PDF(~2,7 MB) - Sintal

21. številka, februar 2003SINTALČEKČ A S O P I S • K O N C E R N A • S I N T A LKONCERNINTERVJUViktor Pirnat,glavni direktor KPL“PODJETJE ENKRAT MORA PLAČATI”dr. Brane Bertoncelj, direktor oddelka Gotovinsko poslovanje v BSVAROVANJE OBJEKTOV Z NETSECUREV Sintalu smo za varovanje velikih objektov razvili centralni nadzorni sistem

Uvodna besedaKONCERNNova zakonodaja je nujnaV koncernu Sintal se že več let pripravljamo na spremembe, ki jih bo prinesla zakonodajas področja zasebnega varovanja ljudi in premoženja in ki je nujno potrebna zavstop v Evropsko unijo. Že pred štirimi leti smo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001,ves čas izredno veliko vlagamo na področju izobraževanja naših zaposlenih.Spremembe zakonodaje v Sintalu težko pričakujemo, saj bodo vnesle več reda napodročju zasebnih varnostnih služb, predvsem pri nadzoru izvajanja dela varnostnihslužb kot tudi pri podeljevanju licenc za zasebno varovanje. Po novem - tako predvidevaosnutek novega zakona o zasebnem varovanju - naj bi se licence podeljevale zaposamezen zaokrožen sklop storitev varovanja, in sicer za zagotavljanje osebnevarnosti ljudi, varovanje premoženja, prevoz in varovanje denarja ter drugih varnostnihpošiljk, varovanje javnih prireditev, upravljanje z varnostnim centrom ter načrtovanjein izvajanje varnostnih sistemov.Ob tem velja pripomniti, da osnutek zakona ne predvideva posebne licence za opravljanjeintervencije. V okviru načrtovanih določb pa še vedno ni urejeno področjemehanske zaščite, nezadostno je urejeno tudi področje video nadzora, medtem ko ješe popolnoma neurejeno področje, ki je že danes, v prihodnosti pa bo zagotovo še boljaktualno, to je področje informacijske varnosti.Zagotovo se bo še okrepil proces združevanja varnostnih služb, ki se zadnja leta žeodvija. Tako se bodo razvili poslovni sistemi, ki bodo pripravljeni konkurirati tudi tujimdružbam s tega področja, ki bodo v Sloveniji prodrla predvsem s svojimi storitvami.Spremembe zakonodaje napodročju zasebnega varovanja vSintalu komaj pričakujemo, sajbodo vnesle več reda napodročju zasebnih varnostnihslužb.V Sintalu smo prepričani, da opravljamo storitve s področja varnosti vsaj takokakovostno kot tuje družbe, saj dobro poznamo pogoje in značilnosti ljudi na območjunaše države.To nam dokazujejo tudi kazalci o rasti našega koncerna, saj so se tako številozaposlenih kot tudi fizično-tehnično varovanih objektov pa tudi prihodki v primerjavi zletom 2001 povečali. O uspešnosti našega dela pa pričajo tudi številke o prijetihvlomilcih in tatovih ter število preprečenih požarov.Pred nami je zahtevno leto, polno izzivov, in s tem še zadnji meseci, da se pripravimona vstop v Evropsko unijo. Prav naša včlanitev v skupnost evropskih držav zahteva prilagoditevna številnih področjih, področje varnosti pa je samo eno od njih. Odprtjemeja znotraj EU pomeni tudi spremembe, na katere moramo biti dobro pripravljeni,če želimo zagotoviti nacionalno varnost. Na kaj vse moramo biti pripravljeni, je opozorildr. Brane Bertoncelj, eden najpomembnejših strokovnjakov s področja varnosti prinas, o zagotavljanju varnosti v velikem podjetju pa je spregovoril Viktor Pirnat, direktorpodjetja Kpl iz Ljubljane.V prvi letošnji številki Sintalčka predstavljamo načrte, ki jih bomo začeli uresničevati žev prvem polletju novega leta, ter dvajset nagrajencev, ki so po izboru naročnikov,sodelavcev in nadrejenih prejeli Sintalovo priznanje za odličnost.Viktor PISTOTNIK, inž.predsednik uprave koncerna SintalDoslednost, prilagodljivost potrebam naših naročnikov, izboljševanje naših storitev,izpopolnjevanje in natančnost ter vestno izpolnjevanje tako kratkoročnih kot dolgoročnihciljev bodo tudi v prihodnje naše vodilo. In v letu 2003 želim v imenu koncernaSintal veliko dobrega tudi vam!

KONCERNSintalčkov intervjuKpl s trojčkom certifikatov kakovostiDružba Kpl d.d. je naslednica Komunalnega podjetja Ljubljana, ki jo vodi glavni direktor ViktorPirnat. Varovanje objektov so leta 1997 zaupali Sintalu, ob čemer pa direktor Pirnat poudarja,da si prizadevajo, da bi ljudi in premoženje varovali s najsodobnejšimi in učinkovitimi sistemivarovanja.Viktor Pirnat,glavni direktor Kpl“Nismo tako bogati, dabi varnostno opremokupovali za majhendenar”.Družba Kpl d.d. je nastalo šele v obdobju lastninjenjav zadnjem desetletju preteklega stoletja.Kakšna je bila dotedanja zgodovina podjetja?Podjetje Kpl je nastalo iz Komunalnega podjetjaLjubljana, ki je izhajal iz takrat šeKomunalnega podjetja Snaga. Leta 1965 jeSnaga pripojila enoto, ki se je imenovalaCestno-vzdrževalna služba. Takrat se je Snagapoleg odvoza smeti začela ukvarjati tudi zvzdrževanjem in gradnjo cest. Nato so nastopiličasi tozdov.Med leti 1976 in 1977 se je tako Snagi pripojiloše devet posameznih podjetij, med drugim tudiKomunalno podjetje Tlak iz Šentvida inKomunalno podjetje Vič, pa tudi Javna razsvetljava,Tržnice, Žale, Parkirišča, Dimnikarstvo itd.Leta 1996 se je iz vseh dejavnosti Javnega podjetjaSnaga, ki je bilo podjetje posebnegadružbenega podjetja, ustanovilo Komunalnopodjetje Ljubljana. V letu 1998 do 2000 jepotekala reorganizacija znotraj podjetij, vsapodjetja so postala samostojna.Kakšen je delniški razrez podjetja?Leta 1992 in 1993 se je začelo lastninjenjedružbenega kapitala. Družba KPL d.d. je imelatako v končni fazi samo vzdrževanje cest, Rast,del remonta in del skupnih služb. KPL d.d. jebilo ustanovljeno 19. marca leta 1997.Družba je bila le 34,8 odstotka v lasti Mestneobčine Ljubljana, svoj delež sta imela tudiSlovenska odškodninska družba in Kapitalskadružba, PID-i, lastniki dobršnega dela podjetjasmo z notranjim odkupom postali tudizaposleni. Podjetje se je tedaj lastninilo pozakonu o gospodarskih družbah in postalodelniška družba, saj podjetje zaradi premajhnegadeleža Mestne občine Ljubljana ni moglobiti javno podjetje.Koliko cest, pločnikov in drugih površin morajovzdrževati delavci Kpl?Družba KPL d.d. še danes združuje iste dejavnosti,vzdrževanje in gradnjo cest, vzdrževanjepeščevih in zelenih površin na območju Mestneobčine Ljubljana. Še prej, ko smo bili šeKomunalno podjetje Ljubljana, dokler se nismoprestrukturirali, smo vzdrževali vseh pet ljubljanskihobčin. Trenutno vzdržujemo samo Mestnoobčino Ljubljana, vzdržujemo 610 kilometrovcest, tri milijone kvadratnih metrov zelenihpovršin in površin za pešce.Delovne enote imate razpršene po Ljubljani.V KLP d.d. je zaposlenih 564 ljudi, družba paje organizirana v treh dejavnostih: dejavnostproizvodnja, ki združuje gradnjo in vzdrževanjecestnih in zelenih površin, marketing, kiskrbi za nabavo in prodajo ter skrbi za ponudboin povpraševanje, trženje in dejavnostsplošne finančne službe in računovodstvo.Vseh dejavnosti trenutno nimamo na enemmestu. Na Tbilisijski, kjer je tudi uprava, je delproizvodnje, enota Rast z vzgojo in drevesnico jena Litijski ulici, imamo pa še tako imenovaneizpostave, to so baza litega asfalta z betonarnoprav tako na Litijski ulici, kamnolom Sostro, kamnolomDobrepolje in kamnolom Podutik zgramoznico Gameljne.Preteklo leto ste vložili veliko truda v pridobitevustreznih certifikatov kakovosti. Katere ste prejeliin kaj pomenijo za podjetje v prihodnje?Z 18. decembrom leta 2002 je naša delniškadružba opravila pomemben izpit, s katerim jepridobila tri standarde kakovosti: ISO 90012000 za kakovost dela, ISO standard 14001 zavarovanje okolja in OHSAS standard 18001 zavarstvo ljudi in zdravja. Z letošnjim letom začenjamotudi s pripravami za pridobitev nazivaodličnosti.Pridobljeni certifikati kakovosti ISO pomenijo, danaj bi družba skrbela za svoje delavce, zakakovost dela kot tudi za varovanje okolja invarovanje zdravja delavcev v skladu z vsemi4

Sintalčkov intervjuKONCERNzakoni, ki so že v veljavi, a s še večjim poudarkomna posamezniku.Katere so tiste nevralgične točke, ki jih v podjetjunikakor ne smete zanemariti z varnostnega vidika?Praktično je to vse. Tu je treba upoštevati mehanizacijo,osnovna sredstva, imamo zbranovso informatiko. Glede na to, da smo že predleti poskrbeli, da se podatki o dogajanju vposameznih sestavnih enotah naše družbe zbirajov centralnem računalniškem registru, takodobivamo vse podatke o delu in posledično ouspešnosti našega poslovanja in vsaka motnja,namerna ali nenamerna nam to lahkoporuši. Vdor ali oškodovanje nam lahkopovzroči velike težave.Zato smo čuvajsko službo, ki smo jo imeli prejsami, 1. aprila 1997 po temeljitem premislekuzaupali podjetju Sintal. Glavni direktor SintalaViktor Pistotnik je bil še v času tozda Komunalnegradnje vodja Enote strojno-mehanizacijski park,ki je še danes eden od delov proizvodnje, vkaterem so vsi mehanizacijski stroji in prevoznistroji - kamioni, delovni stroji, skupaj 220 strojev,ki so locirani glede na delovno področje. Pistotnikje bil sposoben in odgovoren vodja parka, poznalje našo dejavnost, zato smo vedeli in se zavedali,da je zasebno varnostno podjetje, ki ga jeustanovil, resnično kakovostno, in da zaposleni vnjegovem podjetju odgovorno izvajajo naloge.Kako zagotavljate varnost ljudi in premoženja vpodjetju?Po dogovoru je Sintal prevzel naše zaposlene, kiso do tedaj delali kot varnostniki. Najprej smovzpostavili čuvajsko službo, a smo kmalu ugotovili,da je to premalo. Tako se vsa leta nenehnodogovarjamo in izpopolnjujemo ukrepe za večjovarnost ljudi in premoženja v naši delniškidružbi. Uporabljamo vrsto različnih varnostnihsistemov, od videonadzorne tehnike, sistemainfra žarkov - tako varujemo širše območje enoteRast na Litijski v Ljubljani. Sistem deluje na principuprekinitve nevidnih žarkov in v primerusprožitve alarma so varnostniki v najkrajšemčasu na mestu dogajanja. Včasih nam jozagode tudi kakšen zajec ali pa srna, a izkazalose je, da smo dogajanje, ki smo ga beležili vpredhodnem času, da so delavci ali drugi storilcikaznivih dejanj preko ograje odnašali predmete,učinkovito odpravili.Poseben primer, ki zahteva poseben načinvarovanja, so kamnolomi.Dogovarjamo se seveda tudi za druge načinevarovanja. Nedavno smo vzpostavili sistemalarmnega in video nadzora v kamnolomih, kjerje nameščena vsa potrebna informacijska oprema,ki nam zagotavlja celovit pregled nad delom.Kako bi ocenili sodelovanje s Sintalom?S Sintalom odlično sodelujemo. Stike imamopraktično vsak dan, o vseh dogodkih nas sevedaseznanjajo tudi pisno, po potrebi stvariusklajujemo tudi po telefonu. Rečem lahko, dalahko povsem mirno spim, saj so storitve, ki jihzagotavlja Sintal, zanesljive in na visokikakovostni ravni.Prave varnosti si podjetje ne more zagotoviti, čeniso na tem področju dovolj dobro poučenipredvsem zaposleni. Kako skrbite zaizobraževanje na tem področju?V naši delniški družbi zelo veliko vlagamo v izobraževanje.Program izobraževanja delavcevimamo tudi v svojem letnem načrtu. Vsakdelavec se mora, odvisno od narave dela, enkratali dvakrat letno, ali celo vsake tri mesece, seznanitiz vsemi novostmi, ki smo jih uvedli v podjetju,pa tudi z vsemi nevarnostmi in težavami, kiso in na katere morajo biti še posebej pozorni.Poleg varstva pri delu, kjer dajemo velikpoudarek predvsem na varovanju zdravja in življenja,dajemo tudi na kakovost našega dela,informiranja, predvsem pa preventivo, da nepride do kakršnihkoli večjih nevarnosti ali napak.Kako skrbite za posodabljanje opreme inspremljanje trendov na področju varnosti?Vse počnemo v tesnem sodelovanju s Sintalom.V podjetje sporočimo svoje potrebe, kje so ponašem mnenju še šibke točke oziroma kjeŽelimo varnost še izboljšati. StrokovnjakiSintala nam izdelajo izračun oziroma projekt.Pri tem nam je osnovno vodilo, da nismo takobogati, da bi lahko nekaj kupovali poceni.želimo imeti resnično dobro varovanje in gledena dosedanje rezultate lahko ocenim, da jenaša usmeritev prava.Upravna stavba ima posebni varnostni režim.V vseh objektih, kjer je to potrebno, smo uvedlipristopno kontrolo ter varostno-receptorsko službo,prav v vseh objektih pa imamo 24-urno obhodnoslužbo. Obiskovalce v upravni stavbi seveda usmerjavarnostnik-receptor, vse dogajanje v objektu nadzorujemoin snemamo v video nadzornim sistemom,ki nam zagotavlja tudi 24-urno shranjevanjeposnetkov dogajanja. Tu imamo tudi blagajno invse ključne delovne točke. Računalniški centerimamo seveda še posebej zavarovan s kodami.Vsaka soba je posebej varovana, vstop vanjo pa jemogoč samo s posebno kodo. Tudi čistilni servis seizvede pred zaključkom delovnega časa v podjetju,s čimer smo preprečili vsako zlorabo, ki bi se lahkozgodila brez nadzora naših zaposlenih.Pogovarjala se jeJana PETKOVŠEKUpravna stavba Kpl d.d.ima vgrajene vse vrstevarnostnih sistemov,posebno varovanje jepotrebno tudi vkamnolomih.5

KONCERNPogovor s strokovnjakom za varnost“Podjetje mora enkrat plačati”Dr. Brane Bertoncelj ima več kot 30-letne interdisciplinarne izkušnje zlasti na področju gotovinskega poslovanja, varnosti in obrambe.V republiških državnih organih (takratno Predsedstvo RS, Izvršni svet RS in Republiški sekretariat za obrambo) se je zlasti ukvarjal zvprašanji nacionalne varnosti, obrambe in zaščite, v SDK RS pa je sodeloval pri vzpostavitvi njenega varnostnega sistema.dr. Brane Bertoncelj,direktor oddelka Gotovinskoposlovanje pri Banki SlovenijaInternacionalnost,strukturiranost,hierarhizacija inobvladovanje “kriminalnihtržišč” kažejo, da nekaterevrste tradicionalnihkriminalnih dejavnostiizginjajo, nastajajo panove, drugačne so oblike intehnike izvedbe, menjajo semotivi.Zadnjih pet let je direktor oddelka Gotovinsko poslovanjev Banki Slovenije, odgovoren za operativnopripravo ter izdajo in za oskrbo države s tolarskogotovino. Nesporno torej pravi sogovornik o varnostniproblematiki na vseh ravneh.Kako opredeliti pojem nacionalna varnost in kaj boob vstopu Slovenije v EU ključno na tem področju?Nacionalno-varnostni koncept RS izhaja iz potrebepo varovanju in uresničevanju temeljnih funkcij tervrednot sodobne demokratične družbe. Osnovnafunkcija varnostnega sistema je, poleg drugihpodročij dejavnosti, zagotavljanje splošne varnosti,ki obsega tudi zagotavljanje varnosti gospodarskegasistema. Pri varnosti torej ne gre le za neaktivnostobstoječih virov ogrožanja v naravi in družbi,ampak predvsem za načrtno dejavnost, s katerodružba zagotavlja varnost svojih članov in narave.Z nekaterimi drugimi varnostnimi strokovnjaki semkritičen do navedenega koncepta na področjusplošne varnosti, saj menim, da je v posameznihdelih pomanjkljivo obdelan. Večletni podatki kriminalnestatistike v državi kažejo na najbolj varnostnoobčutljiva področja. Prihodnje aktivnosti na varnostnempodročju vidim zlasti v doseganju visokih standardovvarnosti, ki veljajo v razvitem svetu, prilagojenihslovenskim razmeram. V sodobnem svetu pakriminaliteta hitro spreminja svoje pojavne oblike.Internacionalnost, strukturiranost, hierarhizacija inobvladovanje “kriminalnih tržišč” kažejo, danekatere vrste tradicionalnih kriminalnih dejavnostiizginjajo, nastajajo pa nove, drugačne so oblike intehnike izvedbe, menjajo se motivi. Storilci kaznivihdejanj delujejo za denar, in če priložnosti ni na voljo,jih bodo poskušali ustvariti. To bo težišče našegadela v prihodnje, saj se svet z razvojem tehnologijein kriminala manjša, problemi v zvezi s tem pa sevečajo. Globalizacija je stvarnost, v kateri svet postajavse bolj odvisen od skupne varnosti, kar pomeni,da postaja dovzetnejši tudi za vse oblike ogrožanj.V tujini podjetja vlagajo tudi do 3 odstotke dobičkaza varnost? Kako lastnike v Sloveniji prepričati, dabrez varnosti ne gre in kje so največje vrzeli?O preventivnem (proaktivnem) delovanju se v zadnjemobdobju veliko govori. Razvojni problemi vdružbi, konfliktnost nekaterih interesov in upadanjefinančnih sredstev ne le za preživetje, ampak tudi zapreventivo, odpirajo vprašanja splošne varnosti kotposlovnega stroška. Pri tem je potrebno izhajati izpodmene, da za ukrepe in postopke, ki so namenjenizaščiti pred tveganji ali za obvladovanje izgub,ne smemo nameniti več finančnih sredstev, kot biznašale predvidene izgube, ki bi nastale, če bi sedogodil škodni dogodek. Zagotavljanje varnosti jestroškovno učinkovito, če je zmanjšanje tveganj vravnotežju s stroški zaščite pred tveganji. Menim,da kolikor je večja vrednost premoženja, toliko večjanaj bo potreba po kontrolnih ukrepih in postopkihza njegovo zaščito. V končni fazi je vlaganje vukrepe in postopke za zaščito ljudi, premoženja,ugleda v javnosti, poslovnih procesov in podobnocena, da podjetja opravljajo dejavnost, ki je z vidikamožnih škodnih dogodkov bolj ali manj tvegana.Preprosto lahko rečem, da bo moralo podjetjeenkrat plačati. Kar lahko izbira, je lahko način plačila.Lahko bo plačalo na način, ki je običajen, pravilenin v razvitem svetu tudi posloven, to je z optimalnimvlaganjem finančnih sredstev v preventivnevarnostne in zaščitne ukrepe ter postopke, ali pa nanepredvidljiv način (brez načrtnega pristopa in vlaganja),a plačati bo treba. Pri tem je pomembno, dabi se varnost in zaščita premoženja v podjetjihmorala izplačati, ne pa le plačati.Postavlja se tudi vprašanje, kako “varnostnoprosvetliti” vodstva podjetij, čeprav se sedaj stanjebistveno izboljšuje. Pri obravnavi teh vprašanj najvarnostni strokovnjaki vse bolj uporabljajo besedniaparat, ki ga razume vodstvo podjetja (varnostnafilozofija vse bolj vstopa na ekonomsko in finančnopodročje). Menim, da je optimalna varnost tistidejavnik, ki tudi prispeva k poslovni učinkovitosti,uspešnosti in zanesljivosti poslovanja podjetij.Zagotovo je premalo zagotavljati varnost samo zmehanskimi in tehničnimi sistemi varovanja. Kaj jepri tem še pomembno?Cilj vsakega sistema varovanja je vzpostaviti mehanizmeza zmanjšanje ogroženosti vitalnih poslovnihtočk na sprejemljivo raven varnostnega tveganja,saj se zavedam, da popolne varnosti ni. Neustreznozaščiteno premoženje ima lahko resne posledice zapodjetje, in sicer zaradi izgube ali zmanjšanjasposobnosti opravljanja svoje dejavnosti, napačneuporabe finančnih sredstev, izgube zaupanja ali6

Pogovor s strokovnjakom za varnostKONCERNcelo osmešenja v javnosti. Pojem varnosti razumembolj kompleksno, kot je tehnični sistem varovanja.Ustrezni pristop k optimalni varnosti se začne zanalizo tveganj, z organizacijskimi in pravnimiukrepi ter postopki na področju poslovnih procesovin varnosti (v smislu poslovne odličnosti po mednarodnihstandardih), ustreznim upravljanjem sčloveškimi viri, gradbeno-tehničnimi ukrepi, šelenato sledi tehnična zaščita (zlasti protipožarni sistem,mehanska zaščita, nadalje pa protivlomni sistem,kontrola pristopa in interni TV nadzor) ter fizičnazaščita.Pravite, da nam strokovnjakov na področju varnostine manjka, vsaj na teoretični ravni. Katereustanove pri nas igrajo oziroma bi morale odigratisvojo vlogo pri vpeljevanju potrebnih varnostnihukrepov na vseh ravneh življenja?Na analitično-teoretični ravni v Sloveniji, na visokemprofesionalnem nivoju, delujejo vsaj tri skupinestrokovnjakov s širšega področja varnosti, in sicer vObramboslovnem raziskovalnem inštitutu pri FDV,Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti in naVisoki Policijsko-varnostni šoli. Menim, da imajorezultati in ugotovitve raziskav teh institucij vstrokovni javnosti in operativni praksi premajhenodmev (včasih celo podcenjujoč).Profil varnostnega menedžerja se v slovenskih podjetjihšele oblikuje, žal pa v posameznih primerihvelja trditev: “Edina stvar, ki je na svetu pravporazdeljena, je pamet. Marsikdo misli, da je imadovolj!”. Ob tem se je potrebno zavedati, da svet, vkaterem živimo, ni stalen in predvidljiv. Brez tveganjabi bilo vse vnaprej jasno in tako bi bilo celotnobivanje odvisno le od sosledja vzrokov in posledic.Zato se je potrebno stalno dodatno strokovnousposabljati, da bomo kos varnostnim izzivommodernega časa.Veriga je močna kot njen najšibkejši člen. Kakšenodnos do varnosti imamo po vašem mnenjuSlovenci?Iz izkušenj mi je znano, da je največjemu številuuporabnikov varnostnih storitev razprava o varnostivsaj dolgočasna. Domnevajo, da bodo zaustrezne varnostne ukrepe in postopke poskrbelipristojni strokovnjaki. Do določene meje je to sicerres. Meje varnosti premoženja pravzaprav ni, pragdostopnosti do nje pa je odvisen od znanja, sposobnosti,vztrajnosti in razpoložljivih finančnih sredstevobeh ( tistega, ki varuje to premoženje, in tistega, kiga želi protipravno odtujiti.Glavni motivi za povzročitev škodnega dogodka sozlasti priložnost, dobiček in maščevanje.Pomanjkanje vodstvenega nadzora v podjetjih,ustreznih varnostnih kontrol in sistema odgovornosti,so lahko glavni dejavniki povzročitve škodnegadogodka. Vpliv posameznika (tako zaposlenih,poslovnih strank, izvajalcev storitev in možnihdelikventov) na delovanje varnostnega sistema jeeden najbolj nezanesljivih in nepredvidljivihdejavnikov, zato pomeni stalno nevarnost za navedenisistem in ga ne smemo podcenjevati.Posameznik (z vsemi svojimi potrebami, motivi,stališči in notranjimi osebnostnimi faktorji) pomeniključni in kritični člen varnostnega sistema, kervstopa v interakcije s sistemom, zaznava in nadziranevarnosti, dela napake in popravlja napake.Menim, da je zlonamerna napaka odločitevposameznika in je iz varnostnega sistema ne moremoizločiti, lahko pa s preventivnimi ukrepi in postopkizmanjšamo njen škodljivi učinek. Lahko rečem, daje vloga posameznika negativna v povzročanjunaključnih ali zlonamernih napak, in pozitivna vodpravljanju posledic možnih škodnih dogodkov. Nasplošno pa menim, da se v Sloveniji vse bolj uveljavljaspoznanje, da je varnost pomembna vrednota,tako na osebni kot podjetniški ravni.V Sloveniji zagotavlja varnost ljudi in premoženjaveliko več kot sto zasebnih varnostnih služb. Kakobi komentirali to številko in kako ocenjujete njihovorazvojno naravnanost?Razne vrste in oblike škodnih dogodkov so vseobsežnejše, pogoste in tudi bolj brutalne kot vpreteklosti. Kompleks tveganj se odraža tudi v novihpojavnih oblikah kriminala in vse več je znamenjnepoštenosti. Tudi napovedi o bolj organiziranemkriminalu se uresničujejo. Aktivnosti možnih storilcevpogojujejo način in metode njihovega dela,zavedati pa se moramo, da so storilci kaznivihdejanj vedno v operativni prednosti pred varnostniki.Jasno je, da zahtevne varnostne razmere zahtevajoza uspešno obvladovanje tveganj ustreznousposobljene in opremljene varnostne profesionalce.Trg varnostnih storitev v Sloveniji še ni v celotioblikovan (v zadnjih 10 letih se je že bistveno spremenil),težnje le po ekonomskem preživetju sekažejo v posameznih primerih v nizki kakovostistoritev, aktivnostih brez licence strokovnegazdruženja, slabi organiziranosti in opremljenosti,pojavljajo se znaki nelojalne konkurence. Bodočeaktivnosti bodo nesporno zahtevale visoko specializiranavarnostna podjetja. Vprašanje razvojnenaravnanosti varnostnih podjetij na vseh področjihbo treba prepustiti času, ki bo pokazal, kolikovarnostnih podjetij bo v Sloveniji čez pet let.V prihodnosti brez visoke stopnje organiziranosti,ustreznega kadrovskega potenciala, opremljenostiin usposobljenosti ne bo mogoče vzdržati na trguvarnostnih storitev v Sloveniji, ob verjetno spremenjenihvarnostnih razmerah. Težišče vsehbodočih varnostnih aktivnosti bo moralo biti še boljusmerjeno v omejevanje možnosti za razne škodnedogodke, kar bo zelo zahtevna naloga za vodstvapodjetij in varnostne službe.PripravilaJana PETKOVŠEKTrg varnostnih storitev vSloveniji še ni v celotioblikovan, bodočeaktivnosti pa bodonesporno zahtevalevisoko specializiranavarnostna podjetja.7

KONCERNKoncern Sintal v letu 2002V trendu rasti in razvoja12001100100090080070060050040030020010001991199219931994število zaposlenih199519961997199819992000200120022003Tudi v letu 2002 smo v koncernu Sintal spremljali trend rasti inkrepitev naših podjetij v Sloveniji. Zlasti velik napredek smo doseglina Celjskem in območju Zgornje Štajerske, pa tudi v matičnem podjetju,kjer načrtujemo, da se bomo konec letošnjega leta preselili nanovo lokacijo na območju Litostroja v Ljubljani, s čimer bomoomogočili, da bodo vse naše dejavnosti, ki jih imamo trenutno natreh mestih, na eni sami lokaciji.Da bi dobili natančno sliko poslovanja v letu 2002, je še prezgodaj govoriti,ker še nimamo vseh podatkov, na osnovi katerih bodo nastalebilance za preteklo leto. A zadnji pokazatelji kažejo, da bodo vsa podjetja,ki so združena v koncern Sintal, dosegla boljše pokazatelje gospodarjenjakot v letu 2001.Z vsemi rezultati v družbah nismo zadovoljni, a smo optimisti, našiplani in razvoj rasti pa so usmerjeni tako, da bodo že v prihodnjemobdobju dosegli želene rezultate poslovanja, kar nam kažejo tudinaslednji pokazatelji.ŠTEVILO ZAPOSLENIHŠtevilo zaposlenih se iz leta v leto dviguje, zadovoljni pa smo tudi zdejstvom, da iz leta v leto beležimo manjšo fluktuacijo. Prihodnja letabomo tudi dodatno zaposlovali, saj se v vseh družbah v okviru koncernaSintal še vedno povečuje obseg poslovanja.V naši dejavnosti je še vedno najbolj pomemben človek. Proceskadrovanja je zato eden ključnih dejavnikov uspeha naših podjetij.Posebno pozornost vse čas posvečamo usposobljenosti in zadovoljstvuzaposlenih.5000prihodki v mio SITV okviru standarda kakovosti njihovo delo spremljamo, zaposlene, ki neizpolnjujejo pričakovanj, usmerjamo, da bi dosegli boljše rezultate. Mednami pa je veliko tudi takih, ki svoje delo opravljajo s prav posebnozavzetostjo, so samoiniciativni, dosledni in odgovorni ter zgledsodelavcem. Izmed njih vsako leto izberemo najboljše in jih nagradimos Priznanjem koncerna Sintal za odličnost. Za leto 2002 smo jih izbralikar 20.4500IZOBRAZBENA STRUKTURA400035003000250020001500100050001991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002Iz grafov lahko razberemo, da se je izobrazbena struktura močnoizboljšala, saj beležimo v primerjavi z letom 2001 velik porastzaposlenih s sedmo izobrazbeno stopnjo. Zaposlenih s 6. stopnjo izobrazbeje v primerjavi z letom prej manj, vendar pa predvsem na računštudija ob delu, saj si je veliko zaposlenih, ki je imelo 6. stopnjo, pridobiloše višjo. S tem smo zelo zadovoljni in ponosni na zaposlene, ki seuspejo ob opravljanju svojih vsakodnevnih delovnih obveznostiposvečati tudi študiju oziroma pridobivanju višje izobrazbe.Zadovoljni smo, ker ima izobrazbo 5. stopnje že polovica vseh zaposlenihv koncernu Sintal, iz grafa pa lahko razberemo, da se iz leta v letu strokov-8

Koncern Sintal v letu 2002KONCERNna usposobljenost izboljšuje. Izobrazbena struktura 4. stopnje jevrh dosegla leta 2001 in se znižuje predvsem na račun pridobivanjavišje izobrazbe. Tudi zaposlenih z nižjo izobrazbeno stopnjoje manj, kar je razveseljivo, saj je eden naših ključnih ciljev imetistrokovno čim bolj podkovane zaposlene in s čim višjo izobrazbo.TEHNIKA NADOMEŠČA ČLOVEKAŠtevilo tehnično varovanih objektov se je v primerjavi z letom 2001lani povečalo v vseh družbah, ki delujejo v okviru koncerna Sintal.V celoti gledano se je njihovo število povečalo kar za 25 odstotkov.Število fizično varovanih objektov je večje za desetino, kar jepravzaprav posledica naše razvojne strategije. Svojim naročnikomželimo namreč nuditi zanesljive, do uporabnika prijazne in cenejšenačine varovanja, kar tehnika zagotovo tudi je. Tehnika takozamenjuje človeka povsod, kjer je to mogoče.ENAKOMERNA RAST PRIHODKOVPrihodki v vseh družbah iz leta v leto enakomerno naraščajo, kar jelepo vidno tudi iz grafa. To nam dokazuje, da so naši načrti, ki si jihzastavljamo tako kratkoročno kot dolgoročno, realni, podatki paizkazujejo resnično trdnost in zanesljivost delovanja naših družb.Da so družbe koncerna Sintal zanesljiv partner, dokazuje tudi večještevilo naročil in sklenjenih pogodb o varovanju ljudi inpremoženja, ki ga zagotavljamo.Veliko vlagamo tudi v razvoj storitev in sistemov tehničnega varovanja,vsako leto pa predstavljamo novosti, ki so inovacije tudi na svetovnemtrgu.Odraz vseh kazalcev dela naših podjetij je prav gotovo zadovoljstvonaših naročnikov. Izpolniti vsa pričakovanja včasih ni preprosto,vendar si prizadevamo, da bi lahko ponudili nekaj več.DRUŽBENI VPLIVI300250200150100507000600050004000300020001000število fizično varovanih objektov1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002število tehnično varovanih objektovNaše delo je tesno povezano s policisti in gasilci, s katerimi si kotkolegi in prijatelji stojimo ob strani, ko rešujemo težave, kipovzročajo neželene dogodke. Za sodelovanje in pomoč smo jihhvaležni in se jim zahvaljujemo.Sintalova podjetja so tudi člani Zbornice republike Slovenije zazasebno varovanje in v okviru svojih zmožnosti prispevajo kstrokovnemu razvoju v dejavnosti zasebnega varovanja ljudi inpremoženja.019911992199319941995199620002001 2002V koncernu Sintal podpiramo kulturno dogajanje in športnedejavnosti, zato smo sponzorji številnim svetovno znanimnogometnim, rokometnih in košarkarskim klubom, podpiramo patudi razvoj športa na lokalni ravni.199719981999Uprava koncerna SintalKAZALCI POSLOVANJA KONCERNA SINTAL V LETU 20019

KONCERNKoncern Sintal zadnjem trimesečju 2002Od olimpiade do veselega decembraZadnje trimesečje leta 2002 je bilo v znamenju jesenskih prireditev, predvsem pa prireditev, ki so jih podjetja in drugi naročnikinaših storitev pripravili decembra in katerih se je praviloma vedno udeležilo večje število ljudi. Tako smo na mnogih mestih poSloveniji skrbeli za uspešno izpeljavo prireditev ob veselem decembru, nadaljnji razvoj matičnega podjetja pa nas je pripeljal donujne selitve na novo lokacijo na območju Litostroja v Ljubljani.Ljubljana z okolico - SINTAL d.d. in SINTAL FIVA d.d.Sisteme protipožarnega varovanja smonamestili v sodni palači v Ljubljani, vSlovenskem mladinskem gledališču, na fakultetiza farmacijo ter Mestnem gledališčuLjubljanskem in v prodajno-servisnem centruFord Caposi, kjer smo namestili tudi sistempristopne kontrole.Sisteme tehničnega varovanja smo vgradiliše v poslopju Patološke klinike, v sklopudruge faze namestili protipožarne, protivlomne,video nadzorne sisteme in sistemepristopne kontrole v City Parku.Fizično varovanje smo zagotavljali meddrugim na Aleji mladih v BTC, ob sprejemunaše atletinje Jolande Čeplak v City Parku,na številnih koncertih, med drugim na koncertuTereze Kesovije, Oliverja Dragojevića,The Dubliners, Davorja Radolfija, ter v športnemcentru Bežigrad in na Gospodarskemrazstavišču in vrsti decembrskih prireditev vvelikih nakupovalnih središčih, kot so SuperNova na Viču, City park in Interspar,varovanje pa so nam zaupali tudi ob odpiranjuMercatorjevih centrov v Logatcu in vGrosuplju in na prireditvah Zelenega vala vGrosuplju. Še naprej zagotavljamo varnostna tekmah KK Uniona Olimpije, NK VegaOlimpije, RK Prule 67, RK Slovana in RK KrimEta Rolex ter RK Pekarna Grosuplje.Viktor Pistotnik,direktor Sintal d.d. in Sintal Fiva d.d.Zgornje Štajerska regija - SINTAL INTERALARM MARIBOR d.d.V preteklih mesecih smo bili posebej dejavniv Pomurju, kjer smo s sistemi video nadzora,protipožarnimi in protivlomnimi sistemiopremili številne nove objekte, med njimiVeterinario, Minicom, Komunalno-stanovanjskopodjetje. Imgrad, Srednjo zdravstvenošolo, občino Ljutomer, HKS Kapela, Zavod zazaposlovanje, Roto, Radensko, Prleški avtodom, Elso in Kopališče Banovci. Na dežurnicenter je priključenih že več kot 600 objektov,katerim zagotavljamo hitro odzivanje naalarm. Naši alarmni sistemi oziroma varnostnikiso pri poskusu vloma pregnali številnenepridiprave ter s tem preprečili večja kaznivadejanja, kot na primer v SCT Maribor,Dinosu, Upravni enoti Ptuj, podjetju AvtoJarc in Obi ter v drugih manjših objektih.Velik poudarek dajemo izobraževanju našihdelavcev ter animiranju oziroma sodelovanjuprojektantskih in gradbenih podjetij napodročju protipožarnega tehničnegavarovanja.Robert Pistotnik,direktor Sintal Interalarm Maribor d.d.Dolenjska regija - SINTAL DOLENJSKA d.d.V zadnjem trimesečju preteklega leta smosklenili 46 pogodb za varovanje premoženja,med katerimi so tudi OŠ Drska vNovem mestu, hranilnica LON, Narodnidom, Keko oprema, Dom starejših občanovČrnomelj.Postavili smo tudi več sistemom požarnezašite in video sistemov. Prav tako smoposodobili in razširili tehnično varovanje vveč objektih.V Labodu Novo mesto so naši varnostnikipreprečili požar. Pri opravljanju nalogvarovanja premoženja so varnostniki v 39primerih preprečili iznos predmetov, zakatere zaposleni niso imeli ustreznih dokumentov.Izkazal se je tudi varnostnik vČrnomlju, ki je na delu prijel vlomilca vvarovani objekt.Urban Dobovšek,direktor Sintal Dolenjska d.d.10

Koncern Sintal v zadnjem trimesečju 2002KONCERNSpodnje Štajerska regija - SINTAL CELJE d.d.Protivlomni in video nadzorni sistem smonamestili v zgradbi Planet Tuš, kjer je polegštevilnih trgovin in lokalov tudi multikino.Protivlomne sisteme in priklop na dežurni centersmo opravili v poslovalnici Avto-moto zvezeSlovenije Šempeter, za večjo požarno varnostsmo z namestitvijo protipožarnega sistemaposkrbeli v poslopju upravnega sodišča vCelju, kjer smo vgradili tudi protivlomni sistem,v Eri Hoče jim večjo varnost zagotavljata protivlomniin video nadzorni sistem, vgrajenimajo tudi protipožarni sistem, prav tako tudiv Eri Javornik, kjer imajo poleg protipožarnegasistema vgrajen tudi protivlomni sistem.Med večjimi prireditvami, za katere smoposkrbeli v zadnjem četrtletju, velja omenitiRotary ples v Celju, Noč čarovnic na staremgradu, koncert Oliverja Dragojevića, VladaKreslina in koncert Klic dobrote, konecdecembra smo skrbeli za varnost novoletnegasejma ter Božičkove dežele. Skrbeli smoza nemoteno silvestrovanje na prostem takov Celju kot tudi v Žalcu, bili smo pri otvoritviPlaneta Tuš, kot do sedaj smo skrbeli za redna tekmah KK Pivovarna Laško ter tekmahNK Publikuma Celje in Ere Šmartno.Polona Senica,direktorica Sintal Celje d.d.Primorska regija - SINTAL ISTRA d.d.Na območju koprske občine smo sistemetehničnega varovanja namestili v poslovnebivalnike SCT na gradbišču avtoceste vDekanih, kjer sicer tudi izvajamo fizičnovarovanje obeh gradbiščnih predorov tako zvzhodnega kakor z zahodnega dela. Tehničnovarovanje smo zagotovili tudi nekaj zasebnikomv hišah in vilah. V Hotelih Koper, in sicerv Hotelu Žusterna in Hotel Koper, izvajamoservisiranje požarnega sistema in opremevideonadzornega sistema. Za varnost smo skrbelina prireditvi Nedeljskih 40 v Novi Gorici,na koncertu italijanske skupnosti v Kopru, kjerje dvorano napolnil Šukaro, v Senožečah nasrečanju Zveze združenj borcev NOV, kjer so sepoleg prvoborcev in internirancev zbrali tudipredstavniki državnega zbora. Uspešno smoizvedli tudi varovanje teniškega turnirjaMasters Portorož 2002. Na Titovem trgu vKopru smo varovali odmevno prireditevKostanjada organizatorja Primorskih novicPrav tako smo varovali prednovoletne prireditvez ognjemeti v Supernovi in Obiju v Kopru,ter podjetja LIV v Postojni. Varujemo tudi tekmeRokometnega kluba Cimos Koper inRokometnega kluba Izola.Bojan Dakič,direktor Sintal Istra d.d.Gorenjska regija - SINTAL GORENJSKA d.d.V zadnjem obdobju smo povečali obsegtehničnega varovanja na več bankomatovNove Ljubljanske banke. Prevzeli smovarovanje trgovske hiše Mak v Kranju, trgovinoMak v Škofji Loki pa smo opremili z videonadzornim sistemom. Prav tako smo prevzelitehnično varovanje ter varovanje z obhodnoslužbo na gradbišču SCT v Škofji Loki.Najbolj odmeven projekt je bila 35. šahovskaolimpiada na Bledu, kjer smo skrbeli za red inmir na prireditvi, fizično smo varovali Ledeno inFestivalno dvorano, parkirišča na Bledu, našemobilne intervencijske ekipe pa so skrbele zavarnost šahistov tudi v nočnem času, in sicer vvečini hotelov na Bledu, v Radovljici in vBohinju. Na prireditvi ni bilo težav, prejeli smopohvale celotnega Organizacijskega odborater tudi predsednika mednarodne šahovskezveze. V Kranju smo decembra varovali večprireditev, med njimi je bila najbolj odmevnavečdnevna prireditev Veseli december, ki se jezaključila s silvestrovanjem na prostem.Slavko Šteh,direktor Sintal Gorenjska d.d.Kočevska regija - SINTAL KOČEVJE d.d.Zadnje četrtletje leta 2002 je bilo v znamenjupreprečevanja škodljivih pojavov vvarovanih objektih. Tako so varnostniki prijelidevet tatov v obeh kočevskih blagovnicah. Vustanovi, ki jo varujemo, pa so varnostniki priopravljanju dela zalotili zaposlene pri nedovoljenemiznosu blaga. Na silvestrsko nočsta varnostnika prijela skupino mladoletnikov,ki je poskušala vlomiti v blagovnicoNama v Kočevju. Skupino sta pridržala doprihoda policistov.Posebno pa sta se izkazala varnostnika, kosta posredovala pri požaru pomožnegaposlopja pri stanovanjski hiši v Kočevju. Sposredovanjem sta preprečila, da bi se predprihodom gasilcev požar razširil nastanovanjsko hišo v neposredni bližini.Kot vedno smo tudi v tem delu leta pridobilinove varovane objekte (15), med njimi tudiElektro Kočevje.Urban Dobovšek,direktor Sintal Kočevje d.d.11

KONCERNFizično varovanjeKazniva dejanja in zasebne varnostne službeKo se zgodi ali ko varnostnik zazna kaznivo dejanje na varovanem območju, je dolžan ukrepatiin o dogodku obvestiti pristojne organe oziroma podati ovadbo.Varnostnik lahko pregleda vozilo inprtljago v njemPri svojem delu sevarnostniki pogostosrečujejo s poskusistoritve kaznivih dejanj inprekrškov. Pravilno inpravočasno zaznavanjekaznivih dejanj inpotencialnih storilcev jepogoj za uspešno delovarnostnikov.SPLOŠNE DOLOČBEV zakonu o zasebnem varovanju in obveznemorganiziranju službe varovanja je določeno, da jevarnostnik dolžan podati ovadbo pristojnemuorganu, če pride pri svojem delu do podatkov ostoritvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradnidolžnosti. Takšna dolžnost je glede na Zakon okazenskem postopku določena za vse državneorgane in organizacije z javnimi pooblastili. Timorajo naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilecpreganja po uradni dolžnosti, če so o njihobveščeni ali če kako drugače zvedo zanje.Skupaj z ovadbami morajo organi in organizacijenavesti tudi dokaze, za katere vedo, in poskrbeti,da se ne uničijo sledovi kaznivega dejanjain predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivodejanje storjeno. Priskrbeti ali ohraniti morajotudi druga dokazila. Ta seveda zaznajo delavcinotranjih organov in organizacij. Prav medslednje pa uvrščamo tudi varnostna podjetjaoziroma njihove delavce glede na posebnodoločbo Zakona o zasebnem varovanju inobveznem organiziranju službe varovanja. Takomarajo varnostniki ob naznanitvi kaznivegadejanja navesti dokaze, za katere vedo, in storitivse potrebo, da se ohranijo dokazi in sledovikaznivega dejanja ter druga dokazila.UKREPANJE OB NASTANKUKAZNIVEGA DEJANJA IN DOLŽNOSTIOvadbo je potrebno posredovati pristojnemudržavnemu tožilcu, če pa je dana ovadbasodišču, organom za notranje zadeve ali nepristojnemudržavnemu tožilcu, jo ta sprejme inposreduje pristojnemu državnemu tožilcu.Varnostniki bodo vselej ravnali prav, če bodo otem obvestili organe za notranje zadeve.Seveda pa velja pravilo, da se ovadba posreduje,če je le mogoče pristojnemu državnemu tožilcu.Opustitev ovadbe kaznivega dejanja predstavljaza varnostnika kršitev delovne obveznosti inprekršek po določbah Zakona o zasebnemvarovanju in obveznem organiziranju službevarovanja. Če varnostnik zavestno opusti ovadbokaznivega dejanja, za katero izve pri opravljanjusvoje službe, in je za kaznivo dejanje predpisanakazen, hujša od treh let zapora, storilec pa se preganjapo uradni dolžnosti, lahko stori varnostnikkaznivo dejanje opustitev ovadbe kaznivegadejanja ali pa opustitev ovadbe storilca. Zatakšno opustitev je predpisana zaporna kazen dotreh let. Prav tako mora varnostnik ustreznoukrepati, ko izvede, da se pripravlja kaznivodejanje, za katero je z zakonom predpisanakazen zapora nad tri leta, pa ga v času, ko seje še dalo preprečiti, ne naznani in so storilcikaznivo dejanje poskušali storiti ali so ga celoizvedli.Varnostnikovo opustitev ovadbe sankcionira tudiZakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranjuslužbe varovanja in to v svojem 32. členu.ZAVAROVANJE KRAJAKAZNIVEGA DEJANJA IN OBVEŠČANJEKraju dejanja grozi, da ga bodo ljudje in naravaspremenili in tako uničili sledi. Zato morabiti ukrepanje takojšnje, če le to dopuščajoobjektivne okoliščine. Poleg ukrepov, ki bodozagotovili uspešno raziskovanje kaznivihdejanj, morajo varnostniki ukrepati tako, dabodo najprej zavarovali življenja ljudi inpremoženje, ker storilci navadno ne zbirajosredstev in načina in so pogosto nasilni.Obveščanje organov za notranje zadeve jeprav tako bistven element, ki pripomore khitrejšemu odkrivanju storilcev kaznivih dejanjin prihodu delavcev za notranje zadeve nakraj kaznivih dejanj. O omenjenih zadevah senajpogosteje obvešča policijske postaje inoperativno komunikacijske centre policijskihuprav. Ti storijo vse potrebno, da prvi nujniukrepi stečejo čim hitreje in v pravi smeri.SPREMEMBA KRAJAKAZNIVEGA DEJANJAVarnostnik lahko spremeni kraj kaznivegadejanja:• če je potrebno pomagati žrtvi ali drugim ljudem• če so ogrožena življenja in premoženje (širjenjeognja, možnost eksplozije)• če je močno oviran promet• če je upravičeno pričakovati, da se bodo sledina kakršenkoli način uničile (nevihta, dež,sneg, veter)12

Fizično varovanjeKONCERNZADRŽANJE STORILCAKAZNIVEGA DEJANJA IN PREKRŠKAUkrep zadržanja je po vsebini podoben ukrepuomejitve gibanja oziroma pridržanju, to stapooblastili, ki ju ima policija. Varnostniki lahkozadržijo osebo, ki so jo zalotili pri kaznivemdejanju ali prekršku, oziroma, če sumijo, da jestorila kaznivo dejanje, vendar le do prihodapolicije, pri čemer je seveda ukrep omejen naobmočje ali objekt, ki ga varnostnik varuje.Pooblastilo je zasnovano dokaj široko, saj omogočavarnostniku, da zadrži tistega, ki je zaloten pri:• kaznivem dejanju, ki se preganja po uradnidolžnosti• prekršku ali• če sumi, da je neka oseba storila kaznivo dejanje.Zakon o zasebnem varovanju in obveznemorganiziranju službe varovanja določa, da moravarnostnik podati ovadbo pristojnemu organu,če pri svojem delu pride do podatkov o storitvikaznivega dejanja, ki se preganja po uradnidolžnosti. Podobno velja tudi za prekrške, kadarso lahko razlog za zadržanje.Varnostnik bo ravnal najbolj pravilno, če se bo zazadržanje odločil predvsem pri hujših prekrških, kiso povezani z opravljanjem njegovih nalog oziromanespoštovanjem predpisov, ki so povezani zvarovanjem objektov oziroma prostorov. Varnostnikpri ukrepu zadržanja nima časovnih omejitev,temveč lahko osebo zadrži do prihoda policije. To paga tudi zavezuje, da mora takoj, ko je določenoosebo zadržal, obvestiti policijo oziroma organe zanotranje zadeve.OSEBNI OPIS STORILCAOsebni opis storilca je pomemben podatek. Priopisovanju oseb oz. storilcev kaznivih dejanjmoramo dati poseben poudarek predvsem naopisovanje in določanje naslednjih stvari:• spola in starosti• telesne višine in razvitosti• opisa glave in njenih delov• las• oči in nosu• ušes in zob• brkov in brade.Prav tako so pri opisovanju storilcev pomembnatako imenovana posebna znamenja. To so posebniznaki na telesu, kakršnih ne najdemo pri vsehljudeh. Oblačila storilcev in njihova obutev so pravtako zelo pomemben element pri opisovanju storilcev.Ta element je mogoče s pridom uporabitipredvsem v prvi fazi preiskovanja kaznivega dejanja,ko je od očividcev uspel pridobiti opis oblačilstorilca že na kraju samem. O tem mora tisti, ki jena kraju dejanja, čim hitreje obvestiti dežurnoslužbo oz. operativno komunikacijski center, da ses tem seznanijo tudi drugi, ki sodelujejo pri izsleditvistorilca kaznivega dejanja.VLOGA ZASEBNE VARNOSTNE SLUŽBETemeljna naloga varnostnikov je varovanje objektovin premoženja pred uničenjem, poškodovanjem,tatvino in drugimi oblikami kaznivih dejanj.V ta namen imajo varnostniki tudi pravico indolžnost oziroma pooblastilo, da smejo preprečitinepooblaščenim osebam vstop v prostoreoziroma dostop k objektom, ki jih varujejo.Ko pride v objektih, ki jih varujejo varnostniki, dokaznivih dejanj, morajo varnostniki storiti vse, dase kraj kaznivega dejanja ustrezno zavaruje doprihoda policije. To je pomembno zato, da se nakraju dejanja zavaruje čim več sledov in dokazov,ki bi bili lahko kasneje pomembni v kazenskempostopku. Prav tako je pomembno, da varnostnikna kraju do prihoda policije zadrži osebo, ki bi okaznivem dejanju vedela povedati stvari, ki bi jihlahko pri preiskovanju kaznivega dejanja spridom uporabili. Tudi varnostnik sam lahkoposreduje pomembna obvestila, na podlagikaterih bi lažje izsledili storilca kaznivega dejanjaPREPREČEVANJE KRIMINALAPooblastila, ki jih imajo varnostniki, so zelo podobnapooblastilom pooblaščenih uradnih oseb organovza notranje zadeve, a so bistveno omejena. Pripooblastilih varnostnikov je najpomembneje:• da se lahko izvajajo samo na območju oziromav neposredni bližini objekta oziroma prostora, kiga varujejo• da smejo pooblastila uporabljati je do prihodapolicije.Preprečitev vstopa in dostopa je ukrep, ki ga jemogoče jemati kot preventivno dejavnost, samukrep pa je represiven, saj se z njegovim izvajanjemna določen način omejuje gibanje oseb. Kot jerazvidno iz Zakona o zasebnem varovanju inobveznem organiziranju službe varovanja, smejovarnostniki, da preprečijo vstop v prostore oz.dostop k objektu, uporabiti silo. Ta ukrep bi moralbiti za varnostnike izjemen, saj morajo dostop invstop praviloma poskušati preprečiti brez uporabesile. Zlasti pa morajo v takih primerih prej poskušatizagotoviti posredovanje policije.Prav tako pa kriminalna dejanja na varovanemobmočju in objektu preprečijo s tem, da v skladu spooblastili zadržijo osebo, ki so jo zalotili prikaznivem dejanju ali prekršku, ali pa je skušalastoriti kaznivo dejanje. Varnostniki lahko pregledajovozilo in prtljago, če oseba ne dovoli pregleda obvstopu ali izstopu iz območja ali objekta, ki gavarnostnik varuje.Zdenko TUŠAK,namestnik direktorja Sintal Fiva d.d.Pooblastila varnostnikov so zelopodobna pooblastilom uradnih oseborganov za notranje zadeveVarnostnik mora bitiseznanjen z kriminalnoogroženostjo objekta aliobmočja, ki ga varuje.Večja je kriminalnaogroženost objekta gledena objekt sam innjegovo okolico, večja jeverjetnost, da bo dokaznivih dejanj prišlo.13

KONCERNVarstvo pri deluVarnost in zdravje pri deluIdeja o preprečevanju bolezni je stara kot človeški rod. Koristne navade in običaji iz pradavninepričajo, da je človek že od nekdaj občutil potrebo po ohranitvi in utrjevanju zdravja. Za ohranitevzdravja pa je potrebno poznati vse nevarnosti, ki se pojavljajo na posameznem delovnemmestu in na njihovi osnovi izvajati ukrepe preprečevanja nastanka zdravstvenih okvar delavcev.Delavci obiskujejo preventivnezdravstvene preglede glede naposebnost njihovega delovnegamestaDelodajalec zagotavljanjavarnost in zdravja pridelu zlasti tako, dapoveriti opravljanje nalogvarnosti pri delustrokovnemu delavcu,naloge varovanja zdravjapa pooblaščenemuzdravniku.Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalogv zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu določitienega ali več strokovnih delavcev.Delodajalec določi vrsto, stopnjo in smerstrokovne izobrazbe ter število strokovnih delavcevglede na:• organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa,• število delavcev, ki sodelujejo v delovnem procesu,• število delovnih izmen,• število krajevno ločenih delovnih enot.Delodajalec mora strokovnemu delavcu omogočitistrokovno neodvisno opravljanje nalog po temzakonu, mu zagotoviti primeren čas ter dostop dovseh potrebnih podatkov, omogočiti izpopolnjevanjeznanja, strokovni delavec pa zaradi svojega delane sme biti postavljen v manj ugoden položaj alitrpeti drugih škodljivih posledic v zvezi s svojimdelom. Opravljanje vseh ali posameznih nalogorganiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu iz19. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu lahkodelodajalec zagotovi z zunanjimi strokovnimi delavciali zunanjimi strokovnimi službami, ki imajo dovoljenjeza delo. Kadar delodajalec zaupa opravljanjevseh ali posameznih nalog varnosti pri deludelavcem ali službam, jih je dolžan seznaniti z vsemidejavniki, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost inzdravje delavcev pri delu ter jim omogočiti dostopdo podatkov o tveganjih in o varnostnih ukrepih,potrebnih za preprečevanje nevarnosti inzmanjšanje škodljivih posledic.Strokovni delavec opravlja zlasti naslednje naloge:• svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupuin vzdrževanju sredstev za delo,• svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mestin glede delovnega okolja,• izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti,• opravlja periodične preiskave kemijskih, fizikalnihin bioloških škodljivosti v delovnem okolju,• opravlja periodične preglede,• opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepovza varno delo,• izdeluje navodila za varno delo,• spremlja stanje v zvezi s poškodbami pri delu inpoklicnimi boleznimi ter boleznimi v zvezi zdelom, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročilaza delodajalca s predlogi ukrepov,• pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev zavarno delo.Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjegačlena in ne glede na določbo prejšnjega odstavka,mora strokovni delavec, ki mu je delodajalec poverilopravljanje posameznih ali vseh strokovnih nalog, imetiopravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu.POOBLAŠČENI ZDRAVNIK MEDICINEDELA PROMETA IN ŠPORTAS pojmom zdravje označujemo ne le odsotnostbolezni ali nezmožnosti za delo, ampak stanjepopolnega telesnega, duševnega in socialnegablagostanja, ki se kaže v zmožnosti neprekinjenegaprilagajanja okolja. Bolezen je stanje ali način reagiranjaorganizma na okolico, pri katerem pride domotenj funkcij organizma. Najpogostejša socialnopomembna motnja je nesposobnost za opravljanjerednih življenjskih funkcij, ki vključujejo tudi delo.Redkejša posledica bolezni je trajna okvara kakegaorgana ali funkcije organizma, najredkejša pa smrt.Delodajalec mora zagotoviti, da naloge zdravstvenegavarstva pri delu opravlja pooblaščenizdravnik.Pooblaščeni zdravnik opravlja, odvisno od vrstedejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganjza nastanek poškodb in zdravstvenih okvar delavcev,zlasti naslednje naloge:• sodeluje pri ocenjevanju tveganja na delovnemmestu v delovnem okolju;• seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z njihovimdelom na delovnem mestu ter opravljanaloge zdravstvene vzgoje delavcev;• ugotavlja in proučuje vzroke za nastanek poklicnihbolezni in bolezni v zvezi z delom;• opravlja preventivne zdravstvene preglede delavcevv skladu s posebnimi predpisi;• izvaja zdravstveno varstvo poklicno obolelih delavcev;• organizira prvo pomoč, reševanje in evakuacijo vprimeru poškodb pri delu in kolektivnih nezgod;• ugotavlja vzroke za nastanek delovne invalidnostiter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje14

Varstvo pri deluKONCERNoziroma preprečevanje, sodeluje v procesu poklicnerehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugegaustreznega dela;• delodajalcu predlaga ukrepe za utrjevanje zdravjadelavcev, ki so pri delu izpostavljeni večjim nevarnostimza poškodbe in zdravstvene okvare;• svetuje delodajalcu glede poteka delovnega procesa;• vodi evidence in zbira podatke v skladu s posebnimipredpisi.Preventivne zdravstvene preglede (predhodni, usmerjeniobdobni, drugi usmerjeni) izvaja zdravnik medicinedela prometa in športa. Preventivni zdravstvenipregledi delavcev se opravljajo zaradi varovanja življenja,zdravja in delovne zmožnosti delavca,preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnihbolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanjainvalidnosti. S preventivnimi zdravstvenimi pregledidelavcev se ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnostza opravljanje določenega dela v delovnem okolju.Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokovposameznega preventivnega zdravstvenega pregledaje ocena tveganja s posebnim poudarkom nazdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec napodlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika inrezultatov meritev obremenitev in obremenjenosti terškodljivosti v delovnem okolju. Pred začetkom preventivnegazdravstvenega pregleda pooblaščenizdravnik lahko opravi ogled delovnega okolja. S predhodnimpreventivnim zdravstvenim pregledom seugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanjedoločenega dela pri delodajalcu.Predhodni preventivni zdravstveni pregled opravidelavec:1. pred prvo zaposlitvijo,2. po prenehanju opravljanja določenega dela nadoločenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenimpregledom se v določenih obdobjih ocenjujezdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanjeposebnih zdravstvenih zahtev za določenodelo v delovnem okolju zaradi vpliva kritičnihdejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavoo varnosti z oceno tveganja delodajalca.Delodajalec je v določenih primerih dolžan delavceposlati tudi na druge usmerjene preventivnezdravstvene preglede, in sicer:1. po poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenjein obstaja dvom o delavčevi zmožnosti zadosedanje delo,2. če obstaja sum, da je prišlo do okvare delavčevegazdravja zaradi dela pri delodajalcu,3. če gre za delavce, ki so se v obdobju enega letapoškodovali pri delu trikrat ali večkrat,4. po trajni prekinitvi izpostavljenosti mutagenim,teratogenim in rakotvornim snovem ter drugimškodljivostim s kumulativnimi, poznimi ali trajnimiučinki, pred začetkom dela z drugačnimizdravstvenimi zahtevami, če predhodno za tezahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocenatveganja,5. pred napotitvijo na strokovno usposabljanje zadrugo delo oziroma prekvalifikacijo z drugačnimizdravstvenimi zahtevami, če predhodno za tezahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocenatveganja.Delodajalec je v določenih primerih upravičendelavce poslati tudi na druge usmerjene preventivnezdravstvene preglede, in sicer:1. pri zmanjšani delovni zmožnosti,2. po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahtevadaljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevizmožnosti za dosedanje delo,3. če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajona delovno zmožnost delavca,4. če gre za delavce, ki so bili v obdobju enega letav bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbepetkrat ali večkrat.Pooblaščeni zdravnik mora v desetih dneh pokončanem preventivnem zdravstvenem pregleduposredovati delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanjuposebnih zdravstvenih zahtev za določenodelo v delovnem okolju.Pooblaščeni zdravnik o rezultatu pregleda takojobvesti delavca, njegovega izbranega osebnegazdravnika in delodajalca, če je pri pregledu ugotovljenatakšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovoživljenje oziroma njegovo delovno zmožnost.Pooblaščeni zdravnik na podlagi rezultatov pregledovpredlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnihmestih in v delovnih okoljih oziroma ukrepe za odpravovzrokov, ki ogrožajo oziroma utegnejo ogrožatizdravje delavcev.Če gre pri usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenihpreventivnih zdravstvenih pregledih zaskupino 30 delavcev ali več, mora pooblaščenizdravnik podati poročilo, ki poleg podatkov izprejšnjega člena, vsebuje najmanj:• predstavitev pregledane skupine delavcev gledena izpostavljenost dejavnikom tveganja• obseg in vsebino pregleda glede na izpostavlje -nost obremenitvam in škodljivostim,• rezultate pregledov ob upoštevanju izpostavljenostiobremenitvam in škodljivostim pri deluglede na spol, starost, delovno dobo, ugotovljenebolezni in okvare zdravja po mednarodni klasifikacijibolezni, zdravstveno stanje in izpolnjevanjeposebnih zdravstvenih zahtev za določenodelo v delovnem okolju,• primerjavo zdravstvenega stanja in izpolnjevanjaposebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo vdelovnem okolju skupine glede na ugotovitve obpreteklem pregledu,• predlog ukrepov za zagotovitev varovanja zdravjapri delu.Tomaž Jeretina,dipl. varn. inž.Delodajalec je dolžan skrbeti zavarnost in zdravje pri deluSkrb za zdravje ni več leinteres posameznika,ampak vse bolj postajatudi skrb družbe, ni večle zasebna dobrina,ampak je vse bolj tudidružbenadobrina.15

KONCERNZnanje za razvojVarovanje velikih objektov z NETSECURETrend varnostne zaščite velikih objektov je v uporabi modernih programskih sistemov, ki omogočajopovezovanje različnih sistemov varovanja v enoten sistem, in implementacija medsebojne soodvisnosti.Za uspešno zaščito objektov smo v Sintalu razvili programsko rešitev NETSECURE.Prednost NETSECURECNS je interakcija medsistemi. Nastavljamopoljubne kombinacijejavljanja katerekolinaprave na katerikolidrug sistem, ki jepriključen na CNS.Centralni nadzorni sistem NETSECURE je programskaoprema za zajem in obdelavo podatkov iznaprav tehničnega varovanja, kakor tudi naprav, kiso namenjene upravljanju objekta (klima naprave,dvigala, svetlobni sistemi...). Delovanje je zasnovanona komunikaciji s posameznimi napravami zanadzor in varovanje, kot so protipožarne centrale,protivlomne centrale, video sistemi, sistemi za nadzorkontrole pristopa in podobno.Celotni sistem je razdeljen na tri segmente - postaje.NETSECURE server, NETSECURE lokalna postajain NETSECURE komunikator. To so trije ločeniprogrami, ki delujejo vsak zase, v sistem kot celotopa so povezani preko standardne LAN mreže.INFORMACIJE NA ENEM MESTUNETSECURE zajema podatke preko komunikacijskihkanalov (serijski porti, paralelni porti, TCP/IPporti) in jih po vnaprej definiranih postopkihobdeluje za prikaz operaterju. Na ta način naenem mestu prikazujemo informacije operaterju,kjer jih lahko primerja in pregleduje, če pa napravato dopušča, jim lahko z istega mesta tudi ukazuje.Poleg običajnih izpisov na napravah varovanja lahkoNETSECURE postreže operaterju še s tlorisno slikopodročja, kjer je dogodek nastal, podatke oblikuje vveč človeku prijaznih in hitreje dojemljivih oblikah, kotso barvne ločitve kategorij dogodkov, simbolniprikazi elementov na tlorisih in zvočna javljanja.Dogodke je mogoče tudi opremiti s sporočili innavodili, ki operaterja vodijo v delovanje in potrebnepostopke za vsak dogodek posebej. Na ta načinje običajno zamudno iskanje z varnostnim protokolomdoločenih akcij nepotrebno. Podatke lahkoistočasno dobi več dislociranih uporabnikov, sajCNS sistem NETSECURE lahko sestavlja večlokalnih postaj.Pri gradnji NETSECURE CNS-a lahko tudi poskrbimoza dodatne ločitve podatkov po pomembnosti,kar dodatno povečuje preglednost in skrajšujeodzivne čase osebja. Prednost NETSECURE CNS-aje tudi interakcija med sistemi. Nastavljamo lahkopoljubne kombinacije javljanja katerekoli napravena katerikoli drug sistem, ki je priključen na CNS.Video sistemi se integrirajo v CNS in omogočajoupravljanje brez dodatnih upravljalskih konzol.Enako je z vklapljanjem in izklapljanjem sektorjevprotivlomnega varovanja, nadzorom dvigal inpodobno. Zelo pomembno je, da se vse skupajbeleži v skupne arhive za kasnejše preglede in rekonstrukcijedogodkov. Skupni arhivi pomenijo medsebojnoprimerjavo dogodkov v točnih časovnih intervalihenega sistema, kar je osnova za natančne preglededogodkov, video posnetkov, zaporedje javljanihstanj in ostalih naknadnih analiz.NETSECURE SERVERNETSECURE Server je program, ki skrbi za povezavomed posameznimi lokalnimi NETSECURE postajamipriključenimi v omrežje objekta. Server nadzorujepriklope lokalnih postaj, prijave uporabnikov,licence preko “hardwerskega” ključa in ostalo delovanjecelotnega sistema.Nanj so priključene zunanje varnostne naprave, vnjem poteka osnovna obdelava podatkov ter arhiviranjena trde diske. Skrbi za razpošiljanje sporočilmed postajami, razpošiljanje podatkov o dogodkih,o statusih naprav, skrbi tudi za osveževanje spremembob parametriranju. Njegova vloga v sistemuje ključna, zato je ponavadi nameščen na ločenem“server” računalniku. Ne potrebuje uporabniškegaposredovanja in je lahko brez monitorja in tipkovnice.Zagnati se mora avtomatično ob vklopuračunalnika.NETSECURE LOKALNA POSTAJALokalna postaja je program, s pomočjo kateregauporabnik nadzoruje celoten objekt. S serverjem jepovezan preko standardne računalniške mreže.Vgrajen je pri varnostniku-operaterju ali v prostorihcentralno nadzornega centra, poleg tega pa je zrazličnimi nivoji pristopa lahko paralelno vgrajen vsistem še na drugih lokacijah. Z uporabniškimvmesnikom na računalniku operater upravlja znapravami v sistemu, obdeluje prihajajoče podatkeo dogodkih, pregleduje zapise v arhivih in spreminjanjemu dostopne nastavitve.Poleg tega je lokalna postaja tudi vmesnik za graditeljaCNS sistema. Z razvojnim ključem in ustreznimgeslom lahko dostopi do vseh možnosti parametriranjin konfiguracij, ki sestavljajo CNS.16

Znanje za razvojKONCERNNETSECURE KOMUNIKATORKomunikator je še ena vrsta lokalne postajepriključene v omrežje, ki je bila narejena iz dvehrazlogov. Ker so komunikacije na zunanje napravepogosto obremenitev za računalniški sistem, jenajvečje število priklopljenih naprav na eni postaji(server ali komunikator) varnostno omejeno.Posamezni CNS sistemi pa potrebujejo možnost priklopaveč naprav. Da bi zagotovili stabilno delo brezmotenj, lahko dodatne naprave priključimo na svojopostajo - komunikator, ki deluje na ločenem računalniku.Na ta način lahko velikost sistema poljubnopovečujemo. Drugi razlog izhaja iz prakse, kjer so vvelikih sistemih naprave varovanja združene na večobjektih ali kako drugače dislocirane. Ker so komunikacijskepovezave med napravo in računalnikomnajvečkrat izpostavljene motnjam in so na večjedaljave počasne in nezanesljive, poteka prenospodatkov preko standardne računalniške mrežemed komunikatorjem in serverjem. Na ta načinzmanjšamo stroške vgradenj za oddaljene napravein povečamo pretok in zanesljivost podatkov.PRETEKLOST JE NAJBOLJŠA NAPOVEDOVALKAPRIHODNOSTIDa je temu tako, smo si v Sintalu zadali cilj, današim naročnikom ponudimo vrhunsko varovanje.To varovanje smo sedaj okrepili še z izgradnjo centralnonadzornega sistema, ki je na vseh testiranjihpokazal odlične rezultate. Želimo in sedaj tudi tolahko ponudimo, da bi lahko ponudili varovanje, kibo zadovoljilo tudi najzahtevnejše kupce.Boštjan KURMANŠEK,vodja razvojaKer hočemonaročnikom nuditivrhunsko varovanje,smo varovanjenadgradili z izgradnjocentralno nadzornegasistema, ki je na vsehtestiranjih pokazalodlične rezultate.SINTAL d.d.SINTAL FIVA d.d.Sindikat in uprava vas obveščata, da lahko tudiletos med 25. majem in 5. oktobrom letujete vMaredi, Barbarigi, v Atomskih toplicah terTermah Čatež. V Maredi in Barbarigi ste lahko po10 dni, v Atomskih toplicah pa teden dni. DelavciSintala boste za letovanje na morju odšteli35.000 tolarjev, ostali pa 50.000.V Atomskih toplicah in Termah Čatež stane bivanjev hiši za pet oseb 4.500 tolarjev na dan zadelavce Sintala, za zunanje uporabnike pa 6.000tolarjev. V apartmaju za tri osebe v AtomskihVsem delavcem!RAZPIS LETOVANJ ZA LETO 2003toplicah pa boste delavci Sintala na dan odšteli3.500 tolarjev, zunanji uporabniki pa 5.000.Vse zainteresirane prosimo, da najpozneje do 15.marca 2003 pošljejo izpolnjene prijavnice nasedež podjetja, prijavnice so na voljo v kadrovskislužbi od 15. februarja naprej. Obveščamo vastudi, da ste v skladu z novo delovno zakonodajodolžni načrtovati poletni dopust in podatke oodsotnosti posredovati neposrednemu vodji do15. marca.Uprava17

KONCERNPodjetje smo ljudjePriznanja najboljšimJOŽICA BUTARABOGOMIR ŠUŠTARJOŽE BLATNIKSTANISLAV KUHARZDRAVKO PASTORČIČOb koncu leta 2002 smo v Sintalu izbrali najboljše delavce v koncernu terjih nagradili s Priznanjem odličnosti. Tokrat smo izbrali dvajset zaposlenih,ki so se s svojim delom, samoiniciativnostjo, požrtvovalnostjo in kolegialnostjoše posebej izkazali.ŠTEFKA MOČNIK je v podjetju Sintal Celje varnostnica že 16 let. Najprej je delalakot varnostnica tudi na 24-urnih delovnih mestih, zdaj je varnostnica-receptorka vpodjetju IKI Ljubečna. Je izredno komunikativna, prijazna in prilagodljiva, delolahko opravlja na različnih delovnih mestih. V prostem času je s svojo družino,ukvarja se tudi s športom, med drugim s kegljanjem in odbojko.BOŠTJAN ŠMERC je 29-letni intervent Sintala Celje. Na področju varovanja delaod leta 1996, ko je začel delati kot varnostnik, nato pa je kmalu napredoval vinterventa. Trenutno je zadolžen za prevoz denarja. Je urejen in prijazen, posebejzadolžen za varovanje športnih in kulturnih prireditev ter zaslužen za dobro organizacijovarovanja na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.JOŽE BLATNIK je 33-letni varnostnik Sintala Fiva in prihaja iz Prinče vasi priAmbrusu. V Sintalu je zaposlen štiri leta. Opravlja naloge varnostnika in je vodjavarovanega mesta Kolinska. Po izobrazbi je strugar. Svoje delo opravlja vestno indosledno, redno sodeluje tudi pri varovanju prireditev.STANISLAV KUHAR je 41-letni varnostnik in je v Sintalu zaposlen štiri leta.Opravlja naloge vodje izmene v Kliničnem centru v Ljubljani. Skrbi za doslednoizvajanje nalog fizičnega varovanja v KC. Sodeluje tudi pri drugih varovanjih, šeposebej pri delu protokolarne skupine in pri varovanju prireditev.ZDRAVKO PASTORČIČ je 46-letni varnostnik iz Spodnjega Hotiča pri Idriji. VSintalu Fiva je zaposlen deset let. Opravlja naloge varnostnika-receptorja navarovanem mestu v Mestni hranilnici Ljubljana. Svoje delo opravlja dosledno innatančno, zelo prizadeven in profesionalen pa je tudi pri varovanju prireditve.VALENTIN URBANČIČ je 36-letni varnostnik Sintala Fiva, ki prihaja iz Žužemberka.V Sintalu Fiva je zaposlen deset let, opravlja pa naloge varnostnika v NLB.Njegova naloga je predvsem nadzor nad gibanjem zaposlenih, usmerjanjestrank in nadziranje delovanja sistemov tehničnega varovanja. Svoje delo opravljavestno in kakovostno.PRIMOŽ JEVŠEVAR je 29-letni varnostnik Sintala, ki prihaja iz Šentjanža naDolenjskem. V Sintalu se je zaposlil kot varnostnik 1. februarja leta 2000 in po opravljenemizpitu je začel opravljati prevoz gotovine. Tovrstno delo ga zelo veseli. Čeprav sevozi iz Šentjanža, mu ni težko včasih delovnik podaljšati dolgo v noč. Je zvest in marljiv.LILJANA KRAŠOVEC je v Sintalu zaposlena dve leti in ima veliko izkušenj napodročju plač. 38-letna Liljana je dokončala srednjo ekonomsko šolo, nagrajevanjedelavcev pa jo je vedno veselilo. Je vestna, natančna ter zaupljiva, ima posluhza ljudi, kar je pri delu, ki ga opravlja, izredno pomembno.JANEZ VRBINC je 32-letni varnostnik, ki je v Sintalu Fiva zaposlen deset let.Opravlja naloge in dela vodje varovanega mesta v NLB na Šmartinski cesti. Polegneposrednih nalog fizičnega varovanja na varovanem mestu skrbi tudi za doslednoizvajanje nalog drugih varnostnikov. Sodelavci ga cenijo, saj z njimi dobrosodeluje, svoje delo pa opravlja vestno in dobro.ZMAGO DOLINŠEK je 37-letni varnostnik, ki prihaja z Jesenic. V Sintalu Fiva delatri leta. Opravlja naloge varnostnika oziroma vodje izmene na varovanem mestuv trgovskem centru Obi v Ljubljani. Ima bogate izkušnje pri varovanju trgovskihobjektov, svoje delo opravlja vestno in natančno.MATEJ MAURIČJANEZ SKUBICPETRA ŠMIDZMAGO DOLINŠEKJANEZ VRBINC18

Podjetje smo ljudjeKONCERNTOMAŽ MARANČEPETER PUŽENLILJANA KRAŠOVECBRANE MACELEVALENTIN URBANČIČMATEJ MAURIČ je 25-letni varnostnik, ki prihaja iz Gornjega grada. V SintaluFiva se je zaposlil pred petimi leti, naloge varnostnika-receptorja pa opravlja navarovanem mestu v Hermes Softlabu. Jernej je izredno komunikativen, urejen indosleden, svoje delo opravlja profesionalno.BRANE MACELE je 40-letni varnostnik iz Ljubljane, zadolžen za prevoz denarja.V Sintalu se je zaposlil leta 1994. Delo, ki ga opravlja, ga zelo veseli, zato gaopravlja zelo odgovorno, zavzeto in dosledno, z njegovim delom pa so zadovoljnitudi naši naročniki.PETRA ŠMID je 29-letna varnostnica-receptorka na objektu ITS Radovljica, kjerusmerja stranke in obiskovalce ter sprejema in posreduje telefonske klice. VSintalu Gorenjska je zaposlena dobrih pet let. Sodeluje tudi pri varovanju prireditev,še posebej se je izkazala pri varovanju 35. Šahovske olimpiade na Bledu, kjerje zelo profesionalno opravljala preglede oseb in prtljage pri vhodu v dvorano.Je zelo zanesljiva in požrtvovalna.FRANC GALIN je 46-letnik iz Ljubljane, ki se je pred sedmimi leti zaposlil v Sintalukot varnostnik. Ker je ambiciozen in zelo sposoben, je napredoval na delovnomesto operaterja v dežurnem centru podjetja Sintal. Svoje znanje je izpopolnjevaltudi na izobraževanjih izven koncerna Sintal in kmalu postal mentor novim operaterjemin organizator dela v sektorju Fit varovanje.JANEZ SKUBIC je 27-letni intervent, ki je v Sintalu zaposlen štiri leta. Prihaja izIvančne Gorice. Naloge interventa, ki velikokrat niso lahke in enostavne,opravlja zelo vestno, pri svojem delu se je večkrat prav posebej izkazal in bilzgled svojim kolegom ter ponos podjetju. Je samoiniciativen in zaslužen tudi zapovezavo med sektorji.JOŽICA BUTARA je 50-letna Ljubljančanka, ki je zaposlena v Sintalu Eko. Vodičistilni servis, ki svoje storitve nudi tako podjetjem na širšem območju Ljubljanekot tudi na obali. Kot nadrejena štiridesetim delavcem svoje delo dosledno,vztrajno in zelo učinkovito opravlja.BOGOMIR ŠUŠTAR je 42-letni inženir elektrotehnike, ki je dve leti zaposlen kot vodjatehničnega sektorja v Sintalu Istra. Je odgovorna oseba v podjetju in skrbi zastrokovno usposabljanje varnostnikov, dela tudi na področju komerciale. Pomaga privodenju operative in rad priskoči na pomoč v primeru izrednih varovanj in varovanjvečjih prireditev. Sodelavci ga spoštujejo, saj se z njimi zelo dobro razume.EMIL KLEMENT je 42-letni Sobočan, ki ima na področju varovanja dela že 20-letne izkušnje. V podjetju Interalarm se je zaposlil leta 1999, v podjetju SintalInteralarm pa je od lani. Kot vodja intervencijske skupine je s svojim vestnimdelom in vztrajnostjo v podjetju na novo oblikoval intervencijsko službo terslužbi posvetil veliko svojega prostega časa. Je zelo vesten, s svojo mirnostjopa dobro vpliva na vse delavce v podjetju.TOMAŽ MARANČE je 28-letni varnostnik, ki je na področju varnosti zaposlenveč let, v Sintalu Dolenjska pa opravlja naloge interventa v podjetju RevozNovo mesto. Skrbi za nemoten potek dela varnostnikov v tem podjetju terprenaša svoje znanje in izkušnje na sodelavce. Odgovorni v Revozu so ga zanjegovo delo večkrat pohvalili. Tomaž ima tudi naziv mojstra borilnih veščin inje reprezentant Kick boxing zveze Slovenije.PETER PUŽEN je 30-letni varnostnik Sintala Kočevje. V podjetju je zaposlen odleta 1994 in je eden izmed izkušenejših interventov in operaterjev v dežurnemcentru. Ob tem zelo uspešno opravlja tudi naloge varovanja trgovin in prireditev.Sodelavci ga cenijo, svoje bogate izkušnje pa prenaša tudi nanje. Je aktivenšportnik, največ kolesari in se ukvarja z borilnimi veščinami.ŠTEFKA MOČNIKPRIMOŽ JEVŠEVARBOŠTJAN ŠMERCFRANC GALINEMIL KLEMENT19

KONCERNIz tujega tiskaVarnost ostaja osrednja skrbNa vsakem letališču drugačeAmeričanom je11. september2001 vlil strah vkosti, odgovornipa si na vsekriplje prizadevajopreprečevati podobne terorističnenapade. Eden od ukrepov so tudi varnostniukrepi in sistemi nadzora, ki so od letališčado letališča različni. Tako ne morete pričakovati,da boste vi in vaša prtljaga deležnienakega pregleda na vseh letališčih, sajponekod uporabljajo za to primernenaprave, osebni pregled, naprave za iskanjeeksploziva, ponekod pa celo za to posebejizšolane pse.Po terorističnem napadu so v agenciji zavarnost potniškega letalskega prometasamo za podroben pregled prtljage, predvsemzaradi morebitnega prenašanjaeksploziva, zaposlili dodatnih 50 tisoč ljudi, kidelajo na 424 potniških letališčih. Vsako letomorajo varnostniki pregledali več kot 1,5 milijarderazličnih kosov osebne prtljage.Samo bostonsko mednarodno letališčeLogan je lani poleti za posebne naprave zapregledovanje prtljage namenilo 146 milijonovdolarjev, ob tem pa so posodobili šeštiri kilometre traku za prevoz prtljage izletališke stavbe do tovornih vozil.Poostren nadzor prtljage se je obrestovaltudi francoski policiji, ki je 30. decembra naletališču de Gaulle v Parizu odkrila 27-letnegaAbdrazaka Basseghirja, Francozaalžirskega porekla, ki je med osebno prtljagonosil avtomatsko pištolo, strojnico, dva detonatorjain pet zavojev eksploziva.Zmuzljiva majhna letalaČeprav so navečini svetovnihletališč močnopoostrili in izpopolnilivarnostneukrepe, pa dogodkivedno znovadokazujejo, da bodo rak rana letališč ostalamajhna letala, ki se v zračnem prostoru negibljejo po vnaprej znanem voznem redu. vzačetku januarja je namreč duševno motenimoški ugrabil manjše letalo nad Frankfurtomin grozil, da se bo z njim zaletel v poslopjeEvropske centralne banke. Napovedani razpletso mu preprečila nemška vojna letala, šeprej pa so zaprli frankfurtsko letališče, ljudjepa so se iz stavb ogrožene frankfurtskefinančne četrti na ukaz oblasti umaknili.Ameriški strokovnjaki opozarjajo, da je zatopotrebno uveljaviti primerne ukrepe, ki bodoizboljšali varnost v zraku tudi v primerumanjših potniških letal, pri čemer pa je trebapaziti, da letališča ne bodo postala ”neprodušnozaprte utrdbe”, kar bi lahko samo šepovečalo nezaupanje potnikov, saj je 11. september2001 s terorističnimi napadi v ZDApustil neizbrisen pečat vsemu svetu.Ameriške oblasti so že prepovedale poletemanjših letal nad Washingtonom, nadvojaškimi oporišči in objekti ter zaprle zračniprostor v primeru množičnih prireditev, kot jeSuper Bowl. Sicer pa morajo vsi ameriškipiloti manjših letal imeti ustrezno vladnopotrdilo, poleg tega so oblasti vzpostavile”vročo linijo”, ki jim omogoča, da piloti sprotisporočajo vse sumljive dogodke v bližiniletališč.V ZDA je 429 civilnih letališč, po izračunihstrokovnjakov pa bi uvedba dodatnega nadzoraz varnostniki in tehničnimi varnostnimisistemi na več kot pet tisoč letališč, kjer lahkopristajajo tudi manjša letala, ki naj bi jih bilo vZDA kar 200 tisoč, stala več milijard dolarjev.Ameriške oblasti opozarjajo tudi, naj odgovornipozorno spremljajo sezname registriranihpilotov letal in jih primerjajo s seznamomteroristov. Sicer pa je manjšepotniško letalo težko povprečno toliko kotavtomobil honda civic, tank pa lahko nosipribližno 50 galon goriva, kar je le pol odstotkagoriva, ki ga ima ponavadi boeing 767.“Bodite pozorni, a ne prestrašeni!”Pod tem geslom so avstralske oblasti januarjasprožile širokoprotiterorističnokampanjo, zakatero so namenileskoraj devetmilijonov dolarjevza izboljšanjenacionalnevarnosti.Ljudi nenehno opozarjajo, naj bodo pozornina sumljivo dogajanje v svoji okolici, vsedogodke, ki se jim zdijo sporni, pa najsporočilo na posebno telefonsko številko.Avstralce je namreč močno pretresel oktobrskibombni napad na diskoteki na Baliju, vkaterem je umrlo več kot 180 ljudi, od tegatudi 88 Avstralcev. ”Terorizem je spremenilsvet in Avstralija na dogajanje ni imuna,” jeopozoril avstralski zunanji ministerAlexander Downer.Posebno ostre varnostne ukrepe so izvajalitudi ob praznovanju novega leta, kjer je vSydneyju rajanje tisočev ljudi in ognjemet, kije bil zagotovo eden najbolj veličastnih nasvetu do sedaj, spremljalo več varnostnikovkot na olimpijskih igrah leta 2000.Interpolov globalnikomunikacijski sistemEna prednostnih nalog Interpola jevzpostavitev globalnega komunikacijskegasistema preko svetovnega spleta, ki boomogočal hitro povezavo med policijamisveta, je pojasnil vodja Interpolovega kabinetaStanley Morris na srečanju predstavnikovInterpola v Kamerunu.Sistem, ki so ga poimenovali I-24/7 globalnikomunikacijski sistem, ni nekaj, kar šele načrtujemo,pač pa je že v nastajanju. Konecpreteklega leta so ga že uporabljali naPoljskem, v Nemčiji, Kanadi, Franciji,Azerbajdžanu in Avstraliji.Uporabniki novega Interpolovega sistemalahko v čimkrajšem času dobijo o želenihljudeh podatke, kot so fotografije, prstneodtise, z letošnjim letom pa je na voljo tudizapis DNK.Nov sistem je tudi bolj varen od dosedanjega,je pojasnil njegov ustvarjalec Peter J.Nevitt.20

Podjetje smo ljudjeKONCERNZ Veselo vdovo v novo letoKo se je december 2002 prevesil v drugo polovico, smo se tudi zaposleni Sintala vdružbi poslovnih partnerjev, naročnikov, sodelavcev in naših prijateljev poslovili odminulega leta. Zaključno prireditev s podelitvijo priznanj dvajsetim najboljšimdelavcem Sintala smo pripravili v ljubljanski SNG Operi in balet 19. decembra.Slovesnost se je začela z nagovorom innajboljšimi željami za leto 2003 predsednikauprave koncerna Sintal Viktorja Pistotnika,po podelitvi priznanj najbolj zaslužnimzaposlenim v vseh podjetjih koncerna pasmo si ogledali opereto Vesela vdova avtorjaFranza Leharja v izvedbi zbora in orkestraSNG Opera in balet Ljubljana.Opereta je luč sveta zagledala pred skorajstotimi leti, natančneje 30. decembra leta1905 na Dunaju, v tedaj enem najpomembnejšihoperetnih svetišč v Theater an derWien. Opereta je že prva leta žela velikuspeh, do leta 1970 pa je po mnenjupreučevalca operetne zgodovine OttaSchneidereita doživela že pol milijona uprizoritev.Opereta v dveh dejanjih pripovedujepariško zgodbo o iskanju primernegasnubca za simpatično in zelo privačnovdovo enega najbogatejših mož tistegačasa.A se po prijetni predstavi obiskovalcihrama kulture še nismo razšli, pač pa smosi ob lepo pogrnjenih mizah vzeli čas za prijetenin sproščen pogovor ter si sodelavci,partnerji in prijatelji zaželeli, da bi bilo tudileto 2003 uspešno in da bi potekalo v ustvarjalnemin dobrem sodelovanju ter miru.Nagrajenci na odru ljubljanske Opere in baletaPriznanja je izročal tudi Zdenko Tušak, namestnikdirektorja Sintal Fiva d.d.Varnostnik trimesečjaZa varnostnika zadnjega četrtletja leta 2002 smo izbrali 23-letnega Gorana Karadžo, kidelo varnostnika opravlja v poslopju City Parka. Goran sodi v tisti generacijo mladihvarnostnikov, ki so pri svojem delu in pri stiku z obiskovalci prav posebej natančni, dosledni,potrpežljivi, željni novega znanja in pridobivanja izkušenj ter zelo dobri poznavalcivarnostnih razmer v objektu, kjer z drugimi sodelavci Sintala skrbi za varnost ljudi inpremoženja.Pri svojem vsakdanjem delu ima opraviti nesamo s tatiči blaga v trgovinah, pač pa tudiz narkomani, ki velikokrat nadlegujejoobiskovalce nakupovalnega središča tudi naparkiriščih.Zato skrbi, da neželene obiskovalceprepriča, da se umaknejo in nakupovalcevne nadlegujejo, v nasprotnem poskrbi, daposreduje policija.“V večini primerov incidente rešim po mirnipoti, s pogovorom. Težim k temu, da neuporabim sile. Če jo že moram, mora biti toseveda poseg s strokovnimi prijemi in najmanjšomožno silo,” pravi Goran, kateremuse delavnik začenja veliko pred 6. uro zjutraj.Poskrbeti mora namreč, da so vrata za prvezaposlene, ki pridejo na delovno mesto, topa so peki, pravočasno odprta, zagotovitimora, da so vse trgovine lahko pravočasnoodprte, da delujejo vsa vhodna vrata vnakupovalni center in tekoče stopnice, mednjegovimi delovnimi zadolžitvami, kot soseveda tudi spremljanje delovanja protipožarnega,protivlomnega sistema invideo sistema, pa sodi tudi prevoz denarja inobhodi po trgovskem središču.Velikokrat pomaga tudi tistim nakupovalcemin trgovcem, ki ga za pomoč prosijo.Goran Karadža na svojem delovnem mestuV prostem času se ukvarja s športom. Radzahaja v fitnes, je stalni član cheerleadingskupine Zmaji, s katerimi je bil že dvakratevropski prvak in trikrat državni, treniral jeborilne veščine. Zelo rad tudi bere.21

KONCERNKrižanka in humorITALIJANSKILOJZE VELIKI OBDOBJA,GOSTGESLO NOGOMETNINASILJE RADONTUL LJUDJE VEKINAKLUBPOROKIOTOČJEV TIHEMOCEANUSTEKLENAOMARADELVOZA31.12.STARSLOVANPOSREDO-VANJETELESNOŠIBEK ČLOVEKSTARSLOVANKRALJ...SVITPIRENEJSKIPOLOTOKPRIPRAVAZASEKANJENAŠAPOKRAJINAPOT(DVOJINA)IGRASKARTAMINAŠDENAREGIPČANSKIBOGMUSLIMANSKOMOŠKOIMEREKEMIČNASPOJINAGRAFIČNODELOJOŽEOLAJČEBELJAPAŠATOVARNASMUČ. KONFEK.ERIKALAHODPRTEPOŠKODBEVINOTOČNUŠAVALANTZADNIK,RITDEŽELAKIRKEOČRTEDVARD(KRAJŠE)RAZLIČNASAMOGLAS-NIKAKDORIMAKMETIJOENAKASAMOGLAS-NIKATRI(NAROBE)DELOTLAČANOV3. IN 2.SAMOGLASNIKSTARITALIJANRADIJKRANJSKIGORSKIREŠEVALCEDELGLAVEZAMISELITAL.MOČNATA JEDPOKRAJINAV GRČIJIIMA + IN- NABOJNADALJEVANJEGESLAKATJABOHENAKASAMOGLAS-NIKAARABSKIŽREBECCENTRALNIKOMITESVETOPI-SEMSKAOSEBARUTENIJRUDIAHČANKITUBIJALECINDIJSKOŽENSKOOBLAČILOIEMILSLANAPOKRAJINAV SAVD.ARABIJIITALIJANSKOMOŠKOIMEMOŠKOIMEKUBPLUGIZOLACIJASLOVENSKASMUČARKANATAŠAS KATERIMUROČIŠNa tehtniciUroš in Matej se zbadata na račun njunih predebelih mam.“Tvoja mama je tako težka, da se takrat, ko stopi na tehtnico, izpiše:eden po eden, prosim,” pravi Uroš.Matej pa ni Urošu hotel ostati dolžan in mu je zabrusil: “Tvoja pa jetako debela, da ji tehtnica napiše: nadaljevanje prihodnjič.”Nalezel se ga je“Mami, očka se ga je pa nalezel.”“Kako pa to veš?”“Prižgal je radio, zdaj se pa razburja, ker ni slike.”PRIPRAVAZAISKREGLAVNOMESTOEGIPTAMUSLIMANSKOM. IMESTANEKLINIgnoriranje“Igor, zakaj pa ignoriraš Mojco?”“Kdo to pravi?”“Ona trdi tako.”“Ni res, saj se samo ne zmenim zanjo.”Geslo križanke 20. številke Sintalčka je: SISTEM RADIJSKI POSTAJPrispelo je 368 rešitev, pravilnih je bilo 366.Izžrebali smo naslednje nagrajence:1. Nežka Beras, Novo polje c. X/47, 1260 Ljubljana-Poljeprejme GASILNI APARAT za avtomobil.2. Matjaž Pikl, Sp. Rečica 47, 3270 Laškoprejme OSEBNO ALARMNO NAPRAVO.3. Frida Kalšek, Zidani most 5, 1432 Zidani mostprejme CILINDRIČNI VLOŽEK za ključavnico.Rešitve križanke pošljite najkasneje do 15. marca na naslov SINTAL d. d.,Zaloška 143, 1000 Ljubljana s pripisom za križanko.Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo poslali pravilne rešitve.Nagrade so: GASILNI APARAT za avtomobil, OSEBNA ALARMNA NAPRAVA,CILINDRIČNI VLOŽEK za ključavnico.22

Podjetje smo ljudjeKONCERNNaj, naj...Peter Maranče je 23-letni intervent, ki dobro leto dni dela v Sintalu Dolenjska, vendarpa ima na področju zasebnega varovanja že večletne izkušnje. Je sicer Novomeščan,živi pa pri svojem dekletu v Mirni Peči.Peter ob svojih nalogah interventa velikokratpriskoči na pomoč tudi pri posebnih varovanjihin varovanju večjih prireditev, čeprav je poizobrazbi natakar, pa mu sicer odgovorno innemalokrat naporno delo v zasebno-varnostnempodjetju ustreza.V sicer športnem mladeniču se skriva strastenzbiratelj pajkov, ki se je še do izpred dveh letzelo bal teh malih gomazečih živali, ko pa ješiroko paleto pajkov videl pri svojem prijatelju,ki ima 120 pajkov, si je zaželel, da bi tevečnoge kosmate živalice tudi njemu delaledružbo.Trenutno ima doma devet pajkov, ki vpovprečju merijo v dolžino skupaj z nogicamido 9 centimetrov (kot na primer otroška dlan),največji pa bo pajek vrste blondi, ki bo zraselpredvidoma do 12 centimetrov. Pajki, ki jihima pri sebi Peter, ne živijo na evropski celini,pač pa jih je dobil iz Afrike, južne Amerike inAzije. Dva med njimi sta strupena in ju nevznemirja, dva pa sta taka, ki se mu pustitaod časa do časa tudi malo “pocrkljati”. Hranijih enkrat tedensko, predvsem s ščurki indrugim večjim mrčesom, kdaj pa kdaj pojedotudi kakšno miško, zaradi nižjih temperatur, kiso januarja zlezle globoko pod minus, pa jih jepozimi iz terarija v sobi preselil v manjše prozorneškatle. Temperatura v naravnem okolju,kjer živijo te vrste pajkov, ki jih goji Peter, jenamreč nad 25 stopinj Celzija, zato jim morazagotoviti primerne bivanjske pogoje.Peter Maranče z enim od svojih “hišnihljubljencev”Za rundo...Preteklo leto bo Antonu Sadarju ostalo v še posebej lepem spominu. Septembra se jeporočil z nekajletno prijateljico Urško, v začetku decembra je njuno ljubezen kronalnaraščaj.Anton Sadar je po izobrazbi gradbenik in vgradbeništvu je delal dobrih deset let.Izkušnje je nabiral najprej na domačih tleh,štiri leta je delal tudi v Rusiji.Dolgo je vztrajal v tej veji gospodarstva, leta1998 pa se je z zaposlitvijo v Sintalu v Ljubljanipreusmeril v področje zasebnega varovanjaljudi in premoženja. Tako je v začetku februarjaminilo štiri leta, odkar opravlja naloge varnostnikav enem od objektov Nove Ljubljanskebanke ter skrbi za varen prevoz denarja.S svojim delom, ki je izredno odgovorno, zaradidela v turnusih pa kdaj pa kdaj tudinaporno, je zadovoljen, za delo v zasebnivarnostni službi pa se je odločil, ker je želeldelati kaj novega in mu je področje varovanjapomenilo svojevrsten izziv. Anton, ki prihaja izDečje vasi pri Zagradcu na Dolenjskem, pa jelani kar dvakrat ”dajal za pijačo”. Konec septembraje namreč na ljubljanskem gradu in vcerkvi v Ihanu zvestobo obljubil svoji življenjskipartnerici Urški, ki je po poklicu šivilja. Četrtegadecembra pa se jima je rodil Gregor, ki je,kot pravi Anton, izredno živahen otrok.Družinsko gnezdece sta si uredila nadIhanom v hiši Urškinih staršev.V prostem času najraje hodijo v naravo,zakonca Sadar pa si vsako leto privoščita tudidopust na morju. Ker je Anton močnopovezan tudi s svojimi starši, jima, ko lezmore, tudi pomaga.Zakonca Urška in Anton Sadar23

KONCERNIzkoristite prednosti, ki vam jih prinaša napravaza sledenje vozil iz naslonjačaSledilna naprava GPS Trimble vamomogoča:• živo spremljanje gibanja vozila prekGSM (osveževanje na 1 sekundo)• shranjevanje prevožene poti v internispomin in prenos le-tega na zahtevo• nadzor nad ostalimi deli vozila (vrata,luč, hladilnik, sirena)• možnost oddaljenega upravljanjavozila (blokada motorja, zaustavitevdotoka goriva).Za podporo napravi skrbi najsodobnejšaprogramska oprema, razvita v Sintalu!Sintal vam omogoča spremljanje vaših vozilpovsod, kjer deluje signal mobilnega telefona GSMZa brezplačno testiranje sistema GPS pokličite na tel.: 01/54 83 051