SEKCIJE / POSVETAJDA ZORKOPREMALO PREBOJNIH INOVACIJ12. DAN KAKOVOSTI ININOVATIVNOSTINEGOTOVE GOSPODARSKE RAZMERE PRINAŠAJO PRILOŽNOSTI TISTIM, KI SO PRILAGODLJIVI,VLAGAJO V KAKOVOST IN INOVATIVNOST TER IŠČEJO NOVE PRISTOPE, SO POUDARILIUDELEŽENCI NOVEMBRSKEGA 12. DNEVA KAKOVOSTI IN INOVATIVNOSTI. KDOR PRED ZAČETKOMKRIZE KAKOVOSTI IN INOVATIVNOSTI NI VPLETEL V PROIZVAJALNI PROCES, JE PO DOBREM LETUDNI RECESIJE PREPOZEN.pomena, da filozofijo kakovosti sprejmejodelavci, saj bodo le na ta način tudiproizvodi kakovostni, standardi v podjetjih,ki poslujejo tudi na tujih trgih, pa morajovsebovati tako slovensko kot tudi evropskoin neevropsko kulturo kakovosti. Pomnenju Aleša Rotarja bodo preživeli lespecializirani standardi, ki bodo za kupcaprinašali vrednost.Kriza je priložnost za izboljšanje kakovostiin inovativnosti, vendar le za tista podjetja,ki so osnovo za kakovost in inovativnostzgradila že prej. Takšna podjetja lahkokljub recesiji napredujejo. Vendar panapredek ni merilo, ki odloča, ali bopodjetje boljše od svojih konkurentov.Predsednik uprave Revoza Aleš Bratožpravi, da moramo iskati najboljšo možnoučinkovitost poslovanja, ne le napredka.Podjetje mora graditi na izboljšanjukakovosti v proizvodnem procesu inproizvodu, saj tako optimizira svojeposlovanje. Pri tem mora imeti pred očmipredvsem kupca in njegovo zadovoljstvo.V času zaostrenih gospodarskih razmerpostajajo ti bolj racionalni in vse boljcenovno občutljivi, zato njihovo tehtanjemed različnimi proizvodi postane16 USPEHDECEMBER09natančnejše. Odločilno vlogo pri odločanjukupcev ima tržna prepoznavnost, v kateroje treba dolgoročno vlagati. Kakovostmora biti v izdelek vgrajena tako, da vsakod kupcev prepozna izdelek in storitev,pravi član uprave in direktor Razvoja inraziskav v podjetju Krka Aleš Rotar. AlešBratož je še poudaril, da se v Revozu zudejanjanjem kulture kakovosti naslanjajona odgovornost vsakega zaposlenega in sehitreje odzivajo na spremembe.Kakovost proizvodov se lahko zagotovis standardi kakovosti, ki za podjetje vkriznih časih predstavljajo priložnostza dokazovanje ustreznosti izdelkov.Pomembno pri tem je, da se podjetjerazvoja standardov loti pravočasno, torejže v času konjunkture, pri tem pa imav mislih kupca. Prav tako je ključnegaStandardi močno vplivajo tako na izdelekin tehnologijo kot tudi na poslovni model.Tega naj bi podjetja spreminjala na tri dopet let. Do njegovega razvojnega prebojapride po treh letih sistematične uporabe.Modelu slovenska podjetja namenjajopremalo pozornosti, premalo pozornostinamenjajo tudi produktnim strategijam.Obstoječi koncept delovanja lahko podjetjeoptimira do zadnje podrobnosti, če papri tem ne naredi vsebinskih sprememb,ne bo poslovalo uspešno, saj je izdelektisti, ki prinaša denar. Tudi pri prebojnihinovacijah so slovenska podjetja vzaostanku za tujimi. V raziskavi, ki jo jeizvedla Gospodarska zbornica Slovenije,so sicer ugotovili, da v Sloveniji zaposlenipredlagajo 25 odstotkov inovacij, prinajboljših tujih investitorjih pa lesedem odstotkov, vendar je v Slovenijimanj prebojnih inovacij. Inovativnost vslovenskih podjetjih razumejo predvsemkot zbiranje predlogov zaposlenih, premaloje prave prebojne inovativnosti, za karje odgovoren menedžement podjetja,je povedal strateški svetovalec BoštjanLožar. Manjša podjetja imajo več inovacijkot večja, vendar okoli izdelka ne znajonarediti učinkovitega sistema, da bi lahko naglobalnem trgu dosegla ekonomijo obsega.
SEKCIJE / POSVETV Revozu v proizvodnemprocesu poudarjajo udeležbovseh sodelavcev pri podajanjukoristnih predlogov, kar je pomnenju Aleša Bratoža tudinujno potrebno, saj so vsiproizvodni delavci v dnevnemstiku z določenimi motnjamiin tako lahko podajo predlogeza izboljšanje. Pomočnikgeneralnega direktorja vpodjetju TPV Tomaž Savšek paje dejal, da v TPV vzpostavljajocelovit proces inoviranja,sooblikujejo visokošolskiprostor v regiji ter vlagajo vraziskovalno razvojne projekte,da bi osvojili nove tehnologije,ki bodo podjetju omogočilerazvoj kompleksnih proizvodovz večjo dodano vrednostjo.12. dan kakovosti ininovativnosti, katerega izvedboje letos omogočil Revoz, so sprimeri dobrih praks svojihpodjetij obogatili: predsednikuprave Revoza Aleš Bratož,član uprave in direktorRazvoja in raziskav v podjetjuKrka Aleš Rotar, direktorpodjetja Danfoss CompressorsČrnomelj Matjaž Strmec,Dušan Plut, direktor podjetjaHyb, svetovalka MaricaŠtajdohar, direktorica AdrieMobil Sonja Gole, pomočnikgeneralnega direktorja vpodjetju TPV Tomaž Savšekin direktor sektorja kakovostiv Trimu Pavel Demšar. Vsvojih prispevkih so povedali,na kakšen način so zaznalineugodne gospodarskerazmere, kako so se odzvali naspremenjene pogoje poslovanjain v kaj so investirali.MARICA ŠTAJDOHAR,SVETOVANJE MARICAŠTAJDOHAR, S. P.»Krizo vidim predvsem vpreizkušnji, da bi ljudje našlisami sebe. Občutek imamo,da rešujemo krizno situacijo,v resnici pa iščemo tisto, karsmo spregledali. In to smo mi– ljudje, naši odnosi, to, karje smisel in vrednota življenja.Ljudje smo fantastična bitjaz veliko bogastva, ki pa niprebujeno, kaj šele izraženo.Ljudi moramo že v zgodnjihletih naučiti, da bodo ustvarilitiste temelje, ki jih človekpotrebuje, da potem uporabljata visoka znanja in vsotehnologijo, ki smo jo sposobniustvariti.«BOŠTJAN LOŽAR,STRATEŠKISVETOVALEC»Kriza je priložnost za tiste,ki so dobri. Podjetje moraimeti dobro izdelan, praviposlovni koncept, učinkovitsistem vodenja, prave ljudivsaj na strateških delovnihmestih, povečati morakomuniciranje in biti finančnostabilno. Učinkovitost je trebaizboljševati pred, med in pokrizi. Podjetja, ki jo izboljšujejole med krizo, zelo verjetno nebodo preživela.«ALEŠ BRATOŽ,PREDSEDNIK UPRAVEPODJETJA REVOZ»V prihodnosti želimozagotoviti trajnostni razvojpodjetja, predvsem z uvajanjemnovih pristopov v organizacijiproizvodnje prek postopka, kiga imenujemo IFA (IntegratedFactory Automatisation), innaslanjanju na prehodu ksinhroni proizvodnji, tako dalahko prek tega novega načinaše znižujemo obseg zalog in stem povečujemo prosti denarnitok.«USPEHDECEMBER09 17