Junij-julij (.pdf, 2 MB) - Slovenske železnice

22Kadridr. Zdravko LavričMobing –čedalje bolj skrbzbujajoč pojav vdelovnih okoljihLjudje preživimo na delovnem mestu velikosvojega časa, zato so dobri delovniodnosi toliko bolj pomembni, kakor tudiključni za uspešno poslovanje vsake organizacije.Delavec, ki čuti pripadnost podjetju,pomeni največji kapital za podjetje.Pripadnost podjetju pa je najbolj odvisnaod spoštljivih odnosov med delodajalci indelavci, ki postajajo čedalje pomembnejši.K temu bistveno pripomore jasna komunikacija,ki je nujna za pravočasno in korektnoposredovanje potrebnih informacij,spremljanje poteka delovnih nalog in nenazadnje tudi za hitro reševanje nastalihkonfliktov, ki so neogibni sestavni delodnosov v podjetju.Ob današnjem načinu hitrega življenja, čedaljevečji tekmovalnosti, želji po čedalje večjemdobičku, konkurenci, krizah in grožnjah predizgubo delovnega mesta, se ustvarjajo tudičedalje večje možnosti za slabše odnosena delovnem mestu, ki povzročajo psihičneobremenitve in razne oblike nasilnega vedenja,kar s tujko imenujemo mobing. Posledicetakšnih odnosov na delovnem mestu seodražajo v socialnih, psihičnih, čustvenih inzdravstvenih težavah delavcev.Kaj je mobing?Besedo mobing, ki opisuje nasilno vedenjena delovnem mestu, leta 1984 prvič v temkontekstu uporabi Heinz Leymann 1 . Mobingopredeli kot: neetično in sovražno komunikacijona delovnem mestu, kjer ena osebaali skupina oseb vnaša konflikte v določeno1 Prim. Leymann H.,: The Mobing Encyclopedia. /http://www.leymann.se/, 1996.osebo, pri čemer je ta v podrejenem položaju.Takšna oseba se znajde v položajunemoči, izpostavljena je namernemu, sistematičnemu,dlje časa trajajočemu nasilnemuin zlorabljajočemu vedenju. Namen takšneganasilnega vedenja ali čustvene in psihičnezlorabe je prizadeti zaposlenega do te mere,da se ni zmožen več vključiti v delovno okoljein je posledično zaradi tega prisiljen zapustitidelovno mesto.Za mobing (psihično in čustveno nasilje) nienotne definicije. Lahko pa rečemo, da gre zanamerno dejanje, ki se odraža kot organizirana,načrtna oblika delovanja oziroma pritiskana posameznika, ki je kot žrtev nemočna tarčanapadalca, ki želi žrtvi namerno škodovati.Mobing ima cilj in ta je na primer maščevanjeali namen izriniti ustvarjalnega in sposobnegasodelavca z njegovega delovnega mesta.Da ne bi prihajalo do zamenjave pojmov, jetreba poudariti razliko med konfliktom inmobingom. Pri konfliktu gre za nasprotujočesi teženje, ali drugačen pogled na nekostvar, gre torej za enkratno dejanje. Preprostnesporazum pa se lahko zaostruje in serazvije v osebni konflikt, ki lahko preraste vpsihično nasilje. Pri mobingu pa gre za dlječasa trajajoče in sistematično ponavljajočese dejanje. Mobing je pogosto odraz slabostivodje, ki se boji konfliktov in skuša v svojinemoči z nasilnim vedenjem ter šikanamiobvladovati podrejene/ga/.Heinz Leymann je v svojih raziskavah navedel45 dejanj, ki označujejo mobing. Tadejanja je razdelil v pet skupin, ki se nanašajona: (1) napad na možnost komuniciranja - naprimer omejevanje možnosti komuniciranja,prekinjanje govora, kričanje, grožnje, izmikanjestikom; (2) ogrožanje osebnih socialnihstikov - ignoriranje delavca, izolacija, premestitevdaleč od drugih sodelavcev; (3) napadna socialni ugled - govorice za hrbtom,norčevanje, poskus smešenja, poniževanja;(4) napad na kakovost dela - posameznik nedobiva delovnih nalog, dodeljevanje nesmiselnihnalog, dodeljevanje vedno novih nalogter nalog, ki so daleč pod nivojem sposobnostidelavca in s tem žalijo njegovo dostojanstvoin (5) napadi na zdravje posameznika,žrtve - siljenje k zdravju škodljivih nalog,fizične zlorabe, namerno povzročanje škodeposamezniku, spolni napadi. Če naštejemo lenekatere znotraj teh petih skupin.Nekateri avtorji navajajo, da je mobing proces,ki poteka v štirih fazah. Prva faza sezačne s konfliktom, ki se, če se ne reši,zaostruje in pripelje do nasilnega dejanja.Žrtev doživlja prve psihosomatske težave, kinajpogosteje vodijo v bolniško odsotnost. Vdrugi fazi, ki preraste v psihični teror, žrtevpostane tarča nenehnih napadov, kar ji povzročahujše psihične težave. V tretji fazi ježrtev veliko odsotna z dela zaradi zdravstvenihtežav, na primer zaradi depresije. Zaradipomanjkanja zbranosti naredi žrtev čedaljeveč napak. Izrekajo ji opomine, deležna jelahko disciplinskega ukrepa. Pri žrtvi se lahkopojavljajo tudi misli na samomor. V četrtifazi pride največkrat do prekinitve delovnegarazmerja. Zaradi močnih psihosomatskihobolenj postane žrtev celo trajno nesposobnaza delo.