INTERVJUekonomije. Poleg tega ste znotrajRenaulta opravili vrsto izobraževanj.Kakšen je Renaultov sistem spremljanjakariere posameznika?Nenehno izobraževanje in izpopolnjevanjeza dvig kompetenc je del Renaultovegasistema, tako kot spremljanjepoklicne poti. Naš sistem omogoča stalennapredek zaposlenih, saj jim omogočaizobraževanje ne le v strokovnih vsebinah,ampak tudi širše, od jezikovnih tečajevnaprej. Sem sodi tudi spremljanje inpreverjanje potencialov, kar je hkrati sitoza kadrovanje na vseh ravneh odgovornosti.Kako poteka sodelovanje me<strong>dd</strong>irektorji vseh Renaultovih tovarn,ki so tako rekoè po celem svetu?Znotraj Renaulta je utečen pregled gibanjaproizvodnje in rezultatov, pri čemer grepri tedenskem spremljanju direktorjev,odgovornih za montažne tovarne, predvsemza audio in e-konference. Enkrat namesec se vsi direktorji skupaj s predstavnikispremljevalnih služb srečamo nasestanku v Parizu.Renault daje velik poudarek komunikacijiz javnostmi, saj je za to delov Parizu oblikovana služba s 150 zaposlenimi.Koliko imate posameznetovarne pri tem samostojnosti takopri komuniciranju z notranjo kot tudiz zunanjo javnostjo?Podružnice imamo poseben položaj, inzato imamo v Revozu tudi samostojnoPR službo, ki skrbi za povezavo z našimimediji, imamo tudi interni časopis terštevilne druge oblike komuniciranja zzaposlenimi. Seveda potekajo paralelepri obveščanju javnosti s skupinoRenault, ki ima tovarne v 18 državah,svoja predstavništva pa po celem svetu,razen v ZDA.Zavedamo se, da je področje komuniciranjaz zaposlenimi ključnega pomena. Tipotrebujejo redne in realne informacijeo poslovanju in ocenah za prihodnost.V Revozu enkrat na mesec za 45 minutustavimo proizvodnjo in vse zaposleneseznanimo z delovanjem celotnegapodjetja ter z rezultati ožjih enot, in tona vseh ravneh. Dvakrat na leto vodstvoorganizira srečanje z vodstveno strukturoin s strokovnjaki. Sicer dobijo zaposleniinformacije tudi prek internega časopisaRenome, prek obvestil na oglasnihpanojih in prek elektronskih medijev. Še12 USPEHDECEMBER09zlasti v času krize je redno in korektnoinformiranje nujno. Ker se znajo v takisituaciji razmere hitro spremeniti, je zelotežko opredeliti obseg proizvodnje zanekaj mesecev naprej, kar je za zaposlenepomembna informacija. Delavci morajoimeti določene informacije o celotnemstanju in tudi o morebitnih tveganjih,zato moramo vodilni pojasnjevati položaj,v katerem je podjetje, in pojasniti, kakobomo reagirali na dane razmere, in to tudipočnemo. Področje informiranja in komuniciranjaz zaposlenimi je tudi del vsebinesveta delavcev, v katerem imamo profesionalnofunkcijo, vendar predstavniksveta delavcev ni član uprave.V Revozu imate dodelan sistemdelitve dobièka med zaposlene. Kakoto vpliva na plaèno politiko?Plača je iz osnovnega dela, v katerega jevključen izmenski dodatek, in stimulativnegadela. Stimulativni del je lani znašalv povprečju 130 evrov bruto na mesec,najnižja mesečna plačaje znašala 540evrov neto. Če prištejemo letno nagrado, jenajnižja plača v Revozu znašala 600 evrovneto. S temi prejemki je plača v Revozu za4 odstotke nad povprečjem v predelovalniindustriji Slovenije. V Revozu poznamoletno nagrado na podlagi izpolnjevanjaposameznih kriterijev, ki jo dobijo tudi delavci,ki so pri nas zaposleni prek agencij;trudimo se, da bi za njih veljali na vsehpodročjih enaki pogoji kot za Revozovezaposlene. Glede višine plač postavljasindikat visoke zahteve. Pri tem izhajaiz najnižje plače, ta pa ni opredeljenav kolektivni pogodbi. Vodstvo se lahkopogovarja le o kriterijih iz kolektivnepogodbe, ta pa opredeljuje osnovno plačo.Če bi sindikat vztrajal na bistveno višjihizplačilih – pogojuje 700 evrov neto zanajnižjo plačo –, bi to pomenilo bistvenespremembe oz. občutno zmanjševanještevila zaposlenih. Seveda bi si tudi jazželel omogočiti takšne plače, če bi leobstajale realne osnove za to! To so izziviza socialni dialog. Recesija po nekaterihkazalcih sicer pojenjuje, vendar se kažejoše druga tveganja, ki zahtevajo odpravoosnovnih vzrokov za njen nastanek. Toje prenapihnjen finančni balon, ki nimarealne osnove, ampak le virtualno vrednost.Bojazen, da bi svet zašel v še večjetežave, je upravičena, zato moramo bitivsi skupaj zelo realni. Tudi zato je internokomuniciranje tako velikega pomena.V vašem programu ste zapisali cilj,da mora biti Revoz bolj prepoznanv lokalnem okolju in Sloveniji. Letanazaj so bile stiène toèke predvsemekološka vprašanja, z vašimnastopom funkcije predsednikauprave postaja Revoz bolj povezanz novomeškim in s slovenskimokoljem. Kakšne so vaše ambicije natem podroèju?Prav to – Revoz mora biti bolj prepoznavenin tesneje povezan s širšim in zožjim lokalnim okoljem. Sodelovanje odvlade do sosedov, povezovanje in sooblikovanjegospodarskega in političnegaokolja … k temu stremimo. Zato smo setudi včlanili v <strong>GZDBK</strong>. Glede sponzorstvain drugih pomoči smo odprti, vendar obupoštevanju določenih omejitev. Zavedamose, da moramo z okoljem, v kateremdelamo, tesneje živeti in v tem smisluso naravnane moje ambicije, ki jih bompostopno uresničeval.Ali vam ostaja kaj èasa za hobije?Vse manj; veliko je dela, veliko obveznosti.Vendar še dokaj redno igramtenis, to je pa tudi vse. Imam dva skorajodrasla otroka; z ženo sva se odločila šeza gradnjo hiše. Francozi taka opravilaimenujejo »brikolage«; ta beseda govori opolni zasedenosti z razno raznimi deli inopravili.
UPRAVNI ODBORFRANCI BRATKOVIČ13. IN 14. SEJAUPRAVNEGA ODBORAV JESENSKEM ČASU SO SE ČLANI UO <strong>GZDBK</strong> SEŠLI NA DVEH SEJAH. OSREDNJA POZORNOSTJE BILA NAMENJENA INFORMACIJI O POTEKU GRADNJE AVTOCESTNEGA ODSEKAMIMO TREBNJEGA, DEJAVNOSTIH NA JUŽNEM DELU 3. RAZVOJNE OSI, PROBLEMATIKIELEKTROENERGETSKE PRESKRBE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE TER OBRAVNAVI PREDLOGOVIZHODIŠČ PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2010. SEVEDA SE PRISOTNI NISOMOGLI IZOGNITI NITI TRENUTNIM ZAOSTRENIM GOSPODARSKIM RAZMERAM. NA KONCU SOPOUDARILI, DA JE KOMUNIKACIJI Z ZAPOSLENIMI TREBA POSVETITI DOVOLJ POZORNOSTI.Gradnja manjkajočih avtocestnih odsekovpospešeno napreduje. Zemeljska delaso skoraj končana, viadukt Ponikve jepovezan, izvaja se meteorna kanalizacija,na pomembnem delu trase so izvedenenosilne plasti asfalta. V oktobru je bildosežen dogovor z lastnikom zemljiščapri Mirni Peči Srečkom Lužarjem. Hišo soporušili, izvajalci zdaj končujejo izdelavonasipa. Tik pred zdajci, tj. v začetkudecembra, je bil podpisan tudi sporazum zMirkom Kovačičem, lastnikom preostalegamanjkajočega zemljišča. S tem podpisomso odstranjene še zadnje ovire. Izvajalcemje naklonjeno tudi vreme in verjamemo,da bo odprtje težko pričakovanegamanjkajočega avtocestnega odsekanajkasneje junija prihodnje leto. <strong>GZDBK</strong>je s svojim dejavnim pristopom reševanjatežav dal pomemben prispevek.Južni del 3. razvojne osi. Vlada RepublikeSlovenije je 24. junija 2009 sprejela sklepo pripravi dokumentacije za sprejem trehdržavnih lokacijskih načrtov. Trasa južnegadela osi je predvsem zaradi velike dolžine(skupaj približno 80 km) razdeljena na triodseke:- odsek od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu skozi predordo priključka Maline,- odsek od priključka Maline v smeriproti Metliki do MMP Metlika in v smeriproti Vinici, mimo Semiča do priključkaČrnomelj jug in- odsek od priključka Črnomelj jug doMMP Vinica.V nadaljevanju je Družba RepublikeSlovenije za ceste kot investitor pripravilarazpis za izbor izvajalcev za projektiranjeprvega odseka. Z izvajalci so vse pogodbeza izdelavo projektne dokumentaciježe podpisane, zdaj poteka pridobivanjesoglasij nosilcev urejanja prostora. Odprtje razpis za drugi odsek, medtem ko jeza tretji odsek še v pripravi. Po časovnemnačrtu Ministrstva za okolje in prostorje sprejem uredb o državnih prostorskihnačrtih za prvi odsek predviden julija 2012.Člani UO <strong>GZDBK</strong> so vnovič poudarili,da je izgradnja južnega dela 3. razvojneosi skupaj z zahodno navezovalno cestomimo Novega mesta izrednega pomenaza prebivalce in gospodarske družbeDolenjske in Bele krajine.O pomenu južnega dela 3. razvojne osi inzanesljivi elektroenergetski preskrbi zaBelo krajino so govorili tudi udeležencisrečanja, ki je potekalo 23. novembra napobudo župana občine Črnomelj AndrejaFabjana. Osrednja točka je bila namenjenapredstavitvi in podpori predlogu Zakonao razvojni podpori Beli krajini v obdobju2010–2015. Na srečanju so bili prisotnižupani belokranjskih občin, poslankadržavnega zbora, predstavniki občinskihsvetov, gospodarskih družb in civilnedružbe. Skupna je bila ocena, da jeinfrastruktura ključna za zmanjševanjerazvojnega zaostajanja Bele krajine. Šeposebej je bil izpostavljen pomen južnegadela 3. razvojne osi.Izhodišča za program dela sledijodosedanjim dejavnostim zbornice, insicer izvajanju izobraževanj, delovanjusekcij, zastopanju stališč gospodarstvain zavzemanje za regijske projekte tersvetovanje podjetjem. Pri finančnem načrtuje upoštevan večji obseg prihodkov inodhodkov v primerjavi z načrtovanim zaletošnje leto. Višina članarin naj bi tudi vprihodnje ostala nespremenjena.USPEHDECEMBER09 13