je po moje prvi prostor, kjerlahko poka`e{ kdo si, kjer lahko poka`e{,da ljubi{ in ima{ rad. ^e je v otro{tvu, letihodra{~anja, dru`ina tista na katero senave`e{, recimo mama tvoja najbolj{aprijateljica, pa ~e se lahko o~etu izpove{ inste zbrani v krogu, kjer si lahko delite skrbi,je to ena najlep{ih popotnic v `ivljenje. ^e vdru`ini ni urejeno, tudi kasneje ne bo, ~epa v dru`ini vlada mir, razumevanje inmedsebojno zaupanje, ima{ zajeten kupprtljage za pot `ivljenja. Meni dru`ina velikopomeni, pa ~eprav ni vse z ro`icamipostlano. ^e se trudimo skupaj in delujemokot celota, tudi te`ave minejo. Treba jegraditi na zaupanju, ne lagati. Za dru`inolahko re~e{: »To pa je moje! To je moj dom.Tu pa je moje srce! Sem lahko pridemkadarkoli…«Bo`i~. Kako ga do`ivlja{? Prej si omenila, da radari{e{. Kako bi ti to narisala?Bo`i~ je praznik dru`ine. Svetost, mir,lu~ke, ti{ina, spokojnost, pri~akovanje,

mo`nost za ljubezen, nova odkritja, novaspoznanja… Prihod Jezu{~ka lahko marsikajspremeni, tudi meni je marsikatera vrataodprl. Za Bo`i~ se pomirim. Dosti mi pomeniti{ina, mir in spokojnost. V bo`i~nih dnehje to ~utiti povsod in ob vsem tem sepomirim. ^e bi risala Bo`i~, bi risalaspokojne, zasanjane in pobo`ne obraze, ssvin~nikom ali pa z ogljem.Tema te {tevilke je ~lovek. Kako ti do`ivlja{besedo ~lovek?Sre~a. Otrok. ^lovek ~loveku je nedoumljivobitje. Skoraj ne morem verjeti kajvse se lahko dogaja v ~loveku in ~esa vse jezmo`en, kaj se dogaja v njegovi glavi,njegovih ob~utkih, kaj lahko ~lovek odra`a,ko je sre~en, ko ljubi, ali pa ko je `alosten,jezen, sovra`en… Najbolj fanscinantno mije to, da ne more{ najti dva enaka, da bi veni situaciji dva enako ~utila… Mislim, dase mora ~lovek ravnati po svojih zakonih, vsmislu, da sprejema zakone poslane odBoga: da je iskren, da je po{ten, da ljubiresnico, da ljubi so~loveka, da ljubi Boga,da se trudi biti sre~en. ^e se ne trudi, nisre~en in ne more biti sre~en. ^e si sre~enkot cestar, je bolj{e kot ~e nisi sre~en kotvelik, mogo~en. Zdi se mi, da danes premalocenimo osnovni bit ~loveka, da premalocenimo, da sploh obstajamo. @e to je velikasre~a, da smo sploh lahko tu, da imamo tokar imamo.Ob koncu leta se ozremo nazaj in delamo na~rte zanaprej. Pa tvoji na~rti?^isto konkretno: rada bi se prepisala,kam v smer glasbe in mislim, da bom delalana tem. Želim si enkrat do{tudirati, sezaljubiti, velika `elja pa je {e vedno Gradec,glasbena akademija. Mislim pa, ~e minamenjeno, da po~aka.[e kak{na misel za konec?Treba je pustiti, da je vsak dan lahkotisti najbolj{i dan v letu, v tednu, mogo~e vcelem `ivljenju. ^e pusti{, da gre `ivljenjepo poteh, ki ti jih je Bog namenil in da jevedno zraven in ~e ti da{ prilo`nost dnevu,da{ prilo`nost tudi Bogu! Samo slediti jetreba tistemu, kar si `eli{, kar ti pravi srce.Julija, hvala za prijeten klepet. Naj te dobri O~espremlja z blagoslovom tudi v prihodnje in tipomaga, da iz svojega `ivljenja naredi{ nekajnajlep{ega!Pogovarjala se je Jana Podjavor{ek11

12Na poti svetostiBla`eni AnicetKoplin (1875-1941)^lovek, ki je iz`areval dobrotoin osre~eval drugeAnicet se je rodil leta 1875 blizu Berlina,tam, kjer se sre~ujeta dve kulturi: nem{kain poljska in dve veroizpovedi: katoli{ka inprotestantska. Zato ni ~udno, da je bil njegovo~e Nemec in katoli~an, mati pa Poljakinjain protestantka. Z 18-im letom je vstopil vkapucinski red; star 25 let je leta 1900 pelnovo ma{o. Imel je lepe naravne darove. Bilpa je tudi poln Bo`jega duha. Kar iz`arevalje duha dobrote in notranje sre~e. Zato jebil privla~en in vsi so iskali njegovo bli`ino.Ma{eval je zelo pobo`no in do`iveto.Mnogi so ~utili mo~, ki je takrat izhajala iznjega. V Var{avi je bil znan kot odli~enspovednik. Iskali so ga tudi intelektualci,duhovniki, {kofje.Predvsem pa je bil p. Anicet o~e ubogim.Kapucini so v Var{avi vodili veliko kuhinjo,kjer so dnevno razdelili do 8000 kosil.Glavno Anocetovo delo je bilo, da je 20 let inve~ ljube~e skrbel za potrebna sredstva inzbiral denarno pomo~za to kuhinjo.tudi mnogim brezposelnimje priskrbeldelo, {tudentomomogo~il nadaljni{tudij. Sploh, kdorje potreboval pomo~,se je nanj obrnil.Pri tem zbiranjumu je veliko pomagala njegova duhovitost,vedrina in razsvetljena modrost. Seveda jebil v~asih dele`en tudi poni`anj vsake vrste,celo fizi~nih, kar pa je znal mirno prenesti.Tudi po nem{ki okupaciji Var{ave,septembra 1939, je p. Anicet ostal vmestu. Dela je bilo zdaj {e ve~ in {e te`jeje bilo. Zdaj se je {e bolj `rtvoval. Vendarne dolgo. Po dveh letih so Nemci ukinilisamostan in vseh 22 kapucinov odpeljaliv tabori{~e v Oswiecin – v smrt. Pri hoji vtabori{~e je p. Anicet dobil ve~ udarcev,ker je zaostajal – imel je `e 66 let – povrhpa ga je ugriznil {e njihov pes. Dali so gav blok {t 19, med tiste, ki niso bilisposobni za te`ko delo. To pomeni medtiste, ki so bili obsojeni na smrt, saj sobili brez zdravni{ke oskrbe in so prejemalizelo malo hrane. Tam je vsak dan umrlove~ kot 100 ljudi. Dne 16. oktobra je umrltudi p. Anicet, sestradan od lakote. On,ki se je vse `ivljenje trudil, da je nasi~evalla~ne. Kak{na tragika! Ljudje so ga kmaluza~eli zelo ~astiti. Sedanji pape` ga je leta1999 razglasil skupaj s 4 poljskimikapucini za bla`enega.Ali se tudi ti zna{ `rtvovati za druge? Sijim vsaj malo uslu`en?br. Avgu{tin Cijan

Bo`je stvarstvo okrog nasDragi Gospod!Rad bi se ti zahvalil, da si me tako~udovito ustvaril. Dal si mi ~udovito telo skaterim ti lahko slu`im in prihajam naprotivsakemu ~loveku. Dal si mi o~i, tako lepeso; z njimi lahko opazujem in ob~udujemvso tvojo graditeljsko in stvariteljskospretnost. Opazujem lahko ljudi, tvoje~udovite podobe. Moje o~i me vodijo k tebi.Hvala ti za usta. Z njihovo pomo~jolahko govorim, lahko oku{am vse dobrote,ki si jim dal, da so pognale iz zemlje, za`ivelena zemlji ali v vodah in si jih lahkopripravljamo za hrano. Moja usta spominjajona tvoja, s katerimi izgovarja{svojo ustvarjajo~o besedo. Moja usta mevodijo k tebi.Dal si mi u{esa, da lahko prisluhnemljudem, ki me obdajajo, prisluhnemne`nemu prepevanju sestric ptic, alimogo~nemu bu~anju slapov. Z njimi lahkoprisluhnem tvoji sveti besedi, in ko pravumirjen prisluhnem sli{im tebe, kakone`no in lahno izgovarja{ besede ljubezni:"Bodi ... " Moja u{esa me vodijo k tebi.Dal si mi roke, s katerimi lahko dvigam,premikam, delam stvari; z njimi lahkobo`am in objemam, z njimi lahko pomagambli`njemu. Dal si mi noge, da nosijo to mojetelo po svetu. Mo~ne so in krepke. Hvala tizanje. Moje roke in noge me vodijo k tebi.Dal si mi to ~udovito telo, ki je odsevtvoje lepote in znamenje tvoje dobrote.Hvala ti za razum; zmeraj daje{ obilno, intudi pri tem nisi bil skop. Moje telo in mojrazum mi govorita o tebi in me k tebivodita.Hvala ti, da te lahko poznam; hvala ti,da me osvobaja{ mojih napa~nih navezanostiin moje ujetosti. Hvala ti, da miodpu{~a{. Moje poznanje tebe in tvojeodpu{~anje me vodita k tebi.Prav posebej pa se bi ti rad zahvalil,da si vame polo`il sposobnost ljubiti.Hvale`en sem ti, da me iz dneva v dan u~i{,kaj ta tvoj dar pomeni. Pomagaj mi, da gabom uporabil v tvojo slavo in svojezveli~anje, saj za to si ga namenil.Ljubezen me nepreklicno in nerazvezljivoin za vekomaj zdru`uje s teboj. Hvala tiza ljubezen.13

Fran~i{kovi otroci Frama14Frama obve{~al Bli`ajo se duhovne vaje za Fran~i{kovomladino v Kan~evcih, ki bodo od 26. – 28.marca 2004. Prijavite se lahko `e danes natel. {t. 041/319-027. Na tem koncu tednabomo oblikovali tudi program, s katerimbo FRAMA predstavljala Slovenijo od 21. –23. maja 2004 v Marijinem Celju.l Festival FO in FRAMA bo 8. maja 2003.Praznovali ga bomo skupaj z Narodnimsre~anjem FSR.l Sprejemajo se `e prijave za poletnokolesarjenje v Assisi (041/319-027).Romanje s kolesi bomo najverjetneje za~elina god sv. Jakoba (25. julija) in kon~alina god Janeza Vianneya (4. avgusta). Kotvsa kolesarjenja s Fran~i{kom na kolesudo sedaj, tudi to kolesarjenje ne boSlovenci pri pape`ukolesarska dirka, ampak romanje vpravem pomenu besede. V naslednji {tevilkiFran~i{kovega prijatelja oz. `e prej nainternetni strani FO in FRAMA, bodo danetudi informacije o pe{ romanju protiIz sre~anja Govani verso Assisi

Assisiju. Kolesarji in pe{ci se bodo vAssisiju zbrali in skupaj sre~ali z mladimiiz razli~nih evropskih dr`av, ki bodo obPorcijunkuli priromali v mesto sv.Fran~i{ka.15Pater Vlado KolenkoNa La vernil Konec novembra je potekal kapitelj FSR,ki je prinesel nekaj sprememb tudi za FOin FRAMO. S strani FSR je postala za nasodgovorna Metka Matja{i~ in je takozamenjala Dorico Emer{i~, ki je bila z namiod na{ega prvega kapitlja naprej. SestriDorici se prav lepo zahvaljujemo za prijetnosodelovanje. Zamenjal se je tudi na{narodni duhovni asistent, ki je sedaj p.Andrej Fegu{ (minorit). Hvala p. StanetuBe{terju in p. Primo`u Kova~u, ki sta bilaza na{o duhovno hrano odgovorna v minulihtreh letih. V zboru treh duhovnihassistentov pa bosta sedaj poleg p. Andrejaustvarjala {e p. Janez Papa (fran~i{kan) inp. Vlado Kolenko (kapucin) – verjamem, danam bo skupaj lepo.Pater Janez PapaPater Andrej Fegu{

16Srce mi poje pesem

Znamenje ~asa18Odprimo srca^lovek je isto~asno sramota in ponosnarave. (A. Pope) Ob poplavi modrih mislio ~loveku, me je v trenutku, ko sem se lotilapisanja, zgornja najbolj nagovorila. Ker smovsi ljudje gre{niki, se zagotovo sem ter tjanajdemo tudi v prvem delu misli.In {e drugo razmi{ljanje, ki se me jedotaknilo: Niso ~asi slabi, temve~ ~lovek(John Beaumont). Na robu obupa, voblakih temnih misli, me vedno re{i upanje,ki se je rodilo v teh dneh. Na zemljo je pri{elBog, ki nas ne pusti samih, ki ne obupanad nami, tudi takrat, ko mislimo, da sovsi na nas pozabili in bi se tudi sami najrajeizbrisali.In ~asi res niso slabi, zelo lepo nam je,toda ljudje smo postali slab{i. Ali {epozdravimo soseda, ga sploh povabimo vhi{o in ga iskreno vpra{amo, kako si? Kaj{ele, da bi sprejeli tujca? Ali nismo malcehinavski, ko se vedno znova spra{ujemo,zakaj so ljudje v Betlehemu zaloputnili vrataMariji in Jo`efu? Ali si upamo ~isto iskrenoodgovoriti na vpra{anje: Kaj bi storil/a, ~ebi se na vratih pojavila tuja nose~a `ena inbi me prosila, naj jo vzamem pod streho?^e bi si `e upali sprejeti tujce v hi{o, ali nebi najprej pomislili, kam bi spravilizlatnino, klju~ od avta in na koncu celo no~ne bi zatisnili o~esa, da ne bi ~esapresli{ali?Spomnim se, ko smo se o tem pogovarjaliv tretjem razredu pri verouku. Enaod so{olk je dejala, da bi Mariji odstopilasvojo posteljo. Vsi smo bili prevzeti nadnjeno dobrodu{nostjo. In {e danes verjamem,da bi bil marsikateri otroksposoben odstopiti svojo posteljo veliko prejkot odrasli.Otrok je najbolj iskren, zato je tudiJezus pri{el med nas kot otrok. Pri{el jeprav za vsakega izmed nas – ni nam trebaodstopiti postelje, odprimo mu svojasrca.Mateja Feltrin

MozaikPevski vikend v Kan~evcihZa ta vikend sem zvedela od p. Marka.Seveda sem bila najprej ~isto navdu{ena,saj `e od nekdaj rada pojem in ker sempri~akovala, da bodo z mano {le tudi mojeprijateljice. In potem jaz izvem, da nih~ene gre zaradi {ole! Si lahko predstavljate,da je bil potem tudi moj odgovor: »Jaztudi ne morem, naslednji teden v {olispra{ujejo, jaz se moram u~it in kaj najjaz sploh sama tam delam?« A zvesti p.Marko ni popustil, dokler se v moji glavini pri`gala lu~ka in sem rekla, no jaz pagrem in ne zaradi p. Marka, temve~ zaradisebe. In tako sva se v petek ob 17.00uri odpravila od doma. Seveda s kombijem.Pa boste rekli, zakaj pa kombi? Markomi je povedal, da sama pa `e ne bomna pevskem vikendu, saj bo v Zre~ahnalo`il {e sedem skavtov, s katerimi sembila potem tudi cel vikend. Pot je kmalupostala bolj pestra in zabavna, dokler nismoprispeli. Pri vhodnih vratih v domduhovnosti Kan~evci sta nas prijazno pozdravilaDaniel in p. Stane. Natalija nas jepopeljala, do sob, v katerih smo spali inpo kratkih uricah spoznavanja se je `eza~el program petja. Tam smo tudi dobiliposebne pesmarice s pesmimi, kateresmo lahko odnesli tudi domov. Ve~erje, zajtrkiin kosila so bila tam odli~na! Zve~erpa je bilo bolj malo spanja, saj smo si moralitoliko povedati. Vsako jutro smo imelihvalnice in zve~er ve~ernice. Kaj smo napevskem vikendu sploh delali? V sobotoso k nam pri{li gostje. Prvi gostje so biliskupina Son~ni `arek in druga gostja jebila Julija. Od njih smo se nau~ili velikonjihovih pesmi in zvedeli, kako so nastalepesmi. Druga~e pa smo na pevskem vikenduve~inoma peli. Domov smo od{li v nedeljopo kosilu, {e prej, pa smo imeli sv.ma{o, ki smo jo sami pripravili. Za konecbi se rada zahvalila vsem, ki ste pripravilita pevski vikend in vam prijateljem, ki stebili preprosto tam.Sara Ka~19

20Zgodba o Joni…Kot ponavadi, smo se mladi iz `upnijeSv. Jo`ef (Studenci) odpravili na te`kopri~akovane prve duhovne vaje v novem{olskem letu. Kam gremo je bilo preprostovpra{anje - v Kan~evce, kjer okolje dobropoznamo. Prav gotovo je pomembno, da sepo~uti{ kot doma. Na za~etku smo vsi bilipresene~eni, kako se pravzaprav poznamodovolj. Na{a katehetinja Fani in br. Matejsta pripravila igrico, v kateri je bilopomembno tisto, kar drugi mislijo o tebi.Mislim, da je to bil lep uvod. Kar nas je {ebolj razveselilo, je bil temelj na{ih duhovnihvaj - pesmi skupine Mana, ki nas jenavdu{ila, odkar smo jo prvi~ sli{ali!Pogovor s p. Mihom je bil zanimiv, kotvedno. Pomagal nam je pri spovedi in vpra{alismo ga lahko karkoli, kar nas je zanimalo.Kar je sledilo v nadaljevanju je bilo zavse nekaj starega, ampak tudi veliko novega!Zgodbo o Joni in veliki ribi vsi poznamo?(Halo,kdo pa jo ne?!) Na zabavenna~in smo jo spremenili, da je bistvo ostalo.Najprej smo seveda pogledali risanko… Nevem, odkod na{ima duhovnima voditeljematako zanimiva ideja! Namre~, zgodbo o Jonismo prevedli v na{ jezik - {tajer{~ino. (Cool,ne?) To nam vseeno ni bilo dovolj. Kotdokaz, da smo se res potrudili na duhovnihvajah, smo posneli CD z zgodbo, efekti,glasovi…Nova izku{nja in nova zabava!Lahko dobimo {e ene duhovne vaje?!Marija GalinecKaj je ~lovek?Je bitje, ki sli{i, vidi, je bitje, ki se znaveseliti radosti, vznemirjati…V strokovni enciklopediji pi{e, da je~lovek - `ivo bitje… V meni pa se postavitakoj vpra{anje, kaj pa ~e, ~lovek vresni~nosti (v sebi) ne `ivi. Bitje oz. telo hodipo svetu, v sebi pa je mrtev! To je najhuj{e!Ali se kdaj v sebi vpra{amo, kako sepo~utimo sedaj in ~e smo danes `e kajdobrega storili?Mnogokrat sama sebe vpra{am, kaj midajo moji »druga~ni« ljudje? Ali jih znamosprejemati? Gotovo me sedaj ne razumete,kaj mislim z besedico »druga~ni«. Mi se {emed seboj, ki smo in se imamo za»normalne« ne znamo sprejemati, kaj {ele,da bi v celoti razumeli in sprejemali»druga~ne« ljudi?^lovek brez ~loveka ne more, kajtisamota ni nikogar{nji poklic. Poklicanismo za~utiti drugega, ustvarjati dru`inoin `iveti kot bratje in sestre (v poslaniciLu~ miru).Poznam fanta, ki je slep in je potrebenpomo~i na vsakem koraku. Zelo slabo imarazvito ro~no motoriko, njegova govornamotorika pa ni ni~ razvita. On me u~i inpomaga pri mojem notranjem rojstvu. Zelogloboko ~uti, kdaj jaz nisem razpolo`enaali sem odsotna. To se dobro izra`a prinjegovem vedenju in ne pusti se voditi. Ho~eme dejansko pou~iti: bodi ~lovek in bodisedaj z menoj. Kam se ti mudi in kam hiti{mimo mene?

Moji »druga~ni« so zelo iskreni ljudje inmi pomagajo pri vsakdanjem rojstvu. Aliznamo biti iskreni do drugih in do Boga?V srce se mi je mo~no vtisnil dogodek,ki se mi je zgodil pred leti. Bila sem zelo`alostna in zamorjena. Dejansko sem bilaz mojimi varovanci navzo~a le telesno inmoje misli so odplavale dale~. Pred sebojsem le sre~ala delo, ki je bila moja zaklju~nafaza na delovnem procesu. Naenkrat me jeiz moje odmaknjenosti prebudila mojanajljub{a glasba iz glasbenega stolpa.Glasba je bila zelo glasna, pred seboj pasem zagledala ~rno bu~ko in velike ~rne o~i,ki so mi govorile: »Prosim ne bodi `alostnakajti mi smo s teboj«. V o~i so mi stopilesolze in podarili so mi iskrico za nov dan.Tako malo je potrebno, da smo sre~ni!Mnogokrat i{~emo sami sebe, svoje cilje,sanje, ki niso v Bo`jem na~rtu in hrepenimopo ve~ in ve~ ...Kaj pa ti »druga~ni« ljudje? Odvisni so vceloti od nas in v du{i so bolj bogati, kot mi,ki se imamo za »normalne« ljudi. Prikraj{aniso za mnoge stvari, delijo pa med nas resni~noljubezen. Ali znamo resni~no prisluhniti drugdrugemu in v bli`njemu prepoznati in videtiJezusa? Spomnim se na odlomek iz Svetegapisma, Mt 25,31-45. Ljubezen ima dve obliki:ljubezen do Boga in ljubezen do sebe in na{egabli`njega. Kadar ljubimo le sebe, krademoljubezen Bogu in svetu. Svet pa danes ni~esarne potrebuje bolj, kot pa ljubezen.Prepustimo se Njemu. Jezus namponovno odpira svoje ro~ice in ponuja, da vsebi rodimo resni~nega in novega ~loveka.Blagoslovljene bo`i~ne praznike vam`elim.Mojca Poto~nikprijetnega, toplega, pristnega, tistega, kiprina{a mir.To sre~anje je eno izmed sre~anj, ki seodvijajo v razli~nih krajih Slovenije.Povsod del sre~anja poteka na trgu in zato prilo`nost postavljenem odru. Skupineprepevajo pesmi na temo miru, upanja,zaupanja, ljubezni. To sre~anje se prirejav spomin na dogodek, ki je bil 27. oktobra1986 v Asissiju. Pape` je takrat prvi~povabil predstavnike razli~nih verstev kskupni molitvi za mir. Organizacijskiodbor sre~anja Podaj MI Roko vsako leto,v drugi polovici meseca oktobra, povabina sre~anje otroke, mladinske, {tudentskein druge glasbene skupine. Takeskupine so nastopile tudi 26. oktobra vVipavskem Kri`u.Da pa se je vse to pokazalo v {e tolikosvetlej{i lu~i in prijetnem vzdu{ju terdo`ivljanju medsebojne povezanosti, je bilopotrebno marsikaj pripraviti in prispevativ kakr{ni koli pomo~i in sodelovanju.Vsi, mali in veliki, starej{i in mlaj{i smodel pomo~i vlo`ili v samo pripravo prireditvenegaodra in okolice "placa" v VipavskemKri`u. Sam oder je izgledal pusto inprazno. Treba ga je bilo okrasiti. Pridne inspretne roke mladih deklet so hitroposkrbele za njegov lep{i izgled z lepiminapisi, ki pripomorejo k miru.21Podaj MI Roko v Kri`uV nedeljo, 26. 10. 2003 je bilo v vasiVipavski Kri` posebno in lepo zaznamovanopopoldne, ki se je podalj{alo tja do ve~ernihur. Bilo je namre~ popoldne sre~anja. In tone ~isto vsakdanjega sre~anja, temve~

22Iz papirja smo izrezali vse polno belihgolobov - simbolov miru, ki smo jih odneslido vhoda v Vipavski Kri`. Tam smo jih lepilina kamenje, ki je vzidano v "kolono" priglavnem vhodu na "Kri{ki plac." Zabrisaliso sivino teh kamnov in popestrili vhod.Na skrivaj smo te golobe prilepili {e ne toin ono okno, da smo zaznamovali pot intako {e bolj olep{ali celoten kraj dogajanja.Seveda bi storili veliko krivico, ~e ne biomenili dobrotnikov, ki so vlo`ili svoj trudneopazni, vendar pridni, delavni in dobrotljivi.Pridne in ustvarjalne gospodinjeso pripravile ~uda stvari, s katerimi so bileoblo`ene mize. Svoj dele` so prispevale tudipizzerije in pekarne ter prodajalne sadja,zelenjave, sokov...Mmm, kako slastni krofi in dobre pizzeso teknile ob skodelici toplega ~aja pokon~anem nastopu. Vsaka skupina se jenamre~ po nastopu okrep~ala s temi"dobroticami." Nastopilo je veliko skupin.Vse je bilo ugla{eno na temo miru, upanja,zaupanja, ljubezni. Pesmi naj bi spomnilemimoido~e, tudi tiste, ki {e niso pripravljenistopiti v cerkev, na pomen miru.Po nastopu skupin se je sre~anjenadaljevalo v cerkvi, kjer je bila sveta ma{adarovana za mir. Pri sveti ma{i smo vsi moliliza mir in do`ivljali Bo`jo bli`ino. Uvod v svetoma{o so pripravile Fran~i{kove sestre sSvete gore. Njihove misli, molitve, besedemiru Bo`je ljubezni, topline, do`ivljanje Bo`jebli`ine so uti{ale vsakega izmed nas. Njihovetople besede so segle v globino in nasnezavedno potegnile v razmi{ljanje. Svetama{a se je nadaljevala v ugla{enosti miru.Daroval jo je koprski {kof Metod Pirih. Obzaklju~ku svete ma{e so mladinci s koraspustili polno iz papirja izrezanih dlani instopal. Na njih je bila napisana misel, ki seje dotaknila tistega, ki jo je prebral. Tastopala in dlani pa so nosila s seboj zopetsporo~ilo miru. Pojdi, stopi ven iz sebe, stopinaproti, stopi do ~loveka in mu podaj roko.Podaj roko njemu, podaj roko onemu, spletiverigo, bodi v njej ~len.Da se vsa ta do`ivljanja ne bi prehitropozabila, da bi se {e trdneje povezani raz{liin ponesli mir v svoje domove, medprijatelje, znance... je bilo poskrbljeno {eza dru`abno sre~anje na samostanskemdvori{~u.S poudarkom lahko re~emo, da jedobrota na{ih bratov kapucinov vse skupajobogatila z velikim darom Bo`je ljubezni,ki so jo darovali med nas vse. Darovali sonam svoj ~as, svoj trud, svoje odpovedi,prostor ter toliko lepih in toplih besed, kiso nas vse skupaj {e toliko bolj povezale.Hvala, bratje, Bog povrni dobrotljivost vsem.Tudi neopazne, pridne delovne roke, somarsikaj pripomogle, da je prireditev lepopotekala in ni bil nih~e prikraj{an. Hvalatudi njim.Vse popoldne, vse prej in potem ter zdajpa je nad nami Nekdo, ki nenehno in ljube~emisli na nas. Nismo sami, zato nam je la`je,zato zmoremo vse to. Zavest o tem jestudenec miru in temelj sre~e.Klemen Paljk

Svetopisemski konec tednaJe ~as rojevanja in ~as umiranja,~as sajenja in ~as ruvanja nasada.Je ~as pobijanja in ~as zdravljenja,~as podiranja in ~as zidanja.Je ~as jokanja in ~as smejanja,~as `alovanja in ~as plesanja.Je ~as zametavanja biserov in ~aszbiranja biserov,~as objemanja in ~as odtegovanjaobjemanju.Je ~as pridobivanja in ~as zapravljanja,~as hranjenja in ~as zametavanja.Je ~as paranja in ~as {ivanja,~as mol~anja in ~as govorjenja.Je ~as ljubezni in ~as sovra{tva,~as vojne in ~as miru.Je ~as, ko si `eli{, da se Bog ozre nate.Je ~as, ko je potrebno besede in dogodkeohraniti v svojem srcu, kakor je to storilaMarija in ~as, ko jih je treba prikriti, kakorje svojo nose~nost prikrivala Elizabeta. Je~as duhovnih vaj, ~as milosti in sprejemanjain je ~as vsakdanjega `ivljenja, ~aspu{~ave in dajanja.Tega prispevka o svetopisemskem koncutedna v Kan~evcih, ki ga je vodilMaksimilijan Matja`, ne pi{em ker bi bilopotrebno zapolniti dodatno stran v FP-ju.Pi{em zaradi ~asa, ko mora{ deliti tisto,kar si prejel, posredovati naprej. Zaradi~asa zalivanja in ~akanja. ^asa adventa, kiza mnoge postane ~as nestrpnosti in neu~akanosti,~asa, ko `ivljenje postanepu{~ava. Ko neham hrepeneti in se utrujenod iskanja ideala ustalim, utrudim,okostenim. Moja volja in pogum se spremenitav naveli~anost. Sprijaznim se s tem,da sem postal nerodoviten, suh. A ravnoobdobja pu{~ave, ko me `ivljenje prisili, daobmolknem, so lahko {e ve~ji blagoslov kottrenutki, ko mi je lepo. Te`ava je le v tem,da pu{~ave ne znam sprejeti. Sprejetidejstva, da sam ne zmorem, da sem se trudilin `ivel zaman. Da me je strah pred tistim,kar imam. A {ele, ko ta strah zamenjam shrepenenjem po tistem, ~esar nimam, poBogu, se v meni za~ne rojevati nekaj velikega.Nekaj, kar {e sam ne vem kaj. Nekaj, nakar sem nestrpno ~akal in v kar semdvomil. Znamenje, nek droben dogodek izmojega sveta, okolja in ljudi, ki jih poznamin jih Bog uporabi za osebno sre~anje zmano. Postane mi jasno, da sem ~akalodre{enje, bo`i~no skrivnost, ki je dokaz,da hrepenenje, tista prva zaljubljenost,nikoli ne mine. In sedaj, ko vem, kaj ~akam,in vem, da ne ~akam zaman, postane~akanje lepo. Postane rodovitno, postanerast in zorenje. V meni ni ve~ nobenegamesta, do katerega Ti ne bi mogel priti. Vmeni ni strahu in nezaupanja, ki bi lo~evaloTebe od mene. V meni ni ni~esar, kar ne bisodelovalo s Teboj. Ni~esar ni v meni, karne bi bilo ugla{eno s teboj. Ni~esar ni vmeni, kar ne bi hotelo ljubiti. Vse v meni jepripravljeno in `eli, da me popolnomaprevzame{. Vse v meni Te `eli dajati naprej,da bi bili vsi dele`ni te ljubezni in ne bi bileTebi postavljene nikakr{ne meje.Je ~as duhovnih vaj, ~as zaljubljenosti insanj, ki jih ozemljimo z vsakdanjostjo in je~as vsakdanjega `ivljenja, ~as doma~ega okoljain realnosti, ko nam polet in ideje in mo~ inhrepenenje dajejo sanje z duhovnih vaj.Matic Pavli~Jurijev `ivljenjski da»Fran~i{ek je nekega ve~era, ko smo `eveliko popili nenadoma izginil, pravzaprav,ne vem, ni ga bilo ve~. Radovednost nas jegnala v tihe asi{ke ulice, pretaknili smovsak kot in ga kon~no na{li v samoti hi{negapraga. Bil je zami{ljen, zato smo seponor~evali, ~e morda ne razmi{lja o poroki,z le katero, umbrijsko princeso.Najprej smo mislili, da je vpra{anjepresli{al, nakar se je »`ezlo« premaknilo insmehljajo~ izza zavese spu{~enih las se je23

26IndijaIndija, daljna de`ela razli~nih kultur,navad, ras, podnebja in {e marsi~esa.Del~ek te raznolikosti sem do`ivela tudisama v ~asu leto{njih poletnih po~itnic, kosem se s skupino mladih prostovoljcevodpravila na dolgo pot proti severovzhoduIndije, v dr`avo Meghalayo, v njeno glavnomesto Shillong. Na{ cilj je bil delovati vcentru Bethay Society, ki je nevladnaorganizacija in skrbi za 120 slepih,slabovidnih, gluhih in naglu{nih otrok, kiprihajajo iz revnih dru`in. Do tam pa je bilapred nami {e dolga in zanimiva pot.Prve tri dni po odhodu od doma smopre`iveli na Tajskem v Bangkoku, kjer smopreno~evali v eni izmed {ol, ki jo vodijoredovnice. Ob izstopu iz letali{~a je v naspuhnil vro~ in zelo vla`en zrak. S ~olnomsmo se vozili po reki Chao Phraya, ki te~eskozi to mesto, si ogledali kraljeve pala~e– ogromna veli~astna poslopja, videliveliko, veliko kipov Bude. Po zaresnapornem ogledu mesta so nas ustavili trijenad nami nadvse navdu{eni Tajci, taksisti,ki so nam na na{o `eljo ponudili pocenivo`njo do restavracije. Na{e navdu{enje seje kmalu spremenilo v zgro`enost, kajtipeljali so nas vse prej kot v restavracijo –ogledat smo si {li trgovino z nakitom in {eeno z oblekami. Pravijo, da ~e pripeljejotujce v trgovine, pa ~etudi ti ni~esar nekupijo, taksisti od trgovcev dobijo bone zabencin. In tako ubogi tujci nevedo~podle`ejo politiki tega mesta.Trije dnevi na tajskem so hitro minili,na nas pa je `e ~akala Kalkuta, mestomatere Terezije: ulice, ki jim ne vidi{ konca,onesna`en, vro~ in vla`en zrak, hrupnihupajo~i avtomobili, ki dvopasovno cestospremenijo v {tiripasovno, ~love{ke rik{e,reve`i, ki `ivijo na cesti, umivanje naprostem, fantek, kateremu je odto~ni kanalstrani{~e, frizer ob cesti, bera~ z velikoodprto rano na podplatu … ne potrebuje{ve~ kot pol ure, da vse to do`ivi{. Obiskalismo {e grob matere Terezije, center zaposvojitev otrok in hi{o umirajo~ih, kjerdelujejo prostovoljci iz celega sveta.Sledila je pot iz Kalkute proti severovzhoduIndije v mesto Guwahati, tokratenodnevna vo`nja z vlakom. Skozi oknovidi{ neskon~no pokrajino ri`evih polj inhi{ic iz blata, koze in krave, za katerimihitijo pastir~ki.Samo {e {tiriurna pustolovska vo`njaiz Guwahatija do Shillonga nas je lo~ila docilja. Otroci so nas v centru Bethany Sicietysprejeli, kot da smo njihovi stari znanci. Vtrenutku so nas sprejeli za svoje, kar namje zelo veliko pomenilo. Vklju~ili smo se vnjihov ritem `ivljenja in z njimi pre`ivelizares poln mesec in pol. Dopoldne semdelovala v centru za poklicno usposabljanje,kjer sem gluhe u~ila matematiko inangle{~ino, popoldne pa sem ve~ino ~asapre`ivela v dekli{kem domu. Skupaj smose igrali, smejali, si pomagali na u~nihurah, skupaj molili ro`ni venec. Ob ve~erihsmo prostovoljci za njih organizirali razli~nedelavnice: petje, ples, origami, izdelovanjero` iz papirja, indijski ve~er, izdelovanje figuriz plastelina in {e in {e. Urnik je bil iz dnevav dan enak, a vseeno je vsako jutro prineslonekaj novega.In `e je bil ~as, da se poslovimo – bil je~as smeha, joka in `elja, da se neko~ponovno sre~amo. Morda. Je ~as, ko pride{in ~as, ko se poslovi{ in `ivi{ svoje `ivljenjenaprej. Sama sem bogatej{a za zelo mo~noizku{njo bivanja z ljudmi, ki so nas odprvega trenutka naprej imeli radi. In tudijaz njih.Lucija Toma`in

Iz kapucinskega svetaMehikaMedbratska pomo~. 12. novembra 2003sta v Mehiko odpotovala za eno leto dvabrata kapucina province Peru, da biprisko~ila na pomo~ mehi{ki kapucinskiviceprovinci, pri formaciji novih bratov. Žeprej 13. septembra 2003 je dospel vMonterrey kapucinski brat Paulo Amancioiz brazilske province, da bi bil v pomo~ priformaciji postulantov in postavljanjukapucinske karizme na severu Mehike.Mehi{ki bratje ga razumejo kot Bo`ji dar,ki prihaja v pomo~ bratom tega pluralnegami{ljenja na severu Mehike.Osijek (Hrva{ka)od 5. do 7. novembra 2003 so se vkapucinskem samostanu v Osijeku, zbralibratje iz hrva{ke, slovenske province inpredstavnika dunajske in bene{ke province,da skupaj obhajajo 300 let prihoda kapucinovv Osijek. Obhajanje je obogatil mednarodnisimpozij z naslovom: Tri stoletja prisotnostikapucinov v Osijeku (1703-2003). Medpredavatelji sta bila tudi na{a brata br.Donat Kranjec (dolgoletni profesor naSerafski srednji {oli) in br. Vinko [kafar(nekdaj dijak te {ole). Ozemlje Hrva{keprovince je mo~no povezano z zgodovino{tajerske province, katere del smo biliskupaj Slovenski in Hrva{ki kapucini.Ustanovitelj te province je bil sam svetiLovrenc Brindi{ki.San Giovanni Rotondo (Italija)Trinajst bratov kapucinov je prisko~ilona pomo~ skupnosti bratom v San GiovanniRotondo, da lahko ustre`ejo pove~animnožici romarjev iz vsega sveta, ki prihajajopo~astit svetega Pija. Ti bratje prihajajo izrazli~nih kontinentov. Glavno poslanstvo jimbo spovedovanje. Zanimivo, da se prav prekozakramenta sprave dogajajo novi ~udeži.27Zagreb (Hrva{ka)V cerkvi svetega Leopolda Mandi}a je napraznik svetega Fran~i{ka naredilo ve~nezaobljube {est bratov Hrva{ke province: br.Stjepan Pucak, br. Juro @imi~, br. ŽarkoLu~i~, br. Željko Mesaro{, br. MiljenkoVrabec, br. Dragutin Brezovac. ^estitamo!

ObvestilaKan~evci29. december – 1. januarDuhovna obnova s silvestvoanjem za mlade in otroke (vodi br. Matej Nastran) in duhovnaobnova za star{e in druge odarsle (vodi br. Miha Sekolovnik)9. -11. januarDuhovne vaje za Fran~i{kove otroke in najstnike24. januarSre~anje za ovdovele, vodi `upnik dr. Stanko Zver20. – 22. februarPevski konec tedna – pesmi v katehezi (u~enje pesmi v u~benikih), vodi br. Stane Be{ter2826.- 27. februarKuharski te~aj, vodi prof. Jo`ica Recek5. -7. marecDuhovni seminar za zakonske pare, vodi p. Vinko [kafar12. -14. marecSvetopisemski konec tedna – Lukov pasijon, vodi dr. Maksimilijan Matja`26. - 28. marecDuhovne vaje za Fran~i{kovo mladino27. marec – 3. aprilTeden zdravilnega posta z duhovnimi vajami, vodi Ruth Müller Wick in br. Miha SekolovnikDuhovne vaje za otroke – mlade iz osnovnih {ol:16. - 18. januar 1. in 2. razred, vodi br. Gabrijel Recek23. - 25. januar 3. razred, vodi br. Gabrijel Recek6. - 8. februar 4. razred, vodi br. Klemen Verdev30. jan. - 1. feb. 5. razred, vodi br. Marko Senica9. - 10. januar 6. razred, vodi br. Miha Sekolovnik13. - 15. februar 7. razred, vodi br. Milan Kvas20. - 22. februar 8. razred, vodi br. Milan Kvas6. - 8. februar 9. razred, vodi br. Primo` Kova~Duhovne vaje za vse razrede se za~nejo v petek zve~er ob 18. uri in se zaklju~ijo v nedeljo s skupnoma{o in kosilom. V nedeljo ob 9. uri so povabljeni tudi star{i.Prijave sprejema Dom duhovnosti Benedikt, Kan~evci 38, 9206 Kri`evci v Prekmurju, tel.: 02/554-11-38; GSM: 041/705-042; e-po{ta: dom.duhovnosti.kancevci@rkc.si.S seboj prinesite: dve rjuhi, prevleko za vzglavnik, copate, zvezek in pisalo.

KnjigeAna, najmanj{i bo`ji angelAngela Somer – Bodenburg»… Napisati moram spis o angelu. Na{u~itelj nem{~ine, gospod Findling pravi, damora biti to dolg spis, pravzaprav `e karknjiga. Z njim naj bi za bo`i~ presenetili svojestar{e…Sprva sploh nisem vedel, kaj bi. Potempa se sem, ko sem se pri telovadbi udaril vkoleno in sem moral na klop, nenadomaspomnil svoje sestre Ane.Ana je najmanj{i bo`ji angel…«Tako na za~etku knjige razlo`i Martin, 13leten fant, ki se zaradi doma~e naloge odlo~i,da bo svojo sestro skozi teden pozorno opazoval. In tako preko dnevni{kih zapiskovspoznamo njihovo dru`ino:l preobremenjeno in premalo razumevajo~o mamo (otroka njena razpolo`enja ozna~ujetakar z imeni dr`av, ki le`ijo na severu in so hladne);l o~eta, optika s skoraj zaklju~eno maturo, ki boleha za astmo in se pred te`avamizateka v svoj svet pesnjenja ;l Martina, za 13 let kar preve~ odraslega fanta inl Ano, pun~ko, ki se zaradi pomanjkanja star{evske (predvsem materinske) ljubezni izdneva v dan po~uti bolj osamljeno in nesposobno, da bi odtajala mamino srce – karnaj bi bila naloga najmanj{ih angelov.2929Angeli Sommer Bodenburg (osnovno{olski u~iteljici, rojeni v Hamburgu, ki pa sedaj`ivi v Kaliforniji) je uspelo napisati knjigo, ki se ti~e vsakogar in je obsodba dru`be vkateri manjka ljubezni. Berta Golob je v predgovoru napisala: »Roman sodi med tistesre~ne pripovedi, ki jih bralec prebere na du{ek, z osvetlitvijo dru`inskega razmerjapa mu ostri ~ut za odgovornost do so~loveka.«Knjiga je iz{la letos pri zalo`bi Dru`ina.

Zabavno30Otroci o porokipa recite, da ne vedo, za kaj greMalo za {alo, malo zares - v razmislek(nekaterim pa tudi v uteho!)Kako se odlo~i{, da se je treba poro~iti?Prvo mora{ najti nekoga, ki ima rad istestvari kot ti. ^e na primer ti rad gleda{nogomet, mora biti to v{e~ njej, pa {e ~ipsin pivo ti mora prinest. Marko, 10 let (imapopolnoma prav)O teh stvareh ne odlo~a{ sam. Bog toodlo~i `e zdavnaj naprej in ti to samosprejme{! Ivana, 10 let (nekaj je na tem)Katera leta so prava za poroko?Najbolj{e je biti star 23 let, ker potempozna{ svojega mo`a `e vsaj 10 let. Sandra,10 let (~e pri trinajstih se niste imeliresnega se pazite)Ni najbolj{ih let za poroko. Da se poro~i{mora{ biti enostavno velik bedak! Filip, 6let (fant ima slabe izkusnje)Kaj se po~ne na zmenku s fantom/punco?Zmenki so zato, da bi se ljudje zabavaliin to bi morali vsi izkoristiti, da se boljespoznajo. Celo fantje znajo povedati kajzanimivega, ~e jih dovolj dolgo poslu{a{!Jasna, 8 let (od kje ji to? od mame?)Na prvem zmenku si pripoveduje{zanimive zgodbice, da si potem `eli{ nazmenek tudi drugi~! Niko, 8 let (hmmm)Kaj bi naredil, ~e bi {lo na prvemzmenku vse narobe?Jaz bi {el domov in se delal da semmrtev. Potem bi poklical ~asopis in jim rekelnaj pripravijo osmrtnico! Darko, 9 let (totudi mene v~asih prime...)Kdaj se lahko prvi~ poljubi{?^e je bogat in ima polno denarja. Jelena,7 let (ta ima gotovo kak{no starej{o blondsestro)Ko se s punco enkrat poljubi{, se mora{z njo poro~iti in imeti z njo otroke. Tako tije to! Dejan, 8 let (da Dejan, na `alost jeres tako)Ali je biti bolje poro~en ali ne?Jaz ne vem. Ampak nikdar se ne bipoljubljal s svojo `eno. No~em da postanedebela! Miran, 8 let (res bister)Nam deklicam se ni treba poro~iti!Ampak fantje potrebujejo nekoga, da jim~isti! Marija, 9 let (ona `e ve...)IN NAJBOLJ[E ZA KONEC ...Kaj mora{ narediti, da je zakon uspe{en?Mo` mora `eni ves ~as govoriti, da jelepa, tudi takrat ko zgleda kot avtobus!Stanko, 10 let. (absolutni zmagovalectale Stanko)Nagrajenci nagradnega kviza v prej{nji{tevilki so:1. Benjamin Toma`i~, Cesta 15,5270 Ajdov{~ina2. Jana Kosirnik, Moste 1b, 1218Komenda3. Bo{tjan Metli~ar, Slovenja vas 51,2288 Hajdina

Ujeto v objektiv31

Na svetu je dovolj bogastva za nas vse,~e bi le imeli o~i, da bi ga videli,in srce, da bi ga ljubiliin roko, da bi jemali tudi zase.Naj te ne bo strah poslavljanja,lo~itev je potrebna,da lahko nekoga zopet sre~a{.