Jože Berus, Terme KrKa ZdravJe KaJ LaHKo maLI ... - GZDBK

plačanapri pošti8101novo mestodecember201218poštninauvodnikčasopis gospodarske zbornicedolenjske in bele krajinewww.gzdbk.siZDRAVJE NI VSE …december12intervjuJože Berus, Terme KrKav SreDiŠCuZdravJeobvezno branjeKaJ LaHKo maLIPodJeTNIKI PrIČaKuJeJov Novem PosLovNemLeTu Na davČNem INraČuNovodsKem PodroČJuNAPOVEDNIK 2UVODNIK 3POGLED 4MNENJA 5V SREDIŠČU 6sekciJETokrat o starejšihzaposlenih, Zbirkiznanja 02 in petem vzoru 84. računovodski posvetin finančno računovodskinamigi 9VODENJE VIROV VORGANIZACIJAH 10ZBOR ČLANOV SEKCIJE ZAINFORMATIKO in sekcije zaokolje in energijo 11INTERVJUJože Berus, Terme Krka 12-14PROJEKTIPODELITEV NAGRADZA INOVACIJE 16-17OBVEZNO BRANJE 18-20NOVICE 21DROBNOGLED USPEHAKamen na kamen, palača! 22IZDAJATELJ:Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajineNovi trg 11, 8000 Novo mesto (info@gzdbk.si, www.gzdbk.si)ODGOVORNI UREDNIK:Tomaž Kordiš (tomaz.kordis@gzdbk.si)UREDNIŠKI ODBOR:Franci Bratkovič, Boris Bukovec, Nataša DergancŠtajdohar, Peter Geršič, Stane Gorenc, Slobodan Jovičurednik fotografije: Boštjan PuceljLEKTORIRANJE: Nina ŠtampoharOglasi niso lektorirani. Uredniški odbor se je odločil, da obimenu in priimku opušča akademske naslove.OBLIKOVANJE IN PRODUKCIJA: Solos, d. o. o.tisk: Tiskarna Novo mestoFOTOGRAFIJA: Boštjan Pucelj, Arhiv Term Krka, Arhiv GZS,Arhiv GZDBK, osebni arhivi.FOTOGRAFIJA na naslovnici: Shutterstock.NAKLADA: 1500 izvodov. Glasilo je brezplačno.Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša alislogovno predela članke.ISSN 1855-5020»Zdravje ni vse, vendar jebrez zdravja vse drugo nič,«je že pred več kot 150 letizapisal nemški filozof ArthurSchopenhauer. Te trditve sedanes večinoma zavedamo, amoramo imeti zaradi hitrihsprememb tako v službi kotv zasebnem življenju za»izvajanje« zdravja zadostienergije, poleg tega pamoramo biti uravnoteženi in sepočutiti dobro. Zdravje je enaod ključnih vrednot, ki pa se jeprepogosto zavemo šele, ko gaizgubimo.V novembru smo skupaj s partnerjizaključili projekt Preprečevanje,obvladovanje in zmanjševanje absentizmav delovnih okoljih. Ob koncu lahkopovzamem, da smo skozi projektpromocije zdravja krepili vrednoto zdravjav delovnem okolju ter spodbujali prijaznoin zdravju neškodljivo delovno okolje.Partnerji v projektu smo se zavedali,da so na prvem mestu dejavnikov, kivplivajo na nastanek zdravstvenegaabsentizma delovno-socialni razlogi, šelenato zdravstveni. To je tudi prednost zadelodajalce, saj z nenehnimi izboljšavamidelovno-socialnih pogojev za delo terdejavnim sodelovanjem s strokovnjaki spodročja medicine dela zmanjšujejo deležbolniške odsotnosti in s tem ohranjajokonkurenčnost.Spremembe, ki se dogajajo na globalniravni, imajo vpliv tudi na stanje v naširegiji. Želimo si pozitivnih in učinkovitihsprememb, tudi na ravni zakonodaje, kibodo omogočile nov gospodarski zagon,in to tudi v podjetjih, ki imajo težave.Vlaganja v znanje, raziskave in razvojmorajo postati strateška prednostnanaloga tako na državni ravni kot tudina ravni organizacij. Vodilna podjetjanaše regije se tega zavedajo, kar je bilovidno na podelitvi nacionalnih priznanjza najboljše inovacije. Prepričan sem,da bi s sistematičnim pristopom tudi vostalih podjetjih laže prišli do prebojnihinovacij, ki bi zvišale dodano vrednostna zaposlenega in s tem boljše finančnerezultate podjetja. S tem pa bi imeliveč sredstev za investiranje v znanje,raziskave in razvoj ter večjo možnost zaobstoj podjetja na dolgi rok.V rubriki Pogled z raziskovalcem inpraktikom novih pristopov odkrivamo tudiduhovni kapital, ki se izraža v skupnihvrednotah in v skupni viziji organizacij.V pogovoru nas opozori tudi na naškompas, duhovno inteligenco. Ob branjuse mi je porodilo vprašanje: »Ali bomo spomočjo kompasa našli pravo smer, ki nasbo vodila skozi naslednje leto?« Odgovorje da, našli bomo pravo smer, le kompaspotrebujemo. Kompas je lahko tudi orodjeza izmenjavo informacij in dobrih praksznotraj naših sekcij, ki so v tem letu, letusprememb, po štirih letih dobile novepredsednike in člane izvršilnih odborov.Bodite ustvarjalni, inovativni, željninovega znanja in poskusite spremeniti delsebe.ŽELIMO VAM USPEŠNO IN SREČNO2013!Tomaž KordišFOTOGRAFIJA na naslovnici:Regija Dolenjska in Bela krajina je »polna« vod. Voda je pogoj življenja, osnova zdravja,gospodarstva in predstavlja večnost.uspehdecember12 3

mnenjaSplošno družbeno stanje se vedno zrcali v stanju zdravja populacije. Kakoomejiti dejavnike tveganja za zdravje, kako živeti in delati, da bi ohranili zdravje,ki je kompleksen pojem, saj zajema telo in duha.Judita Ledič,Revoz, d. d.Skrb za zdravje zaposlenihrazumemo večplastno, sajposega na različna področja, odorganizacije dela in vodenja,motivacije, izobraževanja,komunikacije … do pogojevdela. V ta namen imamo vRevozu razvita številna orodjain sisteme: odbore za vodenjerazvoja zaposlenih, letne osebnerazgovore, sistem priznavanjakot obliko nedenarneganagrajevanja (»zaposleni srcepodjetja«), sistem koristnihpredlogov …Največkrat pa skrb za zdravjepovezujemo s pogoji dela,kamor sodita varstvo pri deluin ergonomija. Tako varstvopri delu kot ergonomija sta vRevozu že vrsto let del politikepodjetja. Doseganje zastavljenihciljev na teh področjih rednospremljamo na ravni podjetjain v Skupini Renault. Glededoseganja teh ciljev je Revozmed najboljšimi v Skupini.Na koncu bi še enkratpoudarila, da skrb za zdravjene pomeni samo skrbi za telo,ampak tudi za dušo. Podjetjeskrbi za ta bolj subtilni delz izgradnjo ustrezne klimezadovoljstva in kulturezaupanja, solidarnosti,odprtosti in predanosti, kar vRevozu poskušamo z izgradnjokulture, ki jo imenujemoRenault way. Na tem področjuimamo še veliko izzivov.Rafael Kapš,SB novo mestoNajboljši pregled nad gibanjembolezenskih stanj imajosplošni zdravniki; k nampa so napoteni bolniki, kiimajo že resne zdravstvenetežave. Toda koliko bolnikovobravnavamo, ni odvisno le odzdravstvenega stanja v družbi,ampak od tega, koliko denarjanam nameni zdravstvenazavarovalnica. Sicer vsakoleto to kvoto presežemo za od6 do 8 odstotkov, kar pomeni,da delamo v lastno škodo.Neoliberalistični model vrednot,ki ga je povzela tudi Slovenija,prinaša veliko napetosti.Tekmovalnost, socialne stiskeitd. povzročajo stres, ta pavišji krvni pritisk, posledičnopa bolezni srca in ožilja,sladkorno bolezen itd. Na stresse moški pogosto odzovejos poseganjem po alkoholu,ženske pa po tabletah. In pravposledice uživanje alkoholaso na Dolenjskem na prvemmestu med vzroki smrtnosti(tu smo na nečastnem prvemmestu na svetu), na drugemmestu pa so bolezni srca inožilja. Zdravstveni sistem inljudje bi se morali prilagoditinovim danostim. Podjetjain posamezniki predvsem spreventivo, sistem pa z boljživljenjskim odzivom oz.prilagoditvijo na današnjepotrebe.Metka Wachter,sekcija seniorjevpri gzdbkZase lahko rečem, da imamzdrav odnos do zdravja. Zdravoživljenje pa je tudi vodilo Krke,v kateri sem bila zaposlena celosvojo delovno dobo. Skrbimza preventivo, pri kateri sovelikega pomena pravilnaprehrana, gibanje, ustreznaporazdelitev dela in oddiha patudi pozitivno razmišljanje,saj je zdravje širok pojem, kini vezan samo na telo. Cenimstaro modrost, da je trebadelati, ko si zdrav, in počivati,ko si bolan; bolezni ne smemopodcenjevati oz. se je dobrozačeti zdraviti, takoj ko seizrazijo prvi simptomi.Človek je telesno in duševnobitje, zato je dobro pogledativase. V sebi najdemo odgovore,saj se naše telo odziva in namsporoča, kaj je dobro za nas inkaj ne. Dragoceni so pozitivnanaravnanost, optimizem inzavezanost k dobremu; pomojem mnenju pa je izjemnegapomena tudi naraven pristop.Vsak človek je unikatno inkompleksno bitje, ki naj dokonca zdrži na svoji poti. Dabi ostali zvesti sebi, kar je tudipogoj za celovito zdravje, paje potrebno veliko modrosti inpoguma.Sandra Ravbar,Akripol, d. d.V našem podjetju smo tikpred ustanovitvijo tima zapromocijo zdravja, ki ganarekuje nova zakonodaja spodročja varovanja zdravja.Tim bo skrbel za osveščanjezaposlenih glede pravilneuporabe delovnih sredstev intudi opozarjal na nepravilnostipri delovnih procesih, kivplivajo na verjetnost nastankabolezenskega stanja oziromapoškodbe. V vseh sektorjih, takoproizvodnih kakor v režijskemdelu, se trudimo vzpostavitičloveku prijaznejše okolje inpogoje za delo.To področje je bilo v preteklostimalce zanemarjeno, zato sobili potrebni novi pristopisodelovanja zaposlenih,vključno z investicijskimivlaganji. Specifika našeproizvodnje, še zlasti napodročju dela s kemikalijami,zahteva skrben odnos vsehzaposlenih do varovanjazdravja in upoštevanjepreventivnih ukrepov. Nove,velikokrat stresne razmerezahtevajo veliko prilagajanja patudi veliko več skrbi za lastnozdravje. Zato pozdravljamobvezno uvedbo promocijezdravja v podjetja in v kratkemčasu pričakujem pozitivnerezultate varnega obnašanja nadelovnih mestih.uspehdecember12 5

ISO 9001ISO 14001EMASEN 16000ISO 50001OHSAS 18001ISO/IEC 27001ISO 13485ISO/TS 16949ISO 22000HACCPIFSBRCFSCKzPNVOSA8000SIQ - vaš partnerpri ocenjevanju in certificiranjusistemov vodenja varnosti inzdravja pri delu po zahtevahstandarda BS OHSAS 18001.Urejanje varnosti in zdravja pri delu jetrajen in dinamičen proces, zato najboljšeorganizacije za njegovo obvladovanjeuporabljajo sistemski pristop.Informacije:SIQ, Ocenjevanjesistemov vodenjaTel.: 01 4778 162E-pošta: urejenost@siq.siMENEDŽMENTKAKOVOSTIFakulteta zaorganizacijske študijev Novem mestuVaša pričakovanja so naš izzivza njihovo preseganje.Novi trg 58000 Novo mestotel. št.: 0590 74 164e-mail: info@fos.unm.siwww.fos.unm.siVISOKOŠOLSKI STROKOVNI (VS) – Menedžment kakovosti (izredni)MAGISTRSKI (MAG) – Menedžment kakovosti (izredni)DOKTORSKI (DR) – Menedžment kakovosti (redni in izredni)

SEKCIJENina ŠabTokrat o starejših zaposlenih,Zbirki znanja 02 in petem vzoru5. dan ravnanja s človeškimi viri smo tokrat namenili razmisleku o starejšihzaposlenih, njihovi nadaljnji delovni karieri, prenosu njihovega dragocenegaznanja na mlajše kolege, medgeneracijski sinergiji, zdravju zaposlenih in oprojektu POZA. Istočasno je na ta dan izšel priročnik dobrih praks GZDBK (ZbirkaZnanja 02) z naslovom Absentizem – preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje.Sledila sta svečana podelitev priznanja za vzoren primer ravnanja s človeškimiviri in pogovor s prejemnico tega priznanja.če želimo ostati svetovno konkurenčni.To pa za seboj potegne nepriljubljenereforme v vseh evropskih državah. To jebilo izhodišče za razmislek o konfliktuali sinergiji med generacijami, o čemerje spregovorila Irena Kuntarič Hribar zMinistrstva za delo, družino in socialnezadeve.18. oktobra je na Otočcu potekal 5. danravnanja s človeškimi viri z naslovomNačrtovanje kariere zaposlenih nad 50-im letom in njihov prenos znanja namlajše sodelavce. Po uvodnem pozdravudirektorja GZDBK Tomaža Kordišain predsednice Sekcije za ravnanjes človeškimi viri Marte Strmec je okariernem potencialu starejših zaposlenihin prenosu njihovega znanja na mlajšesodelavce predavala Tatjana Dragovič.Starostni menedžment je zavedanje, daimajo ljudje različnih starosti različnepotrebe, kvalifikacije in veščine, terupravljanje različnih starostnih skupin innjihovih znanj z namenom doseči čim višjokakovost. Starostni menedžment pripeljedo tega, da se v delovnih okoljih upoštevaljudi vseh starosti, da so vse prednostirazličnih starosti izkoriščene in ustreznocenjene, je izpostavila Tatjana Dragovič.Znanje in kompetence, ki jih imajostarejši zaposleni, so kapital podjetja.Za učinkovito in načrtno vodenje terprenos med sodelavci je treba to znanje in8 uspehdecember12kompetence v podjetju zelo dobro poznati.Ali v vašem podjetju razvijate načrtnasledstva zaposlenih?Starost prebivalstva se vrazvitih državah, kamor soditudi Slovenija, viša. Strukturazaposlenih je zato vse starejša.Nenehno pozabljamo nadejstvo, da sta tudi življenjskistandard kakor delovnakondicija zaposlenih pravilomavse višja. Trend podaljševanjadelovne dobe zasledimo v vsehrazvitih državah. Zato je prav,da delovno okolje in miselnostkrepimo na način, ki je temdejstvom primerno.Delovnopravno zakonodajo je trebauskladiti z današnjimi dejanskimiživljenjskimi in demografskimi razmerami,Zdravje zaposlenih je vse pomembnejšavrednota, ki se s staranjem prebivalstvavse bolj kaže tudi v poslovni uspešnostipodjetij. Slovenski mediji vse večpozornosti posvečajo temi zdravjezaposlenih, kar je prisotnim izpostavilPrimož Zupan. Glavni namen projektaPOZA je bil namenjen temu, da regijskogospodarstvo opozorimo na to vrednoto,tako da na zdravje gledamo širše, nele kot bolniško odsotnost zaposlenihz dela. Ob izdaji priročnika dobrihpraks v Zbirki znanja 02 z naslovomAbsentizem – preprečevanje, obvladovanjein zmanjševanje (dostopen je brezplačnona spletni strani GZDBK), je Nina Šabpredstavila komunikacijo projekta POZA,Ajda Zorko pa medijsko prepoznavnost inobjave projekta POZA.Po strokovnem delu je sledila tokrat žepeta podelitev Priznanja za vzoren primerravnanja s človeškimi viri, ki ga je letosprejela Marija Jurekič, saj je desetletja ssvojimi številnimi prizadevanji pomembnovplivala na zavedanje in razvoj na področjuravnanja s človeškimi viri v naši regiji.Stanovski kolegi, kadroviki Dolenjskein Bele krajine, so predlagali, da seletos priznanje izreče Mariji Jurekič. Vimenu zbornice in ocenjevalne komisijesta direktor GZDBK Tomaž Kordiš inpredsednik komisije Boris Dular MarijiJurekič izročila Priznanje za vzoren primerravnanja s človeškimi viri GZDBK za leto2011.

SEKCIJENina Šab4. računovodski posvet infinančno računovodski namigiZ računovodskimi posveti, računovodskimi zajtrki in izobraževanji Sekcijaračunovodskih servisov stanovskim kolegom v naši regiji omogoča strokovnoažurnost in druženje. Skrbijo pa tudi za približevanje svoje strokeneračunovodjem, in sicer z mesečnimi finančno-računovodskimi namigi.Posveti, zajtrki,izobraževanja in ostalidogodki, ki jih GZDBKorganizira svojim članom,so dragocena priložnost zastrokovno izmenjavo mnenjin novosti ter za poslovnoin stanovsko druženje.Kljub pestrim ter sodobnimkomunikacijskim možnostimnaše dobe je osebni stik ševedno nenadomestljiv inpotreben.Na 4. računovodskem posvetu, ki je vDolenjskih Toplicah potekal 5. oktobra,so bili prisotni po uvodnem predavanju onastopanju in samopodobi seznanjeni znovostmi v davčni zakonodaji v letu 2013,osvežili in podkrepili so svoja znanja oDDV ter računovodskem pravilniku. Onastopanju in samopodobi je predavalaNena Dautanac, o DDV storitvah innovostih v letu 2013 v davčni zakonodajije spregovoril Milan Čampa z novomeškeFakultete za upravne in poslovne vede,pravilnik o računovodstvu pa je temeljitejepredstavila Malči Grivec z Visoke šole zaupravljanje in poslovanje iz Novega mesta.Po strokovnem delu srečanja je sledilosproščeno druženje ob toplem prigrizku.Srečanje se je nato nadaljevalo ob vodenemFinančno-računovodskimesečni namigi, ki jihpripravljajo člani SRS,so namenjeni predvsemostalim zaposlenim vpodjetjih (neračunovodjem:menedžerjem, prodajnikom,nabavnikom itn.). Namigiizhajajo že od maja letos.Vsi finančno-računovodskinamigi so objavljeni tudi naspletni strani zbornice.ogledu lepega hotela in razvajajočegavelnesa Term Krka v Dolenjskih Toplicah.Sekcija računovodskih servisov (SRS), kije posvet organizirala, se zaveda, da lahkočlani s povezovanjem ter medsebojnimsodelovanjem vplivajo na večji pomen inposlovno funkcionalnost računovodstvater ob tem krepijo poklicni pomen inugled. V ta namen je sekcija začela majaizdajati tudi finančno-računovodskemesečne namige za ostale člane GZDBK.Z namigi opozarjajo na aktualne poslovnopomembne teme z računovodskegavidika, a čim bolj razumljivo tudi zaneračunovodje, torej za tiste zaposlene,ki v podjetju skrbijo za ostale poslovnedejavnosti, kot so vodenje podjetja,prodaja, nabava idr. Vsebine dosedanjihnamigov so naslovljene: Zviševanjekoncesijske dajatve ravno v času, ko sezaposluje največ študentov; SpremembaZDDPO in ZDoh; Pravica do odbitka DDVtudi pri neporavnanih prejetih računih;Kodeks poklicne etike računovodij;Lastniki podjetij si bodo dobičke po1. 1. 2013 izplačevali z višjimi davki; Zakajmorate imeti pravilnik o računovodstvu?;Čas je za letni popis ali inventuro.Predsednica SRS Vesna Gregorič jepojasnila: »Motivacija za stanovskodruženje in skupne akcije, od strokovnihdo neformalnih srečanj, je že pokazaladobre rezultate, ki se z uspešnim terdejavnim delovanjem sekcije izboljšujejo.Takšno prepričanje je moje vodilo skozivsa leta podjetništva, ko stremim kzdruženemu delovanju računovodij v Belikrajini in na Dolenjskem. Priložnost, kijo imamo kot ena od sekcij pri GZDBK,želimo kar najbolje izkoristiti. Posebejpozdravljam tovrstne posvete, saj živimov času, ko je znanje zelo pomembno, avendar si nekatera podjetja ali posameznikine morejo več privoščiti vlaganj vanj.Zato je vsako izobraževanje, še posebejbrezplačno, več kot dobrodošlo, tudi začlane naše sekcije. V program dneva smovključili aktualne teme, ki se celostnoprepletajo z našim delom. Javni nastopin samopodoba posameznika, novostiv davčni zakonodaji v letu 2013 inobračunavanje DDV pri storitvah so bile trizelo obsežne teme.«uspehdecember12 9

SEKCIJEBoris BukovecVODENJE VIROV VORGANIZACIJAHGZDBK PRETEŽNI DEL SVOJEGA POSLANSTVA UDEJANJA PREK SVOJIH SEKCIJ. TAKO JESEKCIJA ZA KAKOVOST IN INOVATIVNOST LETOS PRIPRAVILA ŽE 15. DAN KAKOVOSTI ININOVATIVNOSTI. KOT VEDNO DO ZDAJ JE TUDI LETOŠNJE DRUŽENJE NA OTOČCU ŠESTDESETIMUDELEŽENCEM PONUDILO ZANIMIVE TEME, NOVA SPOZNANJA IN PRILOŽNOSTI ZAUSTVARJALNO IZMENJAVO MNENJ GLEDE VODENJA VIROV V ORGANIZACIJAH.Nagovoru predsednika Sekcije zakakovost in inovativnost Romana Žuničaje sledilo uvodno predavanje Odličnostmenedžmenta virov v organizacijah, ki gaje imel dekan Fakultete za organizacijskeštudije v Novem mestu Boris Bukovec.V svojem prispevku je nakazal na vidikeobvladovanja virov, kot jih obravnavatastandard ISO 9001 in model odličnostiEFQM. Standard ISO 9001 pripisujepomembnost priskrbi virov, človeškimvirom, infrastrukturi in delovnemuokolju, model odličnosti pa poleg tehposebej izpostavlja pomen obvladovanjapartnerstev, tehnologij in informacij. Obzaključku je bilo poudarjeno, da ima vsakvir svoje ime in priimek, saj je človeknačrtovalec in izvajalec vseh dejavnosti.Zaposleni so tako ključni »izvir virov«.Sledili so primeri dobrih praks, pri katerihje Matej Bašelj v prispevku Sistemupravljanja z energijo v praksi predstavilpristop in dosežke podjetja KRKA, d. d.,Novo mesto in jih slikovito povezal združinsko vzgojo. TPV, d. d., in njihovoprenovo operativnega procesa načrtovanjas poudarkom na zalogah je predstavilDamjan Zupančič in ob tem postavil dokajprovokativno trditev, da če nam zalognikoli ne zmanjka, potem to pomeni, daimamo prevelike zaloge. Tomaž Blatnik jeob prispevku Fleksibilnost procesa sestavevozila poudaril dobro prakso, po kateri vRevozu, d. d., prek zbirnika idej v noveprojekte prenašajo vse predloge za boljšoizrabo virov. Na pomembnost vlaganjavirov v razvoj nas je opozoril MarkoMežnar, ki je na primeru Adrie Mobil,d. o. o., Novo mesto pojasnil njihov pristop,s pomočjo katerega na trgu dokazujejokonkurenčnost svojih proizvodov in s tempresegajo pričakovanja svojih kupcev. Nizrazmišljanj o vodenju virov v organizacijahje na svoj izviren način tradicionalno (letosže devetič zapored) zaključila MaricaŠtajdohar, ki nas je prepričala, da hišastoji na temeljih, obvladovanje virov pa nazavedanju. Poudarila je, da nov čas zahtevaod nas višjo raven znanja in višjo ravenzavedanja ter nas ob tem opozorila, da soproizvodi in storitve ogledalo ljudi.Veseli smo, da je letošnji dan kakovosti ininovativnosti poleg strokovnega poslanstvauspel ponuditi obilo priložnosti zaizmenjavo mnenj. Med prispevki ni biloobsežnejših razprav, so se pa te močnejerazvile v neformalnem delu, v sklopukaterega so se že porajale ideje za Dankakovosti in inovativnosti 2013.15. dan kakovosti ininovativnosti sta omogočilasponzorja KRKA, d. d., Novomesto in Tiskarna Novomesto, d. d.10 uspehdecember12

sekcijePeter GeršičZBOR ČLANOV SEKCIJE ZAINFORMATIKONa septembrskem zboru članov Sekcije za informatiko so članiizbrali novo vodstvo sekcije, ki jo bo v naslednjem obdobju vodilMitja Cerovšek iz podjetja TPV, d. d. Ostali novi člani izvršilnegaodbora so: Jože Bahor, Boštjan Gaberc, Peter Geršič, ČedomirJakovljević, Matjaž Perpar, Andrej Petrišič in Janez Povh.Sekcija bo z novim izvršilnim odborom nadaljevala dosedanjedelo in ga skušala poglobiti predvsem na področju organizacijeizobraževanj ter izmenjave dobrih praks. Osrednji letni dogodeksekcije ostaja spomladanski posvet dolenjskih in belokranjskihinformatikov, ki bo skušal tudi v prihodnjem letu prinesti aktualnoITK tematiko ter koristna in atraktivna predavanja. Spomnimo, daje minuli 5. posvet pritegnil izjemno pozornost strokovne javnostiin obisk z izjemno aktualno temo računalništva v oblaku.Po uradnem delu zbora je sledil pogovor z letošnjimprejemnikom nagrade za menedžerja leta na področjuinformacijskih tehnologij Gregorjem Kastelicem iz podjetjaSi.mobil, d. d., ki je v svojem predavanju osvetlil predvsemsodobno preoblikovanje odnosa med informatiko in ostalimideli podjetja. Izpostavil je predvsem odnos med oddelki za ITKin marketing ter nakazal nekaj koristnih primerov, kako lahkopodjetja izboljšajo medsebojno povezanost in sodelovanje natem področju. Si.mobil je na tem področju kot del mednarodneskupine izvrsten primer inovativnih prijemov in izmenjaveizkušenj med različnimi podjetji znotraj skupine.Andrej PaternostZBOR ČLANOV sekcije za okolje inenergijoSeptembra je imela svoj zbor tudi Sekcija za okolje in energijo.Odprtju zbora, ki ga je vodil direktor GZDBK in dozdajšnjipredsednik SOE Tomaž Kordiš, je sledilo poročilo o delu sekcije vobdobju 2011/2012. S tem zborom se je zaključilo prvo štiriletnoobdobje delovanja sekcije, zato se je predsednik zahvalil vsemdosedanjim članom izvršilnega odbora sekcije za njihovo delo vminulem obdobju. Temu je sledila izvolitev novega predsednikain članov izvršilnega odbora sekcije. Vodenje sekcije je prevzelAndrej Paternost, dozdajšnji član izvršilnega odbora sekcije.Ostali člani izvršilnega odbora Sekcije za okolje in energijo so:Tomaž Šavelj, Rajko Bezjak, Boštjan Černe, Darko Pavlačić,Mitja Brudar, Slavko Zupančič, Drago Papež, Slavko Malešič,Milan Šturm in Tone Hrovat. Zbor se je nadaljeval s predstavitvijoprograma dela za prihodnje obdobje 2012/2013, po končanemuradnem delu zbora pa je sledilo predavanje Z nepovratnimisredstvi do prihrankov energije. Predaval je Tomislav Vargec izdružbe Petrol, ki je predstavil možnosti pridobitve nepovratnihsredstev za namene zmanjšanja rabe in povečanja učinkovitostirabe energije, kar je v tem času zelo dobrodošlo za povečanjekonkurenčnosti našega gospodarstva.uspehdecember12 11

intervjuOd zdravjado lepoteTerme Krka, ki imajo620 zaposlenih, so medslovenskimi naravnimizdravilišči vodilniizvajalec medicinskerehabilitacije, med prvimiv Evropi pa so ponudilitudi t. i. medicinski velnesprogram. Posebnostje Grad Otočec, kitudi sodi pod njihovookrilje in je vključenv prestižno združenjeRelais&Chateaux. O vsemtem smo se pogovarjaliz direktorjem Term KrkaJožetom Berusom.12 uspehdecember12

intervjuZa Slovenijo velja, da imanadpovprečno razvit zdravstveniturizem, saj imamo kar 87 termalnihizvirov, petnajst naravnih zdravilišč– tudi Terme Krka – pa je povezanihv Skupnost slovenskih naravnihzdravilišč. Ali je za vse dovolj dela,dovolj kruha?Skupnost je bila ustanovljena tudizaradi lažjega nastopanja v tujini,saj si vsi želimo povečati delež tujihturistov oz. uporabnikov naših storitev.Zmogljivosti slovenskih zdravilišč so sev minulih letih zelo povečale – precejtudi s pomočjo evropskih sredstev, zdajpa je treba nove sobe tudi napolniti.Osnovna ponudba zdravilišč je sicerdokaj podobna, pa vendar se medseboj tudi razlikujemo, imamo različneposebnosti, različne programe. Mi smo– med vsemi slovenskimi naravnimizdravilišči – vodilni izvajalec medicinskerehabilitacije. V naših treh zdraviliščihopravimo skoraj 40 % zdraviliškegazdravljenja v Sloveniji, in sicer na področjurehabilitacije po operacijah gibalnegasistema, po travmatoloških operacijah inpo ortopedskih operacijah, na področjurehabilitacije bolezni in posegih na srčnožilnemsistemu in pljučnih bolezni terrevme. Usmerjeni smo torej v zahtevnejšezdravstvene programe, predvsem napodročju rehabilitacije, v zadnjem časupa vse bolj tudi v programe preventivezdravja.Ali so Italijani med tujimi gosti ševedno najštevilčnejši? In kako sepozna stiskanje pasu zdravstvenezavarovalnice pri obiskih domačihgostov?Določeni rezi na tem področju se sevedapoznajo, toda pooperativna rehabilitacijani zmanjšana. Pozna pa se padec splošnegastandarda v Sloveniji, zato moramo stalnopovečevati delež tujih gostov. Italijaniso – kljub upadu – še vedno vodilni. Sicerpa smo zelo dejavni na tujih trgih; polegitalijanskega so ključni še germanski, ruskiin hrvaški. Med tujimi gosti najbolj rasteštevilo ruskih gostov, ki zavzemajo že 16% tujih nočitev, letos je pri nas pomembnoporaslo tudi število nočitev gostov izIzraela in z Nizozemske. Trgi, na katerihsmo tradicionalno prisotni, so sevedapomembni, vendar je v zdajšnjih časihključno, da poiščemo nove priložnosti nanovih trgih in tako razpršimo tveganje.Temu prilagajamo tudi izobraževanjenašega osebja; poleg italijanščine,nemščine in angleščine se učijo tudi ruskijezik, spoznavajo njihovo kulturo, učijo pase še drugih tujih jezikov. Veliko delamona stalnem izobraževanju in usposabljanjuosebja, saj naši izdelki – storitve nastajajosproti, pred gostom, zato moramo bitives čas gostoljubni in prijazni, hkratipa strokovni in profesionalni. Vseskoziuvajamo razne drobne izboljšave, nenehnokaj obnavljamo in posodabljamo, da gremov korak s potrebami časa in pričakovanjemnaših gostov.Znani ste po rehabilitacijskihprogramih, vpeljali pa ste tudipodročje preventive. V katerozdravstveno področje ste še zlastiusmerjeni?Terme Šmarješke Toplice, DolenjskeToplice ter Strunjan so zdravilišča stradicijo, v katerih visoka strokovnostmedicinskega osebja, termalna in morskavoda ter gostoljubno osebje pomagajoobuditi zdravje, pomagajo pa tudi ohranjatioz. krepiti telo in duha. Priznan je našmedicinsko programiran aktivni oddih poindikacijskih področjih (za kostno-mišičnaobolenja, srčno žilne bolezni, programza izboljšanje respiratornih funkcij). Prinas potekajo tudi preventivni pregledi inrazširjeni specialistični pregledi s področjakardiologije, fizikalne in rehabilitacijskemedicine, nevrologije, ortopedije,dermatologije, ginekologije, nevrokirurgije,pulmologije, travmatologije in v ambulantiza osteoporozo. Pomembni so tudiprogrami promocije zdravja na delovnihmestih, ki vključujejo vaje za preprečevanjepoškodb lokomotornega sistema zaradistatičnih obremenitev na delovnem mestu,delavnice zdrave prehrane, motivacijskedelavnice za bolj dejaven življenjski slog.Specifične možnosti pa ima TalasoStrunjan, ki leži ob solinah; te danosti soše zlasti dobrodošle za ljudi s težavamidihalnega sistema.Med prvimi ne le v Sloveniji, ampakkar v Evropi, ste uvedli pojemmedicinski velnes. Kako oz. v čem stenadgradili klasično ponudbo velnesa?Nekaj posebnega pa je tudi genskaanaliza.Poleg klasične velnes ponudbe, ki jenamenjena sprostitvi in dobremu počutju,smo, kot pravite, med prvimi v Evropi,uvedli pojem medicinskega velnesa.Posebnost je v tem, da na podlagi diagnozepsihofizične pripravljenosti gostov našistrokovnjaki oblikujejo program aktivnegabivanja.Ekipa strokovnjakov, ki vključujezdravnika, nutricionista in športnegatrenerja, pripravi za posameznega gostanjemu prilagojen program, ki temelji naanalizi zdravstvenega stanja. Določijocilje, ki so povezani z izboljšanjem fizičnein psihične kondicije: pri nekaterih jepoudarek na hujšanju, pri drugih boljna krepitvi mišične mase, povečanjuodpornosti organizma, razstrupitvi telesa,zmanjšanju tveganja za kardiovaskularnedogodke ... Udeleženci programa dobijonavodila, kako se gibati, prehranjevatitudi po zaključku bivanja pri nas. Gostuomogočimo tudi gensko analizo in naosnovi te izdelamo individualna priporočilaza prehranjevanje. Najbolj kompleksneprograme tega tipa izvajamo v TermahŠmarješke Toplice. K nam redno prihajajona »servis« svojega telesa številni gostje,tudi mnoge javne osebnosti iz Slovenijein tujine. V Termah Dolenjske Topliceizvajamo podobne programe, le da sokrajši, bolj vikend različice. V velnescentru Balnea pa strokovnjakinja zaestetsko kirurgijo izvaja tudi nekirurškelepotne posege.Je za te veliko zanimanja? Statistikanamreč kaže, da se pri estetskihposegih število žensk in moških žeizenačuje … Lep (in mladosten) videzje imperativ današnjega časa, kar steznali izkoristiti.To je za enkrat naša dopolnilna ponudba,ki je bila lepo sprejeta. Žal gostje – zaenkrat – še ne prihajajo izključno zaraditeh uslug, se pa tisti, ki pridejo k nam narehabilitacijo, preventivo ali oddih, pogostoodločajo tudi za te minimalne, neboleče,vendar učinkovite posege. Dogovarjamopa se tudi z znanim estetskim kirurgomdr. Glumičićem, da bi z njim sodelovali prirehabilitaciji tistih, ki jih operira. Zahtevamčasa se ne da upreti.Verjetno se tipi gostov razlikujejoglede na vaša tri zdravilišča.Za goste, ki pridejo na preventivnein sprostitvene programe, je še zlastipomembno lepo naravno okolje.Terme Šmarješke Toplice stojijo sredičudovite narave, gozdov, vinogradov,in predstavljajo odlično izhodiščeza pohode. Še posebej tujci iz državBeneluksa, Italije in Rusije so navdušeninad klasično dolenjsko pokrajino. TermeDolenjske Toplice so v zdraviliškem kraju zvečstoletno tradicijo in novi hotel z velnescentrom Balnea zadovolji najbolj zahtevnegoste te ponudbe.Talaso Strunjan pa je sredi čudoviteganaravnega parka in je edino pravoslovensko obmorsko zdravilišče.Številni gostje se vsako leto vračajo vStrunjan, saj poleg tega, da je tam morje,naši sodelavci slovijo po izvrstnemuspehdecember12 13

intervjuanimacijskem programu, odlična je tudikuhinja s poudarkom na mediteranskihjedeh, v Strunjanu pa deluje tudi izvrstnazdravstvena ekipa.Grad Otočec je posebnost ne le TermKrka, ampak Slovenije. Vključenje celo v prestižno združenjeRelais&Chateaux.Grad Otočec je butični hotel s petimizvezdicami in z vrhunsko restavracijoza najzahtevnejše goste. Ima le 16 sob,hotel pa ustreza najvišjim zahtevam.Ponosni smo lahko, da je član združenjaRelais&Chateaux in še bolj, da smo biliv to elitno družbo sprejeti že v prvemposkusu. V tem združenju je iz Slovenijele še Kendov dvorec. Združenje zajemaokoli 500 najprestižnejših malih hotelovin restavracij po vsem svetu. Za sprejem jepogoj vrhunska kakovost: zanimiva zgodbain izrazit značaj ter šarm. Seveda sodijopoleg vrhunska kulinarika, mirno okolje inprijazno, strokovno osebje. Našo ponudbodopolnjuje teniški center s pokrito dvoranoter igrišče za golf, ki velja za eno najlepšihgolf igrišč pri nas.Igralec Richard Gere je billani ambasador združenjaRelais&Chateaux, v novembru ga jezamenjal svetovno znani chef ThomasKeller.Ambasador združenja je vedno kakšnaodlična svetovna osebnost, ki pa moraimeti tudi »kaj skupnega« s ponudboRelais&Chateaux. Richard Gere je lastnikmajhnega hotela in restavracije BedfordPost, ki je iz New Yorka oddaljen urovožnje. Letošnji ambasador Thomas Kellerje gotovo največji ameriški chef, saj jelastnik dveh restavracij in vsaka ima po triMichelinove zvezdice; obe pa sta članicizdruženja. French Loundry najdemo napodeželju Kalifornije, restavracija Per Sepa v središču Manhattna v New Yorku.Grad Otočec je na ta način v družbinajimenitnejših svetovnih restavracij inhotelov in po ponudbi za njimi prav nič nezaostaja.Grad Otočec, v katerega je Krka vložilaveliko denarja, je eden od gradov,ki jih država prodaja. Bo država priprodaji upoštevala vaš vložek?Krka je seveda zainteresirana za nakup.Pogovori z odgovornimi na strani državepotekajo že dlje časa in obljubljeno namje bilo, da bo država priznala naše vložke.Končno je Krka rešila grad Otočec predpropadom in mu vdahnila novo življenje.Kot so nam dejali, so zainteresirani za to,da Krka ostane še naprej na Gradu Otočec,pri lastninjenju pa morajo upoštevativeljavno zakonodajo, zato gre ta postopektako počasi.14 uspehdecember12Ste Novomeščan, ki pa je nekaj letpreživel v Romuniji. Kakšna je vašaromunska izkušnja?V Krki sem zaposlen skoraj 19 let,pred tem sem eno leto kot pripravnikoddelal na mestni občini Novo mesto.Sredi devetdesetih let smo z družinoodšli v Romunijo, kjer sva z ženo vodilapredstavništvo Krke, žena Urška kot vodjapromocije, jaz kot direktor. Od vrnitve je žedvanajst let, tako da na vse skupaj gledamože z nostalgijo, ampak če dobro pomislim,je bilo na trenutke kar težko. Prišli smo vpovsem tuje okolje, z drugimi vrednotami,iz zelene Dolenjske v umazanovečmilijonsko velemesto … Romunija jev nov družbeni red v devetdesetih letihzačenjala iz zelo nizke osnove, tako daso bila to leta rasti in optimizma, leta1998 je sicer prišlo do krize, ki pa seje dokaj hitro končala. Spoznala svaveliko zanimivih ljudi, njihovo kulturo invrednote, saj tam nisva bila turista, ampaksva živela in delala z domačini. Večinatujcev v Bukarešti je sicer takrat živela vnekakšnem getu, mi pa smo živeli v mestu,med običajnimi ljudmi. Krka se je v državi,ki ima 23 milijonov prebivalcev, uveljavilakot eden vodilnih proizvajalcev zdravil indanes je Romunija za Krko eden od zelopomembnih trgov.Kako ste se sporazumevali, kako jebilo z varstvom otrok?Sprva je bil pogovorni jezik v naši ekipiangleščina, kasneje pa vse bolj tudiromunščina. Kot najbolj vzhodni romanskijezik je poln slovanskih izrazov, kot naprimer veverica ali plug, lopata; sicer pa jeto neke vrste starorimska latinščina … NašKlemen je hodil v mednarodni vrtec, domapa je imel varuško, ko sva bila z ženo vslužbi. Na začetku našega bivanja je bilaBukarešta varno mesto, toda ponudba –trgovin in restavracij – je bila zelo skromna.Ob koncu bivanja se je slika povsemspremenila.Zanimiva je vaša zgodba, povezana zrojstvom drugega otroka.Žena je seveda želela roditi doma. Todarok je imela v času, ko naj bi v Romunijoprišel predsednik Drnovšek – obisk je bilnapovedan za torek. Zato je v porodnišnici»prosila«, da bi rodila v soboto; le tako bibil lahko prisoten ob rojstvu hčere. Uspeloje, da sem »pomagal roditi« Vando, in se vponedeljek hitro vrnil v Bukarešto. Poznejesva dobila še Matica.Kašne so vaše vrednote?Cenim tiste, ki znajo sprejeti odgovornostza svoje odločitve. Veliko ljudi kar naprejnekaj zahteva, pričakuje, ne želijo seizpostaviti in prevzeti odgovornosti …Za sodelavce si želim ljudi, ki so zavzeti,ki jim ni vseeno, kako stvari tečejo, ki sepotrudijo in izpeljejo vsako delo do koncaoziroma naredijo še nekaj več.Vzgojili so me tako, da cenim predvsempoštenost. Tako nikoli nisem znal kaj pridalagati; če sem hotel v šoli kaj prepisati,so me skoraj vedno dobili, tako da semse moral na koncu snov naučiti – še celoSamoupravljanja s temelji marksizma alipredmet Obramba na fakulteti.Imate kakšen hobi?Seveda z ženo izkoristiva vsak možentrenutek, da sva z najinimi tremi otroki.Starejši je že bruc na študiju režije, saj jefilmski navdušenec; Vanda in Matic pa staše osnovnošolca.Z ženo imava malo zemlje na deželi in zadomačo porabo gojiva razno zelenjavo,krompir, vse »nešpricano«, seveda, pasadje iz travniškega sadovnjaka za sokpa nekaj malega trt. Žena je zaposlena vKrki na področju razvoja novih izdelkovin pred nekaj leti sva ugotovila, da namafizično delo, še posebej v naravi, z zemljo,pomaga, da lažje obvladujeva stresno delov službi.Občasno grem s prijateljem Dušanomna krajše jadranje, tudi na kakšnoregato. Delujem tudi v upravnem odboruNogometnega kluba Krka, v katerem smosi zadali nalogo priti v prvo ligo. Rad gremna kakšen koncert, saj mi je glasba blizu,prav tako pa tudi literatura.Krka, tovarna zdravil,katere osnovni dejavnostista proizvodnja in prodajazdravil, se je z zdraviliškoin turistično dejavnostjozačela ukvarjati vzačetku sedemdesetihlet minulega stoletja.Takrat je prevzela vupravljanje zdraviliščeDolenjske Toplice, natoŠmarješke Toplice paOtočec in posledično karnekaj gostinskih lokalovv Novem mestu ter –skupaj z vojaškimi invalidi– zdravilišče in hotel vStrunjanu. Od leta 1991 jezdraviliška in turističnadejavnost organizirana vokviru podjetja Terme Krka,ki je v stoodstotni lastiKrke, d. d., novo mesto.

VEČ KOT 50 SVETOVNIH DIRKAŠKIH EKIP. VEČ KOT 74SVETOVNIH PRVAKOV. TRIKRATNI ZMAGOVALCI24-URNE DIRKE V LE MANSU Z EKIPO AUDI SPORT.ZMAGOVALCI PRVENSTVA 2012 FIA WORLDENDURANCE CHAMPIONSHIP Z EKIPO AUDI SPORT.URADNI PARTNER EKIPE YAMAHA FACTORY RACINGMOTOGP. PRVAKI V DTM 2012 Z EKIPO BMWMOTORSPORT. 19 NAGRAD ZA NAJBOLJŠOBLAGOVNO ZNAMKO.IZBIRA PRVAKOV.Jorge LorenzoYamaha Factory RacingMotoGPŠolski center Novo mestoVišja strokovna šolaŠegova ulica 112, 8000 Novo mestoInformacije:07/393 21 82vss.nm@guest.arnes.siKOZMETIKAuspehdecember12 15

gospodarska zborNica doleNjske iN bele krajiNeNovi trg 11, 8000 Novo mestoPriročnik s primeri dobrih praks 1projektiNina ŠabPOZA delodajalcev dozdravja zaposlenihS projektom POZA smo večplastno spodbujali delodajalce, da so na zdravjezaposlenih gledali širše kot le na odsotnost z dela zaradi bolezni ter s temučinkoviteje obvladovali bolniško odsotnost v delovnih okoljih. Istočasno smos pomočjo dobrih praks treh uglednih podjetij prišli do spoznanj, da smo lahkooblikovali Model POZA.Pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) je odjunija 2011 do novembra 2012 potekal projekt POZA. Ime projekta,kratico POZA, smo oblikovali premišljeno, saj smo z imenom želelidoseči hitro, dobro in enostavno prepoznavnost v okolju. Istočasnosmo si prizadevali v imenu simbolizirati bistvo vsebine, ki smo jos projektom zasledovali (POZA: Preprečevanje, Obvladovanje inZmanjševanje Absentizma). Projekt je 40-odstotno sofinanciralZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Nekateredejavnosti, ki smo jih s projektom razvili, so se izkazale za našečlane še posebej koristne (npr. izobraževanja, namigi meseca,vprašalniki idr.), zato jih bomo kljub uradnemu prenehanjuprojekta izvajali tudi v prihodnje. Vse, ki nas želite pri temspremljati, vabimo na spletno stran projekta (http://www.gzdbk.si/si/projekti/poza/). Tam bodo še vedno na voljo dosedanjazgodovina projekta, novosti in ostali uporabni podatki.Pomembno vrednoto, psihofizično kondicijo zaposlenih kotvitalni del vsakega uspešnega podjetja, smo zaposleni v GZDBKprepoznali že v prvih dneh operativnega obstoja zbornice(september 2007). Tako smo v programu našega dela vedno velikopozornosti namenjali tudi varnosti in zdravju pri delu. RazpisZZZS smo prepoznali kot priložnost, da siceršnje delo zbornicena tem vsebinskem področju okrepimo tudi s sofinanciranimprojektom. Pridobljena sredstva so nam omogočila projektnovsebino nuditi delodajalcem v naši regiji pretežno brezplačno.Projekt POZA je vseboval številne izobraževalnovzgojnedejavnosti o preprečevanju, obvladovanjuin zmanjševanju zdravstvenega absentizma,namenjene delodajalcem in delavcem, kot sodelavnice, seminarji, posveti, okrogla miza,namigi meseca Zdrava POZA in oblikovanjeModela POZA na podlagi pilotnega testiranja vrealnem delovnem okolju.Večplastne izobraževalno-vzgojne dejavnosti projekta so bileposvečene zdravemu načinu življenja, prijaznemu in zdravjuneškodljivemu delovnemu okolju, ustrezni komunikaciji inspoštljivemu odnosu, pomembnosti osebne, čustvene in duhovnerasti posameznika ter ustreznim socialnim razmeram, ki vplivajona celovito zdravje zaposlenih.Zakonske obveze zagotavljanja VZD in novosti, kako vodjaobvladuje absentizem sodelavcev, kako obvladovati vsakodnevnistres, kako ohraniti in krepiti svoje zdravje, duševna moč16 uspehdecember12zaposlenega človeka, kako načrtovati in izvajati promocijo zdravjana delovnem mestu so le nekatere od tem, ki smo jih obravnavalipri projektu POZA. Izvedli smo kar 20 dogodkov (seminarjev,posvetov, predavanj itn.), ki se jih je udeležilo 683 udeležencev.Osnovni namen GZDBK pri projektu POZA je bil za delodajalce,ki ne premorejo lastnega oddelka ali zaposlenega, ki bi seizključno ali pretežno ukvarjal z obvladovanjem absentizma,izdelati praktično časovno in ekonomsko uporaben model zasistematično obvladovanje bolniške odsotnosti svojih zaposlenih.Tako je nastal z v realnem delovnem okolju pridobljenimi znanji,izkušnjami in praktičnimi rešitvami Model POZA. Model je celovit,sistemski, kontinuiran pristop sedmih korakov, razčlenjenih pometodi PDCA. Gre za učinkovit in dolgoročen model, ki lahkodelodajalcem pomaga preprečevati, nadzorovati, prepoznavatidejavnike absentizma in nenehno uvajati ukrepe za zmanjševanjeter obvladovanje zdravstvenega absentizma.Od junija 2011 smo naGZDBK izvajali številnedejavnosti pri projektuPOZA. Novembra 2012se projekt sicer zaključi,a skrb do zdravja invarnosti zaposlenih boše vedno pomemben delposlovne politike našihpodjetij.zbirkaznanja02absentizemprepreCevanje, obvladovanje in zmanjševanjepriroČNik s primeridobrih prakswww.gzdbk.siPri projektnih dejavnostih smo tudi razkrivali in obravnavalirazloge zdravstvenega absentizma; izpostavljali pomen ustreznekomunikacije, socialnih razmer ter pomembnosti osebne, čustvenein duhovne rasti delavcev; spodbujali preprečevanje, obvladovanjein zmanjševanje zdravstvenega absentizma; krepili vrednotozdravja v delovnem okolju ter spodbujali prijazno in zdravjuneškodljivo delovno okolje.Ob številnih dejavnostih projekta bi veljalo izpostaviti nastalipriročnik s primeri dobrih praks (Zbirka znanja 02) z naslovomAbsentizem – preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje.Priročnik je dostopen vsem brezplačno v elektronski obliki na našispletni strani. V priročniku je podrobno predstavljen Model POZA.Podrobneje so vse dejavnosti projekta zajete in dostopne na spletnistrani projekta POZA pod rubriko Aktualno.

projektiPolona LindičPODELITEV NACIONALNIH PRIZNANJZA NAJBOLJŠE INOVACIJEGOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE JE NA JUBILEJNI, 10. NACIONALNI PODELITVI NAGRADILAINOVATIVNA PODJETJA TER INOVATORJE V PODJETJIH IN JAVNIH RAZISKOVALNIH ZAVODIH. NASVEČANI PODELITVI JE BILO PODELJENIH 7 ZLATIH, 28 SREBRNIH, 6 BRONASTIH PRIZNANJ IN 4DIPLOME. MED PREJEMNIKI NAJVIŠJIH NAGRAD ZA INOVACIJE V DRŽAVI JE BILO TUDI 5 ČLANOVGZDBK S 4 INOVACIJAMI. NAŠA REGIJA JE BOGATEJŠA ZA 2 ZLATI IN 2 SREBRNI PRIZNANJI.ZLATO PRIZNANJE so prejeli inovatorji izpodjetij:• CBS INŠTITUT, d. o. o., in TRIMO, d. d.za inovacijo Qbiss Air element,• KRKA, d. d., Novo mesto za inovacijoTrdna večenotna farmacevtskaoblika za zdravljenje bolnikov zAlzheimerjevo demenco.SREBRNO PRIZNANJE so prejeli inovatorjiiz podjetij:• INFOTEHNA Skupina, d. o. o.,za inovacijo Rešitev zaučinkovito obvladovanjeprocesa farmakovigilancein z njim povezanih vsebin vfarmacevtskih podjetjih –PhVExpert,• TPV, d. d., za inovacijo Uporabaprave napetostnodeformacijskekrivulje prikonstruiranju sestavnih delovavtomobilov.Za najboljše nagrade se je letos vpredtekmovanjih na regionalnih ravnehpotegovalo 230 inovacijskih predlogovin 736 inovatorjev. Na nacionalni izborse je uvrstilo 45 najboljših inovacijskihpredlogov, med katerimi je bilo zaznativeč inovacij s področja informatike intelekomunikacij ter inovacij, povezanih zzdravstvom in medicino. Veliko inovacijje bilo razvitih v sodelovanju medrazličnimi podjetji, univerzami in ostalimiustanovami, kar je vidno tudi v večjikompleksnosti in kakovosti inovacij.S podeljevanjem priznanj in diplom jesicer pred šestnajstimi leti začela Območnagospodarska zbornica Zasavje, kasnejeso se ji pridružile tudi ostale območnein regionalne zbornice, med njimi tudiGospodarska zbornica Dolenjske in Belekrajine. Priznanja za najboljše inovacijeso tako prerasla v vseslovensko promocijoinovacij.RAZPIS ZA PODELITEVPRIZNANJ ZA INOVACIJEGZDBKZ namenom spodbuditi inovacijskodejavnost na Dolenjskem in v Beli krajini,povečati konkurenčnost gospodarstvaregije ter omogočiti predstavitevinovacijskih dosežkov, ki so rezultatdomačega znanja, GZDBK v okviruSekcije za kakovost in inovativnost vsakoleto razpiše Razpis za podelitev priznanjza inovacije Gospodarske zborniceDolenjske in Bele krajine. Cilj projekta jeuveljavljanje inovacijske dejavnosti kotgibala trajnostnega razvoja gospodarstva inpospeševanja podjetništva.Prispele inovacije ocenjuje Komisijaza ocenjevanje inovativnosti, in sicerna osnovi treh kriterijev: inventivnost,gospodarski rezultati in trajnostni vidik.Za podelitev priznanja se po Pravilnikuo podeljevanju priznanj za inovacijeGospodarske zbornice Dolenjske in Belekrajine upoštevajo inovacije, ki izpolnjujejovečino kriterijev in so dokazano uspešnev praksi. Inovacije so lahko v uporabinajveč dve leti pred letom, ki ga je zajemalrazpis. Kot že povedano, najbolje uvrščeneinovacije posredujemo na tekmovanje GZS,v okviru katerega se inovatorji potegujejoza najvišja priznanja v državi.Vse letošnje prijavitelje in ostalapodjetja vljudno vabimo, daprijavite svoje inovacije naRazpis za podelitev priznanj zainovacije Gospodarske zborniceDolenjske in Bele krajine za leto2012, ki bo objavljen januarja2013. Izkoristite priložnost zabrezplačno promocijo svojihdosežkov. Pokažite rezultatesvojih zaposlenih in jih takonagradite s predstavitvijonjihovih dosežkov v regiji inširše.uspehdecember12 17

OBVEZNO BRANJEBorut Škerlj, odvetnik v ŠKERLJ, o. p., d. o. o.IZVRŠNICA v rokahupnika, dolžnika inbankeIzvršnica krepifinančno disciplino.Je prostovoljno, sstrani dolžnika izdanozavarovanje plačila,ki varuje upnika inplačilo ob zapadlostidolga. Dolžnik mora bitipozoren na denarni tokob zapadlosti dolga in nato, da ne plača dvakrat– enkrat on in drugič izizvršnice.V preteklosti je med dolžnikom inupnikom za plačilo dolga ob zapadlostizadoščala zadolžnica. V 21. stoletju pasmo na dano besedo pozabili, poštenostv pravnem prometu se prepoznava kotnaivnost, spoštovanje pogodb pa kotnekaj z drugega planeta. Zato se je moralvmešati zakonodajalec in z Zakonom opreprečevanju zamud pri plačilih 1 naredilto, kar bi morali narediti pogodbenikisami. Za zagotovitev plačila je uzakonil –izvršnico.Kaj je izvršnica?Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavodolžnika, da se v skladu z zakonom brezvsakega pogoja zaveže plačati z izvršnicodoločen denarni znesek. Izdati jo smetale gospodarski subjekt ali javni organ.Upnik lahko ob dospelosti zahteva plačiloobveznosti iz izvršnice v breme denarnihsredstev pri banki.Izvršnica je izvršilninaslovIzvršnica je izvršilni naslov za denarnoobveznost dolžnika in se šteje, da vsebujepotrdilo o izvršljivosti. Izvršnica vsebujenepreklicno pooblastilo dolžnika upniku,da zahteva izvršitev plačilne transakcijev breme dolžnikovih denarnih sredstevpri dolžnikovi banki. Pomeni nepreklicnosoglasje dolžnika vsem bankam, da v18 uspehdecember12breme njegovih denarnih sredstev izplačajodolg.Sestavitev izvršniceIzvršnica mora vsebovati sledeče sestavine,sicer je brez pravnega učinka:1. navedbo, da gre za izvršnico,2. davčno številko ter firmo ali imedolžnika in upnika in njun sedež aliposlovni naslov,4. v evrih navedeno ter s številko in besedozapisano denarno obveznost dolžnika, čese obveznost obrestuje, pa tudi podatke ozačetku teka obresti in obrestni meri,5. dan dospelosti obveznosti,6. kraj in datum izdaje,7. podatke o pogodbi oziroma drugempravnem temelju nastanka obveznosti,8. notarsko ali upravno overjen podpisdolžnika.Sestavlja se po obrazcu. Nujna je overitevpodpisov.Kaj pomeni izvršnica zaupnika?Upnik z izvršnico prejme zavarovanje, vtreh letih po dospelosti pa jo lahko uporabiin realizira zavarovanje. Upnik lahko znjo poseže po vseh dolžnikovih računih vSloveniji, kot izvršilno sredstvo pa tudi napremoženje v tujini. Na podlagi vrnjeneizvršnice zaradi neunovčitve lahko upnikzačne sodni postopek izvršbe.Na kaj mora priizvršnici paziti dolžnik?Dolžnik lahko izda izvršnico kot plačilnosredstvo ali za zavarovanje dolga. Dolžnikmora plačati dolg ob zapadlosti, sicerbo upnik realiziral zavarovanje. Dolžnikmora načrtovati denarni tok in zagotovitisredstva ob zapadlosti dolga. Izvršnicani prenosljiva. Banka, pri kateri je upnikzahteval izvršitev plačilne transakcije izizvršnice, obvesti dolžnika, onemogočidolžniku razpolaganje z denarnimisredstvi, dokler upnikova zahteva niizvršena.Banka ne preverja ali je morda prenehalaobveznost, v zavarovanje plačila katere jebila dana izvršnica in ali je bila nasprotnaobveznost upnika iz pogodbe izpolnjena.Zato mora biti dolžnik izjemno previden inkonservativen pri izdaji izvršnice. V praksise svetuje sklenitev pogodbe, s katero sedogovorijo podrobnosti izročitve in vrnitveizvršnice. Pri plačilih mimo izvršnice moradolžnik zahtevati vračilo izvršnice, dane bo plačal dvakrat, enkrat on in drugičprisilno prek izvršnice.Realizacija inunovčenje izvršniceUpnik zahteva izvršitev plačilne transakcijeiz izvršnice tako, da predloži izvršnico vplačilo dolžnikovi banki in navede račun,na katerega naj se denarna sredstvaprenesejo. Upnik lahko zahteva izvršitevtudi za znesek, ki je manjši od zneska, nakaterega se glasi izvršnica.Banka upnikove zahteve ne izvrši in vrneizvršnico upniku, če obveznost iz izvršniceše ni dospela, če upnik ni navedel računa,na katerega naj se denarna sredstvaprenesejo, če je izvršnica nepopolna, alije od dospelosti obveznosti iz izvršnicepreteklo več kot tri leta.Banka poravna obveznost iz izvršnicenajprej iz denarnih sredstev na računudolžnika, prek katerega dolžnik opravljaplačilne storitve, nato z drugih dolžnikovihračunov, depozitov ali varčevanj ter izračunov pri drugih bankah.Vrnitev izvršniceKo banka v celoti izvrši upnikovo zahtevo,o tem obvesti druge banke in vrneizvršnico dolžniku. Če je z izvršitvijozahteve plačan le del obveznosti izizvršnice, zaznamuje banka delno plačilona izvršnici in vrne izvršnico upniku.Banka vrne izvršnico upniku, če zahteve,dane na podlagi izvršnice, ni mogla izvršitiv enem letu po predložitvi v plačilo ali če tozahteva upnik.1Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1),Uradni list št. 57/2012.