Letnik XIX/18 - Ministrstvo za obrambo

pogojev opravljen tudi predpisanstrokovni izpit za inšpektorja, s čimerdobijo tudi pooblastilo za opravljanjeinšpekcijskih in prekrškovnihnalog. V inšpektoratu imamo precejvisoko izobrazbeno raven, saj ima 84odstotkov delavcev najmanj visokošolskoizobrazbo, med inšpektorji pakar 96 odstotkov.Ko govorimo o delavcih, ne moremmimo dejstva, da smo bili zaradiomejitev zaposlovanja v preteklihletih v nekaterih izpostavah že narobu zmogljivosti in tik pred ukinitvijoposameznih izpostav, ob zadnjireorganizaciji pa nam je iz upravnegadela ministrstva uspelo prerazporediti12 novih delavcev, ki so tudi žeopravili predpisani strokovni izpit zainšpektorja.Če bi sodili po imenu vašihnotranjih organizacijskih enot jeverjetno Sektor za inšpekcijskinadzor osrednji del IRSVNDN.Kaj so njegove naloge?Naj najprej povem, da je Sektor zainšpekcijski nadzor notranja organizacijskaenota v vodstvu inšpektorata,večina inšpekcijskih nadzorov, zakatere me verjetno sprašujete, pa seizvaja v naših izpostavah. Inšpektorjiv naših izpostavah so torej tisti, kiopravljajo inšpekcijski nadzor priposameznih subjektih, od njihovestrokovnosti in učinkovitosti pa jeprecej odvisna naša javna podoba,za katero na podlagi podatkov lahkougotovim, da je zelo dobra. Podatkinamreč kažejo, da je le majhenodstotek odločitev, ki jih izrekajonaši inšpektorji, takih, ki ne zdržijopresoje pri pritožbenih organih in nasodiščih.Če se vrnemo na naloge Sektorjaza inšpekcijski nadzor, morampovedati, da predvsem načrtuje,strokovno usmerja in spremljaizvajanje inšpekcijskega nadzora, kiga izvajajo inšpektorji v izpostavah.Zelo pomembna naloga sektorja jetudi svetovanje posameznim inšpektorjem,kako ravnati v posameznihzahtevnih primerih, kako upoštevatimaterialne in procesne predpise terpodobno. Med inšpektorji in delavciv Sektorju za inšpekcijski nadzorpoteka nenehna komunikacija invedno s skupnimi močmi poiščemonajboljšo možno rešitev, takopridobljene dobre prakse pa poznejeskozi usmeritve za delo ter nenehnousposabljanje uvedemo v prakso privseh inšpektorjih. Tako si prizadevamopredvsem, da bi v vsej državipri izvajanju inšpekcijskega nadzorazagotavljali enaka merila in enakostrokovno raven posameznih inšpektorjev,poleg tega se tako iz napakin predvsem dobrih praks učimo inpostajamo boljši.Podatki, ki jih vsako leto prikažemov letnem poročilu inšpektorata, soza nas zelo pomembni, da lahkostanje na posameznih področjihuporabimo kot merilo za pripravonačrtov dela, predvsem pa sopodatki pomembni za tiste, ki napodročju varstva pred naravnimiin drugimi nesrečami skrbijo zapripravo predpisov in zagotavljanjepredpisane operativne pripravljenostiposameznih elementov sistema.Tako namreč navedeni od nas dobijopovratno informacijo o stanju na posameznihpodročjih in na tej podlagilahko določajo prednostne nalogeter izvajajo korektivne ukrepe.Kakšne so vaše naloge napodročju varstva pred požari?Največ inšpekcijskih nadzorov, in sicerpribližno 90 odstotkov, opravimoprav pri varstvu pred požarom. Natem področju imamo v inšpektoratunaloge na dveh področjih, saj izvajamoinšpekcijski nadzor med gradnjoobjektov, ko preverjamo upoštevanjepredpisanih in načrtovanihgradbenotehničnih ukrepov varstvapred požarom, s čimer se zagotavljaizpolnjevanje bistvenih zahtev varstvapred požarno nevarnostjo, kartorej pomeni, da so objekti zgrajenipožarno varno.Drugi sklop nalog je povezan zuporabo objekta, pri čemer preverjamoizvajanje tako imenovanihorganizacijskih ukrepov varstvapred požarom, s čimer se zagotavljapožarno varna uporaba objekta. Pravizvajanje teh ukrepov je najpomembnejšeza zagotavljanje požarne varnostiv objektih, saj podatki kažejo,da je zelo malo požarov povzročenihzaradi konstrukcijskih napak objektov,saj se požari največkrat zgodijozaradi ravnanja ljudi, ki v objektudelajo, bivajo ipd. Do požarov torejpride zaradi neupoštevanja oziromakršenja predpisanih organizacijskihukrepov. V okviru teh nadzorovpreverjamo predvsem požarne rede,požarne načrte, načrte evakuacije,usposabljanje zaposlenih delavcev,imenovanje odgovornih oseb zagašenje začetnih požarov in izvajanjeevakuacije ter gašenje usposobljenihoseb, ki lahko opravljajo požarnostražo, izvajanje požarne straže inpožarnega varovanja, vzdrževanje inpreizkušanje opreme ter sredstev zagašenje požarov ipd.V okviru nalog na področju varstvapred požarom izvajamo nadzor tudiv operativnih gasilskih enotah inpri izvajalcih različnih dejavnostina področju varstva pred požarom,kot so serviserji gasilnikov, pooblaščenipregledniki sistemov aktivnepožarne zaščite in hidrantov terpooblaščeni izvajalci ukrepov varstvapred požarom, k čemur spada tudiusposabljanje zaposlenih ipd.Podajanje ocen o stanju varstva predpožarom je zelo nehvaležno delo,kljub temu pa lahko povem, da jeSlovenija na podlagi podatkov izdrugih razvitejših evropskih držav vevropskem povprečju tako glede številapožarov na prebivalca kot tudištevila poškodovanih in človeškihžrtev ob požarih.Glede na to, da se že bliža konecnovembra, smo tudi sredi kurilnesezone. Ali se v tem času obsegvašega dela poveča?Dimniški požari v Sloveniji so vsekakorproblem, saj lahko na podlagistatističnih podatkov, ki jih vodiUprava RS za zaščito in reševanje,ugotovimo, da so med najpogostejšimivzroki požarov v objektihprav vžig saj, iskrenje in neustreznotehnično stanje dimniških naprav.Takih požarov je vsako leto več kot400, samo letos jih je bilo že 220.Dimniki torej so problem, vendar paimamo v našem inšpektoratu na tempodročju zelo omejene pristojnosti,saj lahko ukrepamo le proti lastnikuoziroma uporabniku dimnika alikurilne naprave, če nas pooblaščenadimnikarska organizacija obvesti,da se dimnik ne vzdržuje skladnos predpisi in da se zato lahkozgodi požar. Za druge naloge gledeizdajanja koncesij dimnikarskimorganizacijam, nadzora izvajanjakoncesij, kakovosti dimnikarskihstoritev in podobnega sta pristojnaMinistrstva za okolje in prostor ternjegova inšpekcija. Iz navedenihrazlogov se naše delo decembratorej ne poveča zaradi dimnikov indimniških požarov, največ pozornostiv tem predprazničnem delu letapa namenjamo nadzoru trgovskihcentrov, v katerih preverjamopredvsem prehodnost evakuacijskihpoti, ki se v času večjih nakupov radespremenijo v nakupovalne površine.Poleg tega je naš nadzor usmerjentudi v spoštovanje ukrepov varstvapred požarom v prodajalnah s pirotehničnimisredstvi.Pripadniki sistema zaščite,reševanja in pomoči pogostopoudarjajo, da se število nesreč izleta v leto povečuje. Ali se strinjatez njimi?Če za odgovor uporabim statističnepodatke, ki jih vodi Uprava RS zazaščito in reševanje v svojem informacijskemsistemu za poročanje ointervencijah oziroma SPIN-u, lahkougotovim, da primerjava zadnjihnekaj let ne kaže izrazitih teženj povečanjaali zmanjšanja števila nesreč.Na letni ravni imamo v Sloveniji od10.000 do 12.000 intervencij. Razlikeso predvsem zaradi števila požarovv naravi, so pa opazne težnjepovečanja pri posameznih vrstahnesreč. V Sloveniji imamo vsakoleto približno 4000 požarov, medtemi je od 1700 do 1900 požarovna objektih, število požarov v naravipa se pri posameznih letih zelo razlikuje,kar je odvisno predvsem odvremenskih razmer. Pri požarih naprometnih sredstvih lahko opazimocelo težnjo zmanjšanja, saj je biloleta 2006 teh požarov 540, leta 2010pa 434. Nekoliko se v zadnjih letihpovečuje tudi število nesreč v gorah.Leta 2005 jih je bilo tako 133, leta2010 že 192, letos pa do zdaj že 182.Prav tako se je povečalo tudi številonesreč pri športnih, rekreativnih indrugih prostočasnih aktivnostih, pričemer so na prvem mestu adrenalinskišporti, saj je bilo leta 2005 le 65nesreč, leta 2010 že 184, letos pa dozdaj že 181.S čim se ukvarjate na področjuzaščite in reševanja? Kaj nadziratena tem področju?Na področju zaščite in reševanjaizvajamo nadzor predpisanega stanjapripravljenosti sistema na vsehravneh organiziranja, v gospodarskihdružbah, društvih in nevladnih organizacijah,ki opravljajo naloge zaščitein reševanja, lokalnih skupnostih,na ministrstvih in v drugih državnihorganih.V okviru teh nalog izvajamopredvsem nadzor nad izvajanjem5

sv 18intervjuukrepov za preprečevanje terzmanjšanje posledic naravnih indrugih nesreč, nad stanjem ocenogroženosti, načrtov zaščite in reševanjater drugih priprav za zaščito,reševanje in pomoč, nad opravljanjemnalog opazovanja, obveščanjain alarmiranja, usposobljenostjo,opremljenostjo in pripravljenostjoštabov, enot in služb Civilne zaščiteter drugih sil za zaščito, reševanjein pomoč ter nad izvajanjemusposabljanja za zaščito, reševanjein pomoč.Posebno pozornost namenjamotistim gospodarskim družbam, kiskladiščijo, proizvajajo oziromav tehnološkem procesu uporabljajonevarne snovi, pri čemerpreverjamo predvsem stanje ocenogroženosti ter načrtov zaščite inreševanja. Prav tako veliko pozornostinamenjamo nadzoru upravljavcevinfrastrukturnih objektov, kiso namenjeni transportu ljudi inblaga, oskrbi z električno energijo,vodo ipd. V zadnjem obdobju smona primer temeljito preverili stanjenačrtov za nesreče v predorih naavtocestnem križu, saj se zavedamo,da je reševanje ob nesrečah vpredorih zelo zahtevno in bi zaradineustreznih priprav in neučinkovitegaukrepanja lahko prišlo do hudihposledic, ne glede na dejstvo, daso predori na slovenskih avtocestahpožarno urejeni skladno z evropskoprimerljivimi predpisi.Kako ste zadovoljni s stanjem natretjem področju vašega dela, to jevarstvu pred utopitvami?Ko govorimo o nadzoru na področjuvarstva pred utopitvami, naj povem,da gre za kompleksno področje, nakaterem so pristojnosti nadzorarazdeljene med različne inšpekcije,vendar pa so prav predpisi na tempodročju pripravljeni tako, da sopristojnosti nadzora zelo natančnodoločene. Če kje, potem na tem področjuni mogoče iskati izgovorov onepristojnosti posameznih inšpekcij,kar se v javnosti pogosto, tudi upravičeno,poudarja kot težava. Menim,da bi tak model bilo smiselno uveljavititudi na drugih področjih pravneureditve države.Na podlagi navedenih predpisovnaš inšpektorat izvaja nadzor nadizvajanjem usposablja za potapljanjez avtonomno potapljaško opremoin nad usposabljanjem za tehničnopotapljanje, nad razporejanjempotapljačev, urejenostjo posameznihkopališč, organizacijami, ki seukvarjajo s športnimi aktivnostmi inorganiziranjem aktivnosti v prostemčasu, ter nad izposojevalnicamiopreme in sredstev, ki so namenjenašportnim aktivnostim in aktivnostimv prostem času v vodi, na in ob njej.Največ pozornosti vsako leto namenimonadzoru na urejenih kopališčih,na katerih nadziramo predpisanoštevilo usposobljenih reševalcevin ali imajo za reševanje zagotovljenopredpisano opremo ter sredstva.Predmet pogostih nadzorov so tudiorganizatorji prostočasnih aktivnostina vodi in izposojevalnice opreme zatovrstne aktivnosti s kajaki, kanuji,rafti ipd.Če me sprašujete o stanju na tempodročju, lahko ugotovim, da obnadzorih ne ugotavljamo večjihpomanjkljivosti, kar pomeni, da seizvajalci navedenih dejavnosti zavedajosvojih odgovornosti in nalog napodročju zagotavljanja varnosti.V to oceno niso vključeni tisti posamezniki,ki se odpravljajo na divjevode, v kanjone, brezna, podzemnajezera, sifone in podobno sami, brezreševalcev, pomanjkljivo opremljeni,s pomanjkljivim znanjem in takonaprej.V vaši sestavi je tudi Služba zasplošne zadeve. Kakšne so njenenaloge?V Službi za splošne zadeve opravljajotiste največkrat samoumevnepodporne naloge, s katerimi sezagotavljata nemoteno poslovanjeinšpektorata in posledično kakovostnoopravljanje naše temeljne naloge,torej učinkovitega inšpekcijskeganadzora. Tako kot za vse podporneslužbe tudi pri nas velja, da je največpozornosti deležna takrat, ko je kajnarobe, vsi, predvsem pa delavci vslužbi in strokovno-tehnične sodelavkev izpostavah, pa se zelo trudijo,da je vse v redu. Med nalogamislužbe so tako naloge finančnegaposlovanja, materialnega knjigovodstva,informacijske podpore, poslovanjaz dokumentarnim gradivom,nabave in vzdrževanja, naročanjastoritev, opreme in sredstev, kadrovskezadeve ter izobraževanje inusposabljanje.V zadnjem obdobju smo velikopozornosti v službi namenilizagotavljanju ustreznih delovnihrazmer v izpostavah, v katerih smoobnovili delovne prostore, zagotovilikakovostnejše informacijske inkomunikacijske povezave ter nekajizpostav tudi preselili v prostore, kiso v lasti Ministrstva za obrambo.Selitve, ki smo jih načrtno izvajalizadnjih nekaj let, so bile usmerjenepredvsem v zniževanje stroškovnajemnim. S tem smo že pri drugizelo pomembni nalogi službe, toje učinkovito upravljanje finančnihvirov, ki jim namenjamo zelo velikopozornosti tako z vidika gospodarnerabe kot tudi doslednega spoštovanjapredpisov s področja finančnegaposlovanja.V inšpektoratu, predvsem pa vokviru nalog službe, zelo velikopozornosti namenjamo nemoteniin učinkoviti informacijski podpori,zato smo v zadnjih letih posodobilikomunikacijske povezave terinformacijski sistem, s katerimzagotavljamo nemoteno delovanjeprogramskih produktov, ki jih uporabljamopri vsakdanjem delu.Ko govorimo o podpornih nalogah,ki jih opravlja Služba za splošnezadeve v našem inšpektoratu, moramopovedati, da smo sicer organv sestavi, kar pomeni, da imamoprecej izvirnih pristojnosti pri vodenjuinšpektorata, vendar moramopošteno in nesebično priznati, da sonavedeni dobri rezultati zelo odvisniod različnih organizacijskih enot naMinistrstvu za obrambo, ki skupaj znami skrbijo za nemoteno delovanjein razvoj inšpektorata.Nenehno poslušamo, dapovsod primanjkuje denarja. Alipomanjkanje denarja že vpliva navaše delo in kako?Seveda tudi naš inšpektorat niizjema in ko govorimo o varčevalnihukrepih, lahko ugotovim, da delimousodo drugih organizacijskih enotMinistrstva za obrambo. Lahkorečem, da varčujemo povsod, takopri stroških materialnega poslovanjakot naložbah, ki smo se jim letosskoraj povsem odpovedali. Za zdajlahko rečem, da se zaradi zaostrenihrazmer financiranja obseg, kakovostin učinkovitost inšpekcijskih nadzorovniso zmanjšali, nasprotno, zaradizaposlitev novih inšpektorjev, ki smojih ob zadnji reorganizaciji upravnegadela ministrstva dodatno zaposliliv našem inšpektoratu, bomo številoinšpekcijskih nadzorov še povečali.Posledice zmanjševanja sredstev zanaložbe se pri nas trenutno najboljčutijo pri stroških za vzdrževanjevoznega parka službenih vozil, ki seob dejstvu, da v zadnjih treh letih nismokupili nobenega novega vozila,zelo hitro stara.Seveda se še z nadaljnjim zmanjševanjemfinančnih sredstev to lahkohitro pozna tudi pri kakovosti inšpekcijskihnadzorov, zato se bomomorali v prihodnje zelo potruditi,da bomo zagotovili sredstva zanenehno usposabljanje, predvseminšpektorjev, kar zahtevajo novostina strokovnih področjih in tudinenehne spremembe materialnih inprocesnih predpisov. Določena sredstvabomo morali zagotoviti tudiza vzdrževanje in minimalen razvojinformacijske podpore, brez katereinšpekcijskih nalog skoraj ni mogočeveč opravljati.In ob koncu še eno vprašanje.Kako ste zadovoljni ssodelovanjem z drugimiinšpekcijskimi službami v državi?Sodelovanje z drugimi inšpekcijamije precej dobro urejeno na sistemskiravni, saj je za usklajevanjedela inšpekcij na podlagi Zakona oinšpekcijskem nadzoru organiziranInšpekcijski svet, v katerem sodelujemopredstojniki vseh nadzornihorganov v Sloveniji, vodi pa gaminister, pristojen za javno upravo,za usklajevanje inšpekcijskih nalogna regijski ravni so ustanovljeneregijske koordinacije.Za naš inšpektorat lahko ugotovim,da smo se s posameznimi inšpekcijskimiorgani in slovensko policijodo zdaj vedno lahko dogovorili zaizvedbo skupnih dejavnosti.Bralce revije Slovenska vojska bi radi opozorili na nevarnosti v času predbožičnem in novim letom zaradi uporabe okrasnih lučk, sveč na adventnihvenčkih, iskrečih predmetov in podobnega. Pri tem velja pravilo, da se tasredstva lahko uporablja le ob naši nenehni navzočnosti in tudi takrat stanujna velika pazljivost ter upoštevanje navodil proizvajalcev.6

mednarodna dejavnostsv 18Bosanski vojski pomembneizkušnje na poti v NatoBesedilo: Marko PišlarFotografija: Marko PišlarV sredo, 9. novembra, je na povabilo načelnika Generalštaba Slovenske vojskegeneralmajorja mag. Alojza Šteinerja na uradni dvodnevni delovni obisk vSlovenijo prišel načelnik združenega štaba oboroženih sil Bosne in Hercegovinegeneralpolkovnik Miladin Milojčić z delegacijo. To je bil prvi obisk načelnikazdruženega štaba oboroženih sil Bosne in Hercegovine v Sloveniji.Kolegi iz Slovenske vojske so bosanskim gostomnaprej predstavili izkušnje, ki jih ima Slovenijaiz obdobja članstva v Partnerstvu za mir, izpribliževanja zavezništvu in doseganja ciljev sil.Delegacija vojske Bosne in Hercegovine je natoobiskala poveljstvo 1. brigade SV, kjer so predstavniki1. brigade SV predstavili poslanstvo, nalogein delovanje enot v mednarodnih operacijah inmisijah. V Vojašnici Franca Rozmana Staneta sosi bosanski gostje ogledali tudi oborožitev, vozilater opremo 10. in 74. motoriziranega bataljona,zmogljivosti 670. logističnega bataljona s premičnokontejnersko pekarno, garde Slovenske vojsketer 17. bataljona vojaške policije. Na taktičnistezi so si ogledali tudi del praktičnega usposabljanjaoziroma bojne vadbe za pridobitev rdečebaretke. Načelnik Generalštaba SV generalmajormag. Alojz Šteiner je po koncu obiska v 1. brigadiSV povedal, da je bil obisk bosanskih kolegovobojestransko zelo odprt, podkrepljen z zanimivimipogovori in dvostransko izmenjavo izkušenj,predvsem tistimi, ki jih ima vojska FederacijeBosne in Hercegovine na poti v zavezništvo.Načelnik združenega štaba oboroženih sil Bosnein Hercegovine generalpolkovnik Milojčić je v izjavispomnil, da bodo oborožene sile BiH decembrapraznovale 600. obletnico obstoja. Ob tem jeposebej poudaril začetek radikalne reformeobrambnega sistema, ki je pomenila ukinitevobrambnih ministrstev in vojsk Federacije BiHin Republike Srbske ter ustanovitev skupnegaSprejemnačelnikazdruženega štabaoboroženih sil BiHgeneralpolkovnikaMiladina Milojčićapred MODelegacija bosanske vojske medogledom opreme enot 1. brigade SVv Vojašnici Franca Rozmana Stanetaministrstva za obrambo z enotnim združenimštabom oboroženih sil BiH. Bosna in Hercegovinaje leta 2006 postala članica Partnerstva za mir,na neformalnem srečanju Nata v Talinu v Estonijipa ji je Severnoatlantsko zavezništvo leta 2010odobrilo Akcijski načrt za članstvo v Natu(Membership Action Plan – MAP), ki je zadnjikorak pred polnopravnim članstvom v zavezništvu.Generalpolkovnik Milojčić je pri reformioboroženih sil BiH in prevzemanju Natovihstandardov glede na približevanje evro-atlantskemuzavezništvu poudaril velik pomen misijEU v okviru operacije Euforja v BiH in Natovegapoveljstva Sarajevo (NHQ Sarajevo), kjer že večlet uspešno sodeluje s svojimi pripadniki tudi SV,za kar se je naši državi zahvalil. Ob tem je dejal,da so oborožene sile BiH v tem obdobju doseglenapredek, ki se kaže v dejstvu, da je vojska BiH odleta 2005 do 2008 sodelovala v operaciji v Iraku,v tem trenutku pa je v pripravljenosti za misijoIsafa v Afganistanu že četrta rotacija pehotne enotebosanske vojske. Kot je še dodal, BiH do polnopravnegačlanstva v Natu loči še rešitev nekaterihaktualnih vprašanj z neperspektivnimi vojaškiminepremičninami ter uničevanje presežka odvečnegain zastarelega streliva, orožja in vojaškeopreme, kar bo njihova prednostna naloga.Goste iz bosanske vojske je med obiskom vSloveniji sprejel tudi vrhovni poveljnik slovenskihobrambnih sil predsednik RS dr. Danilo Türk,ogledali pa so si mariborsko Kadetnico, kjer sojim predstavniki PDRIU predstavili sistem slovenskegavojaškega izobraževanja in usposabljanjapodčastnikov ter častnikov.Fotografija: Bruno Toič7

sv 18iz vojaškega življenjaK slovenskemu centru odličnostipristopile tri nove članiceBesedilo: Marko PišlarV Gorski šoli SV oziroma VCOGBso do danes izvedli 40 tečajev zaveč kot 1600 tečajnikov iz 19 držav.Na fotografiji pripadniki vojskLatvije in ZDA na tečaju iz zimskegagorskega bojevanja na Soriški planiniFotografija: Bruno ToičPredstavniki avstrijske, italijanske, madžarske in slovenske vojske so v torek,15. novembra, v Vojašnici Bohinjska Bela podpisali sporazum o sodelovanju vVečnacionalnem centru odličnosti za gorsko bojevanje (VCOGB). S podpisomsporazuma so države postale članice VCOGB, s čimer je center dobil tudivečnacionalni status. V prihodnje naj bi se centru pridružile tudi nekateredruge države, leta 2015 pa naj bi se preoblikoval v center odličnosti za gorskobojevanje zveze Nato. »V zadnjih letih je bilo na tem področju kar nekajregionalnih pobud, ki so slej ko prej zamrle, sam pa računam, da bo pobudaalpskih držav za večnacionalni center odličnosti za bojevanje v gorah živelanaprej,« je pojasnil slovenski podpisnik sporazuma o sodelovanju v VCOGB,poveljnik PDRIU in generalni sekretar Mednarodne federacije vojaškihgornikov brigadir mag. Bojan Pograjc.Zveza Nato leta 2004 Slovenijoprepoznala kot tržno nišoza gorsko bojevanjeNato je med preoblikovanjem na vrhu v Pragileta 2002 določil deficitarna področja zavezništva.Centri odličnosti predstavljajo eno izmedustanov, ki zagotavljajo krepitev operativnihzmogljivosti in razvoj novih, s čimer se izboljšujeter razširja področje delovanja Natovih enot inenot držav, ki sodelujejo v okviru posameznihcentrov. Centri odličnosti skrbijo za preučevanjein razvoj nišnih zmogljivosti. »Zveza Nato je leta2004 Slovenijo prepoznala kot možno tržno nišoza razvoj gorskega bojevanja,« je dejal poveljnik8

sv 18iz vojaškega življenjaUspešno so opravili še zadnji testPredaja vzorca, ki je pripravljen zaobdelavo v laboratorijuOd 7. do 11. novembra je v Vojašnici Postojna in naosrednjem vadišču SV Poček potekala vaja Falco, na kateriso pripadniki biološkega laboratorija 18. bataljona zajedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo izvedlipostopke za pridobitev certifikata. Za potrebe vaje jereferenčni laboratorij Veterinarske fakultete iz Ljubljanepripravil vzorec antraksa, ki ga je skupina za vzorčenjevzorčila po Natovih standardih. Postopke certifikacije je takoza radiološkim in kemičnim laboratorijem opravil še zadnjiizmed treh premestljivih laboratorijev, ki delujejo v sestavi18. BJRKBO.Besedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno ToičVaja Falco, ki jo je med 7. in11. novembrom izvedel mobilnibiološki laboratorij s skupinoza vzorčenje ter s skupino zadekontaminacijo, je bila namenjenacertificiranju mobilnegabiološkega laboratorija, saj izNatovih odzivnih sil (NRF) izhajajozahteve po pridobitvi certifikatao usposobljenosti laboratorijakot tudi zahteve po kadrovski inmaterialni popolnjenosti. Na vajiso ocenjevali pravilno in varnoravnanje z opremo ter usposobljenostskupine za vzorčenje inidentifikacijo bioloških agensovter skupine za dekontaminacijo.Lani je bila certifikacija kemijskegalaboratorija na Slovaškem, letosaprila pa še radiološkega laboratorijaprav tako na Slovaškem.Laboratorija sta dobila pozitivnooceno in certifikat.Antraks zahteval smrtno žrtevV Pivki je skupina vojakov, ki se jeusposabljala v taktičnih postopkihvpada v objekt, našla v enem izmedobjektov kovček z raztresenimbelim prahom in nekaj kovinskihpredmetov. Pri pregledu vsebineje ugotovila, da gre mogoče zasumljive improvizirane eksplozivnenaprave. O dogodku je obvestilanadrejene in označila kraj dogodka.Po vpadu v objekt je poznejemed nadaljevanjem usposabljanjazbolelo več pripadnikov Slovenskevojske, po treh dneh pa je edenizmed njih umrl. Zdravniške oblastiso posumile na antraks in obvestilerepubliške organe, ki so aktiviraliStotnik MatjažKošelnik, NatovJRKB-centerodličnosti izČeške:Na vajo me jeposlal Natov JRKB-center, da semocenjeval biološki laboratorij SV 18.BJRKBO. Načeloma ocenjevalci nehodijo v svojo državo na ocenjevanje.Drugi ocenjevalci so na nalogah, zatoje naneslo tako, da sem danes tu. Bilsem priča veliko vajam in ko primerjampripadnike 18. BJRKBO z drugimiv vojskah, kot so na Finskem, v Belgijiin drugod, ki so strokovnjaki natem področju, moram povedati, dasmo zelo dobri. Glede na to, kakšnoopremo imamo, in na kratek rok, koje vojska začela usposabljanja s področjaJRKBO, lahko rečem, da sodelo opravili odlično. Seveda so bilepri nalogah tudi drobne napake, ki pase bodo odpravile. Kako vem? Ker jihpoznam že od prej in vem, da bo tako.10

Pomemben del kontingenta tudilogistični vodBesedilo: desetnica Maja Kremesec, desetnik GašperVuzem, vojak Matija Adamlje in vojakinja Natalija SinrajhFotografija: LOGV Kforja 25 (18. BJRKBO)Med 1. in 22. novembrom so bili pripadniki 25. slovenskega kontingenta nausposabljanju za mednarodno operacijo Kforja v Večnacionalnem združenemcentru za usposabljanje (Joint Multinational Readiness Center) v nemškemHohenfelsu. Na tritedensko usposabljanje z glavno vajo med 11. in 19. novembromje odšel tudi logistični vod 18. BJRKBO, ki ima posebno vlogo pri organizacijiusposabljanja, saj s svojimi pripadniki zagotavlja podporo na različnih področjih,med drugimi tudi zdravstvene oskrbe in zagotovitve hrane, vode, goriva tertelekomunikacij. V uvodnih dneh so pripadniki predhodne skupine prevzeli inuredili nastanitvene prostore ter materialna sredstva, vozniki bojnih vozil hummerpa so pridobili potrebne licence. Po prihodu glavnine je sledila seznanitev z bazo,hišnim redom, varnostnimi ukrepi in ameriškimi opazovalci oziroma kontrolorji,potem pa so se začeli usposabljanje in priprave na vajo.V Večnacionalnem združenem centru za usposabljanjev Hohenfelsu v Nemčiji so se pripadnikiSV, med njimi tudi pripadniki 18. BJRKBO, ževečkrat usposabljali. Na tritedensko usposabljanjez glavno vajo med 11. in 19. novembromsmo se odpravili s predhodno skupino pripadnikovtri dni pred glavnino.Za pripadnike čete 25. slovenskega kontingentaKforja je bilo namreč treba poleg prevzemanastanitvenih prostorov, sredstev in vozilurediti tudi drugo, kar bi pozneje zagotavljalonemoteno in predvsem brezhibno usposabljanje.Usklajevanje ustreznosti vozil in drugihtehničnih sredstev v centru, v katerem je velikorazličnih vojsk, zahteva hitro prilagajanje teručenje, izkušnje pa so tiste, ki na koncu omogočijo,da vaja poteka po načrtovanih točkah inpod nadzorom slovenskih ter ameriških nadzornihorganov. Za zadovoljitev vseh zahtevanihpostopkov in visokih stopenj znanja, ki ga jetreba tudi vsak dan dokazovati, se moramopotruditi vsi pripadniki Kforja 25.Razmerje med pripadniki logistične oskrbe inpripadniki manevrskega dela v SV se razlikujeod tistega, ki ga navadno uporabljajo v vojskahpo svetu. Čeprav predstavljamo oslabljen vod,se naše naloge nanašajo na celostno oskrbo velikopripadnikov, kar pomeni natančno organizacijoin izkoriščanje posameznikovega znanjater sposobnosti. Za lažjo predstavo, kaj delologističnega voda Kforja 25 obsega, bo najboljnazorna predstavitev običajnega delovnega dnena vaji v Hohenfelsu.Prve jutranje naloge zahtevajo zgodnje vstajanje.Drugim pripadnikom je treba zagotovitiurejene toaletne prostore in oskrbo s papirjem,brisačami, tekočim milom itn. V jedilnici, kismo si jo pripadniki Kforja 25 delili s pripadnikidrugih vojsk, je bila dolžnost logističnega vodaprevzem pripravljenih dnevnih obrokov (Mealready to eat – MRE). Obroke smo pozneje razdeliliposameznim vodom, ki so se odpravljalina dolžnosti. V bazi sta v jedilnici omogočenazajtrk in večerja v času, ko so enote, ki se usposabljajo,na počitku ali v pripravljenosti. Medjutranja opravila logističnega voda sta spadalatudi urejanje okolice nastanitvenih prostorov inpriprava odpadkov na odvoz, ki so ga organiziraligostitelji. Kot je za SV že značilno, smotudi ločevali odpadke, kar smo zagotovili spripravo ustreznih sredstev, ki nam to omogočajo.Logistični vod je zagotavljal tudi 12-urnodežurstvo v tako imenovanem prostoru CSP, vkaterem smo prostor s pomočjo pripadnikovameriške vojske opremili s sredstvi za internetnopovezavo, ki omogoča pripadnikom stikz domačimi in prijatelji. Prostor je bil zaradiustrezne velikosti primeren tudi za sestanke inporočanja, mi pa smo ga priredili glede na potrebeter med glavno vajo v njem izdelovali tudimakete, ki so jih manevrski vodi uporabljali zapripravo na uspešno izvedbo dodeljenih nalog.Zaradi hladnega vremena ter urjenja z opremoza vzdrževanje javnega reda in miru je bilaobremenjena tudi naša zdravstvena ekipa, ki jeimela kar precej dela s posredovanjem pri poškodbah.V sodelovanju z ameriško zdravstvenooskrbo smo oskrbeli poškodbe in zagotovilizdravila, s svojo opremo ter vozilom pa jezdravstvena ekipa sodelovala tudi na terenskemusposabljanju, na katerem je oskrbovala poškodovancepo scenariju usposabljanja.Za potrebe usposabljanja z ameriškimi vozilismo bili pripadniki logističnega voda odgovorniza oskrbo vozil z gorivom, kar je obsegalospremstvo konvoja na polnilne postaje znotrajbaze, razdeljevanje ključev za gorivo in natančnovodenje evidenc iztočenega goriva. Kljubpripravam je vedno treba upoštevati tudi nepredvidljivo.Tako je logistični vod za podporoKforja 25 poskrbel tudi za prevoze v domovino,saj imamo v ta namen v pripravljenosti usposobljenevoznike.Delo logističnega voda Kforja 25 je raznolikoin zato tudi zelo zanimivo, saj smo bili vsakdan pred novimi nalogami, ki smo jih skupajtudi uspešno opravili. Po mnenju pripadnikovlogističnega voda Kforja 25 so bile dosedanjeizkušnje s slovensko-ameriškim delom zelodobre. Na vseh področjih, na katerih sta vojskisodelovali, sta izmenjevali znanje, nove izkušnjepa nam bodo gotovo pomagale pri opravljanjunalog v MOM prihodnje leto.13

sv 18iz vojaškega življenjaZa to nalogo si izbranBesedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno ToičProstemu očesu nevidna opazovalnica jedom ostrostrelcev in izvidnikov tudi 72 ur.Pritisk, beseda, ki za njih nima pomena. Nikdar ne boš slišal njegove krogle,ko bo zapustila orožje. So izurjeni in izkušeni posamezniki, odlikujeta pa jihizvidniško delovanje ter psihološki učinek pri nasprotniku v spopadu. Njihovodelo je zaradi večdnevnega delovanja na sovražnem ozemlju in pomanjkanjahrane, vode ter spanca fizično naporno, imeti morajo dobre umske sposobnosti,zato so izbrani na podlagi zahtevnih meril. In prav zato se na to nalogo neprijaviš – za to nalogo si izbran. To so najboljši pripadniki vojske, ki imajo izrazitosposobnost opravljanja svojih nalog, psihološki učinek pri nasprotniku v spopadupa je pomembna lastnost, ki odlikuje nevidno nevarnost – ostrostrelca. Urjenjeostrostrelcev SV smo obiskali na zaključnem terenu v Gotenici, hkrati pa tudi dveusposabljanji, ki sta potekali vzporedno v Kočevski Reki, in sicer usposabljanjeizvidnikov ter specializacijo pehote na Šoli za podčastnike.1. brigada Slovenske vojske je nosilka 14 osnovnihvojaškostrokovnih usposabljanj za vojaškeevidenčne dolžnosti vojakov, hkrati pa tudištevilnih specializacij podčastnikov in častnikov.Zaradi racionalizacije sredstev so združilipodobna VED-ovna usposabljanja, in sicer OVSUza VED A11102 – izvidnik, A11103 – ostrostrelecin specializacijo pehote na podčastniški šoli.Osnovno vojaškostrokovnousposabljanje za VED ostrostrelecImena, kot so Thomas Plunkett, narednikGrace, Charles »Chuck« Mawhinney, CraigHarrison, Vasilij Zajcev, Ljudmila Pavličenko,Francis Pegahmagabow, Albert F. Waldron,Carlos Norman Hathcock in Simo Häyhä, vammogoče ne povedo ničesar, vendar so vsi ssvojimi sposobnostmi zaznamovali različna obdobja.Bili so najboljši ostrostrelci svojega časain ni ga bilo na bojišču, ki ne bi vedel zanje.Za najsmrtonosnejšega moža vseh časov veljafinski ostrostrelec Häyhä, znan tudi pod vzdevkomBela smrt, ki je med rusko-finsko vojnoleta 1939 in 1940 ubil kar 705 ljudi, od tega505 ruskih vojakov z navadno rusko puškomosin-nagant M28 brez strelskega daljnogleda.Rusi so ga preganjali celo s topništvom.Slovenska vojska je mlada vojska, zato ostrostrelskotradicijo šele razvija. Do leta 2011 jeostrostrelstvo v SV temeljijo na posameznihusposabljanjih v tujini in na prenosu naučenegaznanja v enote. Spomladi 2011 je bilo izvedenousposabljanje inštruktorjev ostrostrelstva vSV pod vodstvom mobilne skupine za usposabljanjeiz ZDA. Na podlagi tega usposabljanjaje nastal program, to usposabljanje pa je, kotje dejal stotnik Aleš Kesič, prvo ostrostrelskousposabljanje v SV, ki ga izvajajo le inštruktorjiiz poveljstev in enot SV.Prvo fazo usposabljanja so septembra izvidnikiin ostrostrelci opravili skupaj v VojašniciBohinjska Bela, poudarek pa je bil na izvidniškihter ostrostrelskih individualnih veščinah.Drugo fazo so ostrostrelci izvajali ločenov Vojašnici Postojna, poudarek pa je bil nastrelskih urjenjih in ostrostrelski taktiki. Težiščiostrostrelske taktike sta bili veščini opazovanjain zalezovanja cilja, težišči strelskih urjenjpa streljanje na znane ter neznane razdalje.Zalezovanje cilja je ena izmed veščin, ki jihmora ostrostrelec obvladati. V ta namen so zelostroga tudi merila ocenjevanja. To so ključnediscipline ostrostrelstva, pri katerih morajoNadaljevanje na 19. strani14

sv18objave ministrstva za obrambošt. 300, 25. november 2011 14441.Na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 9. ter 11. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07) izdajamODREDBOO POVIŠANJU ČASTNIKAv čin polkovnik:Zlatko VEHOVAR, 1965Številka: 811-3/2011-25Datum: 1. 10. 2011Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4442.Na podlagi 46. člena Zakona o službi vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in15. a člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07) izdajamUGOTOVITVENI AKTO ODPOVEDI ČINU INODREDBO O PRIZNANJU ČINA1. Ugotovi se, da se je Matjaž KLEVŽE,rojen 1969, dne 4. 10. 2011 pisno odpovedalosebnemu činu poročnik.2. Matjažu Klevžetu se prizna čin štabnivodnik.Številka: 811-4/2011-21Datum: 21. 10. 2011Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4443.Na podlagi 3. in 5. odstavka 62. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –uradno prečiščeno besedilo) in 5. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07) izdajamODREDBOO PODELITVI ČINA VODNIKEmir BEŠIĆ, 1981Številka: 811-3/2011-28Datum: 24. 10. 2011Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4444.Na podlagi 3. in 5. odstavka 62. členaZakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 –uradno prečiščeno besedilo) in 6. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07) izdajamODREDBOO PODELITVI ČINA POROČNIKMatjaž BERČON, 1976Številka: 811-3/2011-27Datum: 24. 10. 2011Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4445.Na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 9. ter 11. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07) izdajamODREDBOO POVIŠANJU ČASTNIKOVI. v čin brigadir:Venčeslav OGRINC, 1955II. v čin polkovnik:Boštjan BLAZNIK, 1965Srečko KARBA, 1958Franc KORAČIN, 1966Blaž PAVLIN, 1962Igor STROJIN, 1967Peter ZAKRAJŠEK, 1965III. v čin podpolkovnik:Boštjan BAŠ, 1974Aleš CENTA, 1965Alfonz CUGMAS, 1958Bojan HORVAT, 1963Marjan KELENC, 1963Franjo LIPOVEC, 1968Avdulla PELAJ, 1963Alenka PETEK, 1972Marjan POVŠIČ, 1961Janez PUNGARŠEK, 1969Darko RAVNIK, 1967Dušan SILA, 1956IV. v čin major:Valter ILENIČ, 1969Bojan LANGERHOLC, 1974Ernest PLEH, 1969Mihael PLEVNIK, 1973Andrej PRELOŽNIK, 1971Robert SIMONIČ, 1972Samo SMOLEJ, 1972Robert ŠPERNJAK, 1971Albin TEPEH, 1967Gregor VODEB, 1972Nataša ZORMAN, 1974Teodora ŽABKAR, 1973Uroš ŽIBERT, 1971V. v čin stotnik:Tatjana BOŽNAR, 1979Samo BRIC, 1977Milan CAFUTA, 1979Amir EGRLIĆ, 1968Andrej GERJEVIČ, 1977Lidija HRIBAR, 1975Aljoša KIRBIŠ, 1976Andrej KLINAR, 1976Aleš KRALJ, 1975Mitja KREN, 1976Primož LAH, 1977Iztok LEGAT, 1968Franc LOGAR, 1976Primož MLINAR, 1978Siniša MOŽINA, 1978Tomo PEJIČ, 1965Primož PINTAR, 1974Gorazd POŽGAJ, 1977Nina RADUHA, 1978Dejan ŠIBILJA, 1974Marko ŠTRUBELJ, 1977Ines VATOVEC, 1977Davorin VOLGEMUT, 1972Franc ŽEN, 1960VI. v čin nadporočnik:Alojz BERGINC, 1977Miran DERNIKOVIČ, 1965Sašo HAJNŠEK, 1978Edis HRUSTANOVIĆ, 1978Tomaž JELENKO, 1983Miroslav JUG, 1971Uroš KOVAČIČ, 1974Simon LUŽAR, 1976Tomaž ROGELJA, 1978Željka SIMIČ, 1978Matjaž SLAK, 1976Damjan SLIVEČKA, 1975Damijan SMONKAR, 1977Anita SOVIČ, 1980Jožef ŠARUGA, 1970Tomaž TOMAŽIČ, 1974Denis TREBIŽAN, 1974Številka: 811-3/2011-29Datum: 24. 10. 2011Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4446.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVAZA OBRAMBOveliko sabljo Ministrstva za obramboprejme:Venčeslav OGRINC, 1955Številka: 094-7/2011-52Datum: 24. 10. 2011Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4447.Na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakonao obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 9. ter 11. členaUredbe o činih in poviševanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07) izdajamODREDBOO POVIŠANJU ČASTNIKOVI. v čin brigadir:Dobran BOŽIČ, 1964II. v čin stotnik:Marko TEPEJ, 1977Številka: 811-3/2011-30Datum: 2. 11. 2011Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4448.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVAZA OBRAMBOveliko sabljo Ministrstva za obramboprejme:Dobran BOŽIČ, 1964Številka: 094-7/2011-53Datum: 2. 11. 2011Dr. Ljubica JELUŠIČMINISTRICA4449.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1067NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 18. 8. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMspominsko darilo Slovenske vojske obupokojitvi:Franc BRANC, 1957Branko BRATKOVIČ, 1954Franc BURGER, 1956Janez ČADEŽ, 1956Milić GAZIBARA, 1957Dušan GREGORIČ, 1956Miroslav HUDOHMET, 1953Dragica KOBLAR, 1954Tanja KOLARIČ, 1958Miroslav KOSI, 1953Dušan LAHAJNAR, 1957Boris LORBEK, 1955Marjeta LORBERG, 1957Milan MAVSAR, 1957Miro POLJANEC, 1955Jelka POTOČNIK, 1956Ivan VERŠIČ, 1954Matjaž ŽIROVNIK, 1957Jožef ŽIŠT, 1955GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4450.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1070NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 5. 9. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:medaljo v službi miruza sodelovanje v operaciji v podporo miru vmednarodnih silah naslednjim pripadnikomSVNKON 15 ISAF:Janez AHLIN, 1976Ervin ANDRIC, 1986David BAŠ, 1981Tadej BOGATIN, 1978

sv18objave ministrstva za obrambošt. 300, 25. november 2011 3Marko PUST, 1986Nataša RADUHA, 1983Robert RAJŠTER, 1974Blaž RAKAR, 1984Robert RANTAŠA, 1968Franc RAVNJAK, 1974Metka REBOLJ, 1985Demitri REJEC, 1988Matej RIŽNAR, 1986Jure ROSULNIK, 1977Anže ROVAN, 1984Iztok ROŽANC, 1985Klemen ROŽNIK, 1987Nina RUDOLF, 1982Silva RUDOLF, 1984Kristjan RUSTJA, 1978Peter SAJEVEC, 1977Blaž SEDEJ, 1988Željka SIMIČ, 1978Goran SIMLER, 1986Jerneja SIMONČIČ, 1981Andrej SIMONIČ, 1986Martin SIMONIČ, 1981Boštjan SIRC, 1981Tomaž SKORNŠEK, 1980Uroš SKORNŠEK, 1982Boštjan SLUGA, 1975Mito SMERDELJ, 1976Jože SMODIČ, 1980Smiljan SREBOT, 1974Željko SREČKOVIĆ, 1960Marko STERMECKI, 1977Andrej STERNEN, 1980David STONIČ, 1970Branko STRLE, 1981Klemen STRMŠEK, 1982Luka SUŠNIK, 1985Frančišek SVET, 1980Damjan ŠABEC, 1987Jakob ŠČUKA, 1983Sašo ŠEME, 1987Gabrijel ŠESEK, 1979Bojan ŠESTAN, 1978Sebastjan ŠIKOVEC, 1979Marko ŠKUFCA, 1981Jura ŠMON, 1976Andrej ŠORI, 1986Andrej ŠPAN, 1968Boris ŠPANJOL, 1985Matevž ŠPINDLER, 1978Damijan ŠTEMBERGER, 1972Gregor ŠTUCIN, 1982Dejan ŠTUMPFEL, 1979Aleš ŠURBEK, 1978Severin TANŠEK, 1976Jurij TAVČAR, 1979Igor TEHOVNIK, 1980Damir TEMINOVIĆ, 1980Matjaž TERAN, 1987Jure TOMAN, 1979Tomaž TOMAŽIČ, 1974Vitomir TOMAŽIČ, 1957Gregor TOMIČ, 1984Igor TOMŠE, 1976Boštjan TURK, 1972Janez TURŠIČ, 1960Luka UCMAN, 1985Tomaž URBANCL, 1963Dušan UTROŠA, 1975Peter VAŠ, 1969Jože VELIČEVIČ, 1978Marko VERHOVNIK, 1987Tadej VIDMAR, 1981Aleksandar VIGNJEVIĆ, 1977Matjaž VINDIŠ, 1979Urban VINŠEK, 1986Uroš VODOVNIK, 1979Vojko VOLK, 1978Slavko VOVK, 1965Marko VRHOVNIK, 1980Igor VRTAČNIK, 1975Mihael VUKAN, 1978Goran VUKOVIĆ, 1980Enej WINDSCHNURER, 1986Matjaž WITWICKY, 1984Matej ZAVRŠNIK, 1976Karmen ZELIČ, 1981Aleksander ZIDARIČ, 1978Robert ZLATKOVIĆ, 1979Jernej ZOREC, 1983Branko ZORENČ, 1961Luka ZORENČ, 1989Staš ZORZO, 1986Andrej ZUPAN, 1982Tomaž ŽBOGAR, 1977Jakec ŽBONTAR ŠKRABA, 1974Zoran ŽELE, 1971Aleš ŽIBRET, 1984GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4452.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1071NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 5. 9. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:medaljo v službi miruza sodelovanje v operaciji v podporo miru vmednarodnih silah naslednjim pripadnikomSVNKON 26 EUFOR:Matjaž BOLKO, 1958Aljoša CRKVENJAŠ, 1974Mladen JANEŠ, 1962Andrej JARNI, 1964Miran KOLMAN, 1972Milan KORBAR, 1958Albert LAKOTA, 1957Robert LENARČIČ, 1962Drago LESJAK, 1966Gašper LOČNIŠKAR, 1979Marko MARGUČ, 1973Anton MOLNAR, 1965Miran ROŽANEC, 1964Simon SAJOVIC, 1975Simeon SETNIKAR, 1970Dejan STANČIČ, 1962Dejan ŠUSTER, 1974Goran VIDRIH, 1958GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4453.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1066NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 5. 9. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmeta:malo sabljo Slovenske vojske – zlato:Milan MAVSAR, 1957Janko SVENŠEK, 1953GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4454.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1154NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 19. 10. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejme:medaljo v službi miruza sodelovanje v operaciji v podporo miru vmednarodnih silah naslednjemu pripadnikuNATO MLO Beograd:Janez GOMZI, 1957GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4455.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1130NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 24. 10. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanja Slovenske vojske, ki jih prejmejo:I. srebrno medaljo načelnika GŠSV:Ernest ANŽELJ, 1962Zdravko STRNIŠA, 1953Bogomir TOMAŽIČ, 1965II. bronasto medaljo načelnika GŠSV:Sabina ANTONIČ, 1979Matjaž SEDMAK, 1970Stanislav ŠANTELJ, 1966III. medaljo načelnika GŠSV:Domen ČUJEŽ, 1971Jaka DROBNIČ, 1982Klavdija FEGUŠ, 1979Robert FRANK, 1978Drago HARL, 1960Tatjana JANŽEKOVIČ, 1974Matjaž JUREČIČ, 1970Robert KORBER, 1969Aljoša MILJAVEC, 1976Maja NEUDAUER, 1979Matej OTRIN, 1975Igor PRAPROTNIK, 1971Gabrijela VADNJAL MOREL, 1975Branko VINKOVIČ, 1963Marko ZUPANC, 1969Tomaž ŽEMVA, 1973IV. bronasto plaketo Slovenske vojske:Edvard ARNUGA, 1972Zoran GORJUP, 1970Hoteli Bernardin d. d.Franc OSTRONIČ, 1970Špela RUS, 1981Marjan ZUPANČIČ, 1974V. srebrno medaljo vojaku SV za doseženeuspehe:Peter CAF, 1984Danilo CAR, 1975Dejan ČEKE, 1981Marko FEGUŠ, 1985Gregor FEKONJA, 1984Sašo HERBAJ, 1987Andrej HOZJAN, 1985Sabina JELEN, 1983Marjeta KALIŠNIK, 1977Katja KOBENTAR, 1982Anže KOMAC, 1984Andrej LESKOVAR, 1979Danijel LIPAR, 1976Jure MACERL, 1982Dejan MARINIČ, 1978Bernard PESJAK, 1978Bojan PETEK, 1978Tomaž PIRNAT, 1976Darko PLAZOVNIK, 1981Edvin PODGORNIK, 1983Branko PRELOG, 1972Nino REGINA, 1981VI. bronasto medaljo vojaku SV zadosežene uspehe:Aleksander ABDULOVIĆ, 1981Leon BARBIĆ, 1983Anton BERTOLE, 1976Drago BRAČIČ, 1978Andrej BREZNIK, 1979Samo BRICELJ, 1986Darko CIGLAR, 1981Matej DOKL, 1981Sandi ERJAVEC, 1983Uroš FLAJS, 1981Mitja FRANC, 1982Mihael GORŠE, 1982Davor GREGORINČIČ, 1988Lidija GROS, 1976Primož GUNZEK, 1982Robert HACE, 1976Jošt HAŠAJ, 1986Srečko HORVAT, 1983Sašo JERAS, 1983Boštjan KAPL, 1986Branko KASTELIC, 1967Jožica KELNARIČ, 1980Boštjan KERIN, 1974Roki KOROŠEC, 1979Mitja LAH, 1977Sašo LEBAR, 1977Andraž LESICA, 1982Andraž LIPOVŠEK, 1982Borut MAJCENOVIČ, 1983Matej MARINŠEK, 1978Jernej MAZE, 1983Bojan MEDIC, 1976

sv18objave ministrstva za obrambošt. 300, 25. november 2011 4Edmond MEDICA, 1980Renato MIHOLIČ, 1979Bojan MLAKAR, 1973Mitja NUČIČ, 1987Matej OBLAK, 1977Aleš OMAN, 1974Andrej OŠEP, 1981Aljoša PEČAR, 1986Blaž PLANINC, 1984Danijel PLEJ, 1977Boris PLEŠNIK, 1988David REPIČ, 1974Franc SEVER, 1975Damjan SLAPNIK, 1978Tomaž SLATINEK, 1981Kristjan ŠTANCER, 1980Mojca ŠUNTA, 1980Jure TOŠ, 1982Mitja TREP, 1979Tine VANOVŠEK, 1979Rok VERVEGA, 1980Jakob ZAJŠEK, 1981Damjan ŽIBERT, 1979VII. bronasti strelski znak:Barbara BELHAR UNK, 1965Margareta FERK, 1979Helena JANOTA, 1977VIII. priznanje za delo na športnempodročju:Dušan SILA, 1956Ela TONIN MALI, 1978GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4456.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1150NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 24. 10. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:malo sabljo Slovenske vojske – zlato:Valter ILENIČ, 1969Bojan LANGERHOLC, 1974Ernest PLEH, 1969Mihael PLEVNIK, 1973Andrej PRELOŽNIK, 1971Robert SIMONIČ, 1972Samo SMOLEJ, 1972Robert ŠPERNJAK, 1971Albin TEPEH, 1967Gregor VODEB, 1972Nataša ZORMAN, 1974Teodora ŽABKAR, 1973Uroš ŽIBERT, 1971GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4457.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1151NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 24. 10. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejmejo:malo sabljo Slovenske vojske – srebrno:Klemen BERAS, 1971Avguštin BURG, 1972Domen FAJDIGA, 1974Andrej JURJEVIČ, 1964Marko PIRC, 1972Natalija PLESTENJAK, 1970Boštjan RAMŠAK, 1971Igor SVEČAK, 1967GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4458.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1152NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 24. 10. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejme:mali nož Slovenske vojske – zlati:Matjaž BERČON, 1976GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4459.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1153NAČELNIKA GENERALŠTABASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 24. 10. 2011Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 2. odstavka 80. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. listRS, št. 41/07 in 4/11)PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske, ki ga prejme:mali nož Slovenske vojske – srebrni:Emir BEŠIĆ, 1981GeneralmajorMag. Alojz ŠTEINERNAČELNIK4460.UKAZ ŠT. 811-1/2011-499POVELJNIKA 9. BZOZ DNE 4. 7. 2011Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 2.in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju vSlovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05,34/06 in 116/07)SE POVIŠAJOnaslednji vojaki stalne sestave:1. v čin desetnik:Marko MARIĆ, 19792. v čin poddesetnik:Urban KRAVOS, 1988Aljoša ŠTREMFELJ, 1988MajorAndrej ŠIJANECPOVELJNIK4461.UKAZ ŠT. 094-3/2011-1092POVELJNIKA 157. LOGISTIČNEGABATALJONASLOVENSKE VOJSKEZ DNE 14. 9. 2011Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjihMinistrstva za obrambo (Ur. list RS, št.41/95) in Ukaza o priznanjih logističnegabataljona, šifra 094-1/2006-23 z dne 29. 5.2006PODELJUJEMpriznanja 157. logističnega bataljona, ki jihprejmejo:1. zlato medaljo 157. LOGB:Bojan DOBROTIČ, 1966Maks FIJAČKO, 1966Janez FURJAN, 1953Janez KLJUN,1966Anita MAUHAR, 1972Janez OMEJC, 1967Ivan TURNŠEK, 19662. srebrno medaljo 157. LOGB:Franjo CESAR, 1968Mirko GRGETIČ, 1959Robert HAŠAJ, 1969Dušan HRNČIČ, 1977Janez KAVČIČ, 1968Irena KLJUČEVŠEK, 1963Manja ILEC, 1968Boštjan JAGER, 1968Milan VUKOVIČ, 1962Mijo SPEVAN, 1952Blaž ŠEBALJ, 1972Tanja PLAZOVNIK, 1983Zoran PETKOSKI, 1965Sebastijan ŽLOGAR, 19713. bronasto medaljo 157. LOGB:Tomaž ARKO, 1971Jure CASERMAN, 1981Leon ČUDEN, 1962Jože FERINCEK, 1969Ivan GORJANC, 1966Aleš JENČEK, 1971Dejan KALABOTA, 1986Andrej KLINKON, 1971Ludvik KLOBČAR, 1962Fredi KOLARIČ, 1966Stanislav KOSI, 1974Dragan LORBER, 1967Igor LIPOVŠEK, 1969Peter MEDVEŠEK, 1963Brane MIHEVC, 1961Denis MUŠIČ, 1979Miran VAJDA, 1961Jožko VRBANC, 1971Aleš PODREKA, 1971Janez PORENTA 1965Iztok PUŠAVEC, 1971Rajko SIMČIČ, 1964Boštjan STARINA, 1971Janez ŠIBERLE, 1968Benjamin ŠINKOVEC, 1969Janez ŠTROS, 1957Marija ŠTRUKELJ, 19774. listino 157. LOGB:Aleksander BUKOVIČ, 1963Franc BURGER, 1956Darko GOLEŽ, 1968Miroslav KOSI, 1953Miro POLJANEC, 1955Denis PRIMC, 1976Gregor NOVAK, 1958Slavko ŠTAMPEK, 1954Peter ŽELE, 1977Peter ŽLOGAR, 19685. bronasto plaketo 157. LOGB:Andreja BOGATAJ MARKELJ, 1969EVOJ Novo mestoEVOJ VrhnikaNataša JANŽEKOVIČ, 1968Primož HODAK, 1973Andreja KOBLAR, 1971KS MavčičeFranc PEČOVNIK, 1968Salih SINANOVIČ, 1964Igor SVEČAK, 1967Savo VESELINOVIČ, 1959PodpolkovnikMag. Anton PLAZARPOVELJNIK4462.UKAZ ŠT. 811-1/2011-696POVELJNIKA VOJAŠKE ZDRAVSTVENEENOTEZ DNE 15. 9. 2011Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakona oobrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – UPB) ter 2.člena Uredbe o činih in povišanju v Slovenskivojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in116/07)SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin poddesetnik:Roman BENEDIČIČ, 1988Maja TOPLIŠEK, 19782. v čin desetnik:Zlatka POTOČNIK, 1983Mario PRANJIĆ, 1985PodpolkovnikJanez CERKOVNIKPOVELJNIK

Nadaljevanje s 14. stranikandidati, da bi uspešno končali usposabljanje,doseči od 80 od 100 točk. Ostrostrelec se moraza dosego sto točk približati in na opazovalca,ki okolico opazuje z daljnogledom, neopaženoizstreliti vadbena naboja.Tretja faza, ki je potekala od 14. do 18. novembrav Kočevski Reki in Gotenici, je bila skupnavsem kandidatom. Ostrostrelce smo obiskaliv sklepni fazi usposabljanja v Gotenici in lenavzočnost inštruktorja, ki nas je pripeljal donjih, je omogočila, da smo jih videli. Kot namje povedal vodja usposabljanja stotnik AlešKesič, bodo kandidati v večdnevnih taktičnihrazmerah preverili vse obravnavane vsebine nausposabljanju.Za usposabljanje za ostrostrelce se je prijavilo18 kandidatov, usposabljanje pa je končalodevet pripadnikov iz 1. BR, eden iz 17. BVP ineden iz specialne enote GPU.OVSU za VED izvidnikIzvidniki 1. brigade so bili od ustanovitve zmogljivost,na katero je poveljnik lahko računal vvsakem trenutku, in bili so prva konvencionalnaenota 1. brigade, ki je stopila na tla Afganistana,Libanona in Čada. Izkazali so se s profesionalnimpristopom, trdim delom in izvrstnim kolektivom.Številni pripadniki, ki so se dokazaliv izvidniškem vodu enega izmed bataljonov1. brigade, so nadaljevali kariero drugje, zato jezdaj ključna naloga brigade usposobiti pripadnike,ki bodo nadaljevali poslanstvo izvidnikov.Na tokratno usposabljanje VED-ov se je prijavilo47 kandidatov iz 1. BR, 16 iz 132. GORB in edeniz 17. BVP. Prvo fazo so opravili na BohinjskiBeli skupaj z ostrostrelci. Tudi drugo fazo sonadaljevali na Bohinjski Beli. V tej fazi so seusposabljali predvsem iz kolektivnih veščinizvidniške taktike. Največji poudarek je bilZalezovanje cilja je ena izmed veščin, ki jihmora obvladati ostrostrelec.namenjen izvidovanju rajona in točkastega terlinijskega objekta in opazovanju. Inštruktorjiso pri usposabljanju sledili načelu postopnosti.Postopke so predelali v učilnici in na stadionu,nato pa so jih urili v gozdu v bližini BohinjskeBele. Težišče druge faze je bilo na izvidniškihpatruljah. Izvedli so štiri enodnevne patrulje naRovatrici pri Bohinjski Bistrici in na Udinborštupri Kranju ter tridnevno patruljo na Udinborštupri Kranju. Izvidniško patruljiranje je spremljalozelo slabo vreme, sneg na Rovtarici in večdnevnodeževje na Udinborštu, zato je bilo še teže.Zaključna vaja je potekala v Kočevski Reki,kjer je bilo težišče na opazovanju. Izvidniki sopostavili tri opazovalnice na območju MalegaMošenika in Preže. Od skupaj 64 kandidatov,Izvidniško patruljiranje je potekalo v zelo slabem vremenu.Na Rovtarici pri Bohinjski Bistrici je padlo pol metra snega.Opazovalnica na območju MalegaMošenika. Prvi dan so vadbenci izdelaliopazovalnico, dva dneva pa sta bilanamenjena opazovanju.ki so začeli usposabljanje, ga je končalo 41pripadnikov SV, in sicer 26 iz 1. brigade, 14 iz132. GORB ter pripadnik iz 17. BVP.Specializacija pehote naŠoli za podčastnikeNa specializaciji je bilo deset slušateljev SV,ki so že imeli podčastniški čin, vendar sobili na usposabljanju, da bi pridobili pehotnipodčastniški VED. Prvo fazo specializacije sopodčastniki opravili v Postojni, kjer so predelalioborožitev, zveze in motoristiko. Izvidnikom sose pridružili v drugi in tretji fazi na BohinjskiBeli ter v Kočevski Reki, kjer so predelalitaktiko pehote s poudarkom na taktiki malihenot. Gre za izkušene podčastnike, osem višjihvodnikov in štabna vodnika, zato je bilo njihovousposabljanje mentorsko naravnano.Opisana usposabljanja so zahtevala velikorganizacijski in logistični napor. Hkrati so bilaizvedena tri VED-ovna usposabljanja, ki so trajalatri mesece po 12 ur na dan na štirih lokacijah,skupno pa se jih je udeležilo več kot 100pripadnikov iz vseh bataljonov 1. brigade, 132.GORB, 17. BVP, ESD in specialne enote GPU.Kot je poudaril stotnik Kesič, tovrstnegausposabljanja ne bi mogli izvesti brez izjemnegadela častnikov, podčastnikov in vojakov 1.brigade ter drugih enot SV in policije. Na usposabljanjuje v vlogi vodstva, inštruktorjev inlogistične skupine angažiranih 25 pripadnikoviz 1. brigade, dva pripadnika iz 132. GORB, trijepripadniki iz ESD, dva pripadnika iz 17. BVP indva pripadnika iz specialne enote GPU. Razvil seje homogen inštruktorski kolektiv, ki združujeraznovrstne izkušnje, znanje, profesionalenpristop in izjemno delavnost, lahko bi rekli, daso glavni ustvarjalci teh usposabljanj.19

sv 18iz vojaškega življenjaKar tretjino prostovoljcevzanima delo v SVBesedilo in fotografije: Marko PišlarIzvleka ranjenca nakontaminiranem zemljiščuOd 14. do 18. novembra je na strelišču SV na Bloški Polici potekalo prvo terenskousposabljanje 34 kandidatov na prostovoljnem služenju vojaškega roka v SV. Prostovoljcipripadajo 40. generaciji vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega roka, ki bo20. januarja končala trimesečno služenje in tako program temeljnega vojaškostrokovnegausposabljanja (TVSU) v SV. Novomeške prostovoljce smo obiskali na Bloški Polici, kjerso izvajali bojna streljanja z avtomatsko puško F 2000 S na krajši razdalji in spoznavalipostopke preživetja ter premikanja po bojišču. Čeprav so aktivnosti od njih zahtevale velikoenergije, volje in moči, so jim dnevi minili hitro, utrujenosti pa med njimi skoraj ni biločutiti, saj so bili z mislimi že pri novih izzivih, ki so jih še čakali do konca.Vojaško znanje iz učilnicepreizkusili v praksi34 vojakov, od tega šest vojakinj,je v okviru prvega petdnevnegaterena na mrzli, toda s soncemobsijani Bloški Polici tudi praktičnopreizkušalo, kaj so se do zdajnaučili v novomeški vojašnici inkako teoretično znanje ter vedenje,ki so ga pridobili v učilnici,uporabiti v praksi. Pod budnimočesom inštruktorjev iz samostojnegavoda prostovoljnega služenjavojaškega roka Novo mesto so uriliosnovne vojaške veščine, streljaliz avtomatsko puško F 2000 S,izvajali stražarsko dolžnost in seseznanjali z osnovami maskiranjater uporabe maskirnih sredstev.Prav tako so spoznavali postopkepreživetja in premikanja na bojiščuter premagovanja različnih ovirin izvedli dnevno-nočne pohode.Program prostovoljnega služenjavojaškega roka v SV temelji naprogramu TVSU, ki velja tudi zapoklicne vojake v SV in je pogojza vsakršno zaposlitev ali delov SV. Program je razdeljen v dvefazi. Poveljnik samostojnega vodaprostovoljnega služenja vojaškegaroka Novo mesto nadporočnik EdisHrustanovič je pojasnil, da je TVSUnamenjen pridobivanju osnovnegavojaškega znanja in veščin vojakaposameznika za preživetje na bojišču.Kandidati se tako seznanijoz osnovnimi vojaškimi veščinami,naučijo se nositi vojaško uniformo,spoznajo pravila vojaškega vedenja,postrojitvena pravila, postopkeJRKB-obrambe, utrjevanja,maskiranja in osnovno pehotnooborožitev vojaka SV. Prav takourijo osnovne taktične postopkena ravni posameznika in oddelkav napadu ter obrambi, pri čemerteoretično znanje, ki ga pridobijo vučilnici, postopno dopolnjujejo inv praksi preizkusijo na dveh petdnevnihterenih, na katerih delajoter bivajo v terenskih razmerah, pri20

Tudi stroga vojaška disciplinajim ne povzroča težavAnže Novak:Za prostovoljno služenje vojaškega roka sem se odločil,ker sem prepričan, da bi še vedno vsi moški morali služitivojaški rok kot nekdaj. Končal sem tehnično šolo inzdaj iščem zaposlitev. Rad bi delal v vojski kot bolničar.Program služenja je skladen z mojimi pričakovanji, čepravsem pričakoval več alarmov že v vojašnici, tukaj na terenu pa je drugače.Telesno sem dobro pripravljen, razen da imam manjše težave z gležnjem,vendar upam, da bom zdržal do konca. Pred prvim streljanjem me je bilomalo strah in imel sem malo treme, potem pa je ta napetost izginila.Petra Drame:Na služenje me je pritegnil zanimiv program usposabljanja,obenem pa želim preizkusiti, ali sem telesno inpsihično dovolj pripravljena za delo v SV. Razmišljam, dabi se po končani fakulteti zaposlila v vojski. Med študijemsem že sodelovala na študentskem vojaškem taboru,na katerem sem lahko spoznala del življenje vojaka. Tudi stroga vojaškadisciplina mi ne povzroča težav. Alarmi so kar stresni, saj z njimi preizkušajonašo psihično vzdržljivost. Rada bi šla na Šolo za častnike. Kljub opravljenifakulteti mi za začetek ne bi bilo odveč delati kot poklicna vojakinja v SV.z denarnimi nadomestili za usposabljanjepredstavlja izhod iztrenutne socialne stiske, študentje,ko nimajo študijskih obveznosti, pav tem vidijo možnost za dodatenzaslužek. Štabni vodnik Pirc je pojasnil,da se kar tretjina kandidatovza prostovoljno služenje odločizaradi lažjega vstopa v SV, saj želipoklicno pot nato nadaljevati kotvojaki, podčastniki ali častniki SV.Prostovoljno služenje vojaškegaroka je zahtevno in obsega številneterenske aktivnosti, ki zahtevajodobro kondicijsko ter psihičnopripravljenost, zato je odstopovv vsaki generaciji za približno 20odstotkov, v nekaterih generacijahpa je odstopov še za desetinoveč, predvsem ko kandidate že nazačetku služenja presenetijo slabevremenske razmere, mraz, dež incelo sneg. »Poleti je največja težavavročina, saj so navajeni na športnecopate in lažja poletna oblačila,tu pa morajo nositi dolge hlačeter vojaške škornje,« je še razložilštabni vodnik Pirc. NadporočnikHrustanovič je pojasnil, da največkandidatov odstopi v prvih 14dneh zaradi poškodb med urjenjemali obnovitev starih poškodb,v nekaterih primerih pa kandidatipredčasno zapustijo služenje izosebnih razlogov, ko ugotovijo, daje usposabljanje zanje preveč zahtevnoin intenzivno. V tej generacijije na prostovoljno služenje vojaškegaroka prišlo 49 kandidatov, odteh jih je v dobrem mesecu 15 žeodnehalo. Vojaki na prostovoljnemsluženju so sicer zelo zadovoljniz opravljenimi usposabljanji, karje veliko priznanje za trud in deloinštruktorjev SV. To dokazuje tudiveliko zanimanje mladih iz vsehdelov Slovenije, saj imajo trden namenmed prostovoljnim služenjempridobiti čim več novega vojaškegaznanja in se pozneje zaposliti v SV,ne pa le preživeti nekaj mesecev vvojaški uniformi.čemer se njihov delovni dan začneob 5.30, konča pa pogosto tudipozno ponoči. »Ponoči na terenuizvedemo tudi alarme, s čimerpreizkusimo pripravljenost kandidatov,kako se odzovejo, ko sopod stresom zaradi pomanjkanjaspanca,« je pojasnil nadporočnikHrustanovič.Na prvem terenuprestali ognjeni krstProstovoljci na prvem terenu prestanejotudi ognjeni krst, to je bojnostreljanje z avtomatsko puškoF 2000 S. Kot je razložil vodni podčastnikv novomeškem samostojnemvodu prostovoljnega služenjavojaškega roka in inštruktor štabnivodnik Srečko Pirc, na prvem terenustreljajo z avtomatsko puškoF 2000 S na tarče na razdalji do100 metrov, na drugem terenu, kiga bodo konec decembra izvedlina Mlakah pri Vipavi, pa bodopreizkusili svoje strelske sposobnostina razdalji do 300 metrov. Kotje dopolnil Pirc, poleg avtomatskepuške spoznajo še pištolo beretta,podcevni bombomet 40 milimetrovFN LG1 in ročno bombo. »Privsakem orožju najprej opravijo testuporabe orožja in z njim izvedejopripravljalna ter bojna streljanja.Naučimo jih pravilne in varneuporabe orožja, s čimer izgubijostrah ter postanejo samozavestnipri njegovi uporabi,« je še dodalštabni vodnik Pirc in ocenil, da sestrelski rezultati pri kandidatih znadaljnjimi streljanji izboljšujejo,saj so visoko motivirani za deloz orožjem. Ob tem spoznajo tudipuškomitraljez, ostrostrelno puškoin ročno protioklepno orožje, ki gauporabljajo v SV. Večina kandidatovje dobro telesno pripravljena,saj se že pri svojih predhodnikihpozanimajo, kaj jih čaka nasluženju. Štabni vodnik Pirc je šedodal, da ugotavljajo, da so kandidatiiz generacije v generacijo boljmotivirani. Vsa preverjanja znanjain veščin potekajo sproti, kar je novostv primerjavi s preteklimi leti.»Vojaku najprej predstavimo temoali določeno vsebino, jo praktičnoprikažemo, ga v tem izurimo, ponovimoin nato preverimo njegovoznanje, poznavanje ter spretnosti,«je razložil štabni vodnik Pirc in dodal,da je prednost novega sistemav tem, da se znanje ne pozabi takohitro.V prvih dveh tednih kar20-odstotni osipKandidate na prostovoljno služenjevojaškega roka vodijo različni motivi.Prvi tako preizkusijo, kakšen jevojaški poklic in ali je delo v SV zanjih ustrezno. Nekaterim služenjeBojno streljanjez avtomatskopuško F 2000 SSpoznavanje postopkov gibanjapatrulje po cestni komunikaciji21

sv 18iz vojaškega življenjaNa mirovno misijo v Libanonodšel 11. kontingent SVV torek, 22. novembra, je v zgodnjih jutranjih urah na mirovno misijoZdruženih narodov UNIFIL v Libanon odšlo 14 pripadnikov 11. kontingentaSlovenske vojske. Vseh 14 pripadnikov, ki jim poveljuje podpolkovnik JanezPungaršek, bo naslednjih šest mesecev nastanjenih v vojaški bazi Združenihnarodov v Shami. Izvajali bodo naloge patruljiranja in pomoči pri reševanjukrize v južnem delu Libanona. V prihodnjih dneh bo potekala predajadolžnosti in sredstev med pripadniki 10. in 11. slovenskega kontingenta.Pripadniki 10. kontingenta, ki končujejo šestmesečno delovanje v Libanonu,se bodo v Slovenijo vrnili v začetku prihodnjega meseca.Po sklepu slovenske vlade pripadniki Slovenske vojske sodelujejo na mirovnimisiji v Libanonu od decembra 2006. Njihova naloga je skladno z resolucijoVarnostnega sveta Združenih narodov 1701 izvajanje nadzora celotnega območjaodgovornosti, vključno z nadzorom razmejitvene črte med Libanonomin Izraelom ter vseh vstopnih točk v južni del Libanona, poleg tega pa tudipomoč libanonski vojski pri ohranjanju stabilnosti. Do danes je v mirovnimisiji UNIFIL sodelovalo že 152 pripadnikov Slovenske vojske.Vojaška policija za večjovarnost cestnega prometaPripadniki vojaške policije v poveljstvih in enotah Slovenske vojske predavajona temo izboljšanja varnosti cestnega prometa, in sicer v okviruuresničevanja Resolucije Vlade o nacionalnem programu varnosti cestnegaprometa ter Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa.V sredo, 16. novembra, so pripadniki vojaške policije v avditoriju Ministrstvaza obrambo pripravili preventivno predavanje za pripadnike GeneralštabaSlovenske vojske. Predstavnik Poveljstva sil za področje vojaške policije višjištabni vodnik Matjaž Zalokar jim je podrobneje predstavil novo zakonodajos področja varnosti cestnega prometa, navzočim pa je poleg predstavitvenovih normativnih aktov osvežil tudi v preteklosti sicer pridobljeno, todapogosto pozabljeno znanje o pravilih ravnanja v cestnem prometu. Novizakoni na področju varnosti cestnega prometa, ki so veljavni od 1. julija, soZakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakon o voznikih (ZVoz), Zakono motornih vozilih (ZMV) in Zakon o cestah (ZCes-1). Prvi trije zakoni so nadomestilido 30. junija veljavni Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1),zadnji pa je nadomestil Zakon o javnih cestah (ZJC). BHVObisk v Združenemoperativnem centruZdruženi operativni center v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je konecprejšnjega tedna obiskala skupina 28 slušateljev 19. B generacije štabnegatečaja za podčastnike. Ob tej priložnosti so slušatelje seznanili z novo strukturocentra, potem pa jim je bilo predstavljeno delo posameznih funkcijskihenot centra po vsebinah, ki se nanašajo na stanje v enotah SV tako vdomovini (zračne, kopenska in pomorska situacija) kot tudi v mednarodnihoperacijah in misijah. Seznanili so jih s stanji, ki jih spremljajo drugi državniorgani (URSZR, ARSO itn.) in so ključnega pomena za delovanje celotnegaobrambnega sistema. Predstavili so jim tudi naloge oddelka za usklajevanjepremikov in aktivnosti, ki jih oddelek izvaja ob vsakokratni menjavi slovenskihkontingentov v tujini.V okviru predstavitve so bili slušateljem predstavljeni še informacijski sistempoveljevanja in kontrole (IS PINK OC) ter druge informacijske rešitve, ki jihZdruženi operativni center uporablja pri svojem vsakodnevnem delu. MPUspešen konec usposabljanjaV Centru za bojno usposabljanje je med 14. in 18. novembrom potekalousposabljanje iz delovanja proti improviziranim eksplozivnim sredstvom(D-IES). Usposabljanje je prilagojeno zahtevam in potrebam, ki vladajo vAfganistanu. To je že četrto tovrstno usposabljanje pripadnikov, ki se pripravljajoza odhod v MOM. Do zdaj je bilo usposabljanje izvedeno za Unifilali Isaf. V CBU se dvakrat na leto izvaja tudi tečaj D-IES, ki je bolj obsežen inpodrobneje obdeluje problematiko D-IES.Tokrat so bili udeleženci usposabljanja pripadniki 74. MOTB. Na usposabljanjuso bili trije oddelki oziroma 30 pripadnikov. V uvodnih dveh dneh so sepripadniki seznanili s teorijo, ki obsega opis improviziranih eksplozivnihsredstev (IES), raznovrstnost IES kakor tudi načine postavitve in proženja tertaktiko, tehnike in postopke ob naletu na IES. V nadaljevanju se pripadnikiseznanijo s tako imenovanim laboratorijem, v katerem so prikazana sredstva,ki se lahko uporabijo kot sredstvo za sprožitev IES. Prikazana so tudi inertnaIES. V zadnjem delu so usposabljanje izvedli na poligonu Poček, kjer so pripadnikis praktičnim delovanjem preverili osvojeno teoretično znanje, postopkein reakcijo na IES. 17. slovenski kontingent Isafa bo svoje dolžnosti v mednarodnioperaciji v Afganistanu prevzel predvidoma marca 2012. CBUIzšla monografijaVojaška obramba Slovenije 1990–1991V sredo, 16. novembra, je bila v renesančni dvorani mestne hiše v Kranjupredstavitev monografije Vojaška obramba Slovenije 1990–1991, ki so jo predstavilibrigadir v pokoju Peter Zupan, takratni poveljnik gorenjske pokrajineTO, polkovnik doc. dr. Tomaž Kladnik, urednik monografije, in Rok Filipčič,avtor poglavja o Gorenjski pokrajini TO. Predstavitve so se udeležili tudigeneralmajor Janez Slapar in brigadir v pokoju Janez Kavar.Polkovnik doc. dr. Kladnik je predstavil vsebino monografije Vojaškaobramba Slovenije 1990–1991. V knjigi so avtorji predstavili začetek delovanjaprvih učnih centrov za slovenske nabornike takratne Teritorialne obrambe innadaljevali z vojaškim dogajanjem pred vojno ter med njo. Posebno poglavjeso namenili civilni obrambi, ki je bila del oboroženih sil in je pomembnoprispevala k obrambi domovine, ter razlogom, zakaj je bila Jugoslovanskaljudska armada v Sloveniji poražena. »Gradivo, ki smo ga zbrali v tem času,bi zadostovalo za veliko knjig. Mogoče bo ta knjiga spodbuda, da bodo ljudjeprijeli pisala in napisali svoje izkušnje ter poglede iz svoje udeležbe v vojni.«Dopolnil ga je brigadir Zupan z besedami: »O zgodovini je treba govoriti indogodke zapisati. Zavedamo se, da so v tej knjigi tudi podatki, ki jih bo trebaše raziskati.« Predstavil je prelomne trenutke, ki so se zgodili v obdobju predin med vojno na Gorenjskem, izpostavil pa je predvsem napad na Brnik terdejstvo, da je Gorenjska pokrajina TO napotila posebno enoto v Vzhodnoštajerskopokrajino. Izrazil je hvaležnost do civilnega prebivalstva v Kranju,ki se je zelo pozitivno odzvalo na takratne dogodke in pomagalo Teritorialniobrambi tako s hrano kot postavljanjem barikad. Ob koncu je generalmajorSlapar dejal, da je treba ohraniti verodostojen spomin za naše zanamce, in sezahvalil avtorjem monografije. NOFotografija: Nataša Oblak22

V Afganistanu začeliservisiranje vozil kontingentaV četrtek, 17. novembra, so pripadniki 16. kontingenta Slovenske vojske, ki vBala Boluku opravljajo naloge mentoriranja afganistanskega bataljona v okvirumednarodne operacije Isafa v Afganistanu, v vojaški bazi Leimbach opravilidvoletni pregled in servis na prvem vozilu svarun. Mehaniki poveljniško-logističnegavoda so na vozilu odstranili pogonski sklop in v okviru pregledazamenjali tekočine v motorju ter menjalniku in preverili brezhibnost posameznihsklopov na vozilu. S tem so mehaniki opravili zahtevnejše tehnološkepostopke vzdrževanja vozila in dokazali, da je tovrstna opravila mogoče opravljatitudi v težjih podnebnih razmerah. V prihodnjih dneh bodo mehanikiopravili enaka vzdrževalna dela tudi na preostalih vozilih svarun v bazi v BalaBoluku in na vozilih hummer v bazi v Heratu. Redna vzdrževalna dela so nujnaza brezhibno delovanje vozil in oborožitvenih sistemov. Tako se ohranjabojna sposobnost opreme in tudi enote. Pripadniki poveljniško-logističnegavoda poleg vzdrževanja vozil opravljajo tudi druga vzdrževalna dela v bazi, kiso nujna za nemoteno življenje in delo pripadnikov kontingenta. FVTankisti z bojnim streljanjemkončali usposabljanjeŠe zadnji nasveti pred akcijoFotografija: SVNKON 16 IsafPreverjanje brezhibnostiposameznih sklopovvozila v težjih podnebnihrazmerah je bilo uspešno.V petek, 18. novembra, so na osrednjem vadišču SV na Počku končaliterensko usposabljanje trije pripadniki 27. generacije kandidatov zapodčastnike in pripadnik 22. generacije kandidatov za častnike, ki seusposabljajo za pridobitev VED oklepnih enot.Skupaj s pripadniki 45. oklepnega bataljona so izvedli šolska in bojnastreljanja s tankom M-84, taktično vajo z bojnim streljanjem – tankovskivod v napadu ter streljanje v pogojih zmanjšanje vidljivosti, pri čemer sose posadke urile za sodelovanje na vaji Svarunov pogled 11, ki bo decembrana Počku. PHFotografija: SVNKON 16 IsafPripadniki 16. kontingenta SVsodelovali v humanitarni operacijiV četrtek, 17. novembra, so pripadniki 16. kontingenta Slovenske vojske,ki v Bala Boluku opravljajo naloge mentoriranja afganistanskega bataljonav mednarodni operaciji Isafa v Afganistanu, sodelovali v humanitarnioperaciji zagotavljanja medicinske oskrbe in delitve oblačil, igrač ter šolskihpotrebščin. Skupaj z italijansko in afganistansko vojsko so v vasi Tudanaakv bližini baze FOB Leimbach oskrbeli več kot dvajset pacientov z različnimizdravstvenimi težavami. Delitve pomoči se je udeležilo približno sto petdesetvaščanov, večinoma otrok. Slovenski kontingent je v okviru akcije razdelilmajice in šolske potrebščine, ki jih je donirala Zavarovalnica Triglav, tovrstneaktivnosti pa so pomemben način približevanja civilnemu prebivalstvu. FVSlovenski vojaki somed humanitarnoakcijo afganistanskimotrokom razdelilioblačila, igrače inšolske potrebščine.Študentje Fakultete za pomorstvoin promet na ladji Triglav430. mornariški divizion Slovenske vojske je 18. novembra gostil 60 študentovtreh letnikov portoroške Fakultete za pomorstvo in promet, smer navtikain strojništvo. Ob tej priložnosti so se študentje vkrcali na večnamenskoladjo Triglav, na kateri jim je najprej posadka predstavila ladjo, v nadaljevanjupa so študentom 2. in 3. letnika v povezavi s študijskim predmetompomorstvo podrobneje predstavili še ladijske sisteme, njeno konstrukcijo inpogon. Predstavitev ladje so končali s krajšo plovbo od koprskega pristaniščado Bernardina in nazaj, pri čemer so študentje spremljali delo terpostopke posadke ob izplutju in vplutju ladje ter vodenje navigacije. Te dejavnostise je udeležila tudi dekanka Fakultete za Pomorstvo in promet izr.prof. dr. Elen Twrdy, ki je dejala, da so imeli na tem usposabljanju študentjeprvič priložnost seznaniti se z ladjo Triglav, kar ima velik pomen za fakulteto.Uresničeno je namreč to, kar je bilo dogovorjeno lani ob krstu ladje, dabo imela večnamenska ladja Triglav poleg vojaško-obrambnega in zaščitnoreševalnegatudi pedagoško-raziskovalni namen. Ob tem je dekanka dr.Elen Twrdy še dejala, da fakulteta že več let uspešno sodeluje s 430. MOD, vkaterem je že več študentov opravilo predpisano strokovno prakso, najprejna ladji Ankaran, zdaj pa bo to mogoče tudi na ladji Triglav.Sodelovanje 430. MOD s Fakulteto za pomorstvo in promet je dolgoletnoter sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je Ministrstvo za obrambosofinanciralo nakup navigacijskega simulatorja za potrebe šolanjapomorščakov. Posadka Triglava je pred prevzemom ladje v Črnem morjuopravila tudi simulacijo plovbe skozi Bosporsko ožino in Dardanele.S fakulteto potekajo tudi pogovori o razvoju vojaškega modula usposabljanjaza potrebe pomorstva SV. 430. MOD s fakulteto sodeluje tudi naskupnih športnih aktivnostih, predvsem sta to veslanje in jadranje. MP23

sv 18iz vojaškega življenjaŠportne aktivnosti in organiziranopreživljanje prostega časaV Vojaški doktrini je celostna skrb za pripadnika opredeljena kot »dejavnost, ki jenamenjena zagotovitvi dobrega počutja in dobrobiti pripadnikov Slovenske vojske innjihovih družinskih članov. Obsega skrb za dušeno zdravje in osebnostno rast, duhovnooskrbo, zdravstveno oskrbo, zagotovitev bivalnih možnosti, podporo družinam, varnost pridelu, športno in kulturno udejstvovanje, interesno dejavnost in stanovsko organiziranost«.Prva zakonska podlaga za izvajanje CSP kot novega sistemskega področja v SV je Zakon oslužbi v Slovenski vojski. S tem se je omogočila težnja razvoja in uveljavitve področja CSP.Zakon o službi v SV je CSP namenil sedmo poglavje z enakim naslovom, v uvodnem 76.členu pa opredeli, da imajo pripadniki SV zaradi posebnih obremenitev, odgovornosti inzahtev pri opravljanju vojaške službe pravico do CSP, ki obsega zdravstveno, psihološkoin socialnovarstveno oskrbo, pravno pomoč, pravno svetovanje, religiozno duhovnooskrbo, športne dejavnosti in organizirano preživljanje prostega časa, kar pomeni celovitonormativno opredelitev področja.V tem članku bomo opisali udeležbo na športnih aktivnostih in organizirano preživljanjeprostega časa v SV leta 2011.Besedilo in fotografije: oddelek za celostno skrb za pripadnike, GŠSVŠportne aktivnosti so danes v vrhučlovekovih prostočasnih aktivnosti,saj predstavljajo prijetno,koristno telesno dejavnost, ki je včlovekovem vsakdanjiku vse boljprimanjkuje. Tako ima tudi v vojskikot svojevrstni družbeni skupinišportna aktivnost pomembnomesto. Glede na tempo življenjaje tudi način preživljanja prostegačasa pomemben dejavnik kakovostiživljenja posameznika.Zimski otroški tabor na PokljukiŠportne aktivnosti in organiziranopreživljanje prostega časa soz Zakonom o službi v Slovenskivojski opredeljeni v 84. členuter obsegajo možnost uporabešportnih in drugih rekreacijskihobjektov v vojaških in drugihobjektih ministrstva, sodelovanjepri športnih aktivnostih, taborih,športnih srečanjih in likovnihkolonijah ter koriščenje počitniškihzmogljivosti. Programiso namenjeni pripadnikom SV,njihovim družinskim članom inupokojenim pripadnikom. Izvajajose zunaj rednega delovnega časa,ob koncih tedna in med šolskimipočitnicami.Športna aktivnostŠportne aktivnosti v okviruprogramov celostne skrbi so vDirektivi za šport opredeljene kotšportna rekreacija, ki se izvaja kotrekreativna vadba zunaj rednegadelovnega časa.Glede na prostorske zmogljivostivojašnic naj bi vsaka imela urejenšportni objekt, ki je zunaj delovnegačasa namenjen tudi družinskimčlanom pripadnika SV inupokojenim pripadnikom. V večinivojašnic SV je to omogočeno. Leta2010 so v telovadnici VojašniceFranca Rozmana Staneta začeli sstrokovno vodenim programomrekreativne vadbe za pripadnikeSV in njihove družinske člane,potekala pa je tudi letos vsakosredo. V program so vključenikardiovadba, borilne veščine infitnes. Izvedba programa omogočarekreacijo celotni družini, sajimajo tudi za otroke organiziranošportno vadbo in ustvarjalnedelavnice. Program je dobrozasnovan in bi kot primer dobreprakse z leti lahko postal stalnicav vseh vojašnicah.TaboriV okviru programov organiziranegapreživljanja prostega časa so bililetos izvedeni počitniški zimski inpoletni tabori za otroke pripadnikovSV, počitniški dnevi, družinskikonci tedna, likovna kolonija inplaninsko-zgodovinski konci tedna.Organizacijo otroških taborov jezačel Vojaški vikariat že leta 2004,ko je bil organiziran prvi morski24

sodelovanje pripadnikov SV, ki ssvojim požrtvovalnim delom iniznajdljivostjo dodatno popestrijoizvedbo letovanj.Družinski konec tedna 72. brigade na PokljukiPomanjkanje ustreznegastrokovnega kadraPri izvedbi taborov ugotavljamopotrebo po ustrezno usposobljenemkadru, in sicer učiteljih plavanja,usposobljenih animatorjih tervodjih taborov. V preteklih dvehletih je bilo brezplačno usposabljanjeizvedeno prek Mestnezveze prijateljev mladine Ljubljana.Prihodnje leto načrtujemo usposabljanjev okviru priprav na tabore,v usposabljanje pa vključiti naše inzunanje strokovnjake ter poglobitisodelovanje s civilnimi društvi, skaterimi bodo sklenjene pogodbe ocivilno-vojaškem sodelovanju.Vse bolj stalna praksa v poveljstvihin enotah postaja izvedba počitniškihdni med otroškimi zimskimi,poletnimi in jesenskimi počitnicami.Gre za enodnevne do večdnevneaktivnosti. Pri enodnevnihtabor na Moretinih v Ankaranu. Zletom 2005 je Poveljstvo sil krovnoprevzelo organizacijo in izvedbootroških taborov. Ponudba taborovse je z leti razširila, tako da so bililetos organizirani zimski tabor, petmorskih, planinski in nogometnitabor ter tabor v Marwiesnu.Zimski tabor za otroke pripadnikovSV je potekal med šolskimipočitnicami v VC Pokljuka od21. do 25. februarja. Otroci so seučili alpskega smučanja, teka nasmučeh in tudi deskanja na snegu,v prostem času pa so potekale različnedružabne dejavnosti. Skupnoštevilo udeleženih otrok je bilo 85.Sodelovalo je še 16 pripadnikov vvlogi učiteljev smučanja, animatorjevin zdravstvenega osebja.Nogometni in morski taboriPoletni tabori so se letos začeli znogometnim taborom od 16. do19. junija na Bohinjski Beli, kjer jeznanje nogometa dopolnjevalo 13otrok pripadnikov SV. Družbo jimje delalo 20 otrok iz Nogometnegakluba Triglav, iz katerega je bilotudi strokovno vodstvo.19. julija smo začeli izvajati poletnemorske tabore na slovenski obali vFiesi. Organiziranih je bilo pet taborov,vsakega se je udeležilo do 40otrok, kolikor nam tudi dovoljujejozmogljivosti v počitniškem domuCentra za socialno delo v Fiesi.Program je bil pester, saj je bilootrokom poleg običajnih morskihradosti ponujeno še veliko aktivnosti,in sicer ogled solin in akvarija,vodeni ogled Pirana, vožnja zvojaško ladjo Ankaran, predstavitevpotapljanja, tekmovanje v urejenostispalnic, igre z žogo, večernaglasba v živo, jutranja telovadba,risanje plakatov itn.Sedem otrok se je udeležilopoletnega tabora v Marwiesnu vAvstriji in 16 otrok športno-planinskegatabora na Pokljuki.Vseh taborov se je udeležilo 232otrok pripadnikov SV, ki jih jespremljalo 41 pripadnikov SV.Pripadniki SV so bili v vlogi vodijtaborov, animatorjev in zdravstvenegaosebja. Število prijavse vsako leto povečuje, največjazasedenost mest je v poletnih inzimskih taborih, nekaj prostihmest je ostalo za tabor v Avstriji inna Pokljuki, čeprav se tudi mestaplaninskega tabora z leti vztrajnozapolnjujejo. Ugotavljamo, da sootroci zelo zadovoljni s ponujenimprogramom in da je nujno, datovrstne aktivnosti nadaljujemo.Seveda je pri izvedbi nepogrešljivoVodena rekreativna vadba v prostem času vtelovadnici Vojašnice Franca Rozmana Staneta25

sv 18iz vojaškega življenjapočitniških dnevih pripadniki SVpripeljejo šoloobvezne otroke sseboj na delovno mesto, kjer jihprevzamejo animatorji, ki za njihskrbijo naslednjih osem ur z animacijami.Za animatorje pomeni todrugačen delovni dan, poln izzivovin novih nalog, ter tudi sprostitev.Otroci imajo možnost preživetidan drugače, spoznati delovno okoljein delo, ki ga opravljajo starši,nove ljudi ter stvari.Vse bolj se uveljavljajodružinski konci tednaTudi organizacija družinskihkoncev tedna pridobiva veljavo.Konci tedna so tematski, namenjenipripadnikom SV in njihovimdružinam. Letos so v okviru PSprvič izvedli tako imenovani očkovvikend, ki je bil namenjen pripadnikomPS in njihovim otrokom.Glavni cilj tega konca tedna je bilrazbremeniti družinske sopotnicein preživeti konec tedna s svojimiotroki v vojaškem objektu naPokljuki. Tematskega konca tednase je udeležilo šest pripadnikov PSin 14 njihovih otrok, preživeli pa soga dobre volje ob pohodništvu, nasprehodih, ob družabnih igrah, insicer balinanju, badmintonu, streljanjuz zračno puško ter drugem.Slovenska vojska že enajst letorganizira družinske, planinske,zgodovinske in kulturne koncetedna. V začetku je bil to poskusniprojekt za učenje iz izkušenj in zapreverjanje novih vsebin ter metoddela z vojaškimi družinami, zaskupinsko koriščenje počitniškihzmogljivosti obrambnega ministrstvain prostorov vojašnic, vzadnjih letih pa spada ta programv redne ponudbe programovcelostne skrbi. Že v osnovni zamislije bila zahteva po strokovnemvodenju in upoštevanju zmožnostivseh udeležencev, saj se družinskihkoncev tedna udeležujejo takoupokojenci kakor tudi otroci, zatona teh koncih tedna planinske tureniso zahtevne ali zelo zahtevne,redno pa jih dopolnjujemo sprogrami spoznavanja narave inobujanja zgodovinskega spominavojne in vojaške zgodovine ter tudikulture. Družinske konce tednaorganiziramo v počitniških zmogljivostihMO na Bledu in v Bovcudvakrat na leto. Omejitve so le vštevilu razpoložljivih postelj. Koncetedna vodi planinski vodnik invaruh gorske narave Marjan Vešnar,pri predstavljanju kulturnih invojaškozgodovinskih pomnikov paorganizator vedno najde za to nalogostrokovnjaka iz civilnega okolja.Tako so nam sedem kulturnih vasiod Žirovnice do Begunj predstaviliučenci iz brezniške osnovne šole,jame jamarji, muzeje muzealci, pravljicoo Zlatorogu njen animatorJaka Čop in podobno. Decembralani so udeleženci prednovoletnegakonca tedna ob njegovi desetiobletnici naredili pregled vsega,kar so prehodili in videli. Ugotoviliso, da v desetih letih niso bili nikolidvakrat na isti poti ali lokaciji, organizatorjipa vedo, da so možnostiza odkrivanje novih naravnihkotičkov, zgodovinskih pomnikovin zanimivih planinskih poti v našiprelepi Sloveniji skoraj neskončne.Poti v zgodovino inlikovne kolonijeLetos, v čast 20. obletnice samostojnostiSlovenije, potekajo programiPoti v zgodovino, pri katerihje ena sobota od septembra domarca rezervirana za obisk krajevzgodovinskega spomina.Septembra je Slovenska vojskaorganizirala že peto likovnokolonijo na Pokljuki. OrganizatorMarjan Vešnar se je pri organizacijiprve likovne kolonije povezals Šolo za risanje in slikanje inod takrat so njen dekan MladenJernejec, profesorji, asistenti terštudenti redni udeleženci. S svojimznanjem pomagajo likovnikomiz Slovenske vojske, da še boljeizrazijo svoje ustvarjalne talente.Likovna ustvarjalnost spada mednajvišje oblike človekove ustvarjalnosti,saj je treba upodobiti to,kar je v človekovem duhovnemsvetu. Organizatorji so veseli, daso likovne kolonije na Pokljukitako dobro obiskane, pripadnikipa sprašujejo po njih vsaj pol letapred izvedbo. Do zdaj so likovnikiustvarjali na teme vojne, smrti,ljubezni do Slovenije, vojske invojaštva, letos pa je likovna kolonijanosila sporočilo Dvajset letsmo ustvarjali Slovenijo. Likovnihkolonij se udeležujejo pripadnice inpripadniki, njihovi otroci, upokojenipripadniki ter akademski slikarjiiz civilnega okolja. V povprečjuse je likovnih kolonij udeležilo oddvajset do sedemindvajset likovnikov.Dela likovnikov so namenjenaza kulturno opremo prostorovpoveljstev SV in njenih predstavništev.Organizirali smo razstavina Poveljstvu sil in Ministrstvuza obrambo, kjer je ustvarjalce šeposebno prisrčno pozdravila ministricaza obrambo.Dobrodelni tek 10 krogovza 10 nasmehovDa sta šport in humanitarnostpovezana, se je letos pokazalo zizvedbo dobrodelnega teka 10 krogovza 10 nasmehov. Humanitarniprojekt je potekal od 3. do 12. junijana desetih stadionih po Sloveniji.Namen projekta je bilo zbiranjedenarja tudi za hčerko pokojnegapripadnika SV, ki je zadnje letoizgubila oba starša. Tako je bilo zneposredno udeležbo pripadnikovSV na teku zbranih približno 1250evrov, v akciji po vojašnicah pa šepribližno 2800 evrov. Prihodnjeleto želijo pobudniki tovrstnih akcijv SV vpeljati tradicionalni humanitarnitek na ravni celotne SV.Tudi na tem področjufinančne težaveGlede na trenutne gospodarskerazmere bo pravice, ki izhajajo izPočitniški dan Poveljstva silv okviru jesenskih počitnicZakona o službi v Slovenski vojski,težko v celoti uresničiti. Predvsembo treba razmisliti o realnih finančnih,kadrovskih in prostorskihzmožnostih ter resničnih potrebahpripadnikov SV in njihovihdružinskih članov. Težave opažamopri kadrovski postavitvi pripadnikovna dolžnost CSP, ker predvsemna ravni bataljona ni ljudi, ki bise ukvarjali s tem področjem, sajpripadniki, ki so vsaj delno postavljenina formacijsko mesto, torejpomočnik za kadre in CSP, v velikimeri opravljajo kadrovsko delo. Vzadnjih štirih letih si prizadevamoza pridobitev ključnega normativnegaakta, ki bi podrobnejeurejal področje celostne skrbi, insicer pravilnika za organiziranjein izvajanje celostne skrbi v SV.Oblikovanih je bilo že več delovnihskupin in izvedenih več štabnihobravnav ter usklajevanj, vendarnjegovo usklajevanje do danes še nibilo končano.Vsekakor bomo prihodnje leto nadaljevaliz enakim tempom, hkratipa že razmišljamo in pripravljamonove programe, ki bodo letošnjedejavnosti dopolnili ter naredili šebolj zanimive in dostopne za pripadniceter pripadnike SV in njihovedružinske člane.26

zaščita in reševanjesv 18Revija Ujma praznuje 25. jubilejNa MO je v petek, 11. novembra, potekala tiskovna konferenca, ki je bilaposvečena izidu 25., jubilejne številke revije Ujma. O vsebini revije, njenemrazvoju in pomenu za sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami staspregovorila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič ter glavni in odgovorniurednik revije Miran Trontelj. V 25 številkah revije Ujma je sodelovalo 560avtorjev, v njej pa je objavilo več kot 1400 strokovnih člankov, ki so obravnavalirazlične naravne nesreče v Sloveniji in širšem prostoru.Besedilo: Marko PišlarFotografija: Bruno ToičRevijo Ujma enkrat na leto v nakladi približno2500 izvodov od leta 1987 redno izdaja UpravaRepublike Slovenije za zaščito in reševanje.Njen namen je poljudnoznanstveno obravnavatiaktualna ter pomembna vprašanjavarstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je poudarila,da je četrt stoletja za strokovno revijovisok jubilej. Po njenih besedah revija Ujmavzpostavlja vsakdanjo povezavo med prakso inznanostjo ter stroko v posamezni dejavnosti.Ministrica je poudarila, da se pomen Ujmekaže predvsem v interdisciplinarnosti obravnavevseh pomembnejših nesreč, ki so se zgodilev Sloveniji in širše. Revija Ujma je rasla s sistemomvarstva pred naravnimi in drugimi nesrečamiin je dopolnjevala vedenje o sistemu,s tem pa prispevala tudi k višji pripravljenostiključnih izvajalcev zaščite, reševanja in pomočioziroma tistih, ki se poklicno ali kakodrugače ukvarjajo z varstvom pred naravnimiin drugimi nesrečami. Revijo redno dobiva 12inštitutov, vse univerze, fakultete, pomembnejšeknjižnice in vse občine, ki so primarnoodgovorne za zašito, reševanje in pomoč nasvojem območju. Ministrica je dopolnila, dapodobne revije oziroma zbornika ne srečamov številnih drugih primerljivih državah, takočlanicah EU kot Nata in drugih. Revija Ujmapredstavlja pomembno dopolnitev skoraj 130znanstvenoraziskovalnih in razvojnih nalog,ki so jih na MO financirali po osamosvojitvi,številne ugotovitve iz teh raziskav, ki so predvsemaplikativne, pa so bile objavljene tudiv reviji. Glede tega je izrazila upanje, da bosistem kljub velikemu zmanjševanju sredstevtudi za potrebe zaščite in reševanja v zadnjihtreh letih še naprej podpiral raziskovalne projekte,ki so zelo pomembni za razvoj sistema.Ministrica dr. Ljubica Jelušič je poudarila tudipomen v tem mandatu sicer nedokončanegaprojekta ustanovitve Sveta vlade RS zavarstvo pred naravnimi in drugimi nesrečamikot svetovalnega organa, ki je zapisan tudi vNacionalnem programu varstva pred naravnimiin drugimi nesrečami v obdobju od 2009 do2015. Kot je dejala, naj bi organ tako kot revijazdruževal in predstavljal platformo za vse vladneter nevladne organe in strokovnjake različnihstrok, njegov temeljni namen pa bi bilpovezati znanost in stroko za izboljšanje ravnipreventivne dejavnosti v vseh gospodarskih ternegospodarskih dejavnostih. Ob koncu se jezahvalila vsem, ki so sodelovali pri nastajanjurevije v teh 25 letih, pobudnikom, avtorjem,članom uredniškega odbora, recenzentom indrugim, ki so podpirali izhajanje revije.O vsebini 25. številke je spregovoril njendolgoletni glavni in odgovorni urednik MiranTrontelj. Poudaril je, da zadnja številka revijeobsega strokovni pogled na lanske katastrofalnepoplave v Sloveniji. Pri nas se v zadnjih25 letih srečujemo z različnimi oblikami ujmin drugih nesreč, kot so divjanje orkanskegavetra, snežni plazovi in obsežne poplave, ki sopostale stalnice v našem prostoru. Glede na to,da je zaradi katastrofalnih potresov v svetu vzadnjih štirih letih umrlo več kot pol milijonaljudi, moramo biti v stalni pripravljenosti. Kotje povedal Trontelj, je treba še naprej velikodelati na preventivni dejavnosti, saj se ljudjehitro uspavamo. Na podnebne spremembe, kine prinašajo nič dobrega, v reviji opozarjajo žeod 1. številke, vendar to ni dovolj, je razložilTrontelj in ob tem spomnil na zadnja neurja vItaliji ob ligurijski obali in v Genovi, kjer so bililjudje opozorjeni, vendar so bile žrtve in škodavseeno velike. Ob koncu se je zahvalil vsemsodelujočim za njihov prispevek. V uredniškemodboru revije je v 25 letih sodelovalo le 15strokovnjakov. Danes jih ima revija sedem, odkaterih je pet doktorjev znanosti. To po njegovihbesedah zagotavlja reviji visoko strokovnovrednost, ob tem pa jo dela edinstveno, saj ponjegovih besedah v svetu ne poznamo podobnerevije, ki bi na tako celovit način obravnavalanaravne in druge nesreče neke države.Trontelj se je ob koncu spomnil tudi nekaterihdolgoletnih sodelavcev uredništva, predvsemakademika prof. dr. Ivana Gamsa in dr. JanezaLapajneta, ki delata v uredništvu že 25 let,in prvega glavnega urednika revije BojanaUšeničnika, ki je dal reviji poseben in osebenpečat ter obliko, ki jo ima še danes.27

sv 18zaščita in reševanjeV Slovenskih Konjicah jeeksplodiralo več umazanih bombBesedilo: Bojan KuntaričFotografije: Bruno ToičPripadniki regijske enote za RKB-zaščitoTrbovlje med pregledom občana, ki jeprišel s kontaminiranega območjaV Slovenskih Konjicah je v sredo, 16. novembra, potekala vaja Inex 4. Obveščevalne službeso namreč domnevale, da so imeli teroristi v EU na voljo material za izdelavo umazanihbomb in da je med možnimi cilji tudi Slovenija. Domneve so se potrdile, ko je Operativnokomunikacijskicenter Policijske uprave Ljubljana prejel anonimen klic, da bo nekje vSloveniji kmalu eksplodirala radioaktivna bomba. Skladno z državnim načrtom zaščite inreševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične nameneoziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi so aktivirali medresorsko operativnoskupino, ki zagotavlja usklajeno in načrtno začetno ukrepanje. Vaja je bila enodnevna,napovedana in kombinirana, saj so nekatere dejavnosti vadbenci le nakazali, nekatere pa seopravili tudi praktično in s časovnimi preskoki.V občini Slovenske Konjice jeeksplodiralo več bomb z radioaktivnosnovjo, pri čemer je bil delmesta kontaminiran, poškodovaneso bile stavbe in izbruhniliso manjši požari. Zaradi eksplozijje umrlo deset ljudi, več jihje ranjenih in kontaminiranih.Intervencijsko osebje je obveščeno,da gre za radiološke razmere.Mobilne enote opravijo meritve naterenu. Kontaminirano območje seevakuira. Pojavi se tudi spontanaevakuacija. Vaja je obsegala začetniodziv in obdobje nekaj dni po nesreči.Bila je enodnevna, zato so bilina njej časovni preskoki, o katerihso vadbence sproti seznanjali, sicerpa je potekala v treh fazah. Zaradičasovnih omejitev vadbenci nisoigrali prihoda na delovna mesta.Med prvimi, ki so prišli na prizadetoobmočje, je bila tudi mobilnaenota ekološkega laboratorija, kideluje pri Institutu Jožef Stefan vLjubljani. »Center za obveščanjeRepublike Slovenije nas je obvestil,da je v Slovenskih Konjicah prišlodo eksplozij s potencialnim radiološkimozadjem, in dobili smonavodilo, da se čim prej javimo nakraju v bližini Slovenskih Konjic,«je povedal vodja ekipe ELMEBoštjan Črnič. »Takoj po našemprihodu smo na območju večjegatrgovskega centra izmerili dvojnoozadje. To pomeni, da je to točka,na kateri se je treba ustaviti in počakatina nadaljnja navodila. GledeVodja ekipe ELMEBoštjan Črnič:Menimo, da bi moraliimeti takšnevaje veliko bolj pogosto,kot jih imamozdaj. Letošnji dogodek v Fukušimina Japonskem je pokazal, da nesmemo pozabiti možnosti namernihali nenamernih radioloških jedrskihnesreč. Uprava RS za zaščito in reševanje,Uprava RS za jedrsko varnostin Uprava RS za varstvo pred sevanjibi morale poskrbeti, da bi takšna vajapotekala vsaj na dve leti, še bolje pa bibilo, če bi jo imeli vsako leto. Dejstvoje, da imamo različne vrste vaj. Enatakšnih je tudi, da bi pripadnike tehenot poslali v akcijo nenapovedano insredi noči. Kakšne vaje in koliko najjih bo, se morajo odločiti načrtovalci.Zelo pomembna vaja se mi zdi tista, skatero bi ugotavljali odzivni čas enot,takšno pa bi morali organizirati vsakoleto, zanesljivo pa vsaj na pet let.28

Milivoj Kranjc,regijska mobilnaenota RKB-zaščiteCZ iz Maribora:Trenutno smo nalokaciji, ki jo je določilštab enote za hitro posredovanjeCZ, in čakamo nadaljnja navodila.na to, da smo ugotovili, da je zadevanekoliko bolj resna, smo o temobvestili tudi štab enote za hitreintervencije CZ oziroma EHI in joprosili za pomoč drugih mobilnihenot CZ ter Slovenske vojske.Štab enote za hitre intervencije CZnam je ukazal, naj opravimo meritvein analizo sevalcev, ki so v našiokolici. Tako smo ugotovili, katerasnov je onesnažila okolje. Hkratismo morali vzpostaviti dekontaminacijskotočko in poskrbeti, da seje območje zaprlo, za zaporo pa jeposkrbela policija.«V okolici Slovenskih Konjic smosrečali tudi regijsko ekipo CZ zaRKB-zaščito iz Trbovelj.»Trenutno smo v naselju Blato,« jepovedal vodja ekipe Jože Vauhan,»kjer je povišano sevanje oziroma,kot pravimo strokovno, ima dvojnosevanje. V takšnem primeru semoramo na takšni točki ustavitiin opazovati, ali prihajajo ljudje,ranjenci, prebivalci in drugi zobmočja, kjer je povečano sevanje.Vse ljudi bi pregledali s sondami inštabu EHI sporočili svoje meritve.Če bi bilo treba, bi te ljudi tudidekontaminirali. Sicer na tem krajučakamo nadaljnja navodila, ali botreba opraviti meritve sevanja tudina drugih stvareh.«Svojo vlogo je na vaji imela tudiSlovenska vojska, saj je 18. BJRKBOv Slovenske Konjice poslal lahkiizvidniški vozili kobra in premičniradiološki laboratorij.»Na današnji vaji sodelujeSlovenska vojska z lahkima izvidniškimavoziloma kobra in mobilnimradiološkim laboratorijem,« jepovedal višji vojaški uslužbenecXII. razreda Zdravko Kreft. »V temtrenutku smo na izvidovanju naterenu in opravljamo meritveVodja regijskemobilne enoteRKB-zaščite CZTrbovlje JožeVauhan:Na današnji vajinaša enota le kontrolira ozemlje oziromameri sevanje, ki se širi v okolicoin je posledica eksplozij bomb, ki sojih v Slovenskih Konjicah podtakniliteroristi. Vseh devet članov ekipesmo prostovoljci Civilne zaščite insestavljamo tri trojke in vsi smo usposobljeniza delo, ki bi ga morali opravljatiob resnični eksploziji umazanebombe. Poleg tega smo usposobljenitudi za izvidovanje in posredovanjeob nesrečah s kemikalijami oziromanevarnimi snovmi.hitrosti doze z izvidniškim vozilomkobra. Ta vozila so namenjena pravtakšnim nalogam, kot jo opravljamodanes, zato na vaji ne delamonič drugega kot tisto, za kar seusposabljamo. Dejstvo je, da imaSlovenska vojska na voljo odličnoopremo za posredovanje v takšnihrazmerah.«Višji vojaškiuslužbenec XII.razreda ZdravkoKreft:Ta vozila so namenjenaprav takšnimnalogam, kot jo opravljamo danes,zato na vaji ne delamo nič drugegakot tisto, za kar se usposabljamo.Dejstvo je, da ima Slovenska vojskana voljo odlično opremo za posredovanjev takšnih razmerah.Na vaji v Slovenskih Konjicah jebil tudi radiološki laboratorij, ki jeopremljen z vrhunsko laboratorijskoopremo, namenjeno meritvamvzorcev zemlje, vode, zraka itn.To njegovi pripadniki opravljajona usposabljanjih in vajah, če pabi bilo treba, bi to naredili tudi vresničnih razmerah.»V našem laboratoriju je oprema, skatero lahko ugotovimo, za katerovrsto radioaktivnih izotopov gre.Na podlagi naših ugotovitev lahkopreprečimo nadaljnje širjenjekontaminacije z radiološko snovjo.Izvidniki z lahkim vozilom kobrabi vzeli vzorce na terenu, jihprepeljali v laboratorij in mi bise lotili analize,« je povedal višjivojaški uslužbenec IX. razreda JakaJeraj, asistent analitik v mobilnemradiološkem laboratoriju.Po scenariju vaje so se v naslednjihPripadniki18. BJRKBO sokontaminiranostokolja merili z lahkimaizvidniškimavoziloma kobra.Ekipa ELME na točki, na kateri so njihovenaprave zaznale dvojno sevanjeVišji vojaškiuslužbenec IX.razreda Jaka Jeraj:V našem laboratorijuimamo opremo,s katero lahkougotovimo, za katero vrsto radioaktivnihizotopov gre. Na podlaginaših ugotovitev lahko preprečimonadaljnje širjenje kontaminacije zradiološko snovjo.dneh pojavile težave zaradi zasedenostiobjektov, v katerih so bilinastanjeni evakuirani. Pojavile sose zahteve, da se zaprto območjezmanjša oziroma odobrijo izjemnivstopi. Težave so bile tudi z izvajanjemdekontaminacije, povzročalapa so jih tudi množična občila.Na srečo je bila to le vaja in ob15. uri je bilo vsega konec.29

sv 18preberitePočastili spominna žrtve vseh vojnJudovski vojaki avstro-ogrskevojske na soški frontiFotografija: Bruno ToičVeleposlaništvo Češke, Avstrije in Madžarske ter župnija Ljubljana Barje sov petek, 11. novembra, v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi na Barjupri Ljubljani prvič organizirali slovesno spominsko ekumensko bogoslužje,s katerim so začeli srečanje spomina na žrtve vojn, nadaljevali pa s svetomašo, ki jo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz.Bogoslužja in svete maše so se udeležili tudi ministrica za obrambo dr.Ljubica Jelušič, predstavniki katoliške, islamske, pravoslavne, evangeličanskein judovske skupnosti v Slovenije ter predstavniki diplomatskega zbora.Slovesni dogodek je potekal ob obletnici razglasitve konca prve svetovnevojne in je simbolično predstavljal spomin na vse žrtve vojn. Ministrica zaobrambo dr. Ljubica Jelušič je v svojem govoru spomnila, da so ljudje v vojnahpadali za različne zamisli, bogove, ideologije, države in voditelje. »Močvojne jih je postavila v strelske jarke, na jurišne položaje in v sovražnevrste. Vojna je ustavila njihovo mladost. Na nas živih je, da na miren načinkončamo konflikte, spore in sovraštvo,« je še dejala ministrica in dodala, dase moramo za mir, strpnost in razumevanje potruditi vsi. Pri izvedbi ekumenskeslovesnosti so sodelovali tudi predstavniki garde SV in Vojaškegavikariata. Po končani sveti maši so predstavniki cerkva, diplomatskegazbora in MO položili vence k Pomniku 1991 na ljubljanskih Žalah. MPBarvitost slikarskihdel Tatjane MijatovićV avli Ministrstva za obrambo so vtorek, 15. novembra, odprli prodajnorazstavo likovnih del slikarke TatjaneMijatović iz Radencev.Zbrane na slovesnosti je nagovorilaministrica za obrambo dr. LjubicaJelušič, ki je dejala, da Ministrstvo zaobrambo postaja uveljavljen prostor,v katerem razstavljajo številniumetniki in umetnice. Razstava naMinistrstvu za obrambo je prvarazstava slikarke v prestolnici. Njenadela v živahnih barvah in zanimivitehniki so čudovite umetnine, ki karkličejo po tem, da se obiskovalec obnjih ustavi, je še poudarila ministrica.S kulturnim programom, sestavljenimiz živahnih skladb, je na slovesnostinastopil tudi trobilni kvartetOrkestra Slovenske vojske. JPDržavni sekretar na Ministrstvu zaobrambo mag. Boris Balant je bilslavnostni govornik na spominskislovesnosti, na kateri so se poklonilipadlim vojakom in se spomnili koncaprve svetovne vojne.Spominsko prireditev Krn – pohodspomina 1918–2011 so organiziraličlani društva 1313 skupaj z bovškoobčino. V kulturnem programu,ki je potekal ob Krnskem jezeru,so nastopili pripadniki OrkestraSlovenske vojske in Moški pevskizbor Golobar iz Bovca. Zbrane jepozdravili bovški župan DanielKrivic, slavnostni govornik pa je bildržavni sekretar na Ministrstvu zaobrambo mag. Boris Balant, ki jespomnil, da je dolina Soče obdanaz visokimi gorami in da je s soškofronto postala eno najbolj krvavihbojišč. »Krnsko pogorje je zato krajV četrtek, 17. novembra, se je načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajormag. Alojz Šteiner kot častni pokrovitelj in slavnostni govornikudeležil odprtja dokumentarne razstave Judovski vojaki avstro-ogrskevojske na soški fronti. Razstavo je v spomin na padle vojake judovske veroizpovedina bojišču soške fronte v mariborski Sinagogi organiziral Centerjudovske kulturne dediščine Maribor v sodelovanju z Zgodovinskim inštitutomMilka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademijeznanosti in umetnosti ter Študijskim centrom za narodno spravo.Z razstavo, ki bo na ogled do 3. februarja 2012, organizatorji zaznamujejo93 let od konca prve svetovne vojne, podrobneje pa predstavljajo soškofronto, na kateri naj bi po vojaških statistikah in ocenah padlo približno40.000 judovskih vojakov, od tega približno 1000 častnikov.General Šteiner je v svojem govoru poudaril vrednote, in sicer predanost,pogum, tovarištvo, lojalnost ter čast, torej vrednote, ki so »prihajaledo izraza v tistih vojnih časih, danes pa so neke vrste standard tudi zapripadnike in pripadnice Slovenske vojske«. Slovesnost v Sinagogi jepopestril trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske s svojim glasbenimprogramom. BHV14. prireditev Krn – pohod spomina 1918–2011bolečine ob spominu na krutostvojne in preminule vojake, hkrati paje tudi opomin in poziv nam vsem,da si moramo vedno prizadevati zamir. Ohranjanje spomina na dogodkeiz prve svetovne vojne nam hkratitudi daje priložnost, da razvijamoprijateljske odnose z narodi, ki sobili soudeleženi v bitkah na soškifronti. S temi narodi smo danes delvelike evropske družine,« je povedalmag. Boris Balant ter dodal, da jetudi druga svetovna vojna v Posočjupustila svoj pečat. BPFotografija: Boštjan Poklukar Fotografija: Ivan Vinovrški30

azvedrilosv 18Reševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: DVAJSET LET ODKARSMO JIH IZGNALI. Nagrade prejmejo: Asim Alidžanović,Gorenjesavska cesta 50 a, 4000 Kranj, Zora Fras, Ljubljanskacesta 89, 2000 Maribor, Simon Hančič, Črna 15, 1242 Stahovica,Katja Pešl, Tomšičeva ulica 26, 2310 Slovenska Bistrica,Klavdijo Stantič, Kolodvorska cesta 25, 6257 Pivka, in LauraZiebarth, Zgornje Grušovlje 29, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nampošljite do petka, 9. decembra, na naslov: Uredništvo revijeSlovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.Ime in priimek:.....................................................................................Naslov:.................................................................................................Pošta: ...................................................................................................Rešitev gesla:.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................31