Oku`be v nose~nosti neko~ in danes - IMI

infekcije.qxd 8.11.2006 14:38 Page I 

ξ 

Strani 

Od 1–170 

medicinski razgledi 

Med Razgl Letnik 45 Supplement 3 

Oku`be v nose~nosti in obporodnem obdobju 

1 ξ Andrej Golle – Predgovor 

3 ξ Ton~ka Zavr{nik, Lucija Kuder – Oku`be v nose~nosti neko~ in danes 

11 ξ Alenka Kraigher – Zakonske osnove presejalnega testiranja v nose~nosti 

17 ξ Jernej Logar, Tja{a @ohar ^retnik, Alenka [torman, Tanja Premru Sr{en, @iva Novak Antoli~, Maja Arne`, Aleksandra Kraut, 

Branka Stirn Kranjc – Presejalno testiranje na oku`bo s Toxoplasma gondii v nose~nosti 

21 ξ Katja Seme, Kristina Fujs Komlo{, Mario Poljak – Presejalno testiranje na oku`bo z virusom hepatitisa B v nose~nosti 

25 ξ Marko Poto~nik – Pomen presejalnega testiranja na sifilis v nose~nosti 

31 ξ Lilijana Kornhauser Cerar, Helena Mole – Klinika oku`b pri novorojen~kih 

37 ξ Silva Burja, Joè @olger, Milena Treiber, Andreja Tekauc Golob, Bojan Korpar, Du{anka Hajdinjak, Zlatka Kani~ – Oku`be 

novorojen~kov, rojenih na Oddelku za perinatologijo Mariborske bolni{nice 1997–2005 

47 ξ Andrej Golle, Silva Burja, Joè @olger, Ksenija Pelki~ Ogrizek – Epidemiologija, strategije prepre~evanja in mikrobiolo{ka 

diagnostika oku`b, ki jih povzro~a Streptococcus agalactiae 

57 ξ Iztok [trumbelj, Marija Gubina, Samo Jeverica, Breda Naver`nik Troha, Andrej Golle, Barbara Zdol{ek, Ur{ka Dermota, 

Jerneja Fi{er, Ljudmila Sarjanovi}, Martina Kav~i~, Tatjana Harlander – Ob~utljivost slovenskih izolatov Streptococcus 

agalactiae iz rodil za izbrane antibiotike 

63 ξ Jerneja Fi{er, Ljudmila Sarjanovi} – Spremljanje kolonizacije nose~nic z bakterijo Streptococcus agalactiae 

v severnoprimorski regiji 

67 ξ Martina Kav~i~, Irena Cetin Lov{in, Bo{tjan Lov{in – Oku`be z gonokoki pri materah in novorojencih 

75 ξ Darja Ke{e – Oku`be z mikoplazmami in klamidijami pri materah in novorojencih 

81 ξ Slavica Loren~i~ Robnik, Mojca Lu{icky, Jelka Reber{ek Gori{ek, Manica Mueller Premru, Alenka [torman, Iztok [trumbelj, 

Bojan Drinovec, Irena Grmek Ko{nik, Jerneja Fi{er, Tatjana Harlander – Oku`be z bakterijo Listeria monocytogenes 

pri materah in novorojen~kih 

91 ξ Vladimir Kotnik, Branko Pir{, Marko Poto~nik – Sifilis pri novorojen~ku 

97 ξ Mateja Pir{, Darja Paro Panjan, Mojca Mati~i~ – Oku`be z virusom Herpes simpleks pri nose~nicah in novorojen~kih 

109 ξ Miroslav Petrovec – Infekcije z virusom vari~ela zoster v nose~nosti 

115 ξ Miroslav Petrovec, Tina Ur{i~ – Oku`be nose~nice in ploda s humanim virusom citomegalije 

123 ξ Tina Mo~ilnik, Katja Seme, Kristina Fujs Komlo{, Dunja Z. Babi~, Mario Poljak – Oku`be z virusi hepatitisa pri novorojencih 

127 ξ Dunja Z. Babi~, Mario Poljak, Katja Seme, Mojca Zelnikar, Kristina Fujs Komlo{, Tina Mo~ilnik – Diagnostika oku`be s HIV 

pri novorojencih 

133 ξ Miroslav Petrovec – Oku`be s parvovirusom B19 v nose~nosti 

139 ξ Miroslav Petrovec – Oku`be z virusom rde~k v nose~nosti 

145 ξ Tatjana Lu`nik Bufon, Vera Maraspin ârman – Prepre~evanje oku`b nose~nice, ploda ali novorojen~ka 

153 ξ Maja Arne`, Tatjana Lu`nik Bufon, Maja Pestev{ek, Jana Frelih, Aleksandra Kraut, Jernej Logar, Miroslav Petrovec, 

Tanja Premru Sr{en, Andrej Zore, @iva Novak Antoli~ – Kongenitalna toksoplazmoza v Sloveniji 

163 ξ Mirjana Todorovi~ Guid, Zlatka Kani~ – Prirojena toksoplazmoza pri novorojen~ku – predstavitev bolnika 

167 ξ Katja Zelenik, Marija Lu{icky – Enterobacter sakazakii v upra{enih formulah za dojen~ke 

Ljubljana, november 2006

infekcije.qxd 8.11.2006 14:38 Page II 

II 

SPONZORJI / SPONSORS 

Glavna sponzorja / Main Sponsors 

MIKRO + POLO, d. o. o., Maribor 

DADE BEHRING 

Ostali sponzorji / Other Sponsors 

ALKALOID d. o. o., Ljubljana 

BIOMEDIS M. B. d. o. o., Maribor 

GOLIAS labortehnika, Ljubljana 

KEMOMED d. o. o., Kamnik 

MEDILINE d. o. o., Kamnik 

MARITIM d. o. o., Ljubljana 

MEDIAS INTERNATIONAL d. o. o., Ljubljana 

MEDIS d. o. o., Ljubljana 

OMEGA d. o. o., Ljubljana 

REMAS d. o. o., Ljubljana 

ROCHE d. o. o., Ljubljana 

SANOLABOR d. d., Ljubljana 

PHARMAGAN d. o. o., Kranj

infekcije.qxd 8.11.2006 14:38 Page 1 

MED RAZGL 2006; 45: S 3: 1 

PREDGOVOR 

Leto{nje dvodnevno strokovno sre~anje Sekcije 

za klini~no mikrobiologijo in bolni{ni~ne oku`be 

bomo posvetili diagnostiki in mikrobiolo{ki 

obravnavi oku`b, ki ogroàjo porodnice in 

novorojen~ke. Oku`be so pomemben vzrok 

perinatalne obolevnosti in umrljivosti, pomembna 

pa je tudi povezanost med oku`bo nose~nice 

oz. ploda in prezgodnjim porodom. Skrb za 

zdravje nose~nice in novorojen~kov je pomemben 

kazalec razvoja in blaginje. Zaradi 

sprememb v na~inu ìvljenja in razvoja medicinske 

stroke se epidemiologija oku`b spreminja 

tudi v porodni{tvu in perinatologiji. Povzro~itelji 

oku`b, ki so prevladovali v preteklosti {e vedno 

ogroàjo porodnice in novorojen~ke, hkrati se 

kot povzro~itelji oku`b pojavljajo novi mikroorganizmi, 

spoznavamo pa, da so ogroùjo~i 

tudi mikroorganizmi za katere smo v~asih 

menili, da ploda oz. nose~nice neposredno ne 

ogroàjo. 

Da lahko ustrezno ukrepamo, bodisi prepre~imo, 

bodisi zdravimo oku`be pri nose~nicah 

in novorojen~kih, potrebujemo zanesljivo, 

to~no in pravo~asno mikrobiolo{ko diagnostiko. 

Upam, da bodo na sre~anju predstavljeni in 

v zborniku objavljeni prispevki udeleèncem 

v spodbudo za razpravo, bralcu, ki se sre~uje 

s problematiko oku`b pri nose~nicah in novorojen~nih 

pa koristen vir informacij. 

V prvem sklopu predavanj bomo obravnavali 

obvezna presejalna testiranja na hepatitis 

B, toksoplazmozo in sifilis. Drugi sklop predavanj, 

ki se bo za~el s preglednim predavanjem 

klinike oku`b pri novorojen~kih, bomo nato 

posvetili oku`bam, ki jih pri porodnicah in 

novorojen~kih povzro~ajo bakterije. Tretji 

sklop predavanj bo obravnaval virusne oku`be 

pri novorojen~kih in nose~nicah. Prvi dan 

sre~anja bomo zaklju~ili z okroglo mizo, kjer 

bomo razpravljali o oku`bah in prepre~evanju 

oku`b, ki jih pri novorojencih povzro~a bakterija 

S. agalactiae. Tretji sklop predavanj bomo 

nadaljevali drugi dan in ga zaklju~ili z obravnavo 

ukrepov s katerimi lahko prepre~imo 

oku`bo nose~nice, ploda in novorojen~ka. 

Zadnji, ~etrti sklop predavanj bomo posvetili 

oku`bam in prepre~evanju oku`b s parazitom 

Toxoplasma gondii in jih tudi zaklju~ili 

z okroglo mizo na to temo. 

Osebno in v imenu organizatorjev sre~anja, 

Sekcije za klini~no mikrobiologijo in bolni- 

{ni~ne oku`be Slovenskega zdravni{kega dru{tva 

ter Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor se 

èlim zahvaliti za sodelovanje avtorjem strokovnih 

prispevkov, recenzentom za njihovo 

strokovno in natan~no delo ter sodelavcem 

Medicinskih razgledov za izvedbo zbornika. 

Zahvaljujem se tudi vsem sponzorjem, ki 

so finan~no podprli izvedbo sre~anja in tisk 

zbornika. 

Golle Andrej 

1


2


MED RAZGL 2006; 45: S 2: 3–10 

IZVLEÊK 

Ton~ka Zavr{nik 1 , Lucija Kuder 2 

Oku`be v nose~nosti neko~ in danes 

Infection in Pregnancy in the Past and Today 

KLJU^NE BESEDE: oku`ba, nose~nost, perinatalni izid 

Oku`ba med nose~nostjo predstavlja posebno stanje, ker sta ogroèna dva bolnika – mati in 

plod. Kljub razvoju novih antibiotikov in preventivnih ukrepov, kot so cepljenja, predstavljajo 

oku`be veliko nevarnost v porodni{ki praksi. Primerjali sva pomen oku`be v nose~nosti 

in po porodu v razli~nih ~asovnih obdobjih in prikazali razvoj znanja o oku`bah in njihov 

vpliv na obolevnost in umrljivost nose~nic in novorojen~kov. Podatke sva dobili s pregledom 

u~benikov porodni{tva, slovenskih publikacij o bakterijskih in drugih infekcijah v perinatologiji, 

pregledom baze podatkov Medline od 2000 do 2006 s klju~nimi besedami »infect, pregnancy, 

perinatal outcome«. Oku`ba s patogenimi mikroorganizmi poteka v nose~nosti in po porodu 

te`je in z ve~ zapleti zaradi zmanj{ane odpornosti in telesnih sprememb. V preteklosti je bila 

poporodna sepsa vzrok za visoko maternalno umrljivost. Posledice oku`b v nose~nosti za plod 

so bili splavi, prezgodnji porodi in mrtvorojenost. Danes je najve~ pozornosti raziskovalcev 

posve~eno preu~evanju AIDSa. V Sloveniji je tega obolenja malo. Oskrba nose~nic je usmerjena 

v iskanje oku`b s povzro~itelji sifilisa, toksoplazmoze in hepatitisa B. Veliko pozornosti 

je namenjeno tudi oku`bi se~il in spodnjega genitalnega trakta v nose~nosti v povezavi s prezgodnjim 

porodom ter prepre~evanje obporodne oku`be novorojen~ka. Izobraèvanje ljudi 

in zdrave ìvljenjske navade so klju~ne za ohranjanje zdravja. Pomembna je dostopnost osnovne 

zdravstvene oskrbe za vse nose~nice. Najbolj u~inkovit preventivni ukrep pred oku`bo je 

cepljenje. Drugi pomembni preventivni ukrepi so redni pregledi v nose~nosti, sistematsko 

testiranje za dolo~ene povzro~itelje oku`b vseh nose~nic in usmerjeno iskanje oku`b rizi~nih 

skupin ter zdravljenje obolenj v zgodnji fazi. Oku`be v nose~nosti so bile in ostajajo pomemben 

dejavnik ogroènosti nose~nice in ploda, zato je za vse zdravstvene delavce pomembno 

ohranjanje in {irjenje znanja. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: infection, pregnancy, perinatal outcome 

Infection during pregnancy is a particular condition, because two patients are at risk – mother 

and fetus. Despite of development of new antibiotics and preventive actions such as 

vaccinations, infection presents a great risk in the obstetric practice. Development of knowledge 

on infections and their influence on morbidity and mortality of pregnant women and 

newborns was presented on basis of comparison between infections during pregnancy and 

after birth in different time periods. The results were collected with analysing obstetrics textbooks, 

publications on bacterial and other infections in obstetrics as well as by reviewing the 

Medline database between 2000 and 2006 with the key words »infect, pregnancy, perinatal 

1 Prim. Ton~ka Zavr{nik, dr. med., Oddelek za perinatologijo, Slu`ba za ginekologijo in perinatologijo, 

Bolni{nica Maribor, Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor. 

2 Prim. Lucija Kuder, dr. med., Oddelek za perinatologijo, Slu`ba za ginekologijo in perinatologijo, Bolni{nica 

Maribor, Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor. 

3


4 

UVOD 

T ZAVR[NIK, L. KUDER OKU@BE V NOSE^NOSTI NEKO^ IN DANES MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

outcome«. Infection during pregnancy and after birth by pathogenic microorganisms proceeds 

more severely and with more complications because of the weakened resistance and 

physical changes. Puerperal sepsis was a cause of high maternal mortality rate in the past. 

The consequences of infection during pregnancy for the fetus were abortion, premature delivery 

and stillbirth. Today the research is concentrated on AIDS. There are not many patients 

with this disease in Slovenia. Therefore the emphasis is on screening for syphilis, toxoplasmosis 

and hepatitis B. A great deal of attention is being paid to infections of the urinary tract 

and lower genital tract during the pregnancy also to prevent premature delivery and neonatal 

infection. Education and a healthy way of life are essential for maintaining of the health. 

It is very important that all pregnant women obtain basic health care. The most effective 

prevention for infection is vaccination. Other important preventive measurements are regular 

prenatal care, systematic testing for infective agents in all pregnant women and healing 

of infections in their early stage. 

Oku`bo lahko definiramo kot razmnoèvanje 

mikrobov (virusov, bakterij, gliv, parazitov) 

v tkivu. Gostitelj je lahko simptomati~en, lahko 

pa tudi ni. Klini~ni potek obolenja pogojujejo 

virulenca povzro~itelja, dojemljivost gostitelja 

ter inokulacija povzro~itelja. Oku`ba med 

nose~nostjo predstavlja posebno stanje, ker 

sta potencialno vklju~ena dva bolnika – mati 

in plod. Mati je v nose~nosti in po porodu bolj 

dovzetna za oku`be zaradi sprememb, ki jih 

sproì nose~nost, kot so zmanj{ana imunost, 

oku`be se~il, porodne po{kodbe ali zaostali 

produkti oploditve (1). 

Oku`ba matere je lahko manifestna ali 

prikrita. V obeh primerih lahko virusi, bakterije 

in paraziti s {irjenjem od matere preko 

krvi skozi posteljico povzro~ijo oku`bo ploda. 

V ve~ini primerov je telesna obramba uspe- 

{na, v nekaterih primerih pa pride do splava 

ali mrtvorojenosti, lahko se otrok rodi z znaki 

intrauterinega zastoja rasti, s prirojenimi 

razvojnimi nepravilnostmi ali z neonatalnim 

obolenjem. 

Oku`be v nose~nosti predstavljajo pomemben 

vzrok za perinatalno obolevnost in umrljivost 

(2). Danes so generalizirana bakterijska 

obolenja nose~nic redka. Pogostej{e so virusne 

oku`be in oku`be ali kolonizacija spodnjega 

genitalnega trakta s povzro~itelji, kot so 

Streptococcus agalactiae (SGB), E. coli, enterokoki, 

anaerobi (mikoplazme, Ureaplasma, 

Gardnerella vaginalis, Chlamydia trachomatis), 

ki so zdruène s prezgodnjim porodom ter 

intrauterino oku`bo – tako manifestno kot sub- 

klini~no – in oku`bo novorojen~ka pred ali med 

porodom (3, 4). Nezdravljena asimptomatska 

bakteriurija je statisti~no pomemben dejavnik 

za prezgodnji porod. Oddaljene oku`be, 

kot je periodontitis, lahko potencialno povzro~ijo 

prezgodnji porod s hematogenim razsojem 

bakterij ali citokinov (5). 

Pred porodom se postavi sum na okvaro 

ploda z ultrazvo~nim pregledom nose~nice. 

Razli~ne ugotovitve lahko pomenijo prisotnost 

oku`be (zastoj intrauterine rasti ploda, ascites, 

hidrops, ventrikulomegalija, intrakranialne 

kalcifikacije, hidrocefalija, mikrocefalija, sr~ne 

anomalije, hepatosplenomegalija, ehogeno ~revo, 

placentomegalija, abnormalna koli~ina plodovnice, 

sindromi). Diagnoza se postavi z osamitvijo 

povzro~itelja ali iz vzorca plodovnice, 

pridobljene z amniocentezo ali iz plodove 

krvi, pridobljene s kordocentezo (6). Diagnoza 

je mo`na tudi z dokazom prisotnosti specifi~nih 

IgM iz krvi novorojenca ob rojstvu. 

Oku`ba ploda lahko nastane kadarkoli 

med nose~nostjo. Prezentacija oku`be je heterogena 

in je odvisna od povzro~itelja oku`be, 

gestacije ob oku`bi, imunskega statusa matere 

in genetskih dejavnikov ploda (7, 8). 

V ve~ini primerov je diagnoza intrauterine 

oku`be postavljena postnatalno z ugotovitvijo 

klini~nih sindromov razvojnih nepravilnosti 

novorojen~ka ali z izolacijo povzro~itelja oku`be 

iz odvzetega materiala. 

Zarodek in plod se lahko okuìta v razli~nih 

stadijih gestacije, od spo~etja do poroda. 

V preteklosti je bilo le za nekaj oku`b znano, 

da povzro~ijo nastanek razvojnih anomalij 

(sifilis, rde~ke, toksoplazmoza, citomegalija,


MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

malarija) (9). Danes vemo, da plod ogroà 

prakti~no vsaka oku`ba. Prva dva tedna po 

oploditvi lahko povzro~i propad zarodka, lahko 

pa se zarodek obnovi in nima posledic. 

Kasnej{a oku`ba v ~asu organogeneze povzro- 

~a pomembne razvojne nepravilnosti. Vsak 

organ in tkivo zarodka ima med svojim razvojem 

kriti~no obdobje, ko lahko pride do 

prekinitve razvoja in kongenitalnih anomalij. 

Povzro~itelji doseèjo plod hematogeno 

preko placente. Maternalno in fetalno kri lo~uje 

placentarna membrana, ki je do 20. tedna 

nose~nosti sestavljena iz 4 slojev ekstrafetalnega 

tkiva (sinciciotrofoblast, citotrofoblast, 

vezivno tkivo vilusov in endotelij fetalnih 

kapilar). Citotrofoblast se stanj{a in izgine, s~asoma 

postane placentarna membrana izredno 

tanka. Povzro~itelji oku`be lahko prehajajo 

membrano na tri razli~ne na~ine: skozi zelo 

majhne pore v membrani (virusi), aktivno 

(Treponema pallidum) ali z lezijo membrane 

(nekatere bakterije, paraziti). Oku`ba ploda 

prete`no z virusi med organogenezo lahko povzro~i 

odmrtje zarodka ali deluje teratogeno 

(virus rde~k, virus citomegalije, virus herpes 

simpleks, virus varicella-zoster, HIV, Toxoplasma 

gondii, Treponema pallidum). Za vrsto in 

obseg okvare je pomembna teratogena determinacijska 

perioda, ko razli~ni zunanji dejavniki 

v dolo~enem obdobju razvoja povzro~ijo 

enako okvaro zarodka (10). 

Bakterijska oku`ba zvi{uje perinatalno 

izgubo, prete`no zaradi prezgodnjega poroda. 

Postnatalna oku`ba lahko nastane s prenosom 

od matere z izlo~ki, krvjo, mlekom, z nego preko 

negovalnega osebja ali iz okolja. 

STREPTOKOKNA OKU@BA 

V NOSE^NOSTI IN PO 

PORODU 

Streptokok skupine B (SGB, Streptococcus agalactiae) 

je izredno pomemben humani patogen, 

ki povzro~a {tevilne oku`be mater in novorojen~kov 

in je poglavitni vzrok za neonatalno 

sepso. Povzro~a tudi oku`be urotrakta, amnionitis 

in porodna vnetja. Matere so v 20 % 

asimptomatske nosilke SGB. Pomembno je prepre~iti 

perinatalno oku`bo ploda s strategijo 

antibioti~ne terapije za rizi~ne porodnice in 

ogroène novorojen~ke (11). 

Umrljivost novorojen~kov se je v razvitem 

svetu zmanj{ala. Prezgodnji porod in 

njegove posledice so najpogostej{i vzrok perinatalne 

umrljivosti v razvitih dràvah. Perinatalna 

umrljivost (PU) se v tako Sloveniji kot 

v razvitem svetu zniùje. Od 70. let, ko je bila 

umrljivost 14,3 na 1000 ìvorojenih otrok, je 

v 20. letih upadla za 4-krat, in sicer na 4,6 na 

1000 ìvorojenih, podatki so za otroke nad 

1000 gramov (12). Med vzroki prezgodnjega 

poroda, predvsem pred 30. tednom, je v 50 % 

ugotovljena oku`ba. Pozornost je usmerjena 

k povzro~iteljem intrauterine oku`be, oku`bi 

ali kolonizaciji spodnjega genitalnega trakta in 

oddaljenim oku`bam, kot je asimptomatska 

bakteriurija in periodontitis. Napoved perinatalne 

umrljivosti za nedono{en~ke po porodu 

z intraamnijsko oku`bo je veliko bolj neugodna 

kot za nedono{en~ke, kjer oku`be ni. Najpogostej{a 

oku`ba ploda nastane pri prezgodnjem 

pred~asnem razpoku mehurja (Preterm 

Premature Rupture of Membranes, PPROM). 

Patogene bakterije v amnijski votlini najdemo 

pri 30 % nose~nic s PPROM, pri 55 % 

primerov so pri porodu prisotni histolo{ki 

znaki oku`be (5). 

ZGODOVINA 

V zgodovini medicine je bila smrtnost mater 

zaradi poporodne sepse zelo visoka. Epidemije 

so se pojavljale predvsem v 17. in 18. stoletju. 

Najstarej{i podatki izvirajo iz najstarej{e porodni{nice 

Hôtel Dieu v Parizu, kjer je v prenatrpanih 

prostorih v slabih higienskih razmerah 

v ~asu epidemije poporodne mrzlice umrla 

vsaka tretja porodnica. Napredek porodni{tva 

so zelo pospe{ila odkritja dunajskega 

porodni~arja Ignaza Phillipa Semmelweisa, ki 

je leta 1847 odkril vzrok puerperalne sepse. Po 

uvedbi asepti~nih postopkov v enem oddelku 

velike dunajske porodni{nice za reveè 

se je umrljivost otro~nic v zelo kratkem ~asu 

zmanj{ala iz 11,4 % na 1,2 %. Pasteur je 32 let 

po Semmelweisovem odkritju dokazal, da 

so streptokoki eden od vzrokov za poporodni 

prisad. Ljubljanski porodni~ar Avgust Valenta 

je leta 1886 v U~ni knjigi za babice o porodoslovju 

natisnil ukrepe za prepre~evanje 

»prave otro~ni~ne febre« z razkuèvanjem rok 

in instrumentov ter tako prenesel asepso na 

na{a tla (13, 14). 

5


6 


Med povzro~itelji poporodne sepse, ki je 

bila do odkritja antibiotikov v 80 % smrtna, 

so bili poleg streptokokov poznani stafilokoki, 

pa tudi gonokoki, E. coli in anaerobi ter 

bacila tetanusa in difterije. V 90 % je {lo za 

me{ano oku`bo. 

V 18. stoletju je bila v Evropi maternalna 

umrljivost (MU) 1000 na 100.000 ìvorojenih 

otrok, leta 1935 je bila MU v Angliji 400 

na 100.000 ìvorojenih otrok. V Mariboru so 

imeli leta 1937 na porodni{kem oddelku epidemijo 

sepse, ko je umrlo 14 porodnic (15, 16). 

Po uvedbi antibiotikov, carskih rezov in 

transfuzije v 50. letih prej{njega stoletja se je 

MU v razvitem svetu mo~no zmanj{ala. 

Upad MU za Evropo in Veliko Britanijo: 

18. stoletje 1000/100.000 ìvorojenih otrok 

1935 400/100.000 ìvorojenih otrok 

1952 60/100.000 ìvorojenih otrok 

1972 11/100.000 ìvorojenih otrok (8). 

V dana{njem ~asu umre v svetovnem 

merilu povpre~no od 430 do 1000 ènsk na 

100.000 ìvorojenih otrok v nerazvitih deèlah 

in povpre~no 12 ènsk na 100.000 ìvorojenih 

otrok v razvitih dràvah. 15 % teh smrti 

je povzro~enih z oku`bo (17). 

Podatki za Slovenijo v letih od 1960 

do 2001: upadu do leta 1992 je sledil porast, 

tako da so sedaj vrednosti podobne kot pred 

MU na 100.000 ìvorojenih 

45 

40 

35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

25 leti. Upo{tevani so vsi vzroki za MU v ~asu 

nose~nosti in prvo leto po porodu (slika 1). 

Med vzroki so krvavitve, sr~na obolenja in 

sepsa (12, 18). 

Na Poljskem so imeli v letih 1991–2000 

maternalno smrtnost 9,1 na 100.000 ìvorojenih 

med 4,4 milijona porodov. Sepsa je 

bila kot vzrok na drugem mestu s stopnjo 3,1 

takoj za krvavitvami. Polovica teh smrti je bilo 

prepre~ljivih. Med vzroki smrti avtorji kot 

glavne rizi~ne dejavnike navajajo neustrezno 

predporodno varstvo, starost nad 35 let, pomanjkljivo 

vodenje poroda in zanemarjenost (19). 

OKU@BA PLODA 

Obolenja novorojen~ka se lahko pokaèjo 

po porodu zaradi medporodne oku`be (virus 

herpes simpleks, SGB), nekatere prirojene 

oku`be se manifestirajo {ele ~ez leta (HIV, 

hepatitis B, hepatitis C, toksoplazmoza). 

Virus rde~k je bil po veliki epidemiji 

leta 1941 spoznan kot vzrok za embriopatijo 

rubeoliko. Do takrat so verjeli, da placenta {~iti 

plod pred oku`bo (14). Drugi virusi obolenja, 

ki povzro~ajo fetalne anomalije v obdobju 

organogeneze, so citomegalovirus, virus herpes 

simpleks, varicella-zoster in HIV. 

Za odkrivanje znakov oku`be pri plodu imajo 

sprejemljivo napovedno vrednost {tevilo L in 

1960 1970 1980 1987 1992 1996 1998 1999 2000 2001 

Leta 

Slika 1. Maternalna umrljivost na 100 000 ìvorojenih v Sloveniji.



CRP iz materine krvi, klini~ni znaki amnionitisa 

in sumljiv CTG zapis ter ultrazvo~no 

ocenjen fetalni biofizikalni profil (FBP) (20). 

Vsi ti znaki pa imajo nizko ob~utljivost in specifi~nost 

(21). 

Zgodnja bakterijska sepsa novorojen~ka 

ima nizko pojavnost (1–5/1000 ìvorojenih 

otrok), ima pa visoko umrljivost (10–30 %). 

Pogostej{a je pri nedono{en~kih. Perinatalne 

okoli{~ine, ki pove~ajo tveganje za oku`bo, so 

prezgodnji porod, podalj{an ~as od razpoka 

jaj~nih ovojev do poroda in znaki amnionitisa 

s povi{ano temperaturo matere (22). Sum 

na perinatalno oku`bo je pogostej{i in se pojavlja 

pri 2,5–3 % vseh ìvorojenih otrok, od tega 

je 40% koloniziranih, v 60% pa je oku`ba dokazana 

(23). Med kasne posledice intrauterine 

oku`be sodi cerebralna paraliza otroka kot 

posledica sindroma vnetnega odziva pri plodu 

(5). Horioamnionitis lahko zve~a tveganje 

za cerebralno paralizo pri dono{enem otroku 

za 4-krat (21, 24). 

SPOLNO PRENOSLJIVE 

BOLEZNI 

Znanih je ve~ kot 20 mikroorganizmov, ki se 

prena{ajo s spolnim stikom. Spolno prenosljive 

bolezni zahtevajo posebno pozornost, ker 

lahko ogrozijo nose~nost, povzro~ijo izgubo 

ploda ali oku`bo ploda v nose~nosti ali po 

porodu. Ker so te bolezni pri ènski pogosto 

asimptomatske, je presejanje za najpogostej- 

{e oku`be pomemben del predporodnega 

varstva. 

Spolne bolezni so bile v u~beniku porodni{tva 

iz leta 1962 obdelane z velikim poudarkom. 

Lueti~na embriopatija je najdlje poznana 

embriopatija. Ugotovili so, da prve 4 mesece 

nose~nosti spiroheta ne preide placente. ê 

se je mati okuìla 6 tednov pred porodom, 

se je plod rodil zdrav. Placenta pri sifiliti~ni 

materi je debela, velika in te`ka. Plod nezdravljene 

matere pogosto intrauterino odmre, vendar 

ne pred 6. mesecem nose~nosti. Po statistiki 

iz leta 1938 in 1952 pride v 60% nezdravljenih 

nose~nic do intrauterne smrti ploda, pogosto 

do prezgodnjega poroda ìvega ali mrtvega 

ploda, le v 15 % pa je porod ob terminu. Poudarili 

so iskanje sifilisa pri {e neodkritih primerih, 

ker je mo`no z zdravljenjem matere 

prepre~iti razvoj kongenitalnega sifilisa (14). 

Danes je globalna ocena, da je zaradi sifilisa 

v svetu {e vedno ve~ kot 500.000 fetalnih 

smrti letno, vendar HIV dobiva ve~jo pozornost. 

Vzroki, da sifilis perzistira, so razli~ni, 

med drugim gre za podcenjevanje problema 

in nezadostno politi~no voljo za uveljavljanje 

u~inkovitih ukrepov predporodnega varstva 

(1). V Sloveniji se je {tevilo primerov 

zgodnjega sifilisa od leta 1975 do leta 1993 

zmanj{evalo, ko so zabeleìli le po 2 primera. 

V letih od 1994 do 1998 pa je zabeleèn 

dramati~en porast na 36–38 primerov letno 

in v letu 1999 ponovno upad na raven leta 1994. 

Za sifilis je zna~ilno, da se pojavlja v ~asu vojn 

in velikih kriz ter v obdobju po njih. Vi{ja 

pojavnost sifilisa pove~uje mo`nost prirojenega 

sifilisa, zato testiranja nose~nic ne smemo 

opustiti. V Sloveniji smo v 35 letih do leta 2003 

zabeleìli 40 primerov konatalnega sifilisa, pri 

~emer so bili vsi razen enega asimptomatski. 

Zato moramo nose~nice, ki imajo vi{je tveganje 

in/ali ko`ne spremembe, ki bi lahko bile 

sifiliti~ne, dodatno testirati ali jih napotiti 

k venerologu (25). 

Za oku`bo novorojen~ka so v ~asu nose~nosti 

in poroda {e vedno pomembne Treponema 

pallidum, Neisseria gonnorhoeae, virus hepatitisa 

B, Chlamydia trachomatis, HIV in HPV. 

V Sloveniji je zakonsko predpisano presejanje 

v nose~nosti za sifilis in hepatitis B, druge 

oku`be i{~emo pri obolenjih matere in pri 

znanih rizi~nih dejavnikih (2, 26). 

AIDS 

Od leta 1981, ko smo prvi~ prepoznali sindrom 

pridobljene imunske pomanjkljivosti (Acquired 

Immunodeficiency Syndrome – AIDS), je v svetu 

zaradi AIDSa umrlo è ve~ kot 25 milijonov ljudi. 

Najbolj prizadeta je Afrika, kjer je v 6 dràvah 

dele` okuènih nose~nic presegel 20 %. V Sloveniji 

je s HIV okuènih {e relativno malo 

ljudi, manj kot eden na 10.000 prebivalcev. 

Do novembra 2005 je v Sloveniji ìvelo najmanj 

188 ljudi, okuènih s HIV, prijavna pojavnost 

pa raste. Umrljivost zaradi AIDSa je danes 

v Sloveniji zaradi visoko aktivnega proti-retrovirusnega 

zdravljenja majhna (27). Otrok 

se lahko okuì v nose~nosti, med porodom 

ali z dojenjem, zato je pomembno primarno 

prepre~evanje oku`be matere, zgodnje prepoznavanje 

seropozitivnosti nose~nice in 

7


8 


prepre~evanje prenosa z matere na otroka 

s proti-retrovirusnimi zdravili, pravilni 

postopki med porodom ter ustrezna nega in 

sledenje otroka (28). 

[tevilo prijavljenih primerov gonoreje 

v Sloveniji se zmanj{uje, vendar so ti podatki 

podcenjeni. 

Primarna oku`ba z virusom herpesa simpleks 

v nose~nosti lahko povzro~i splav ali 

konatalni sistemski herpes otroka. Ob prisotni 

genitalni herpeti~ni leziji pred pri~etkom 

poroda je priporo~ljivo napraviti na~rtovan 

carski rez (28). 

TUBERKULOZA 

Sprememba odzivnosti povzro~iteljev na protimikrobna 

zdravila ter socialne spremembe 

so povzro~ile porast starih obolenj, ki so è 

veljala za obvladana. Tako je v ZDA od leta 1985 

do zgodnjih 90. let v porastu pojavnost tuberkuloze. 

Vzroki so {tevilni: epidemija HIV-a, 

pojav odpornosti bacila tuberkuloze na zdravila, 

migracija iz endemi~nih podro~ij ter neustrezna 

organiziranost zdravstvene slu`be na porast 

obolenj (29). 

V nose~nosti sta oku`ba in obolenje 

z M. tuberculosis resnej{a kot izven nose~nosti. 

Tuberkuloza rodil pomeni visoko tveganje 

za tuberkulozno obolenje med nose~nostjo, 

pomembna je zgodnja diagnoza in pravo~asno 

zdravljenje. 

V zadnjih nekaj letih je prognoza obolenja 

ugodnej{a zaradi novih zdravil. Smrtnost 

ni vi{ja kot pri drugih ènskah, pogostej{i pa 

so spontani splavi in mrtvorojenost (30). 

TOKSOPLAZMOZA 

IN MALARIJA 

Toksoplazmoza je obolenje, ki ima najresnej- 

{i potek v kongenitalni obliki. Ob sveì oku`bi 

v nose~nosti je mo`nost za obolenje ploda 

v zgodnji nose~nosti manj{a, vendar je obolenje 

te`je, kasneje je mo`nost za obolenje ve~ja, 

obolenje pa blago. V Sloveniji je pogostnost 

sveìh oku`b od leta 1981 do 1994 porasla 

s 3,3 na 7,5 primerov na 1000 nose~nosti. Letno 

se rodijo 2–3 otroci, prizadeti s kongenitalno 

toksoplazmo . Od leta 1991 je v Sloveniji 

testiranje nose~nic na oku`bo s toksoplazmo 

obvezno. Pomembno je tudi izobraèvanje 

seronegativnih ènsk o preventivnih ukrepih 

prepre~evanja oku`be (31–33). 

V zadnjih 20 letih je v svetu porasla tudi 

pojavnost malarije, ki je najpomembnej{a 

tropska bolezen na svetu. Vzroki so v {irjenju 

praìvali Plasmodium falciparum v prej neendemi~na 

podro~ja, odpornosti povzro~itelja 

proti antimalarikom in v porastu mednarodnih 

potovanj na endemi~na podro~ja. Letno 

za malarijo zboli 500 milijonov ljudi, od 

1,5 do 2,7 milijona pa jih umre. Med smrtnimi 

`rtvami je najve~ nose~nic in otrok pod 

5 let starosti (34). 

PREPREÊVANJE 

V razvitem svetu se je umrljivost in obolevnost 

mater in perinatalna umrljivost zaradi 

oku`b zniàla. [e vedno so nevarne epidemije 

~revesnih bakterij, zlasti za neodporne 

novorojen~ke. Zadnja epidemija salmoneloze 

je bila v letu 1989 v porodni{nici v Ljubljani. 

Pri prepre~evanju epidemij je pomembno 

upo{tevanje asepse in usposobljenost osebja 

ter dojenje (35). 

Glavni cilj pri prepre~evanju oku`b je primarno 

prepre~evanje, ki obsega na~in obna{anja 

in prepre~uje prenos ali obolevanje zaradi 

spolno prenosljivih bolezni ter prepoznavanje 

in zdravljenje nose~nice, {e predno bi 

okuìla plod. Pomemben preventivni ukrep 

je tudi cepljenje. 

Program cepljenja za nalezljive bolezni 

v Sloveniji koordinira In{titut za varovanje 

zdravja. Cepljenje proti davici je bilo uvedeno 

leta 1937, zadnji primer pa je bil registriran 

leta 1967. Precepljenost otrok dosega 96 %, 

prav tako tudi cepljenje proti tetanusu. Proti 

otro{ki paralizi se cepi od leta 1957, zadnji 

oboleli je bil registriran leta 1978. Precepljenost 

proti o{picam ne presega 92 %, kar 

pove~uje dele` neprecepljene populacije in 

tveganje za pojav epidemije na 3–5 let. Cepljenje 

proti rde~kam je bilo uvedeno za deklice 

leta 1972, po letu 1992 pa za oba spola, s ~imer 

se je {tevilo obolelih za rde~kami pomembno 

zniàlo. Cepljenje proti mumpsu in TBC 

je zmanj{alo pojavnost teh obolenj. 

Pojavnost hepatitisa B se v Sloveniji 

v obdobju 1990–1999 zniùje. Leta 1990 je bilo 

zabeleènih 6,6 akutno zbolelih na 100.000 prebivalcev, 

leta 1999 pa le 1,1/100.000 prebivalcev.



Pojavnost nosilcev HbSAg se giba od 1,2 

do 4,7/100.000 prebivalcev. Uvedeno je cepljenje 

proti hepatitisu B za rizi~ne skupine in 

od leta 1998 za pred{olske otroke (35). Cepljenje 

proti SGB je {e v eksperimentalni fazi (11). 

Zmanj{evanje maternalne umrljivosti je 

klju~en mednarodni razvojni cilj (36). 

ZAKLJU^KI 

Antibiotiki niso prinesli izkoreninjenja nalezljivih 

bolezni. Pojavili so se odporni soji. Do 

tega je pri{lo zaradi pretirane in napa~ne uporabe 

antibiotikov (37). Pojavile so se nove 

bolezni in odkrili so mikroorganizme, ki so 

povezani z patologijo nose~nosti, vendar njihovega 

natan~nega pomena {e ne poznamo. 

Zmanj{ana imunost v nose~nosti in telesne 

LITERATURA 

spremembe, povezane z nose~nostjo in porodom, 

poleg drugih dejavnikov predstavljajo 

nevarnost za ìvljenjsko ogroènost porodnic. 

Najbolj u~inkoviti preventivni ukrepi za 

prepre~evanje oku`b ploda preko matere so 

cepljenja, ki so u~inkovita, ~e zajamejo dovolj 

velik dele` populacije. 

Drug pomemben preventiven ukrep so 

redni pregledi vseh nose~nic in obvezno testiranje. 

V Slovenji je obvezno testiranje vseh 

nose~nic na lues, toksoplazmozo in hepatitis 

B. Z odkrivanjem obolenj je mo`no ustrezno 

zdravljenje, ki zavre napredovanje bolezni in 

prenos na plod (38, 39). 

Pomembna je primarna preventiva z zdravim 

na~inom ìvljenja, izobraèvanje ljudi 

in dostopnost preventivnih pregledov za vse 

nose~nice. 

1. Cerar V. Prilagoditev imunskega sistema na nose~nost – klini~na praksa. In: Novak - Antoli~ @, ed. Bakterijske 

oku`be v perinatologiji. Zbornik prispevkov XII ZPM, 5. Novakovi dnevi. La{ko 2004. Zdruènje za perinatalno 

medicino, Slovensko zdravni{ko dru{tvo: p. 31–4. 

2. JG Schenker. Infectious disease in pregnancy. In: A Kurjak, ed. Textbook of perinatal medicine: a comprehensive 

guide to modern clinical perinatology. London: The Parthenon publishing group; 1998: p. 1569–70. 

3. Müller Premru M. Laboratorijske tehnike za dokaz bakterijskih oku`b v perinatologiji. In: Novak @, ed. Novakovi 

dnevi z mednarodno udele`bo. XII. Bakterijske oku`be v perinatologiji: zbornik prispevkov. La{ko: Zdruènje 

za perinatalno medicino, Slovensko zdravni{ko dru{tvo; 2004. p. 22–8. 

4. Schlesinger Y. Anaerobic infections in pregnancy. In: Kurjak A, ed. Textbook of perinatal medicine: a comprehensive 

guide to modern clinical perinatology. London: The Parthenon publishing group; 1998. p. 1652–5 

5. Klein LL, Gibbs RS. Infection and preterm birth. Obstet Gynecol Clin N Am 2005; 32: 397–410. 

6. Degani S. Sonographic findings in fetal viral infections: a systematic review. Obstet Gynecol Surv 2006; 61: 325–36. 

7. Towbin JA. Presentation and diagnosis of fetal infection. In: James DK, Steer PJ, Weiner CP, Gonik B, eds. High 

risk pregnancy – management options. 2nd ed. London: W. B. Saunders; 1999. p. 519–23. 

8. Moore LK, Persaud TVN. The developing human: clinically oriented embriology. 6th ed. Philadelphia: WB Saunders; 

1998. p. 129–66. 

9. Benson RC. Current obstetric & gynecologic diagnosis & treatment. 2nd ed. Los Altos (California): Lange medical 

publications; 1978. 

10. Moore KL, Persaud TVN. The developing human: Clinically oriented embriology. 6th ed. Philadelphia: WB Saunders; 

1998. 

11. Moses EA. Streptococcal infection in pregnancy and postpartum. In: Kurjak A, ed. Textbook of perinatal medicine. 

London: The Parthenon publishing Group; 1998. p. 1609–13. 

12. Obersnel - Kveder D. Investment in safe motherhood in thirty years in Slovenia. In: Novak - Antoli~ @, ed. U~inkovitost 

predporodnega varstva v Sloveniji, Novakovi dnevi. VII. Zbornik prispevkov. Moravske toplice: Zdruènje 

za perinatalno medicino; 2000. p. 30–40. 

13. Borisov P. Zgodovina medicine. Cankarjeva zalo`ba; Ljubljana: 1985. 

14. Martius H. Lehrbuch der Geburtshilfe. Stuttgart: Georg Thieme Verlag; 1962. p. 1–745. 

15. Gori{ek B, Borko E. Klini~ni oddelek za ginekologijo in perinatologijo. In: Toplak C. ed. Splo{na bolni{nica Maribor 

1799–1999. Maribor: Splo{na bolni{nica; 2001. p. 154–70. 

16. Percival R. Holland&Brews' manual of obstetrics – 14th ed. London: Longman Group Limited; 1980. p. 835–48. 

17. Kirar Fazarinc I. Na~ela prepre~evanja maternalne umrljivosti in obolevnosti. Zdrav Var 1998; 37: 93–5. 

18. In{titut za varovanje zdravja. Demografski in socialno-ekonomski indikatorji. Dosegljivo na: http//www.ivz.si/ 

index/2006/june. 

19. Troszynski M, Chazan B, Kowalska B, Jaczynska R, Fillip E. Four main reasons of maternal death in Poland between 

1991–2000. Ginekol Pol 2003; 74: 1306–15. 

9


10 


20. Premru Sr{en T. Odkrivanje bakterijskih oku`b pri plodu. In: Novak - Antoli~ @, ed. Bakterijske oku`be v perinatologiji. 

Zbornik prispevkov XII ZPM, 5. Novakovi dnevi. La{ko: Zdruènje za perinatalno medicino, Slovensko 

zdravni{ko dru{tvo; 2004. p. 106–17. 

21. Wu W, Escobar GJ, Grether JK, Croen LA, Greene JD, Newman TB. Chorioamnionitis and cerebral palsy in term 

and near-term infants. JAMA. 2003; 290: 2677–84. 

22. Pogorelec Erjavec A., Babnik J. Ocena napovedne vrednosti dejavnikov tveganja za bakterijsko oku`bo pri novorojen~ku. 

In: Novak - Antoli~ @, ed. Bakterijske oku`be v perinatologiji. Zbornik prispevkov XII ZPM, 5. Novakovi 

dnevi. La{ko: Zdruènje za perinatalno medicino, Slovensko zdravni{ko dru{tvo; 2004. p. 14–21. 

23. Burja S, @olger J, Korpar B, Kos M. Obravnava novorojen~ka s sumom na infekcijo specifi~no za perinatalno 

obdobje. In: Novak - Antoli~ @, ed. Bakterijske oku`be v perinatologiji. Zbornik prispevkov XII ZPM, 5. Novakovi 

dnevi. La{ko: Zdruènje za perinatalno medicino, Slovensko zdravni{ko dru{tvo; 2004. p. 151–8. 

24. Babnik J. Antenatalni vzrok cerebralne parlize. JAMA-SI 2004; 12: 69–71. 

25. Poto~nik M. Sifilis v perinatologiji. In: Novak - Antoli~ @, ed. Bakterijske oku`be v perinatologiji. Zbornik prispevkov 

XII ZPM, 5. Novakovi dnevi. La{ko: Zdruènje za perinatalno medicino, Slovensko zdravni{ko dru{tvo; 

2004. p. 60–4. 

26. Oku`ba s HIV v svetu, Evropi in Sloveniji. In{titut za varovanje zdravja; 2006. Dosegljivo na: http://www.ivz.si. 

27. Livingston EG. Care of the HIV-infected pregnant woman. In: Craigo SD, Baker ER, eds. Medical complications 

in pregnancy. NewYork: Mc Graw Hill; 2005. p. 333–52. 

28. Dan M. Sexually transmitted diseases in women, with special reference to pregnancy. In: Kurjak A, ed. Textbook 

of perinatal medicine. London: The Parthenon publishing Group; 1989. p. 1571–603. 

29. Boggess KA. Tuberculosis. In: Medical complications in pregnancy. New York: Mc Graw-Hill; 2005. p. 399–411. 

30. Ter~elj Zorman M. Tuberkuloza v perinatologiji. In: Novak - Antoli~ @, ed. Bakterijske oku`be v perinatologiji. 

Zbornik prispevkov XII ZPM, 5. Novakovi dnevi. La{ko: Zdruènje za perinatalno medicino, Slovensko zdravni{ko 

dru{tvo; 2004. p. 147–50. 

31. Logar J, Petrovec M, Novak - Antoli~ @, Zore A, î`man M, Arne` M, Kraut A. U~inkovitost presejanja na toksoplazmozo 

v Sloveniji. In: Novak - Antoli~ @, ed. U~inkovitost predporodnega varstva v Sloveniji, Novakovi dnevi. 

VII. Zbornik prispevkov. Moravske toplice: Zdruènje za perinatalno medicino; 2000. p. 151–4. 

32. Zore A, Novak Antoli~ @, Cerar V, Logar J, Kraut A, Marolt Gomi{~ek M. Toksoplazmoza v nose~nosti. Med Razgl 

1998; 37: Suppl 1: 73–85. 

33. Arne` M, î`man M, Planinec K, [travs M. Kongenitalna toksoplazmoza. Med Razgl 1998; 37: Suppl 1: 95–106. 

34. K{ela J, Trampu{ A. Novosti v prepre~evanju, diagnostiki in zdravljenju malarije. Med Razgl 2006; 45: 65–74. 

35. Khan KS, Wojdyla D, Say L, Gulmezoglu AM, Van Look PF. WHO analysis of causes of maternal death: a systematic 

review. Lancet. 2006; 367: 1066–74 

36. Kraigher A, Ho~evar Grom A, Grgi~ Vitek M, Pahor L. Nalezljive bolezni in cepljenje. In: Markota M, ed. Zdravje 

v Sloveniji 1990–1999. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2001. p. 69–88. 

37. Hryniewicz W. Spremljanje odpornosti bakterij – klju~ne ugotovitve. Zdrav Var 2005; 44: 58–60. 

38. Schmid G. Economic and programmatic aspects of congenital syphilis prevention. Bull World Health Organ. 

2004; 82: 402–9. 

39. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1998. Uradni list RS 1998; 9: 553–5.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 11–16 

IZVLEÊK 

Alenka Kraigher 1 

Zakonske osnove presejalnega testiranja 

v nose~nosti 

Legislation on Screening in Pregnancy 

KLJU^NE BESEDE: presejanje v nose~nosti, hepatitis B, toksoplazmoza, sifilis 

Za ugotavljanje prisotnosti oku`b oz. zgodnje ugotavljanje ob~utljivosti za dolo~ene oku`be 

pri nose~nicah, ki se lahko vertikalno prena{ajo na otroka, so pomembni presejalni testi. Uvedba 

presejalnega programa v nacionalni zdravstveni preventivni program zahteva natan~no 

utemeljitev in pripravo ob upo{tevanju pravil glede izbire bolezni in metode. Nenehno vrednotenje 

in spremljanje kakovosti in u~inkovitosti presejanja s ciljem izbolj{anja je izrednega 

pomena zaradi ugotovitve mo`nih eti~nih in psiholo{kih posledic. Cilji presejanja morajo biti 

jasno opredeljeni v smislu kon~nega zdravstvenega rezultata in dobrobiti. Za izvajanje presejanja 

je potrebno dolgoro~no zagotoviti stabilno financiranje in kadrovsko zmogljivost, zato 

morajo biti ti programi sprejeti s {irokim odobravanjem stroke in oblasti. Oblikovati je treba 

pravno podlago glede varovanja zasebnosti, privolitve in raziskovalne etike. Prihodnja 

poglobljena preu~evanja in razprave bodo podale usmeritve glede potreb po presejanju ciljnih 

skupin prebivalstva in standarde za programe, ki bodo rezultat sodelovanja medicine, 

etike in prava. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: screening in pregnancy, hepatitis B, toxoplasmosis, syphilis 

Screening program in pregnancy for an early detection of hidden diseases and vertically transmitted 

infections is a very important tool. The implementation of screening program in national 

health preventive programs requires a thorough base and should contain an estimation of 

their conformity to the principles with regards to the diseases and methods of choice. Permanent 

evaluation regarding health efficiency and quality must also accompany considerations about 

possible ethic and psychological consequences. Ultimate goal of a new screening program 

has to be very clear. Screening should be approved by a competent national body and authority 

because sustainability of funds and human resources is of great importance. Very important 

is to assure legal base for safety and privacy of personal data, consent and research ethics. 

Future research and development in the field of population screening would bring more knowledge 

for needs and standards as a result of medical-legal and ethics approaches. 

1 Prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med., spec. za epidemiologijo, Center za nalezljive bolezni, In{titut za 

varovanje zdravja, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana. 

11


12 

UVOD 

A. KRAIGHER ZAKONSKE OSNOVE PRESEJALNEGA TESTIRANJA V NOSE^NOSTI MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Nekatere oku`be, kot so npr. hepatitis B in C, 

sifilis, oku`ba s HIV, norice, rde~ke, oku`ba 

s citomegalovirusom (CMV), toksoplazmoza, 

listerioza, oku`ba s humanim parvovirusom B19 

(parvo B19), so zaradi potencialnega tveganja 

za vertikalen prenos na otroka v nose~nosti 

bolj resne kot v drugih obdobjih ìvljenja. Pri 

nekaterih vertikalno prenosljivih boleznih se 

z ustrezno in pravo~asno obravnavo oku`be 

pri nose~nici lahko prepre~i oz. omili {kodo za 

otroka. [tevilne vertikalno prenosljive bolezni 

se lahko prepre~i s pravo~asnim cepljenjem 

ènsk (rde~ke, norice, hepatitis B) in tudi 

s pravo~asnim cepljenjem novorojen~ka proti 

hepatitisu B (1). Za ugotavljanje prisotnosti 

oku`b oz. ugotavljanje ob~utljivosti za dolo- 

~ene oku`be pri nose~nicah se uporabljajo 

laboratorijski testi. Poseben pristop pa zahteva 

sistemati~no presejanje. 

Presejanje pomeni, da se z uporabo preiskave, 

testa ali drugega postopka, ki ga je 

mogo~e hitro in enostavno uporabiti pri na 

videz zdravih ljudeh, odkriva oku`bo, skrito 

bolezen ali hibo. Z uporabo izbranega testa 

lo~imo med navidezno zdravimi osebe, ki verjetno 

imajo bolezen, od oseb, ki je verjetno 

nimajo. Presejalni test sam po sebi ni namenjen 

diagnostiki, temve~ pomeni za~etno 

preiskavo, zato je treba osebe s pozitivnim 

ali dvomljivim izvidom klini~no diagnosti~no 

obdelati (2). Pri preventivnih programih 

se soo~imo s {tevilnimi eti~nimi, pravnimi, 

socialnimi, medicinskimi, organizacijskimi in 

ekonomskimi problemi, zato je potrebno pri 

uvedbi nacionalnih programov presejanja {e 

zlasti upo{tevati priporo~ila za uporabo presejalnih 

programov (3). Presejalni testi se ciljnim 

skupinam ponudijo, zato je odnos med zdravstvenim 

osebjem in bolnikom druga~en kot 

takrat, ko pridejo bolniki zaradi dolo~enih 

teàv z zahtevo po medicinski obravnavi (4). 

Pri nas med preventivne storitve, ki so 

sestavni del pravic iz obveznega zdravstvenega 

zavarovanja, spada tudi odkrivanje nosilstva 

povzro~iteljev nalezljivih bolezni pri nose~nicah. 

Zaradi velikega pomena reproduktivnega 

zdravja so pravice ènsk in njihovih partnerjev 

do storitev primarne zdravstvene dejavnosti 

posebej opredeljene v Zakonu o zdravstvenem 

varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gine- 

kologi v zasebni ordinaciji ali v javni slu`bi 

morajo v skladu z Zakonom o zdravstveni 

dejavnosti izvajati reproduktivno zdravstveno 

varstvo in programe promocije zdravja ter 

tako vzpodbujati ènske in njihove partnerje 

k ~im ve~ji skrbi za lastno zdravje in zdravje 

njihove druìne. 

V prednose~nostnem in poporodnem 

zdravstvenem varstvu ginekolog po Pravilih 

obveznega zdravstvenega zavarovanja prav 

tako oceni ogroènost za toksoplazmozo in 

rde~ke ter naro~i dodatne preiskave (npr. serolo{ka 

preiskava na HIV, virus herpes simpleks, 

virus hepatitisa B, hepatitisa C, na klamidijo, 

gonorejo, sifilis, …) pri ènskah, pri katerih 

obstaja ve~je tveganje, torej pri tistih, ki so na 

delovnem mestu ali zaradi ìvljenjskega sloga 

izpostavljene vertikalno prenosljivim oku`bam. 

OBVEZNO PRESEJANJE 

NOSE^NIC NA OKU@BO 

S HEPATITISOM B, 

TOKSOPLAZMOZO 

IN SIFILISOM 

Odgovorni ginekolog, ki organizira izvedbo 

obveznega programa presejanja pri nose~nicah, 

v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih 

in po Navodilih za izvajanje preventivnega 

zdravstvenega varstva na primarni ravni ugotavlja 

nosilstvo povr{inskega antigena virusa 

hepatitisa B (HBsAg) in okuènost s Toxoplasma 

gondii in Treponema pallidum (5, 6). 

Presejanje nose~nic na oku`be, ki se lahko 

prena{ajo vertikalno, je izrednega pomena za 

varovanje zdravja novorojen~kov. U~inek 

presejanja je odvisen od tega, kako obse`ni so 

problemi, ki jih povzro~i vertikalno prenesena 

oku`ba glede na pojavnost, stopnjo prenosa 

na plod in dele` okuènih otrok, ki zbolijo, ter 

na drugi strani dele`, ki ga ima prepre~evanje 

bolezni glede na ob~utljivost testa, u~inkovitost 

zdravljenja in komplianco. Presejanje naj 

vklju~uje vsaj naslednje komponente: osnovno 

testiranje, sledenje z nadaljnjimi testiranji 

glede na rezultat osnovnega testa, potrjevanje 

diagnoze, takoj{nje in podalj{ano zdravljenje 

ali drugi ukrepi ter ocenjevanje vseh komponent 

presejanja vklju~no z izidom ukrepov (7). 

Za nemoteno delovanje sistema presejanja 

je pomembna prosvetljenost ènsk o mo`nosti 

testiranja in seznanjanje s tem, kaj rezultati



testiranja pomenijo. Zato mora biti v ambulantah 

na voljo dovolj pou~nega gradiva (8). 

Potrebno je pridobiti dobro sodelovanje nose~nic 

z izobraèvanjem in zagotoviti usklajeno 

delovanje zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo 

pri presejanju (9). Testiranje na oku`bo 

z virusom hepatitisa B (HBV) je smiselno 

narediti ob koncu nose~nosti ali ob porodu, 

da se v popolnosti zajame ogroène novorojen~ke 

in pravo~asno zavaruje pred boleznijo 

s cepljenjem in imunoglobulinom (10, 11). 

Nose~nice v ta namen testiramo na prisotnost 

HBsAg. Test obsega serolo{ko preiskavo 

z ELISO. ê se pri nose~nici ugotovi prisotnost 

antigena, jo je potrebno napotiti k infektologu 

za nadaljnje diagnosti~ne preiskave in 

razjasnitev stanja ter ugotavljanje sprememb. 

O nosilstvu je treba obvestiti pristojni obmo~ni 

zavod za zdravstveno varstvo, ki zagotovi 

testiranje partnerja in druìnskih ~lanov, ter 

oceni potrebo po njihovem cepljenju. Potrebno 

je zagotoviti, da bo novorojen~ek pravo~asno 

po rojstvu prejel specifi~ni imunoglobulin in 

{tiri odmerke cepiva. Prvi odmerek cepiva in 

ustrezno koli~ino imunoglobulina mora novorojen~ek 

dobiti v prvih 12 urah po porodu 

lo~eno na dve mesti. Aktivno in pasivno cepljenje 

se vpi{e v zdravstveno dokumentacijo 

in v knjiìco o cepljenju (12). 

Namen serolo{kega testiranja na toksoplazmozo 

je, da se ~imprej v nose~nosti ali 

celo è pred njo ugotovi, ali so bile ènske è 

v stiku s toksoplazmo (13, 14). Za presejanje, 

ki se za~ne v 12. tednu nose~nosti, se uporablja 

serolo{ko testiranje na prisotnost IgG in 

IgM protiteles proti T. gondii (15). ê se pri 

preiskavi ugotovi samo IgG protitelesa, brez 

IgM protiteles, ni ve~ nevarnosti primarne 

oku`be nose~nice in s tem tudi ne oku`be plodu, 

zato nadaljnje testiranje ni ve~ potrebno. 

V primeru odsotnosti IgG in IgM protiteles 

ob prvem testiranju sledijo ponovni testi 

v 20.–24. tednu in v 32.–36. tednu, ~e je test 

spet negativen. Oku`bo s toksoplazmozo je 

pomembno prepre~iti zlasti v ~asu nose~nosti 

pri seronegativnih nose~nicah (16, 17). 

Na prvem mestu od preventivnih ukrepov 

pri toksoplazmozi je izobraèvanje nose~nic 

(18). Nose~nice z negativnim testom IgG 

je potrebno opozoriti na varovanje pred oku`bo 

oz. pravo~asno zdravljenje v primeru 

oku`be, saj je primarna oku`ba s toksoplaz- 

mo v nose~nosti lahko vzrok za hude okvare 

ploda (19). 

Nekateri avtorji se ne strinjajo, da je presejanje 

nose~nic na toksoplazmozo dovolj 

znanstveno podprto in ocenjujejo, da je potrebno 

pridobiti ve~ argumentov, saj negativni 

vplivi tega presejanja, npr. vznemirjenje pri 

ènskah z la`no pozitivnimi testi in neèleni 

u~inki zdravljenja, {e niso dovolj preu~eni. 

Zato v nekaterih dràvah to presejanje {e ni 

dobilo strokovne podpore (20–27). 

êprav se je v nekaterih dràvah pojavnost 

sifilisa zmanj{ala, ostaja {e vedno svetovni javnozdravstveni 

problem z ve~ kot 12 milijoni 

odraslih primerov in ve~ kot pol milijona ogro- 

ènih nose~nic letno. V {tevilnih dràvah je 

poleg presejanja na druge nalezljive bolezni 

vzpostavljeno tudi presejanje na sifilis (28). 

Nara{~anje {tevila primerov sifilisa v Veliki 

Britaniji, med drugim tudi med ènskami 

v reproduktivni dobi, je navedlo na potrebo 

po oceni stanja in ustreznem ukrepanju glede 

varstva pred sifilisom v nose~nosti in neonatalnem 

obdobju. Za prepre~evanje kongenitalnega 

sifilisa bi bila optimalna zgodnja 

diagnostika s takoj{njim zdravljenjem in pravo~asno 

oceno tveganja za novorojen~ka (29). 

@al prenatalnega presejanja v mnogih 

nerazvitih dràvah ni. Z dobrimi programi 

presejanja in zdravljenja pa bi bil sifilis kot 

vertikalno prenosljiva nalezljiva bolezen lahko 

premagljiv (30). Pri nas je ob prvem pregledu 

v nose~nosti v posvetovalnici potrebno opraviti 

tudi serolo{ko testiranje na sifilis z metodo 

ELISA ali TPHA. 

PRESEJANJE NA DRUGE 

VERTIKALNO PRENOSLJIVE 

BOLEZNI 

Primer sistemati~nega presejanja nose~nic 

za ugotavljanje prisotnosti HBsAg z za{~ito 

novorojen~ka z imunoglobulinom in cepljenjem 

v primeru pozitivnega rezultata je 

pomemben korak k prepre~evanju te`ke bolezni. 

@al {e nimamo enako dobrih presejalnih 

testov za {tevilne druge prav tako nevarne 

oku`be. [e zlasti, ker se nekaterih oku`b ne 

da zaznati dovolj zgodaj, je zdravstvena vzgoja 

ènsk in nose~nic o mo`nostih za prepre~evanje 

oku`be v obliki letakov, plakatov, preko 

spletnih strani in forumov ter vsakokrat 

13


14 


v pogovoru ob prenatalnem svetovanju silno 

pomembna. 

Vsekakor pa ostaja potreba po uporabi 

hitrih diagnosti~nih postopkov nevarnih vertikalno 

prenosljivih oku`b (31). V Franciji so 

se ukvarjali z izzivom za uvedbo prenatalnega 

presejalnega testa na oku`bo s CMV in Parvo 

B19 ter ocenili, da presejanje lahko vzbudi 

skrb zaradi zaskrbljenosti star{ev, invazivnosti 

testiranja in prekinitev nose~nosti morebiti 

neokuènega ploda. V mnogih dràvah so 

se usmerili v raziskave varnega in u~inkovitega 

zdravljenja nose~nic in razvoja bolj{ih 

diagnosti~nih testov (32, 33). Trenutno se ocenjuje, 

da lahko presejanje na protitelesa proti 

CMV sproì ekonomske, psiholo{ke in eti~ne 

probleme. Potrebno je nadaljnje preu~evanje 

intrauterine oku`be s CMV, kar bo nenazadnje 

pomembno tudi za izbolj{anje rezultatov 

ultrazvo~ne preiskave kot tudi biolo{kih 

parametrov, merjenih v vzorcih fetalne krvi. 

Usmerjena laboratorijska diagnostika na osnovi 

klini~nih in laboratorijskih kazalcev je pri 

nose~nicah z ve~jim tveganjem za vertikalni 

prenos oku`b pomembna za ustrezno prognozo 

izida nose~nosti (34). Preu~uje se mo`nost 

prepre~evanja neonatalnega herpesa, 

povzro~enega z virusom herpes simpleks (HSV) 

s serolo{kim testiranjem in svetovanjem nose~nic. 

Moèn je dokaz HSV v genitalnih izlo~kih 

z veri`no reakcijo s polimerazo, vendar se 

{e ne uporablja v klini~ni praksi. Stro{kovna 

u~inkovitost tega testa pa bi bila ve~ja, ~e 

bi bilo mo`no enostavno dolo~iti nose~nice 

z visokim tveganjem za oku`bo. Zaenkrat bi 

usmerjeno testiranje na HSV lahko zgre{ilo 

velik dele` neonatalnega herpesa (35). 

NAÊLA PRESEJANJA IN 

JAVNOZDRAVSTVENI VIDIKI 

Cilj presejanja mora biti jasno opredeljen 

v smislu kon~nega zdravstvenega rezultata in 

dobrobiti. Za izvajanje presejanja je potrebno 

dolgoro~no zagotoviti stabilno financiranje 

in kadrovsko zmogljivost, zato morajo biti 

ti programi sprejeti s {irokim odobravanjem 

stroke in oblasti. Vsem udeleèncem presejalnega 

testa mora biti zagotovljena korektna 

informacija o rezultatih testa ~im prej je mogo- 

~e, da se lahko sprejmejo odlo~itve in se ob 

aktivnem sodelovanju nose~nice za~ne s potreb- 

nimi ukrepi, ki so v skladu z njenimi osebnimi 

vrednotami in pri~akovanji (36). 

Znani so javnozdravstveni vidiki presejanj, 

za katera je na voljo tehni~na podpora 

s protokoli in standardi. Od zdravnikov in drugih 

zdravstvenih delavcev in sodelavcev je 

odvisno, kako dobro sistem deluje in kako se 

zagotavlja in povezuje vse komponente presejanja. 

Med najbolj pomembnimi elementi 

glede dostopnosti in pravo~asnega za~etka 

presejanja pa je komunikacija in partnerstvo 

med izbranim ginekologom in nose~nico. 

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 

1968 postavila temeljna pravila za izvajanje 

presejalnih programov. Napredek v medicini 

prina{a vedno ve~je mo`nosti zgodnjega 

odkrivanja znanilcev bolezni. To nas postavlja 

pred odlo~itev, katere od teh mo`nosti bi 

uporabili, katere mo`nosti so usklajene z na{imi 

stali{~i in vrednotami, ter kolik{en dele` 

dru`benih zmogljivosti je {e smotrno porabiti 

za zgodnje odkritje bolezni v primerjavi 

s stro{kom in pri~akovano dobrobitjo (37). 

Potrebno je natan~no opredeliti ~as, ko se 

za dolo~eno populacijsko skupino izvede presejanje, 

da se lahko rezultate primerja z mednarodnimi 

ali nacionalnimi standardi. Ne 

glede na to, katera metoda je izbrana in kak- 

{ni so postopki komuniciranja in pridobivanja 

oseb za sodelovanje, mora biti na~rt presejanja 

na eti~no zadovoljivi ravni ter sprejemljiv 

za vklju~ene osebe in izvajalce presejanja. Le 

na ta na~in je mogo~e dose~i visoko udele`bo 

in dobro kakovost presejanja (38). 

Vsako presejanje vklju~uje tudi la`no 

pozitivne izvide, ki lahko privedejo do nepotrebnega 

zdravljenja ali drugih posegov ter 

nepotrebnega strahu in lahko vodijo v nezaupanje 

do zdravnikov. V izogib temu sodobna 

na~ela za uvajanje presejalnih programov 

zahtevajo, da nove metode pred uvedbo oceni 

neodvisna in nepristranska profesionalna 

skupina. V vsakem primeru pa velja splo{na 

zahteva, da morajo biti presejalni programi 

za populacijo ali posameznike sprejemljivi. 

Zasledovanje na~el za izbiro bolezni je tako 

zelo pomembno, da je pri uvajanju presejanja 

treba upo{tevati vsaj naslednje: bolezen 

je relativno pogosta in predstavlja resen javnozdravstveni 

problem; prognoza tveganja 

se z zgodnjim odkrivanjem izbolj{a; presejanje 

ne sme {kodovati posamezniku ali njegovi



druìni; na razpolago morajo biti diagnosti~ne 

in terapevtske zmogljivosti za vse osebe, 

pri katerih bi presejanje ugotovilo tveganje; 

stro{ki za presejanje, diagnostiko in zdravljenje 

morajo biti v razumnem ravnote`ju z drugimi 

zdravstvenimi potrebami prebivalstva. 

Pri izbiri presejalne metode oz. testa je 

potrebno upo{tevati naslednja merila: test 

mora biti sprejemljiv za uporabnike, izvajalce 

in pla~nike; testi morajo biti enostavno izvedljivi, 

ponovljivi in morajo ustrezati sociokulturnim 

in biometri~nim lastnostim prebivalstva; cena 

presejanja mora biti ni`ja od stro{kov zaradi 

neizvajanja presejanja; testi morajo biti zanesljivi 

in standardizirani in poznana mora biti 

ob~utljivost, specifi~nost ter napovedna vrednost 

testov. Z vidika prou~evanja epidemiolo{kega 

vzorca in etiolo{ke vloge dejavnika 

tveganja se daje prednost natan~nosti, da se 

dobi ~im manj la`no pozitivnih rezultatov. 

Bistven sestavni del vsakega dobro pripravljenega 

presejalnega programa je ekonomska 

analiza, ki temelji na oceni stro{kov 

in rezultatov postopkov in upo{teva ekonomske 

zmogljivosti kot tudi klini~ne in epidemiolo{ke 

vidike. Tako kot za vse preventivne 

programe velja tu pravilo, da se mora finan~ni 

vloèk opravi~iti v izbolj{anem zdravstvenem 

stanju ciljne populacije. 

Presejalne programe mora vselej podpirati 

ustrezen sistem pretoka informacij in 

podatkov (39). Zelo pomembno je, kako hitro 

pride informacija o rezultatih testov. Potrebno 

bi bilo razviti standarde za pretok informacij 

do zdravstvenih delavcev, zadolènih za 

zdravstveno varstvo (40). Planske in izvedbene 

aktivnosti mora podpirati kakovosten 

informacijski sistem, ki vklju~uje zapisovanje, 

poro~anje, spremljanje in vrednotenje ob 

zagotavljanju varovanja osebnih podatkov. 

ZAKLJUÊK 

Presejalni programi za prepre~evanje vertikalnega 

prenosa oku`b v nose~nosti nedvomno 

pomenijo veliko nacionalno dobrobit. Pomembno 

pa je zagotoviti nenehno ocenjevanje kakovosti 

v vseh pogledih in spremljati delovanje 

sistema, da se oceni uspe{nost in zagotovi 

izbolj{anje ter morebitne spremembe. V oceno 

presejalnega programa morajo biti vklju- 

~ene eti~ne in psiholo{ke posledice kot tudi 

posledice la`no pozitivnih in la`no negativnih 

rezultatov testa. Stalno je treba preverjati 

osnovna izhodi{~a za eti~ne, pravne in 

socialne vplive in zagotoviti vklju~itev raznovrstnih 

skupin v odlo~anje o presejalnih 

testih. Oblikovati je treba pravno podlago glede 

varovanja zasebnosti, privolitve in raziskovalne 

etike. Prihodnja poglobljena preu~evanja 

in razprave bodo podale usmeritve na podro~ju 

prenatalnega varstva in za izbolj{anje razumevanja 

potreb po presejanju ciljnih skupin 

prebivalstva ter standarde za programe, ki 

bodo rezultat soo~enja in soglasja medicine, 

etike in prava. 

LITERATURA 

1. Gilbert GL. Infections in pregnant women. Med J Aust 2002; 176: 229–36. 

2. Mateo JR, Sever JL. Perinatally acquired infections and screening. Curr Opin Obstet Gynecol 1990; 5: 662–7. 

3. Council of Europe. Recommendation on screening as a tool of preventive medicine. Strasbourg 1994; R94 11. 

4. Gevers S. Population screening: The role of the Law. European Journal of Health Law 1998; 5: 7–18. 

5. Zakon o nalezljivih boleznih. Dostopno na internetu: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=199569&dhid=37526, 

05. 11. 2005. 

6. Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Dostopno na internetu: http:// 

www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urld=199819&dhid=20465, 05.11.2005. 

7. Euler GL, Wooten KG, Baughman AL, Williams WW. Hepatitis B surface antigen prevalence among pregnant 

women in urban areas: implications for testing, reporting, and preventing perinatal transmission. Pediatrics 2003; 

111: 1192–7. 

8. Papaevangelou V, Hadjichristodoulou C, Cassimos D, Theodoridou M. Adherence to the screening program for 

HBV infection in pregnant women delivering in Greece. BMC Infect Dis 2006; 6: 84. 

9. Desposito F, Lloyd-Puryear MA, Tonniges TF, Rhein F, Mann M. Survey of pediatrician practices in retrieving 

statewide authorized newborn screening results. Pediatrics 2001; 108: 22. 

10. Okun NB, Larke RP, Waters JR, Joffres MR. Success of a program of routine prenatal screening for hepatitis B 

surface antigen: the first 2 years. CMAJ 1990; 143: 1317–21. 

11. Stroffolini T, Bianco E, Szklo A, et al. Factors affecting the compliance of the antenatal hepatitis B screening 

programme in Italy. Vaccine. 2003; 21: 1246–9. 

15


16 


12. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse. Dostopno na internetu: http://www.uradni-list.si/ 

13. Logar J, Petrovec M, Novak - Antolic Z, Premru - Srsen T, Cizman M, Arnez M, Kraut A. Prevention of congenital 

toxoplasmosis in Slovenia by serological screening of pregnant women. Scand J Infect Dis 2002; 34: 201–4. 

14. Koskiniemi M, Lappalainen M, Koskela P, et al. The program for antenatal screening of toxoplasmosis in Finland: 

a prospective cohort study. Scand J Infect Dis Suppl 1992; 84: 70–4. 

15. Logar J, Novak - Antolic Z, Zore A, Cerar V, Likar M. Incidence of congenital toxoplasmosis in the Republic of 

Slovenia. Scand J Infect Dis 1992; 24: 105–8. 

16. Aspock H, Pollak A. Prevention of prenatal toxoplasmosis by serological screening of pregnant women in Austria. 

Scand J Infect Dis Suppl 1992; 84: 32–7. 

17. Logar J, Novak - Antolic Z, Zore A. Serological screening for toxoplasmosis in pregnancy in Slovenia. Scand J Infect 

Dis 1995; 27: 163–4. 

18. Cook AJC, Gilbert RE, Buffolano W, et al. Sources of toxoplasma infection in pregnant women: European multicentre 

case-control study. BMJ 2000; 321: 142–7. 

19. Kraut A, Stirn - Kranjc B, Vidovi~ - Valentin~i~ N. O~esna toksoplazmoza. Zdrav Vest 2002; 71: Supl. II: 87–90 

20. Coradello H, Thalhammer O. Toxoplasmosis screening of pregnant patients in Austria. Z Geburtshilfe Perinatol 

1984; 188: 197–200. 

21. Sfameni SF, Skurrie IJ, Gilbert GL. Antenatal screening for congenital infection with rubella, cytomegalovirus 

and toxoplasma. Aust N Z J Obstet Gynaecol 1986; 26: 257–60. 

22. Yousif AA, Wallace MR, Baig BH, Rajab K. Prenatal serologic screening in Bahrain. Scand J Infect Dis 1991; 23: 781–3. 

23. Hunter K, Stagno S, Capps E, Smith RJ. Prenatal screening of pregnant women for infections caused by cytomegalovirus, 

Epstein-Barr virus, herpesvirus, rubella, and Toxoplasma gondii. Am J Obstet Gynecol 1983; 145: 269–73. 

24. Jones JL, Ogunmodede F, Scheftel J, et al. Toxoplasmosis-related knowledge and practices among pregnant women 

in the United States. Infect Dis Obstet Gynecol 2003; 11: 139–45. 

25. Morris A, Croxson M. Serological evidence of Toxoplasma gondii infection among pregnant women in Auckland 

N Z Med J 2004; 117: U770. 

26. Foulon W. Congenital toxoplasmosis: is screening desirable? Scand J Infect Dis 1992; 84: 11–7. 

27. Eskild A, Oxman A, Magnus P, Bjorndal A, Bakketeig LS. Screening for toxoplasmosis in pregnancy: what is the 

evidence of reducing a health problem? J Med Screen 1996; 3: 188–94. 

28. Jessop AB, Watson B, Mazar R, Andrel J. Assessment of screening, treatment, and prevention of perinatal infections 

in the Philadelphia birth cohort. Am J Med Qual. 2005; 20: 253–61. 

29. Doroshenko A, Sherrard J, Pollard AJ. Syphilis in pregnancy and the neonatal period. Int J STD AIDS 2006; 

17: 221–7. 

30. Woods CR. Syphilis in children: congenital and acquired. Semin Pediatr Infect Dis 2005; 16: 245–57. 

31. Hedrick J. The effects of human parvovirus B19 and cytomegalovirus during pregnancy. J Perinat Neonatal Nurs 

1996; 10: 30–9. 

32. Audibert F. Routine cytomegalovirus screening during pregnancy: is it worthwhile?. J Gynecol Obstet Biol Reprod 

(Paris) 2003; 32 (1 Suppl): 50–5. 

33. Grangeot-Keros L, Simon B, Audibert F, Vial M. Should we routinely screen for cytomegalovirus antibody during 

pregnancy? Intervirology 1998; 41: 158–62. 

34. Chow SS, Craig ME, Jacques CF, et al. Correlates of placental infection with cytomegalovirus, parvovirus B19 

or human herpes virus 7. J Med Virol 2006; 78: 747–56. 

35. Mark KE, Kim HN, Wald A, Gardella C, Reed SD. Targeted prenatal herpes simplex virus testing: can we identify 

women at risk of transmission to the neonate? Am J Obstet Gynecol 2006; 194: 408–14. 

36. Carroll JC, Brown JB, Reid AJ, Pugh P. Women's experience of maternal serum screening. Can Fam Physician 2000; 

46: 614–20. 

37. Premik M. Vrednotenje presejalnih programov. Zdrav Var 1998; 37: 442–6. 

38. Therrell BL Jr. Ethical, legal and social issues in newborn screening in the United States. Southeast Asian J Trop 

Med Public Health 2003; 34 Suppl 3: 52–8. 

39. Council of Europe. Recommendation on screening as a tool of preventive medicine. Strasbourg 1994; R (94) 11. 

40. Statham H, Solomou W, Green JM. Communication of prenatal screening and diagnosis results to primary-care 

health professionals. Public Health 2003; 117: 48–57.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 17–20 

IZVLEÊK 

Jernej Logar 1 , Tja{a @ohar - ^retnik 2 , Alenka [torman 3 , Tanja Premru - Sr{en 4 , @iva 

Novak - Antoli~ 5 , Maja Arne` 6 , Aleksandra Kraut 7 , Branka Stirn – Kranjc 8 

Presejalno testiranje na oku`bo 

s Toxoplasma gondii v nose~nosti 

Screening for Toxoplasma gondii Infection in Pregnancy 

KLJU^NE BESEDE: presejalno testiranje, oku`ba s parazitom Toxoplasma gondii, nose~nost 

Toksoplazmoza, predvsem kongenitalna, ki jo povzro~i oku`ba nose~nice s parazitom 

Toxoplasma gondii, lahko plod nose~nice hudo po{koduje ali pa povzro~i celo njegovo smrt. 

Kongenitalno toksoplazmozo lahko prepre~imo s seznanjanjem nose~nic, kako se tej oku`bi 

lahko izognejo, in/ali s presejalnim testiranjem nose~nic na sveò oku`bo s toksoplazmami. 

Na podlagi na{ih ugotovitev o nevarnosti in pogostnosti kongenitalne toksoplazmoze v Sloveniji, 

je bilo obvezno presejalno testiranje nose~nic na toksoplazmozo uvedeno leta 1995. 

Na In{titutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in v sedmih 

mikrobiolo{kih laboratorijih obmo~nih zavodov za zdravstveno varstvo (Koper, Nova Gorica, 

Kranj, Novo mesto, Celje, Maribor, Murska Sobota) testiramo na toksoplazmozo serume 

potencialno ogroènih nose~nic trikrat v nose~nosti. Nose~nice s potrjeno prvo toksoplazemsko 

oku`bo v nose~nosti zdravimo in sledimo na Ginekolo{ki kliniki v Ljubljani. Serolo{ko 

IgM in/ali IgA pozitivne novorojen~ke zdravimo in klini~no sledimo na Infekcijski in O~esni 

kliniki v Ljubljani. Od leta 1995 do konca leta 2005 se nobeni nose~nici, ki je bila pravo~asno 

in sistemati~no pregledana ter zdravljena, ni rodil otrok, po{kodovan zaradi toksoplazmoze. 

Da kongenitalne toksoplazmoze ne spregledamo, je zelo priporo~ljivo pravo~asno in sistemati~no 

serolo{ko testiranje, vsaj trikrat v nose~nosti, in dolgo klini~no spremljanje novorojen~kov 

oz. otrok, okuènih s toksoplazmami. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: Screening, Toxoplasma gondii infection, pregnancy 

Toxoplasmosis, especially its congenital form caused by parasite Toxoplasma gondii, may cause 

in women who acquire Toxoplasma infection in pregnancy severe lesions in the fetus or even 

death of the fetus. Congenital toxoplasmosis can be prevented by informing women how to 

1 Prof. dr. Jernej Logar, dipl. biol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 4, 

1105 Ljubljana. 

2 Asist. mag. Tja{a @ohar - ^retnik, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Gregor~i~eva 5, 3000 Celje. 

3 Alenka [torman, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Celje, 3000 Celje. 

4 Asist. dr. Tanja Premru - Sr{en, dr. med., Ginekolo{ka klinika, Klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 7, 


5 Prof. dr. @iva Novak - Antoli~, dr. med., Ginekolo{ka klinika, Klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 7, 


6 Doc. dr. Maja Arne`, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Japljeva 2, 1000 Ljubljana. 

7 Prim. mag. Aleksandra Kraut, dr. med., O~esna klinika, Klini~ni center, Zalo{ka c. 29/a, 1000 Ljubljana. 

8 Prof. dr. Branka Stirn - Kranjc, dr. med., O~esna klinika, Klini~ni center, Zalo{ka c. 29/a, 1000 Ljubljana. 

17


18 

J. LOGAR, T. @OHAR - ^RETNIK, A. [TORMAN, T. PREMRU - SR[EN, @. NOVAK - ANTOLI^, M. ARNE@, … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

avoid infection during pregnancy and/or by routine serological screening of pregnant women 

for a recent Toxoplasma infection. In accordance with our previous results stressing the risk of 

congenital toxoplasmosis in Slovenia, compulsory screening of pregnant women for Toxoplasma 

infection was introduced in 1995. The current policy of the Institute of Microbiology and 

Immunology, Medical Faculty Ljubljana and 7 regional laboratories (Koper, Nova Gorica, Kranj, 

Novo mesto, Celje, Maribor, Murska Sobota) of Institute Public Health in Slovenia is to screen 

the sera of susceptible pregnant women for primary Toxoplasma infection by serological tests 

three times in pregnancy. Pregnant women with confirmed primary T. gondii infection are 

administered therapy and followed up at the Department of Gynaecology and Obstetrics, 

University Medical Centre. Serologically IgG and/or IgA positive newborns are treated and followed 

up at the Department of Infectious Disease and Febrile Illnesses and at the Department 

of Ophthalmology, University Medical Centre Ljubljana. In the period 1995–2005, to primary 

Toxoplasma infected women who were screened and treated in time, no child affected by 

Toxoplasma has been born. Timely sistematical testing, performed repeatedly at least 3 times 

during pregnancy and clinically long-term monitoring of Toxoplasma infected children is strongly 

recommended if congenital toxoplasmosis is not to be missed. 

UVOD 

Toksoplazmoza, ki jo povzro~a praìval Toxoplasma 

gondii, je ena izmed najbolj pogostih 

parazitskih oku`b ~loveka. ^lovek se navadno 

okuì z zauìtjem mesa, ki je okuèno s tkivnimi 

cistami te praìvali, in s hrano ali vodo, 

onesnaèno z ma~jimi iztrebki, ki vsebujejo 

oociste T. gondii. Do oku`be ~loveka lahko 

pride pred rojstvom ali po rojstvu. Zdravju 

nevarna je predvsem oku`ba pred rojstvom, 

t. i. kongenitalna toksoplazmoza. Do kongenitalne 

toksoplazmoze pride, ~e se nose~nica 

prvi~ okuì s toksoplazmami in le-te 

po krvnem obtoku doseèjo in okuìjo plod. 

Toksoplazme povzro~ajo po{kodbe predvsem 

na o~eh in mo`ganih ploda. Kongenitalno 

toksoplazmozo lahko prepre~imo s seznanjanjem 

nose~nic o na~inih oku`be s parazitom, 

o na~inih varovanja pred oku`bo (t. i. primarno 

prepre~evanje), s presejalnim testiranjem 

nose~nic na toksoplazmozo (t. i. sekundarno 

prepre~evanje) ter zdravljenjem tistih nose~nic, 

pri katerih odkrijemo prvo oku`bo s T. gondii 

(1, 2). Na podlagi rezultatov na{ih prej{njih 

raziskav o pogostnosti kongenitalne toksoplazmoze 

(pribl. 3/1000 rojenih otrok) v Sloveniji 

je bilo obvezno serolo{ko pregledovanje 

nose~nic na kongenitalno toksoplazmozo uvedeno 

konec leta 1995. Prispevek prikazuje 

u~inek presejalnega testiranja nose~nic na toksoplazmozo 

od leta 1995 do 2000 in do konca 

leta 2005 (3–6). 

PRESEJALNO TESTIRANJE 

NOSE^NIC NA 

TOKSOPLAZMOZO 

Ker je oku`ba s toksoplazmami pri nose~nici 

najve~krat neopazna in ker je tudi ve~ina klini~nih 

znamenj pri novorojen~kih neopaznih, 

se problem prirojene toksoplazmoze lahko 

uspe{no re{i s seznanjanjem nose~nic o parazitu 

Toxoplasma gondii (o na~inih oku`be in 

prepre~evanju oku`be), s serolo{kim ugotavljanjem 

prve toksoplazemske oku`be v nose~nosti 

in zdravljenjem le-te. Serume nose~nic 

v prvem trimese~ju nose~nosti (najkasneje 

v 8.–12. tednu nose~nosti) na In{titutu za 

mikrobiologijo in imunologijo Medicinske 

fakultete v Ljubljani in v sedmih mikrobiolo{kih 

laboratorijih v Sloveniji pregledujemo 

s serolo{kimi testi isto~asno na prisotnost IgG 

in IgM protiteles proti T. gondii. ê pri prvem 

pregledu ugotovimo samo IgG protitelesa brez 

IgM protiteles, to pomeni, da se je nose~nica 

s paraziti okuìla è pred enim letom ali {e 

prej. Ta rezultat kaè na staro, za nose~nost 

oz. plod nenevarno oku`bo. Nose~nica, ki je 

v prvem trimese~ju negativna na IgG in IgM 

protitelesa, se lahko med nadaljnjo nose~nostjo 

prvi~ okuì in je torej potencialno ogroèna. 

Zato tako nose~nico ponovno serolo{ko 

pregledamo v drugem trimese~ju (v 20.–24. tednu) 

in v tretjem trimese~ju (v 24.–36. tednu) 

nose~nosti, da odkrijemo morebitno prvo oku`bo 

(oz. t. i. serokonverzijo) v nose~nosti.



Po oku`bi so IgM protitelesa zaznavna oz. 

se pojavijo po okoli 5 dneh, doseèjo svoj vrh 

po okoli 1 mesecu in nato padejo ter izginejo 

po nekaj mesecih (v nizkih vrednostih so 

IgM protitelesa navadno prisotna 6 mesecev, 

lahko pa tudi do dve leti ali celo ve~). ê pri 

serolo{kem pregledu poleg IgG ugotovimo 

tudi IgM protitelesa, le-ta kaèjo na mo`no 

primarno sveò oku`bo ali pa na ve~ tednov 

ali mesecev staro oku`bo. Da potrdimo ali ovr- 

èmo sveò oku`bo, tak serum testiramo {e 

s Toxo-IgG testom avidnosti. Vrednosti Toxo-IgG 

testa avidnosti, manj{e od 15 %, kaèjo na 

sveò oku`bo (do katere je verjetno pri{lo 

v zadnjih treh mesecih), vrednosti od 15 do 

25 % kaèjo na oku`bo, do katere je pri{lo 

v zadnjih 6 mesecih, vrednosti, ve~je od 25 %, 

pa izklju~ujejo oku`bo v zadnji treh mesecih 

oz. kaèjo na oku`bo, do katere je pri{lo pred 

ve~ meseci. Ker je znano, da so lahko pri 

okuèni osebi nizke vrednosti testa avidnosti 

prisotne tudi leto dni ali ve~, s tem testom 

zato ne moremo vedno ugotoviti oz. potrditi, 

ali gre za sveò oku`bo v nose~nosti ali za 

oku`bo pred zanositvijo. Menijo, da lahko tudi 

zdravljenje vpliva na pravilen rezultat testa 

avidnosti (7, 8). Da pri akutno s toksoplazmami 

okuèni nose~nici ugotovimo, ali so 

paraziti pre{li preko placente na plod, z veri`no 

reakcijo s polimerazo pregledamo amnijsko 

teko~ino. S toksoplazmami prvi~ okuène 

nose~nice na Ginekolo{ki kliniki v Ljubljani 

v prvem trimese~ju zdravimo s spiramicinom, 

kasneje v nose~nosti pa s pirimetamin/sulfadiazinom 

in folno kislino. 

Ob rojstvu otroka akutno okuène matere 

je potreben pregled posteljice (inokulacija 

mi{i, veri`na reakcija s polimerazo) ter serolo{ki 

in klini~ni pregled oz. sledenje novorojen~ka; 

klini~ne preglede opravljamo na Kliniki za 

infekcijske bolezni in vro~inska stanja in O~esni 

kliniki Klini~nega centra v Ljubljani. 

Ker IgM in IgA protitelesa ne prehajajo 

skozi posteljico, nam ti pozitivni serolo{ki testi 

ploda ali novorojen~ka kaèjo na prenatalno 

oku`bo. Deset dni po rojstvu svetujemo 

ponoven pregled novorojen~kove krvi, da 

ugotovimo, ~e pri prvem pregledu ni {lo morda 

za kontaminacijo novorojen~kove krvi 

z materino krvjo. Ko so raziskovalci ugotovili, 

da so IgA protitelesa pri serolo{kih preiskavah 

okuènih plodov ali novorojen~kov, starih 

manj kot dva meseca, bolj pogosta (v okoli 

95%) kot IgM protitelesa (v okoli 50%), je IgA 

test v kombinaciji z IgM testom postal zelo 

pomemben za ugotavljanje kongenitalne toksoplazmoze. 

Pri okuènih novorojen~kih so 

tudi nasprotno kot pri odraslih ugotovili, da 

IgA protitelesa vztrajajo oz. so prisotna dalj 

~asa kot IgM protitelesa. Novorojen~ke brez 

IgM in/ali IgA protiteles in IgG v upadanju 

ni potrebno ne zdraviti in ne nadaljnje kontrolirati. 

Novorojen~ke z zanesljivo oku`bo 

(z IgM in/ali IgA protitelesi) in z verjetno 

oku`bo (brez IgM in/ali IgA protiteles in visokimi 

vrednostmi IgG protiteles) pa je potrebno 

zdraviti in klini~no ter serolo{ko pregledovati 

enkrat mese~no do 12. meseca starosti, 

v starosti 18 mesecev in nato enkrat letno do 

otrokovega 15. leta starosti (9–11). 

REZULTATI TESTIRANJA 

NOSE^NIC NA 

TOKSOPLAZMOZO 

V SLOVENIJI 

Na In{titutu za mikrobiologijo in imunologijo 

Medicinske fakultete v Ljubljani smo od 

leta 2000 do konca leta 2005 pri povpre~no 

6000 serolo{ko pregledanih nose~nicah na 

leto odkrili od 35 do 57 nose~nic z akutno toksoplazmozo 

(z nizko avidnostjo, < 15 %). Med 

35 do 57 nose~nicami pa smo vsako leto odkrili 

okoli 6 nose~nic s serokonverzijo, t. j. takih 

z o~itno primarno oku`bo v nose~nosti. V {tevilu 

serumov akutno okuènih nose~nic oz. 

serumov s serokonverzijo so vklju~eni tudi 

serumi nose~nic, ki so nam jih v potrditev 

poslali iz mikrobiolo{kih laboratorijev obmo~nih 

zavodov za zdravstveno varstvo v Sloveniji. 

Okuènim in zdravljenim nose~nicam so 

se v tem obdobju na leto rodili povpre~no 

4 okuèni otroci, pri katerih smo dokazali IgA 

in/ali IgM protitelesa. 

Od leta 1995, ko je bilo presejalno testiranje 

na toksoplazmozo uvedeno, pa do konca 

leta 2005, se nose~nicam, ki so bile v nose~nosti 

dosledno testirane in zdravljene, ni rodil 

noben otrok, po{kodovan zaradi kongenitalne 

toksoplazmoze. Dve nose~nici iz leta 1995 

in 1996, ki v nose~nosti nista bili serolo{ko 

pregledani na toksoplazmozo in zdravljeni, sta 

rodili otroka s hudimi mo`ganskimi in o~esnimi 

po{kodbami (12). 

19


20 

J. LOGAR, T. @OHAR - ^RETNIK, A. [TORMAN, T. PREMRU - SR[EN, @. NOVAK - ANTOLI^, M. ARNE@, … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

RAZPRAVA IN SKLEP 

Da pravo~asno odkrijemo in zdravimo prvo 

toksoplazemsko oku`bo v nose~nosti, je nose~nico, 

ki je v prvem trimese~ju na toksoplazmozo 

negativna, potrebno najmanj {e dvakrat 

serolo{ko pregledati; t. j. v drugem in tretjem 

trimese~ju. O smiselnosti in u~inkovitosti 

presejalnega testiranja in o zdravljenju 

toksoplazmoze v nose~nosti so mnenja deljena. 

Nekateri raziskovalci ocenjujejo, da se 

zdravljenim okuènim nose~nicam ne rodi ni~ 

manj otrok s kongenitalno toksoplazmozo kot 

nezdravljenim nose~nicam. Dosedanje raziskave 

so obravnavale malo{tevilne okuène 

nezdravljene nose~nice (ve~ina okuèna v tretjem 

trimese~ju nose~nosti) in njihove novorojen~ke, 

tako da se na podlagi le-teh ne da 

ugotoviti, do kak{nega {tevila in do kako 

hudih po{kodb lahko vodi prva nezdravljena 

toksoplazemska oku`ba v nose~nosti (13–15). 

Za ugotovitev uspe{nega ali neuspe{nega 

LITERATURA 

zdravljenja nose~nic na toksoplazmozo bi bila 

poleg zdravljene skupine nose~nic potrebna 

ve~ja naklju~no izbrana kontrolna skupina 

s T. gondii okuènih nose~nic, ki je ne bi zdravili, 

kar pa bi bilo seveda neeti~no. 

Ker se od vsega za~etka, ko je bilo pri nas 

uvedeno presejalno testiranje na toksoplazmozo, 

nose~nicam, ki so bile dosledno testirane 

in zdravljene, ni rodil noben otrok, po{kodovan 

zaradi kongenitalne toksoplazmoze, 

ocenjujemo, da je presejalno testiranje na 

toksoplazmozo v Sloveniji uspe{no in opravi~ljivo. 

Da pa bi dobili popolno informacijo 

o u~inkovitosti presejalnega testiranja in zdravljenja 

kongenitalne toksoplazmoze, pa tako 

kot tudi nekateri drugi raziskovalci menimo, 

da bi bilo potrebno okuène otroke prvi~ inficiranih 

in zdravljenih mater (zaradi mo`ne 

asimptomatske oz. subklini~ne toksoplazmoze, 

ki se lahko razvije v hudo bolezen {ele 

kasneje v ìvljenju) serolo{ko in klini~no spremljati 

ve~ let, tudi do 20 let (9, 16, 17). 

1. Cook AJC, Gilbert RE, Buffolano W, et al. Sources of toxoplasma infection in pregnant women: European multicentre 

case-control study. European Research Network on Congenital Toxoplasmosis. BMJ 2000; 321: 142–7. 

2. Tenter AM, Heckeroth AR, Weiss LM. Toxoplasma gondii: from animals to humans. Int J Parasitol 2000; 30: 1217–58. 

3. Uradni list RS. Zakon o nalezljivih boleznih 1995; 69: 5291–300. 

4. Logar J, Novak - Antoli~ @, Zore A, et al. Incidence of congenital toxoplasmosis in the Republic of Slovenia. Scand J 

Infect Dis 1992; 24: 105–8. 

5. Novak - Antoli~ @, Logar J, Zore A, et al. Presejanje nose~nic na toksoplazmozo v Sloveniji. V: Bregant L ur. Nebakterijske 

oku`be v perinatologiji, zbornik referatov zdruènja za perinatalno medicino SZD, Ljubljana 1998; 130–43. 

6. Logar J, Petrovec M, Novak - Antoli~ @, et al. Prevention of congenital toxoplasmosis in Slovenia by serological 

screening of pregnant women. Scand J Infect Dis 2002; 34: 201–4. 

7. Logar J, Novak - Antoli~ @, Zore A. Specific IgG avidity – a supplementary assay in serological screening for toxoplasmosis 

in pregnancy. J Infect 1999; 38: 61–3. 

8. Sensini A. Toxoplasma gondii infection in pregnancy: opportunities and pitfalls of serology diagnosis. Clin Microbiol 

Infect 2006; 12: 504–12. 

9. Arne` M, î`man M, Planinec K, et al. Kongenitalna toksoplazmoza – kasnej{e spremljanje otrok. V: Bregant L ur. 

Nebakterijske oku`be v perinatologiji, zbornik referatov zdruènja za perinatalno medicino SZD, Ljubljana 1998; 

150–5. 

10. Kraut A, Stirn - Kranjc B, Vidovi~ - Valentin~i~ N. O~esna toksoplazmoza. Zdrav Vestn 2002; 71 (Suppl 2): 87–90. 

11. McLeod R, Boyer K, Karrison T, et al. Outcome of treatment for congenital toxoplasmosis 1981–2004: The national 

collaborative Chicago-based, congenital toxoplasmosis study. Clin Infect Dis 2006; 42: 1383–94. 

12. Mal M, Tonin T. Prirojena toksoplazmoza – postopki ob porodu in prikaz dveh primerov. V: Bregant L ur. Nebakterijske 

oku`be v perinatologiji, zbornik referatov zdruènja za perinatalno medicino SZD, Ljubljana 1998; 147–9. 

13. Rorman E, Zamir CS, Rilkis I, et al. Congenital toxoplasmosis-prenatal aspects of Toxoplasma gondii infection. 

Reprod Toxicol 2006; 21: 458–72 

14. Gilbert RE, Gras L, Wallon M, et al. Effect of prenatal treatment on mother to child transmission of Toxoplasma 

gondii: retrospective cohort study of 554 mother-child pairs in Lyon, France. Int J Epidemiol 2001; 30: 1303–8. 

15. Kim K. Time to screen for congenital toxoplasmosis? Clin Infect Dis 2006; 42: 1395–7. 

16. Wilson CB, Remington JS, Stagno S, et al. Development of adverse sequelae in children born with subclinical 

congenital Toxoplasma infection. Pediatrics 1980; 66: 767–74. 

17. Koppe JG, Loewe-Sieger DH, de Roever-Bonnet H. Results of 20-year follow-up of congenital toxoplasmosis. Lancet 

1986; 1: 254–6.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 21–23 

Katja Seme 1 , Kristina Fujs Komlo{ 2 , Mario Poljak 3 

Presejalno testiranje na oku`bo z virusom 

hepatitisa B v nose~nosti 

IZVLEÊK 

Screening of Pregnant Women for Hepatitis B Virus Infection 

KLJU^NE BESEDE: virusi hepatitisa B, HBV, vertikalni prenos, nose~nost, presejalno testiranje 

Virus hepatitisa B (HBV) je najpogostej{i in najpomembnej{i povzro~itelj virusnega hepatitisa 

pri novorojencih. Do oku`be najpogosteje pride med porodom in le redko è med 

nose~nostjo. Pri otrocih, rojenih HBsAg pozitivnim materam, lahko s kombinacijo aktivne in 

pasivne za{~ite takoj po porodu u~inkovito zmanj{amo pojavnost perinatalne oku`be oz. kroni~nega 

hepatitisa. Da bi zanesljivo ugotovili, kateri novorojenci so ogroèni, in jih pravo~asno 

ustrezno za{~itili pred oku`bo s HBV, je potrebno presejalno testirati nose~nice na prisotnost 

HBsAg. Strategije presejalnega testiranja nose~nic na HBsAg se med dràvami razlikujejo. 

Tako je v nekaterih dràvah vklju~no s Slovenijo presejalno testiranje vseh nose~nic v zadnjem 

trimese~ju nose~nosti zakonsko obvezno, v drugih dràvah je presejalno testiranje samo 

priporo~eno, predvsem v dràvah z nizko prevalenco oku`be s HBV pa je presejalno testiranje 

selektivno, kar pomeni, da ga priporo~ajo samo ènskam z velikim tveganjem oku`be s HBV. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: hepatitis B virus, HBV, vertical transmission, pregnancy, screening 

Hepatitis B virus (HBV) is the most prevalent and important cause of viral hepatitis in neonates. 

Mother-to-child transmission of HBV occurs mainly at the time of delivery and only occasionally 

in utero. Combined active and passive immunization of newborns born to HBsAg 

positive mothers can prevent infection in children. To detect newborns that are at risk of infection 

and introduce their proper protection all pregnant women should be screened for HBsAg. 

Strategies of antenatal HBsAg screening differ among countries. Thus, in some countries antenatal 

HBsAg screening for pregnant women is compulsory, in other countries screening of 

all pregnant women is only recommended but is not compulsory, and in countries with low 

prevalence of HBV infection the screening is selective and is offered only to women considered 

at risk of infection. 

1 Doc. dr. Katja Seme, dr. med., spec. klin. mikrobiologije, In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska 

fakulteta, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 

2 Kristina Fujs Komlo{, univ. dipl. mikrobiol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, 

Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 

3 Prof. dr. Mario Poljak, dr. med., spec. klin. mikrobiologije, In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska 


21


22 

K. SEME, K. FUJS KOMLO[, M. POLJAK PRESEJALNO TESTIRANJE NA OKU@BO … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Virus hepatitisa B (HBV) je najpogostej{i in 

najpomembnej{i povzro~itelj virusnega hepatitisa 

pri novorojencih. Do oku`be najpogosteje 

pride med porodom in le redko è med nose~nostjo 

(1). Tveganje za perinatalni prenos 

HBV pri otrocih, rojenih HBsAg pozitivnim 

materam, ki imajo v krvi prisoten tudi HBeAg, 

je 70–90%. Pri veliki ve~ini teh otrok (pribl. 95%) 

se razvije kroni~ni hepatitis B. Tveganje za 

perinatalni prenos HBV pri otrocih, rojenih 

HBeAg negativnim materam, je 10–40%. Med 

temi otroci jih 40–70 % razvije kroni~ni hepatitis 

B. ê se otrok HBsAg pozitivne matere 

ne okuì ob porodu, zanj ostaja veliko tveganje 

oku`be v zgodnjem otro{tvu (1, 2). Mo`nost 

prenosa oku`be na otroka pri nose~nicah 

z akutnim hepatitisom B v zadnjem trimese~ju 

nose~nosti oz. kmalu po porodu je vi{ja 

(76 %) kot pri oku`bi nose~nice v prvih dveh 

trimese~jih nose~nosti (10 %) (3). 

Pri otrocih, rojenih HBsAg pozitivnim 

materam, lahko s kombinacijo aktivne in pasivne 

za{~ite v 12 urah po porodu u~inkovito 

(v do 90 %) zmanj{amo pojavnost perinatalne 

oku`be oz. kroni~nega hepatitisa (4–6). Da 

bi zanesljivo ugotovili, kateri novorojenci so 

ogroèni, in jih pravo~asno ustrezno za{~itili 

pred oku`bo s HBV, je potrebno presejalno 

testirati nose~nice na prisotnost HBsAg. 

V presejalnem testiranju nose~nic na oku`bo 

s HBV dolo~amo prisotnost HBsAg, ki je 

v krvi prisoten tako pri kroni~nem kot akutnem 

hepatitisu B. Rezultate presejalnega testiranja 

na prisotnost HBsAg je v vseh reaktivnih 

vzorcih potrebno obvezno potrditi z nevtralizacijskim 

potrditvenim testom (7). 

Po priporo~ilih ameri{kega centra za nadzor 

bolezni (Centre for Disease Control, CDC) 

se za prepre~evanje obporodnih oku`b s HBV 

sistemati~no testira vse nose~nice na prisotnost 

HBsAg v zgodnjem prenatalnem obdobju v vsaki 

nose~nosti, tudi ~e je ènska è bila cepljena 

ali testirana na prisotnost HBsAg (8). Pri ènskah, 

ki niso bile testirane prenatalno, pri 

ènskah z visokim tveganjem za oku`bo s HBV 

(intravenske uìvalke prepovedanih drog; ve~ 

kot en spolni partner v zadnjih 6 mesecih; 

HBsAg pozitiven partner; ènske, ki so bile ali 

so zdravljene zaradi spolno prenosljive bolezni; 

nekdanje intravenske uìvalke prepovedanih 

drog) in pri ènskah s klini~no izraènim 

hepatitisom se prisotnost HBsAg dolo~a tik 

pred porodom. Za zagotavljanje pravo~asne 

poporodne za{~ite novorojenca pred oku`bo 

s HBV je potrebno voditi register HBsAg pozitivnih 

nose~nic oz. ènsk v rodni dobi (8). 

Strategije presejalnega testiranja nose~nic 

na HBsAg se med dràvami razlikujejo. 

Tako je v nekaterih dràvah (20 zveznih dràv 

ZDA, Italija) vklju~no s Slovenijo presejalno 

testiranje vseh nose~nic v zadnjem trimese~ju 

nose~nosti zakonsko dolo~eno oz. obvezno 

(9–12). V nekaterih drugih dràvah (npr. 

Francija, Gr~ija, Kanada, Avstralija, Japonska) 

je presejalno testiranje nose~nic na HBsAg 

samo priporo~eno, ne pa zakonsko obvezno. 

Predvsem v dràvah z nizko prevalenco oku`be 

s HBV (npr. Danska in [vedska) je presejalno 

testiranje selektivno, kar pomeni, da ga 

priporo~ajo oz. ponudijo samo ènskam z velikim 

tveganjem oku`be s HBV (13–19). 

Obvezno vsesplo{no testiranje nose~nic 

na HBsAg je bilo v Sloveniji uvedeno ob koncu 

leta 1995. Tako odgovorni ginekolog, ki organizira 

izvedbo obveznega programa presejanja 

pri nose~nicah, v skladu z Zakonom o nalezljivih 

boleznih in po Navodilih za izvajanje 

preventivnega zdravstvenega varstva na primarni 

ravni ugotavlja nosilstvo HBsAg (11, 12). 

Sistemati~no se testira vse nose~nice, tudi ~e 

je ènska è bila cepljena ali testirana na 

prisotnost HBsAg. Glede na to, da je poleg 

parenteralnega prenosa najpogostej{i na~in 

prenosa HBV spolni kontakt, je dolo~itev HBsAg 

pri nose~nicah smiselna po prenehanju spolnih 

odnosov oz. en teden pred porodom. Ob 

dostopnosti hitrih testov za dolo~itev HBsAg 

se v najslab{em primeru testiranje lahko izvede 

ob porodu. Kljub temu, da v Sloveniji 

program obveznega presejalnega testiranja 

nose~nic na HBsAg poteka è 11 let, ni 

v dosegljivi literaturi nobenih podatkov o njegovih 

rezultatih oz. u~inkovitosti. 

Pri obravnavi HBsAg pozitivnih nose~nic 

je potrebno natan~no opredeliti, v katerem 

obdobju bolezni se nahaja nose~nica, ker je 

od tega odvisna mo`nost prenosa oku`be na 

novorojenca. Poleg HBsAg sta klju~na napovedna 

dejavnika prenosa HBV s HBsAg pozitivne 

matere na novorojenca koli~ina DNA HBV in 

prisotnost HBeAg (7, 20, 21). Za razliko od 

HBeAg, ki je pomemben napovedni dejavnik 

v ve~ini zahodnoevropskih dràv in ZDA, je 

zaradi vse pogostej{ega pojavljanja HBeAg



negativnega kroni~nega hepatitisa B v sredozemskih 

dràvah in tudi v Sloveniji v na{em 

prostoru najpomembnej{i napovedni dejavnik 

tveganja vertikalnega prenosa HBV virusno 

breme, t. j. koli~ina DNA HBV v materini 

krvi (21). Dokazano je, da tveganje za prenos 

HBV nara{~a z ve~anjem koncentracije DNA 

HBV v materinem serumu, vendar {e ni 

dolo~ena mejna koncentracija DNA HBV, 

ki bi zanesljivo napovedovala vertikalni prenos 

(20). 

Aktivno iskanje s HBV okuènih nose~nic 

in ustrezna poporodna za{~ita novorojencev 

sta u~inkovita ukrepa za prepre~evanje 

{irjenja oku`b s HBV. Z njunim doslednim 

izvajanjem bomo uspeli prepre~iti obporodno 

{irjenje hepatitisa B, ki predstavlja ve~ji 

dele` kroni~nega hepatitisa B. 

LITERATURA 

1. Ranger-Rogez S, Alain S, Denis F. Hepatitis viruses: mother to child transmission. Pathol Biol 2002; 50: 568–75. 

2. Rumi MA, Begum K, Hassan MS, et al. Detection of hepatitis B surface antigen in pregnant women attending a public 

hospital for delivery: implication for vaccination strategy in Bangladesh. Am J Trop Med Hyg 1998; 59: 318–22. 

3. Bradley JS. Hepatitis. In: Remington Js, Klein JO, Wilson CB, Baker CJ, eds. Infectious diseases of the fetus and 

newborn infant. 6th ed. Philadelphia: Elsevier Saunders; 2006. p. 823–43. 

4. Zuckerman JN. Prevention. In: Thomas H, Lemon S, Zuckerman A, eds. Viral hepatitis. 3rd ed. Oxford: Blackwell 

Publishing; 2005. p. 370–7. 

5. Romero R, Lavine JE. Viral hepatitis in children. Semin Liver Dis 1994; 14: 289–302. 

6. Befeler AS, Di Bisceglie AM. Hepatitis B. Infect Dis Clin North Am 2000; 14: 617–32. 

7. Servoss JC, Friedman LS. Serologic and molecular diagnosis of hepatitis B virus. Clin Liver Dis 2004; 8: 267–81. 

8. Mast EE, Margolis HS, Fiore AE, et al. A comprehensive immunization strategy to eliminate transmission of hepatitis 

B virus infection in the United States: recommendations of the Advisory Committee on Immunization Practices 

(ACIP) part 1: immunization of infants, children, and adolescents. MMWR Recomm Rep 2005; 54: 1–31. 

9. Stroffolini T, Bianco E, Bernacchia R, et al. Factors affecting the compliance of the antenatal hepatitis B screening 

programme in Italy. Vaccine 2003; 21: 1246–9 

10. Euler GL, Wooten KG, Baughman AL, et al. Hepatitis B surface antigen prevalence among pregnant women in 

urban areas: implications for testing, reporting, and preventing perinatal transmission. Pediatrics 2003; 111: 1192–7. 

11. Zakon o nalezljivih boleznih. Ur. l. RS, {t. 69/1995: 5291–6. Dosegljivo na: http://www.uradni-list.si/ 

12. Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur. l. RS, {t. 19/1998: 1253–82. 

Dosegljivo na: http://www.uradni-list.si/ 

13. Denis F, Ranger-Rogez S, Alain S, et al. Screening of pregnant women for hepatitis B markers in a French Provincial 

University Hospital (Limoges) during 15 years. Eur J Epidemiol 2004; 19: 973–8. 

14. Papaevangelou V, Hadjichristodoulou C, Cassimos D, et al. Adherence to the screening program for HBV infection 

in pregnant women delivering in Greece. BMC Infect Dis 2006; 6: 84–9. 

15. Okun NB, Larke RP, Waters JR, et al. Success of a program of routine prenatal screening for hepatitis B surface 

antigen: the first 2 years. Can Med Assoc J 1990; 143: 1317–21. 

16. Giles ML, Sasadeusz JJ, Garland SM, et al. An audit of obstetricians' management of women potentially infected 

with blood-borne viruses. Med J Aust 2004; 180: 328–32. 

17. Shiraki K. Perinatal transmission of hepatitis B virus and its prevention. J Gastroenterol Hepatol 2000; 

15 Suppl: E11–5. 

18. Jensen L, Heilmann C, Smith E, et al. Efficacy of selective antenatal screening for hepatitis B among pregnant 

women in Denmark: is selective screening still an acceptable strategy in a low-endemicity country? Scand J Infect 

Dis 2003; 35: 378–82. 

19. Soderstrom A, Norkrans G, Lindh M. Hepatitis B virus DNA during pregnancy and post partum: aspects on vertical 

transmission. Scand J Infect Dis 2003; 35: 814–9. 

20. Simms J, Duff P. Viral hepatitis in pregnancy. Semin Perinatol 1993; 17: 384–93. 

21. Poljak M, Seme K, Me{ko KM, et al. Microbiological diagnosis of viral hepatitis. In: Ferlan - Marolt V, Luzar B, 

eds. Viral hepatitis. Proceedings of XXXV Memorial Meeting to Professor Janez Ple~nik. Ljubljana: Medicinska 

fakulteta Ljubljana, 2004. p. 72–86. 

23


24


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 25–29 

IZVLEÊK 

Marko Poto~nik 1 

Pomen presejalnega testiranja 

na sifilis v nose~nosti 

Antenatal Screening for Syphilis in Pregnancy 

KLJU^NE BESEDE: spolno prenosljive oku`be, sifilis, konatalni sifilis, nose~nost, diagnostika, presejalno testiranje, zdravljenje, 

prepre~evanje 

Kot za vse spolno prenosljive oku`be je tudi za sifilis zna~ilno, da se pogosteje pojavlja v obdobjih 

velikih vojn in gospodarskih kriz ter po njih. V zadnjem desetletju preteklega tiso~letja 

smo v Sloveniji in v nekaterih dràvah biv{ega Vzhodnega bloka zabeleìli porast spolno prenosljivih 

oku`b in med njimi je drasti~no porasel predvsem sifilis. Porast teh oku`b v zadnjem 

desetletju je verjetno rezultat spremenjenih dru`benih in ekonomskih razmer v Vzhodni Evropi 

in tudi pri nas. Najpomembnej{i vzrok {irjenja spolno prenosljivih oku`b so osebe, ki se 

ukvarjajo s prostitucijo, in njihovi odjemalci ter osebe, ki pogosto menjujejo spolne partnerje. 

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je pove~al pretok ljudi in s tem tudi porast spolno 

prenosljivih oku`b pri nas. V zadnjih dveh letih pa je bil med zbolelimi za zgodnjim sifilisom 

zelo visok dele` mo{kih, ki imajo odnose z mo{kimi oz. biseksualnih mo{kih, kar je odraz zvi{ane 

pojavnosti sifilisa pri tej skupini v ve~jih mestih v Zahodni Evropi. Vi{ja pojavnost pridobljenega 

sifilisa pove~uje mo`nost prirojenega sifilisa. Prirojeni sifilis u~inkovito prepre~ujemo 

z doslednim presejalnim testiranjem nose~nic. Nose~nice z vi{jim tveganjem in/ali ko`nimi 

spremembami, ki bi lahko bile klini~ne manifestacije sifilisa, dodatno testiramo ali napotimo 

k dermatovenerologu. Zgodnja diagnoza sifilisa nose~nice in pravilno ~imprej{nje zdravljenje 

zelo zmanj{ata posledice sifiliti~ne oku`be plodu. S ~imprej{njo in pravilno diagnozo izberemo 

pravilno zdravljenje in prepre~imo posledice za bolnico, {e nerojenega otroka in {irjenje 

oku`be na spolne partnerje. Presejalnega testiranja nose~nic na sifilis v Sloveniji nikakor ne 

smemo opustiti. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: sexually transmitted infections, syphilis, congenital syphilis, diagnostics, antenatal screening, prevention 

As in other sexually transmitted infections the incidence of syphilis is increasing in the period 

of wars and economical crises and in the periods after. In the last decade of the past 

millenium there was a marked increase of syphilis and other sexually transmitted infections 

in the former Eastern block countries and also in Slovenia, which is probably the consequence 

of changed social and economical circumstances. The most important cause for the spread 

of sexually transmitted infections are prostitutes, their clients and promiscuos individuals. 

Since 2004, when Slovenia became member of the European Union, the increased incidence 

of syphilis in Slovenia was the consequence of increasing incidence of syphilis in the group 

of homosexual men in the western part of the European Union. In the past two years syphilis 

in Slovenia increased in the group of homo- and bisexual men, as a consequence of increased 

1 Prim. mag. Marko Poto~nik, dr. med., dr. dent. med., Dermatovenerolo{ka klinika, Klini~ni center Ljubljana, 


25


26 

UVOD 

M. POTO^NIK POMEN PRESEJALNEGA TESTIRANJA NA SIFILIS V NOSE^NOSTI MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

incidence in bigger cities in the western Europe. The increasing incidence of syphilis in this 

group can also cause the higher incidence in pregnant women and congenital syphilis. Congenital 

syphilis can be effectively prevented with consistent antenatal screening. In pregnant women 

with high risk sexual behavior or clinical manifestations of syphilis, additonal tests for syphilis 

should be performed. Early diagnosis of syphilis in pregnant women and immediate and appropriate 

treatment reduce the consequences of syphilitic infection in the pregnant woman, her 

child and the spread of the disease. Antenatal screening for syphilis should not be abandoned 

in Slovenia. 

Za spolno prenosljive oku`be (SPO) je zna- 

~ilno, da se pojavljajo v obdobjih velikih vojn 

in gospodarskih kriz in po njih. Tako je bilo 

med in po prvi in drugi svetovni vojni in v ~asu 

gospodarske krize v tridesetih letih. Podoben 

porast SPO so zabeleìli tudi v novo nastalih 

dràvah biv{ega Vzhodnega bloka in biv{e 

Jugoslavije, kjer so se ob koncu osemdesetih 

in v za~etku devetdesetih let zgodile velike 

politi~ne, socialne in ekonomske spremembe 

in ponekod tudi vojne. Epidemiolo{ki podatki 

seveda niso povsod zbrani in natan~ni, 

izjema je nedvomno Slovenija, kjer tovrstne 

podatke vestno zbiramo in obdelujemo è od 

zgodnjih petdesetih let, najprej na Dermatovenerolo{ki 

kliniki, zadnja leta pa na Oddelku 

za nalezljive bolezni na In{titutu za varovanje 

zdravja republike Slovenije (1–5). 

Za najbolj natan~ne è od nekdaj veljajo 

podatki o sifilisu, ki je zaradi svojih posledic 

POJAVNOST / 100.000 

2,5 

2 

1,5 

1 

0,5 

0 

1986 

1987 

1988 

1989 

1990 

1991 

1992 

1993 

1994 

veljal do pojava oku`be s HIV za najte`jo veneri~no 

bolezen oz. SPO. Oku`be z bakterijo 

Treponema pallidum so bile pri nas med in po 

1. in 2. svetovni vojni zelo {tevilne, v petdesetih 

letih so za~ele upadati, v {estdesetih pa 

spet nara{~ati in od sedemdesetih do za~etka 

devetdesetih ponovno upadati, tako da smo 

v letih 1992 in 1993 zabeleìli samo po dva 

primera zgodnjega sifilisa. Dramati~en porast 

pa smo zabeleìli v letih 1994 in 1995 (po 36 

in 38 primerov letno), v naslednjih letih 

pa je {tevilo na novo zbolelih ponovno upadlo 

(leta 1996 29 primerov, leta 1997 25, leta 

1998 29, leta 1999 4 primeri, leta 2000 0, 

leta 2001 9 primerov, leta 2002 11, leta 2003 

2 primera, leta 2004 12 in 2005 29 (1,5/100.000 

prebivalcev) primerov). V zadnjih dveh letih 

smo opazili, da je bil med zbolelimi za zgodnjim 

sifilisom zelo visok dele` mo{kih, ki imajo 

odnose z mo{kimi oz. biseksualnih mo{kih. 

To je podobno kot v ve~jih mestih v Zahodni 

Evropi (5–7). 

Slika 1. Prijavna pojavnost zgodnjega sifilisa v Sloveniji od 1986–2005 (Klavs I., Kustec T.: Spolno prenesene oku`be v Sloveniji 

v letu 2005. In{titut za varovanje zdravja republike Slovenije, Ljubljana 2006). 

1995 

1996 

1997 

1998 

1999 

2000 

2001 

2002 

2003 

2004 

2005



Sifilis delimo na zgodnji in pozni (trajanje 

do 1 leta oz. nad 1 leto) ter pridobljeni in prirojeni, 

glede na to, kako je do oku`be pri{lo. 

Preventivni pregledi nose~nic so v razvitih 

dràvah podobni kot pri nas, vendar se 

testiranja kljub priporo~ilom Svetovne zdravstvene 

organizacije ne izvajajo povsod enako 

dosledno in niso povsod enako u~inkovita. 

Sedanje epidemiolo{ko stanje sifilisa pri nas 

nam ne dovoljuje, da bi bili pri izvajanju testiranja 

manj dosledni, saj je bil junija 2006 

odkrit primer zgodnjega sifilisa pri nose~nici, 

sicer tuji dràvljanki, na Gorenjskem. 

Nose~nica je izpostavljena sifiliti~ni oku`bi 

kot vsaka druga ènska in enak je tudi razvoj 

bolezni. Vedeti moramo, da je primarni afekt 

lahko skrit na vratu maternice, eksantem je 

mnogokrat slabo viden in bolnica je brez subjektivnih 

teàv. @enska svoje oku`be ne opazi 

in tudi zdravnik je pri povr{nem pregledu ne 

diagnosticira. Ugotavljanje prebolele oku`be 

je naklju~no, ponavadi {ele v obdobju zgodnjega 

latentnega sifilisa s serolo{kimi testi pri 

pregledih skupin z vi{jim tveganjem, krvodajalcev 

in nose~nic. 

Zgodnji sifilis je nevaren za plod. Treponeme 

prestopijo z matere na plod è zelo zgodaj, 

med 12. in 16. tednom nose~nosti. Nezdravljena 

nose~nica zanesljivo okuì svoj plod. Oku`ba 

ima za posledico pozni splav, prezgodnji porod 

maceriranega plodu ali pa treponemsko sepso 

novorojen~ka. Treponemska sepsa se ponavadi 

kon~a s smrtjo v prvih urah ìvljenja ali pa, 

~e otrok ostane pri ìvljenju, z znamenji manifestnega 

juvenilnega konatalnega sifilisa. Kljub 

zelo pestri in hudi klini~ni simptomatiki diagnoza 

manifestnega juvenilnega sifilisa ni lahka, 

~e nam ni znano, da je mati nezdravljena sifiliti~na 

bolnica. Ku`nost manifestno sifiliti~nih 

novorojen~kov je izredno velika, ogroèno je 

osebje, ki (brez ustrezne za{~ite) zdravi in neguje 

tak{nega otroka. 

V Sloveniji smo v zadnjih 40 letih zabeleìli 

40 primerov konatalnega sifilisa, ki so bili vsi 

razen enega (1985) brez simptomov. V ZDA in 

v deèlah biv{ega Vzhodnega bloka so v zadnjih 

letih zabeleìli nara{~anje konatalnega sifilisa. 


NA SIFILIS PRI NAS 

Strogim preventivnim ukrepom na{e zdravstvene 

slu`be, zlasti ginekolo{ko-porodni{kih 

posvetovalnic v letih po 2. svetovni vojni, gre 

zasluga, da je tudi pri nas prenos Treponema 

pallidum prek posteljice z nose~nice na plod 

postal zelo redek. Takrat so vsako nose~nico 

pregledali tudi na mo`nost sifiliti~ne oku`be. 

Poleg klini~nega pregleda so opravili serolo{ki 

standardni lipidni test – test vezave komplementa 

in test VDRL (angl. Venereal Diseases 

Research Laboratory). Serolo{ke preiskave so 

opravljali dvakrat, takoj po ugotovitvi nose~nosti, 

t. j. {e pred 12. tednom, in v za~etku 

2. polovice nose~nosti, t. j. po 20. tednu. Z razvojem 

novih, specifi~nih testov, so na In{titutu 

za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski 

fakulteti v Ljubljani uvedli nove, zanesljivej- 

{e teste, tako da pri nas nose~nice testiramo 

z lipidnim testom VDRL oz. RPR (angl. rapid 

plasma reagin) in treponemskim testom TPHA 

(angl. T. pallidum haemagglutination assay). 

Kot potrditvena testa pri pozitivnem rezultatu 

opravimo {e test FTA-ABS (angl. flourescent 

treponemal antibody absorption) in LIA (angl. 

Line Immuno Assay), ki ju pri nas opravljajo 

samo v Laboratoriju za celi~no imunologijo, 

diagnostiko komplementnega sistema in sifilisa, 

na In{titutu za mikrobiologijo in imunologijo 

Medicinske fakultete v Ljubljani. V Sloveniji 

je prirojeni sifilis, posebno v manifestni obliki, 

zaradi mo~no zmanj{ane pojavnosti zgodnjega 

sifilisa za~el veljati za pravo redkost, tako 

da so se zaradi var~evanja za~ele pojavljati 

pobude za odpravo testiranja nose~nic na sifilis. 

Z znatnim porastom zgodnjega sifilisa 

v Sloveniji v 90. letih prej{njega stoletja pa so 

te pobude upravi~eno za~ele zamirati. Zadnji 

primer smrti novorojen~ka zaradi kontalnega 

sifilisa je bil pri nas zabeleèn leta 1985. 

Pri vsaki nose~nici moramo opraviti klini~ni 

pregled in vzeti anamnezo glede na 

mo`nost sifiliti~ne oku`be. Poleg klini~nega 

pregleda moramo opraviti tudi serolo{ki test 

VDRL oz. RPR in treponemski TPHA test. 

Serolo{ka preiskava naj bi bila opravljena dvakrat, 

takoj po ugotovitvi nose~nosti, t.j. {e pred 

12. tednom, in v za~etku druge polovice nose~nosti, 

t.j. po 20. tednu. Pribli`no 15% bolnikov 

s pozitivnimi serolo{kimi testi na sifilis je oku- 

ènih tudi s HIV, zato moramo pri pozitivnih 

nose~nicah na sifilis opraviti tudi test na HIV. 

ê gre za nose~nico z vi{jim tveganjem, ali za 

klini~ne spremembe, kjer bi lahko {lo za sifilis, 

testiranje ponovimo. 

27


28 

M. POTO^NIK POMEN PRESEJALNEGA TESTIRANJA NA SIFILIS V NOSE^NOSTI MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Po zaslugi doslednega testiranja nose~nic 

je konatalni sifilis v Sloveniji zelo redek. 

Tako so zelo verjetno vsi primeri sifilisa pri 

nose~nicah odkriti in zdravljeni {e preden je 

pri{lo do prenosa na plod. 


NA SIFILIS V SVETU 

Preventivni pregledi nose~nic na sifilis so 

v drugih evropskih dràvah ve~inoma enaki 

kot pri nas. Po Evropskih smernicah za spolno 

prenosljive bolezni naj bi se vsaka dràva 

odlo~ila za svoj na~in presejalnega testiranja 

nose~nic, ki naj bi temeljil na analizi stro{kov 

in uspe{nosti (8). 

V Avstriji priporo~ajo po Smernicah za 

zdravljenje klasi~nih spolnih bolezni in SPO 

klini~ni pregled in serolo{ko testiranje na sifilis 

v zgodnji nose~nosti. Serolo{ko pozitivne 

nose~nice veljajo za okuène, razen ~e ne gre 

za predhodno uspe{no zdravljene. Testiranje 

ponovijo pred porodom (9). 

V Nem~iji ob upo{tevanju Smernic za za{- 

~ito materinstva pred izstavitvijo materinske 

knjiìce med drugim opravijo tudi presejalno 

testiranje na sifilis. 

Tako so do sedaj odkrili in zdravili skoraj 

vse nezdravljene nose~nice preden je pri{lo 

do prenosa na plod. [tevilo klini~no manifestnega 

sifilisa v Nem~iji se je zmanj{alo na 

posami~ne primere (10, 11). 

V Ruski federaciji, kjer je pojavnost sifilisa 

visoka, priporo~ajo testiranje nose~nic na 

sifilis ob za~etnem pregledu, v 21. in 36. tednu 

nose~nosti (8). 

V ZDA opravijo serolo{ke teste na sifilis pri 

prvem pregledu nose~nice. Nose~nice s tveganim 

spolnim vedenjem in tiste, ki izhajajo iz 

okolja z vi{jo pojavnostjo sifilisa, testirajo ponovno 

v 28. in 32. tednu nose~nosti in ob porodu. 

Vsaka ènska, ki rodi mrtvega otroka po 20. ted- 

LITERATURA 

nu nose~nosti, mora biti testirana na sifilis. 

Noben novorojenec ne sme zapustiti porodni- 

{nice, ~e mati v nose~nosti ni bila vsaj enkrat 

testirana na sifilis. V nekaterih zveznih dràvah 

testirajo vse nose~nice ob porodu (12, 13). 

Po priporo~ilih Svetovne zdravstvene 

organizacije naj bi nose~nice testirali na sifilis 

~imprej in testiranje ponovili v tretjem trimese~ju, 

~e je to mogo~e, da bi ugotovili mo`no 

oku`bo v nose~nosti. Nose~nice, ki niso bile 

testirane med nose~nostjo, naj bi testirali ob 

porodu, kar sicer ne bi prepre~ilo konatalnega 

sifilisa, bi pa omogo~ilo zgodnjo diagnozo 

bolezni in zdravljenje novorojenca in tudi 

matere. Na sifilis naj bi testirali tudi ènske, 

ki so imele spontani splav (14). 

ZAKLJU^KI 

Sifilis je v Sloveniji {e vedno prisoten. Vi{ja 

pojavnost pridobljenega sifilisa, tudi v skupini 

mo{kih, ki imajo spolne odnose z mo{kimi, 

pove~uje mo`nost oku`be ènsk in s tem prirojenega 

sifilisa. Prirojeni sifilis u~inkovito 

odkrivamo in prepre~ujemo z doslednim presejalnim 

testiranjem nose~nic. 

Nose~nico z vi{jim tveganjem in/ali ko`nimi 

spremembami, ki bi lahko bile klini~ne 

manifestacije sifilisa, dodatno testiramo ali 

napotimo k dermatovenerologu. Po porodu 

matere, zdravljene zaradi sifilisa, opravimo 

teste na sifilis pri novorojencu in ga ~ez 

1 mesec napotimo k pristojnemu dermatovenerologu, 

ki ga pregleda in teste ponovi. Pri 

nose~nicah z ugotovljenim sifilisom moramo 

opraviti tudi test na HIV. 

Zgodnja diagnoza sifilisa nose~nice in pravilno 

~imprej{nje zdravljenje odpravita ali zelo 

zmanj{ata mo`nost splava ali poroda mrtvega 

otroka in posledice sifiliti~ne oku`be plodu. 

Presejalnega testiranja nose~nic na sifilis 

v Sloveniji nikakor ne smemo opustiti. 

1. Kansky A, Poto~nik M. Epidemiolo{ki pomen spolno prenosljivih bolezni. In Kansky, et al, IV. Kogojevi dnevi, 

zbornik predavanj, Ljubljana 1996: 9–19. 

2. Grgi~ - Vitek M, et al. Syphilis epidemic in Slovenia influenced by syphilis epidemic in the Russian Federation 

and other newly independent states. Int J STD AIDS 2002; 13 (Suppl. 2): 2–4. 

3. Poto~nik M. Sifilis in gonoreja danes. Zdrav Vestn 1995; 64: 207–10. 

4. Poto~nik M. Sifilis. In: Kansky A in sod. Ko`ne in spolne bolezni, Ljubljana, Zdruènje slovenskih dermatovenerologov; 

Ljubljana, 2002: 113–9. 

5. Poto~nik M, et al. Syphilis in Slovenia – on the threshold of the European Union. Int J STD AIDS 2000; 11: 795–7.



6. Grgi~ Vitek M, Klavs I, Kastelic Z. Prijavljeni primeri spolno prenosljivih oku`b v Sloveniji. Center za aids in 

spolno prenosljive bolezni. 2003. Dosegljivo na: http://www.sigov.si/ivz/ 

7. Klavs I, Kustec T. Spolno prenesene oku`be v Sloveniji v letu 2005. In{titut za varovanje zdravja RS, Ljubljana 

2006: 11–2. 

8. Goh BT, van Voorst Vader PC. European guideline for the management of syphilis. In: Radcliffe K ed. European 

STD Guidelines. Int J STD AIDS 2001; 12 (Suppl. 3): 1–102. 

9. Richtlinien zur Therapie der klassischen Geschlechtskrankheiten und Sexually Transmitted Infections. Arbeitsgruppe 

fur STD und dermatologische Mikrobiologie der Osterreichischen Gesellschaft fur Dermatologie und 

Venerologie. Wien, 2004; 8. 

10. Petzoldt D, Gross G, eds. Diagnostik und Therapie sexuell uebertragbarer Krankheiten. Springer, Berlin, 2001. 

11. Schoefer H, et al. Syphilis. Leitlinie der Deutschen STD Gesellschaft zur Diagnostik und Therapie der Syphilis. 

JDDG 2006; 4: 160–77. 

12. Centers for Disease Control and Prevention. Syphilis. Sexually Transmitted Diseases Treatment Guidelines 2006. 

MMWR 2006; 55 (No. RR-11): 22–30. 

13. Centers for Disease Control and Prevention. Congenital syphilis. Sexually Transmitted Diseases Treatment Guidelines 

2006. MMWR 2006; 55 (No. RR-11): 30–2. 

14. http://www.who.int/reproductivehealth/publications/rhr_01_10/index.html 

29


30


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 31–36 

IZVLEÊK 

Lilijana Kornhauser Cerar 1 , Helena Mole 2 

Klinika oku`b pri novorojen~kih 

Neonatal Infections – Clinical Manifestations 

KLJU^NE BESEDE: novorojen~ek, oku`be, sepsa, klini~na slika 

Oku`be so v obdobju novorojen~ka pogostej{e kot kadarkoli kasneje in so pomemben vzrok 

obolevnosti in umrljivosti. Povezane so s pove~ano izpostavljenostjo ploda in novorojen~ka 

patogenim mikroorganizmom (zlasti iz porodne poti v ~asu rojstva), nezrelostjo obrambnih 

mehanizmov ter ranljivostjo koè in sluznic. Klini~ni znaki so v obdobju novorojen~ka nezna~ilni 

in jih je te`ko lo~iti od znakov drugih bolezni, prav tako so si podobni znaki te`kih 

bakterijskih, glivi~nih ali virusnih oku`b. Glede na ~as pojava znakov govorimo o zgodnji 

(v prvih 48 urah) in kasni bakterijski oku`bi. Za prvo je zna~ilna prizadetost dihal z znaki dihalne 

stiske, pogosto je tudi {okovno stanje; potek kasnih oku`b je lahko postopnej{i. ê mati 

zboli s primarno virusno oku`bo v obporodnem obdobju, je oku`ba novorojen~ka te`ka in 

se pogosto kon~a s smrtjo. Glivi~ne oku`be prizadenejo predvsem nedono{en~ke, ki so dolgotrajno 

zdravljeni z antibiotiki, umetno ventilirani in prejemajo popolno parenteralno prehrano. 

Ker bakterijska sepsa lahko hitro privede do ìvljenjske ogroènosti, je è ob sumu nanjo nujno 

empiri~no zdravljenje z antibiotiki. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: newborn, infection, sepsis, clinical manifestations 

The incidence of infection is higher in the neonatal period than at any other time in life and 

infections contribute to neonatal morbidity and mortality substantially. They are attributable 

to increased exposure to maternal organisms during delivery (colonizing the genital tract 

and rectum), to the immaturity of immune mechanisms, and increased susceptibility of the 

skin and mucous surfaces to trauma. The clinical signs of neonatal bacterial sepsis are non-specific 

and may be clinically indistiguishable from those occuring in non-infectious conditions, 

as well as being very similar to the signs of severe viral and fungal infections. Early-onset infection 

(within 48 hours of birth) is often associated with respiratory distress and babies are 

more likely to be shocked, whereas the onset of symptoms in late-onset sepsis is often more 

insidious. Peripartum primary maternal viral infection is associated with severe disease in 

newborn, which can be rapidly fatal. Fungal infections mainly affect preterm infants, particularly 

those who have received prolonged treatment with antibiotics, total parenteral 

nutrition, or needed ventilatory support. As rapid deterioration is usual in the newborn with 

bacterial sepsis, empirical treatment with antibiotics must be started early on suspicion of 

sepsis. 

1 Mag. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., Klini~ni oddelek za perinatologijo, Ginekolo{ka klinika, 

Univerzitetni klini~ni center, Zalo{ka 11, 1525 Ljubljana. 

2 Helena Mole, dr. med., Klini~ni oddelek za perinatologijo, Ginekolo{ka klinika, Univerzitetni klini~ni 

center, Zalo{ka 11, 1525 Ljubljana. 

31


32 

UVOD 

L. KORNHAUSER CERAR, H. MOLE KLINIKA OKU@B PRI NOVOROJEN^KIH MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Kljub napredku medicine so oku`be pomemben 

vzrok umrljivosti novorojen~ka; v razvitem svetu 

jih zaradi njih umre 1,6 milijona letno (1). 

Pogostnost oku`b je v tem ìvljenjskem obdobju 

ve~ja kot kadarkoli kasneje in je obratno 

sorazmerna porodni teì in gestacijski starosti. 

Velika pogostnost je posledica izpostavljenosti 

materinim bakterijam (po ascendentni 

poti iz rodil ali hematogeno), virusom (ob sveì 

oku`bi ali reaktivaciji) ter drugim povzro~iteljem 

oku`b, nezrelosti obrambnih mehanizmov 

(humoralne ter celi~ne imunosti) in {tevilnih 

mo`nih vstopnih mest za mikroorganizme (nezrela, 

ranljiva koà in sluznice, popek, o~i) (2). 

Po rojstvu zlasti nedono{en~ke ogroà okolje 

(prenapolnjenih) oddelkov za intenzivno zdravljenje 

(s proti antibiotikom odpornimi bolni- 

{ni~nimi bakterijami) ter invazivni postopki, 

nujni za njihovo preìvetje (npr. endotrahealni 

tubusi za umetno predihavanje, ìlni katetri 

za parenteralno prehrano). 

KLINI^NI ZNAKI BAKTERIJSKE 

SEPSE 

Znaki sepse so v obdobju novorojen~ka nezna~ilni 

in jih je pogosto te`ko lo~iti od znakov 

drugih bolezni, prav tako so si podobni znaki 

te`kih bakterijskih, glivi~nih ali virusnih 

oku`b (3–5). Klini~no glede na ~as pojava znakov 

govorimo o zgodnji (v prvih 48 urah) in 

kasni oku`bi. Zgodnja oku`ba novorojen~ka 

je najpogosteje posledica ascendentne oku`be. 

Med povzro~itelji prevladujejo bakterije materinih 

rodil (β-hemoliti~ni streptokoki skupine B – 

SGB, E. coli in druge po Gramu negativne 

bakterije), med dejavniki tveganja spontan 

pred~asni pri~etek poroda (z ali brez razpoka 

plodovih ovojev), dolgotrajen razpok ovojev 

in zvi{ana telesna temperatura pri materi. 

Novorojen~ki se ve~inoma okuìjo sistemsko 

med porodom, znaki se pojavijo hitro in bolezen 

lahko v nekaj urah privede do septi~nega 

{oka. 

Kasne oku`be se praviloma pri~no s kolonizacijo 

dolo~enega dela telesa (sluznice 

zgornjih dihal, o~esne veznice, popka, koè; 

med porodom ali kasneje – iz bolni{ni~nega 

okolja) s patogenimi mikroorganizmi, ki ji 

po razli~no dolgem ~asu (od nekaj ur do dni) 

sledi invazija in razsoj. V razvitem svetu med 

povzro~itelji pri intenzivno zdravljenih prezgodaj 

rojenih novorojen~kih prevladujejo 

koagulaza-negativni stafilokoki (KNS) in glive, 

pri ostalih novorojen~kih pa S. aureus, po 

Gramu negativne ~revesne bakterije, kot so 

Klebsiella spp., E. coli, Pseudomonas aeruginosa, 

Acinetobacter spp., Serratia spp., SGB in 

anaerobi. Znaki sepse so odvisni predvsem od 

na~ina oku`be – v primeru vertikalnega prenosa 

se pojavijo zgodaj, prevladuje prizadetost 

dihal z znaki dihalne stiske, pogosto je tudi 

{okovno stanje. Ve~ina kasnih seps novorojen~ka 

je posledica kolonizacije s patogenimi 

bakterijami po rojstvu, njihov pri~etek je lahko 

po~asnej{i, a je pogosto prizadeto tudi osrednje 

ìv~evje. 

Dihalna stiska (tahipneja, ugrezanje 

medrebrnih prostorov, stokanje, dihanje z nosnimi 

krili in pomodrevanje) sodi med najbolj 

pogoste znake zgodnje sepse in se po kliniki 

ne razlikuje od bolezni hialinih membran, ki 

je posledica nezadostne koli~ine surfaktanta 

pri prezgodaj rojenih otrocih. Na rentgenogramu 

plju~ so redko vidni bronhopnevmoni~ni 

infiltrati. Pogosteje je izvid bodisi normalen 

bodisi posnema sliko bolezni hialinih membran. 

Ob kasni sepsi so dihalne teàve manj 

pogoste. Tahipneja po 3. dnevu starosti je lahko 

tudi posledica draènja dihalnega centra 

(ob meningitisu). Med pomembnej{e vzroke 

ob rentgenskih znakih za pnevmonitis sodijo 

{e oku`ba z virusom herpes simpleks, 

respiratornim sincicijskim virusom, klamidijami, 

ureaplazmo ali mikoplazmo. 

Dihalni premori (apnoi~ne atake) so 

najpogostej{i klini~ni znak sepse pri prezgodaj 

rojenih otrocih, redkeje so prisotni tudi 

pri dono{enih. Glede trajanja, pogostnosti in 

teè ter prehodnega izbolj{anja po dajanju 

metilksantinskih zdravil (aminofilin, teofilin, 

kofein) se ne razlikujejo od apnej zaradi nedono{enosti, 

zato je diagnosti~na razmejitev 

med sepso in premori zaradi nezrelosti pri 

prezgodaj rojenih teàvna. 

Zvi{ana telesna temperatura se pojavi 

pri manj kot polovici septi~nih novorojen~kov. 

Tretjina na oku`bo ne odgovori s spremembo 

telesne temperature, ve~ kot desetina (med 

njimi prevladujejo nedono{en~ki) je hipotermi~nih.



Tahikardija (frekvenca sr~nega utripa 

nad 180/min) sodi med bolj specifi~ne znake 

zgodnje sepse, ~eprav se lahko pojavi tudi 

zaradi izsu{enosti (hipovolemije), prirojenih 

nepravilnosti srca, dajanja dolo~enih zdravil 

ali pregretja. 

Zlatenica se pojavi pri pribli`no tretjini 

novorojen~kov s sepso (zlasti ob urosepsi s po 

Gramu negativnimi bakterijami), pove~ana 

sta lahko tako nekonjugirani kot konjugirani 

bilirubin v serumu. Polovica zlateni~nih novorojen~kov 

ima tudi tipno pove~ana jetra in 

vranico. 

Ko`ne spremembe se lahko kaèjo v obliki 

petehij, ki so znak zmanj{anega {tevila 

trombocitov ali diseminirane intravaskularne 

koagulacije ob te`ki oku`bi. ê so povzro- 

~itelj bakterije Pseudomonas ali glive, lahko na 

dolo~enih predelih pride tudi do nekroze 

koè. Papularni izpu{~aj se pojavi ob kongenitalni 

oku`bi z listerijo, droben makularni 

izpu{~aj pa je pogost znak oku`be z enterovirusi. 

Mehur~aste ko`ne spremembe so pridru- 

ène prirojeni oku`bi z virusi herpes simpleks, 

ki lahko povzro~ijo tudi samo rde~ino koè. 

Ob te`ki sepsi je pogost znak tudi splo{ni skleredem. 

Popek je pri novorojen~ku pogosto vstopno 

mesto oku`be, ki se lahko pri~ne tudi z znaki 

omejenega vnetja – omfalitisom; poleg 

rde~ine zlasti S. aureus, pa tudi anaerobi in 

nekatere po Gramu negativne bakterije povzro~ijo 

gnojni izcedek in vnetje z nekrozo 

okolnih tkiv (nekrotizantni fasciitis) (6). 

Nezna~ilni znaki motenega delovanja 

osrednjega ìv~evja, kot so npr. zaspanost ali 

razdra`ljivost ter odklanjanje hrane, se pojavijo 

pri ve~ kot polovici novorojen~kov s te`ko 

oku`bo. Pogosti so tudi znaki s strani prebavil 

– bruhanje, neprebavljanje mleka in 

napihnjen trebuh. 

KLINI^NI ZNAKI ZA 

BAKTERIJSKO OKU@BO, 

OMEJENO NA ORGANSKI 

SISTEM 

Znaki za meningitis se ne razlikujejo bistveno 

od znakov sepse brez vnetja osrednjega 

ìv~evja: novorojen~ki so lahko bledi, marmorirani, 

zaspani ali nemirni in razdra`ljivi, 

njihov jok je vre{~e~; polovica ima kr~e, ki so 

slab prognosti~ni znak (7). Velika me~ava 

je napeta ali izbo~ena pri manj kot tretjini 

novorojen~kov, zvi{ano telesno temperaturo 

ima dobra polovica. Polovica kaè znake dihalne 

stiske in le 7 % dihalne premore. Ker 

meningitis pogosto spremlja sepso (pri 10–30% 

novorojen~kov z zgodnjo in vsaj 10 % s kasno 

sepso) in je klini~na diagnoza te`ka, je odvzem 

vzorca cerebrovaskularnega likvorja obvezen 

del obravnave septi~nega novorojen~ka. 

Zgodnja plju~nica novorojen~ka je ve~inoma 

posledica aspiracije okuène amnijske 

teko~ine (najpogosteje s SGB) in redkeje 

hematogenega prenosa povzro~itelja preko 

posteljice (8). Klini~no se kaè s te`ko dihalno 

stisko, ki se pri~ne takoj ali v prvih urah 

po rojstvu (9). V najte`jih primerih privede 

tudi do plju~ne hipertenzije s hipoksemijo, ki 

se ne popravi ob dajanju 100 % kisika. Kasna 

bakterijska plju~nica se pojavlja predvsem pri 

umetno predihovanih novorojen~kih, povzro- 

~itelji so zlasti bolni{ni~ne bakterije (stafilokoki, 

po Gramu negativni bacili). Pri nedono{en~kih 

je lahko kasna plju~nica tudi posledica 

obporodno pridobljene oku`be z ureaplazmo, 

mikoplazmo in klamidijami. Rentgenska slika 

plju~ novorojen~kov s plju~nico je zelo 

raznolika: ve~inoma se ne lo~i od slike hialinsko-membranske 

bolezni plju~, redko so vidni 

infiltrati, znaki upo~asnjene resorbcije teko- 

~ine iz plju~ (»mokrih plju~«) ali plju~nega 

edema. Ob plju~ni hipertenziji so plju~a mo~no 

razpeta in brez ìlne risbe, klamidijske 

plju~nice pa se kaèjo s perihilarnimi trakastimi 

zgostitvami. 

Tudi znaki zgodnje oku`be se~il so povsem 

nezna~ilni: novorojen~ki (prevladujejo de~ki) 

so lahko zlateni~ni, imajo znake motenega 

delovanja prebavil (bruhanje, driska, napihnjen 

in napet trebuh) ali znake draènja osrednjega 

ìv~evja (razdra`ljivost, zaspanost) (10). 

Kasne oku`be se~il so pogosto zaplet prirojene 

nepravilnosti se~il, zlasti vezikoureteralnega 

refluksa. Klini~ni znaki so nezna~ilni in postopni: 

novorojen~ki slabo prebavljajo hrano in 

bruhajo, imajo napihnjen trebuh, se ne redijo, 

so zlateni~ni, imajo zvi{ano telesno temperaturo, 

petina jih kaè znake draènja osrednjega 

ìv~evja. 

Neonatalni osteomielitis in septi~ni artritis 

se pojavljata pri 1 na 15000 novorojen~kov, 

pogosteje pri de~kih in prezgodaj rojenih, 

33


34 


najpogostej{i povzro~itelj je S. aureus (11). Pri 

polovici je pot {irjenja oku`be hematogena 

in je hkrati prizadetih ve~ sklepov oz. kosti. 

Prvi znak je oteklina sklepa ali okon~ine, 

s katero novorojen~ek tudi manj giblje (psevdoparaliza), 

ob negi bole~e joka. Postopno se 

v predelu prizadetega sklepa ali kosti pojavijo 

tudi rde~ina ali znaki abscesa, ki ga lahko 

potrdimo tudi z ultrazvo~no preiskavo; rentgensko 

so spremembe kosti vidne {ele ve~ kot 

teden dni po pojavu znakov. Osteomielitis 

petnice nastane iatrogeno ob nepravilnem 

jemanju krvi iz pete (na sredini namesto ob 

strani), kot posledica oku`be rane po direktni 

elektrodi na skalpu pa lahko pride tudi do 

abscesa in osteomielitisa kosti lobanje (12). 

KLINI^NI ZNAKI OKU@B 

Z NEKATERIMI SPECIFI^NIMI 

POVZROÎTELJI 

Tuberkuloza novorojen~ka je vedno posledica 

aktivne bolezni matere. Plod se lahko 

okuì {e pred rojstvom s hematogenim prenosom 

M. tuberculosis (ob miliarni TBC), 

v ~asu poroda s poìranjem in vdihavanjem 

tuberkuloznih bacilov (ob genitalni TBC), najpogosteje 

pa pride do oku`be novorojen~ka 

z vdihavanjem bacilov po rojstvu (ob materini 

aktivni plju~ni TBC). V ospredju so znaki 

s strani dihal (tahipneja, ugrezanje medrebrnih 

prostorov, pomodrevanje), ki jih lahko 

spremljajo tudi splo{ni znaki oku`be (neuspevanje, 

odklanjanje mleka, nemir, jokavost). 

Na rentgenogramu plju~ so lahko vidni infiltrati 

s pove~anjem bezgavk v mediastinumu 

in plju~nih hilusih (13). 

Zaradi presejalnega testiranja in ustreznega 

zdravljenja seropozitivnih nose~nic je 

v Sloveniji sifilis novorojen~ka è desetletja 

neznana bolezen. Klini~na slika je sicer 

zelo raznolika: zna~ilne so ko`ne spremembe 

(ro`nato-rjav makulopapulozen ali bulozen 

izpu{~aj z ìvorde~imi podplati in dlanmi), 

rinitis (sprva s seroznim, po nekaj tednih 

z gnojnim izcedkom), laringitis s hripavim 

jokom, pri ve~ini novorojen~kov je prisotna 

hepatosplenomegalija in pove~anje bezgavk 

(14). Novorojen~ki imajo trombocitopenijo 

in hemoliti~no anemijo z zvi{ano vrednostjo 

nekonjugiranega in konjugiranega bilirubina 

v serumu. Znaki prizadetosti dolgih kosti 

(osteitis, patolo{ki zlomi) ter osrednjega ìv- 

~evja (meningoencefalitis) se ve~inoma pokaèjo 

{ele po nekaj tednih. Redko se lahko prirojena 

oku`ba z bakterijo Treponema pallidum klini~no 

kaè s sliko fulminantne sepse. 


Z VIRUSI 

Virusne oku`be so v obdobju novorojen~ka 

redke, a lahko potekajo te`je kot kadarkoli 

kasneje v ìvljenju, saj pride ob sveì oku`bi 

matere v nose~nosti do prenosa velike koli- 

~ine virusov, ki se ob odsotnosti ali premajhni 

koncentraciji pasivno pridobljenih protiteles 

lahko hitro mnoìjo. Te`ke sistemske oku`be 

z virusi imajo enak klini~ni potek kot bakterijske 

oku`be. Za razliko od bakterijskih so 

virusne oku`be novorojen~ka klini~no lahko 

tudi neopazne – asimptomatske. 

V razvitem svetu je najpogostej{a prirojena 

oku`ba s citomegalovirusom, do katere 

pride ob materini prvi oku`bi s tem virusom 

v ~asu nose~nosti (zelo redko ob reaktivaciji 

oku`be). Le 5–10% intrauterino okuènih novorojen~kov 

ima klini~ne znake: to~kaste petehije 

(kot posledica trombocitopenije), hepatosplenomegalijo, 

zgodnjo zlatenico, ultrazvo~no 

vidne kalcinacije v mo`ganih (zlasti v bazalnih 

jedrih) ter znake horioretinitisa (15, 16). 

Zaradi aktivne imunizacije proti virusu 

rde~k v Sloveniji è desetletja nismo zabele- 

ìli prirojene rubele – bodisi kot posledice 

oku`be v zgodnji nose~nosti (pred 11. tednom) 

v obliki sindroma s katarakto, gluhostjo, 

mikrocefalijo in prirojeno sr~no napako ali 

kot posledice oku`be med 11. in 18. tednom 

(senzorinevralna gluhost) (17). 

Do oku`be novorojen~ka z virusom 

herpes simpleks (v 85 % je povzro~itelj 

HSV-2) ve~inoma pride v ~asu poroda pri ènskah, 

ki izlo~ajo virus v genitalnih izlo~kih, 

~eprav nimajo vidnih sprememb na spolovilu. 

Le pri 5 % je posledica materine prve oku`be 

(v prvem trimese~ju nose~nosti) in nastane 

s hematogenim prenosom virusa preko 

posteljice (15, 18). Opisane so tudi bolni{ni~ne 

oku`be novorojen~kov s HSV virusi, kjer 

so vir osebje ali obiskovalci (zlasti HSV-1) ali 

drugi novorojen~ki na oddelku (19). Oku`ba 

je lahko sprva omejena: na koò (mehur~ast 

izpu{~aj), sluznice (razjede v ustih) in o~i



(vnetje veznice, roènice, horioretinitis, katarakta). 

Redko se kaè le z znaki prizadetosti 

dihal (dihalna stiska zaradi pneumonitisa) 

ali osrednjega ìv~evja (meningoencefalitis – 

temperaturna nestabilnost, razdra`ljivost ali 

zaspanost, dihalni premori, kr~i). Najte`je 

poteka generalizirana oku`ba, ki se kaè kot septi~na 

bolezen z znaki prizadetosti prej na{tetih 

organov ter prebavil (odklanjanje mleka, bruhanje, 

napihnjenost trebuha), jeter, vranice 

(hepatosplenomegalija, zlatenica), nadledvi~nic, 

najhuj{e pa so motnje v strjevanju krvi – 

diseminirana intravaskularna koagulacija (DIK). 

Oku`ba novorojen~ka z virusom varicella-zoster 

(VZV) poteka najte`je tedaj, ko 

mati zboli z noricami v obporodnem obdobju 

(manj kot 5 dni pred in 2 dni po porodu): 

poleg zna~ilnega ko`nega izpu{~aja ima novorojen~ek 

te`ko dihalno stisko (pneumonitis, 

nekroza plju~) ter znake prizadetosti osrednjega 

ìv~evja in drugih notranjih organov (15). 

Z enterovirusi (echo, coxsackie in polio) 

se novorojen~ek lahko okuì v ~asu poroda 

(s poìranjem in vdihavanjem okuène materine 

krvi in izlo~kov) ali po rojstvu – od drugih 

novorojen~kov, osebja in obiskovalcev (20). 

Medtem ko ima bolni{ni~na oku`ba lahek 

potek (celo pri nedono{en~kih), pa vertikalni 

prenos praviloma privede do te`ke in hitro 

napredujo~e splo{ne oku`be z izpu{~ajem, 

odpovedjo jeter (fulminantni hepatitis ali jetrna 

nekroza, zlasti ob oku`bi z echovirusi) in 

DIK. Oku`ba novorojen~ka z virusi coxsackie 

(zlasti B) se najpogosteje kaè s klini~no sliko 

meningitisa in/ali miokarditisa (tahikardija, 

znaki popu{~anja srca, {um nad srcem) ter 

ko`nim izpu{~ajem (21). 

Oku`be z respiratornimi virusi (respiratorni 

sincicijski virus, rinovirusi, virusi influence 

in parainfluence) so v obdobju novorojen~ka 

redke in praviloma pridobljene po rojstvu 

od matere, osebja, obiskovalcev ali drugih 

novorojen~kov na oddelku. Te`je potekajo pri 

nedono{en~kih, kaèjo se predvsem z znaki 

dihalne stiske in pove~ano potrebo po kisiku, 

dihalnimi premori, pretirano razdra`ljivostjo 

ali zaspanostjo. 


Z GLIVAMI 

Glivi~ne oku`be povzro~ajo zlasti glive iz rodu 

Candida (najbolj patogena in najpogostej{a je 

zaenkrat C. albicans, sledi ji C. Parapsilosis; 

ostale vrste ter gliva Malassezia furfur so redkej{e), 

ki prvenstveno prizadanejo prezgodaj 

rojene novorojen~ke z zelo nizko porodno teò 

(manj kot 1500 g), zlasti ~e so dolgotrajno 

zdravljeni z antibiotiki, umetno ventilirani 

in prejemajo popolno parenteralno prehrano 

(z ma{~obami in koncentrirano glukozo) (22). 

Klini~na slika splo{ne glivi~ne oku`be posnema 

bakterijsko oku`bo, pogostej{e pa so obloge 

soora v ustih, po koì pod plenicami ter 

v ko`nih gubah (23). Tako kot bakterije lahko 

tudi glive povzro~ajo prizadetost posameznih 

organov – plju~nico, meningitis z abscesi, 

nefritis (zaradi zama{itve se~nih izvodil s hifami 

je lahko novorojen~ek anuri~en), osteomielitis, 

artritis, endoftalmitis, pogosta je tudi 

trombocitopenija (24). 


S PARAZITI 

Prirojena oku`ba s parazitom Toxoplasma 

gondii ve~inoma poteka nemo in se pri novorojen~ku 

redko kaè s klini~no sliko, ki jo je 

kot tetrado leta 1942 opisal Sabin: s horioretinitisom, 

hidrocefalusom ali mikrocefalijo, 

s kr~i ali drugimi znaki prizadetosti osrednjega 

ìv~evja in kalcinacijami v mo`ganovini (25). 

Kasneje je bilo opisanih {e mnogo dodatnih 

klini~nih znakov prirojene toksoplazmoze, kot 

so hidrops zaradi anemije, ko`ni izpu{~aj 

zaradi trombocitopenije ali oto~kov ko`ne eritropoeze, 

pove~anje bezgavk, jeter in vranice, 

zlatenica, dihalna stiska zaradi pnevmonitisa 

ter {tevilni znaki motenega delovanja osrednjega 

ìv~evja (napete lobanjske me~ave, 

kr~i, nistagmus, moteno uravnavanje telesne 

temperature) (26). 

ZAKLJUÊK 

Znaki oku`be so pri novorojen~ku nezna~ilni, 

pa naj jo povzro~ajo bakterije, virusi, glive 

ali paraziti. Enake klini~ne znake kot oku`ba 

lahko dajejo tudi neinfektivne bolezni, kot npr. 

odprt Botallov vod. 

Ker bakterijska sepsa lahko hitro privede 

do ìvljenjske ogroènosti, je è ob sumu 

nanjo umestno empiri~no zdravljenje z antibiotiki. 

Za odlo~itev nam mora biti vodilo 

klini~na slika. Laboratorijski testi, kot so 

35


36 


pove~ane vrednosti C-reaktivnega proteina 

(CRP) ali drugih kazalcev vnetja v serumu, 

{tevilo levkocitov in njihova razporeditev 

v diferencialni krvni sliki (DKS), nam sluìjo le 

kot dodaten dokaz, saj nima nobeden 100 % 

ob~utljivosti (27, 28). 

Pri empiri~nem zdravljenju zgodnje oku`be 

se odlo~amo za ampicilin (ali penicilin) 

in aminoglikozid (29). Izbira antibioti~nega 

LITERATURA 

zdravljenja kasne bakterijske oku`be je delno 

odvisna od dejavnikov okolja (prevladujo~e 

bakterije na oddelku); prednostna je uporaba 

na penicilazo odpornega penicilina (oksacilin, 

meticilin) ali vankomicina v kombinaciji 

z aminoglikozidom (gentamicin) ali cefalosporinom 

3. generacije. Ob sumu na oku`bo 

z glivami pa je potrebno sistemsko antimikoti~no 

zdravljenje (30). 

1. Vergnano S, Sharland M, Kazembe P, Mwansambo C, Heath PT. Neonatal sepsis: an international perspective. 

Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2005; 90: 220–4. 

2. Kenzel S, Henneke P. The innate immune system and its relevance to neonatal sepsis. Curr Opin Infect Dis 2006; 

19: 264–70. 

3. Isaacs D, Moxon RE. Clinical manifestations. In: Isaacs D, Moxon RE, editors. Handbook of neonatal infections. 

1 st ed. Philadelphia: WB Saunders, 1999: p. 44–52. 

4. Fischer JE. Physicians' ability to diagnose sepsis in newborn and critically ill children. Pediatr Crit Care Med 

2005; 6 (Suppl 3): 120–5. 

5. Short MA. Guide to a systematical physical assessment in the infant with suspected infection and/or sepsis. 

Adv Neonatal Care 2004; 4: 141–53. 

6. Fraser N, Davies BW, Cusack J. Neonatal omphalitis: a review of its serious complications. Acta Paediatr 2006; 

95: 519–22. 

7. Heath PT, Nik Yussof NK, Baker CJ. Neonatal meningitis. Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2003; 88: 173–8. 

8. Campell JR. Neonatal pneumonia. Semin Respir Infect 1996; 11: 155–62. 

9. Singhi S, Singhi PD. Clinical signs in neonatal pneumonia. Lancet 1990; 336: 1072–3. 

10. Verma RP, Pizzica A. Early neonatal urinary tract infection: a case report and review. J Perinatol 1998; 18: 480–4. 

11. McPherson DM. Osteomyelitis in neonate. Neonatal Netw 2002; 21: 9–22. 

12. Wong M. Osteomyelitis and septic arthritis. Semin Neonatal 1996; 1: 761–8. 

13. Abughali N, Van der Kuyp F, Annable W, Kumar ML. Congenital tuberculosis. Pediatr Infect Dis J 1994; 13: 738–41. 

14. Doroshenko A, Sherrard J, Pollard AJ. Syphilis in pregnancy and the neonatal period. Int J STD AIDS 2006; 17; 221–7. 

15. Enright AM, Prober CG. Herpesviridae infections in newborns: varicella zoster virus, herpes simplex virus, and 

cytomegalovirus. Pediatr Clin North Am 2004; 51: 889–908. 

16. Ross SA, Boppana SB. Congenital cytomegalovirus infection: outcome and diagnosis. Semin Pediatr Infect Dis 

2005; 16: 44–9. 

17. DeSantis M, Cavaliere AF, Straface G, Caruso A. Rubella infection in pregnancy. Reprod Toxicol 2006; 21: 390–8. 

18. Brown ZA, Benedetti J, Ashley R. Neonatal herpes simplex viral infection in relation to asymptomatic maternal 

infection at the time of labour. N Engl J Med 1991; 324: 1247–52. 

19. Kimberlin DW. Herpes simplex virus infections in neonates and early childhood. Semin Pediatr Infect Dis 2005; 

16: 271–81. 

20. Abzug MJ. Presentation, diagnosis, and management of enterovirus infections in neonates. Pediatr Drugs 2004; 

6: 1–10. 

21. Daley AJ, Isaacs D, Dwyer DE, Gilbert GL. A cluster of cases of neonatal coxsackievirus B meningitis and myocarditis. 

J Pediatr Child Health 1998; 34: 196–8. 

22. Phillips G, Golledge C. Fungal infection in neonates. Antimicrob Chemother 1991; 28: 159–61. 

23. Smolinski KN, Shah SS, Honig PJ, Yan AC. Neonatal cutaneous fungal infections. Curr Opin Pediatr 2005; 17: 486–93. 

24. McDonnell M, Isaacs D. Neonatal systemic candidiasis. J Pediatr Child Health 1995; 31: 490–2. 

25. Sabin AB. Toxoplasmosis: recently recognized disease of human beings. Clinical manifestations of toxoplasmosis 

in man. Adv Pediatr 1942; 1: 1–56. 

26. McCabe R, Remington JS. Toxoplasmosis: the time has come. N Engl J Med 1988; 318: 313–5. 

27. Ng PC. Diagnostic markers of infection in neonates. Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2004; 89: F229–35. 

28. Mishra UK, Jacobs SE, Doyle LW, Garland SM. Newer approaches to the diagnosis of early onset neonatal sepsis. 

Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2006; 91: F208–12. 

29. Mtitimila EI, Cooke RW. Antibiotic regimens for suspected early neonatal sepsis. Cochrane Database Syst Rev 2004; 

18: CD004495. 

30. Gerdes JS. Diagnosis and management of bacterial infections in the neonate. Pediatr Clin North Am 2004; 51: 

939–59.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 37–45 

IZVLEÊK 

Silva Burja 1 , Joè @olger 2 , Milena Treiber 3 , Andreja Tekauc Golob 4 , 

Bojan Korpar 5 , Du{anka Hajdinjak 6 , Zlatka Kani~ 7 

Oku`be novorojen~kov, rojenih na 

oddelku za perinatologijo mariborske 

bolni{nice v letih 1997–2005 

Infections in Neonates Delivered at the Maribor Teaching 

Hospital Department of Perinatology in 1997–2005 

KLJU^NE BESEDE: oku`be, novorojen~ek, Maribor 1997–2005 

V prispevku je prikazana problematika oku`b novorojen~kov, rojenih na Oddelku za perinatologijo 

Splo{ne bolni{nice Maribor, v obdobju 1997–2005. Analizirali smo odpustne diagnoze, 

kodirane po Mednarodni klasifikaciji (10. revizija), ki se nana{ajo na oku`be, v letnih kohortah 

vseh novorojenih na Oddelku za perinatologijo Splo{ne bolni{nice Maribor v letih 1997–2005. 

Raziskovanje smo osredoto~ili na septi~na stanja novorojen~kov, prirojene plju~nice, vnetja 

popkov in druge oku`be, zna~ilne za perinatalno obdobje. Narejena je bila retrogradna kohortna 

epidemiolo{ka analiza pogostnosti oku`b z razli~nimi povzro~itelji v skupini 17.792 novorojen~kov. 

Uporabili smo osnovne statisti~ne metode in izra~unali pomembnost razlik s testom 

hi-kvadrat. Analiza obolevnosti novorojen~kov v Mariboru v obdobju 1997–2005 je potrdila 

trend zmanj{evanja {tevila la`jih perinatalnih oku`b z 8 % (1997) na 6 % (2005) in isto~asno 

trend zvi{evanja pojavnosti seps novorojen~kov z 0,5 % (1997) na 1 % (2005). Sepsa je tudi 

v na{em vzorcu novorojen~kov statisti~no pomembno pogostej{a v skupini s porodno teò, 

manj{o od 1000 g (p < 0,001). La`je perinatalne oku`be so statisti~no pomembno pogostej{e 

le v skupini s porodno teò 1000–2499 g (p < 0,001). Rezultati na{e analize predvsem potrjujejo 

visoko pojavnost invazivnih bakterijskih oku`b v skupini izjemno nezrelih novorojen~kov 

z nose~nostno starostjo manj kot 28 tednov in porodno teò, manj{o od 1000 gramov, ter relativno 

visoko pojavnost oku`b, tipi~nih za perinatalno obdobje v skupini s porodno teò od 

1000 do 2499 gramov. To je povsem v skladu s pove~anim {tevilom izjemno nezrelih novorojen~kov 

na dolgotrajnem, kompliciranem zdravljenju v Enoti intenzivne terapije v zadnjih 

petih letih. 

1 Prim. doc. dr. Silva Burja, dr. med., Oddelek za perinatologijo, Neonatologija, Splo{na bolni{nica Maribor, 

Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 

2 Joè @olger, dr. med., Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, Slu`ba za ginekologijo in 

perinatologijo, Bolni{nica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 

3 Milena Treiber, dr. med., Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, Slu`ba za ginekologijo in 


4 Asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med., Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, Slu`ba za 

ginekologijo in perinatologijo, Bolni{nica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 

5 Bojan Korpar, dr. med., Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, Slu`ba za ginekologijo in 


6 Du{anka Hajdinjak, dr. med., Oddelek za statistiko, Bolni{nica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 

7 Asist. mag. Zlatka Kani~, dr. med., Oddelek za pediatrijo, Bolni{nica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 

2000 Maribor. 

37


38 

S. BURJA, JO@E @OLGER, M. TREIBER, A. TEKAUC GOLOB, B. KORPAR, D. HAJDINJAK, Z. KANI^ … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

ABSTRACT 

KEY WORDS: infections, neonate, Maribor 1997–2005 

The article presents the problems of infections in neonates delivered at the Maribor 

Teaching Hospital Department of Perinatology between 1997 and 2005. We analyzed the discharge 

diagnoses – coded according to MKB10 in yearly cohorts – of all neonates delivered 

at the Department of Perinatology of Maribor Teaching Hospital in the 1997–2005 period. 

The study focused on septic conditions in the neonates, on congenital pneumonia, umbilical 

inflammation and other infections characteristic of the perinatal period. A retrograde cohort 

epidemiological analysis of the frequency of infections due to various agents was carried out 

in a group of 17,792 neonates. We used basic statistical methods and calculated the significance 

of differences with the chi-square test. The analysis of neonatal morbidity in Maribor 

in the 1997–2005 period confirmed a downward trend in the number of mild perinatal infections 

from 8% (1997) to 6% (2005), and at the same time an upward trend in the incidence 

of neonatal sepsis from 0.5% (1997) to 1% (2005). Also in our sample of neonates sepsis proved 

statistically significantly more frequent in the group with birth weight < 1000 g (P < 0.001). 

Mild perinatal infections are statistically significantly more frequent only in the group with 

birth weight of 1000–2499 g (p < 0.001). The results of our analysis confirm above all the high 

incidence of invasive bacterial infections in the group of extremely premature neonates with 

gestation age < 28 weeks and birth weight < 1000 g, and a relatively high incidence of infections 

typical of the perinatal period in the group with birth weight between 1000 g and 2499 g. 

This is completely in accordance with the increased number of extremely premature neonates 

on long-term complicated treatment in intensive care units in the past five years. 

UVOD 

V zadnjem desetletju, ko se je {tevilo umrlih 

novorojen~kov zaradi nezrelosti plju~ o~itno 

zmanj{alo in ko preìvijo tudi zelo majhni, 

nedono{eni novorojen~ki, postajajo oku`be 

vedno pomembnej{i vzrok umrljivosti in obolevnosti 

(1). îm ni`ja je nose~nostna starost 

novorojen~ka, toliko vi{ja je njegova sprejemljivost 

za oku`bo (2). Pojavnost infekcijskih 

bolezni v celotni skupini ìvorojenih pravzaprav 

ni znana (3). Iz raznih {tudij lahko 

povzamemo pribli`ne {tevilke. Okoli 1% novorojen~kov 

izlo~a citomegalovirus (CMV), do 

15 % novorojenih je okuènih z bakterijo 

Chlamydia trachomatis, katerih 1 /3 razvije sliko 

vnetja o~esne veznice, 1 /6 jih razvije plju~nico, 

1–8 novorojenih na 1000 ìvorojenih pa 

zboli za bakterijsko septi~no oku`bo. Znotrajmaterni~na 

ali perinatalna oku`ba z virusom 

herpes simpleks (HSV), s praìvaljo Toxoplasma 

gondii in virusom varicella-zoster (VZV) se 

pojavlja pri 1 otroku na 1000 ìvorojenih (3). 

Plod se najpogosteje okuì od matere 

preko krvnega obtoka, redkeje pa se oku`ba 

do ploda raz{iri preko bli`njih tkiv in organov 

ali kot posledica postopkov diagnosticiranja 

in zdravljenja obolenj ploda (npr. monitorji, 

odvzemi plodove krvi, plodovnice, znotrajmaterni~na 

transfuzija). Oku`ba zarodka lahko 

povzro~i njegovo smrt in resorbcijo, splav in 

mrtvorojenost ploda ali rojstvo ìvega nedono{enega 

ali dono{enega novorojen~ka z neko 

anomalijo ali brez nje. Oku`be, pridobljene 

znotraj maternice, so lahko prisotne tudi po 

rojstvu in povzro~ajo o~itne probleme è 

v zgodnjem obdobju novorojen~ka, lahko pa 

niso prepoznane mesece in leta (3). 

U~inkovitost prenosa posameznih mikroorganizmov 

od matere na plod je odvisna od 

vrste mikroorganizma in nose~nostnega trimese~ja. 

Znotrajmaterni~ni prenos virusa rde~k ali 

toksoplazme je moèn le kot rezultat primarne 

oku`be, medtem ko se oku`be s CMV in 

HIV lahko ponavljajo v ve~ nose~nostih. 

Tveganje za prirojeno oku`bo z virusom 

rde~k je visoko v prvem trimese~ju (90 % pred 

11. tednom nose~nosti), nato pade na 25% med 

23. in 26. tednom ter se ponovno dvigne na 

67% po 31. tednu nose~nosti. V prvih 11. tednih 

je oku`ba vedno teratogena, po 16. tednu nose~nosti 

pa ne povzro~a prirojenih posebnosti (1–3).



Pogostnost subklini~nih oblik prirojene 

toksoplazmoze je najni`ja, ~e je bila oku`ba 

v prvem trimese~ju nose~nosti (14 %), pove- 

~uje se v drugem trimese~ju (29 %), najve~ja 

pa je v tretjem trimese~ju (59 %). 

1–4 % ènsk ima primarno oku`bo s CMV 

v nose~nosti. 40 % teh ènsk prenese virus na 

plod in od 5 do 15 % njihovih otrok ima znake 

oku`be. Pojavnost prirojenih oku`b zaradi 

ponavljajo~e oku`bo s CMV je le 0,5–1%. Manj 

kot 1 % okuènih novorojen~kov ima izraène 

tudi klini~ne znake bolezni (3). 

Mo`nost znotrajmaterni~nega prenosa 

oku`be s HIV je ocenjena na 25 % (3). 

Kadar pride do pred~asnega razpoka mehurja 

in zakasnitve poroda, se posteljica in 

novorojen~ek kmalu kolonizirata z bakterijami 

ali virusi iz no`nice, ki v~asih povzro~ijo 

vnetje posteljice, popkovnice in jaj~nih ovojev. 

Plod se lahko okuì tudi z vdihom plodovnice 

ali izlo~kov iz rodil oz. krvi. 

Koà in sluznice novorojen~ka se tako 

kolonizirajo. Nevarna vstopna mesta za sistemsko 

oku`bo so popkovnica in razli~ne ko`ne 

ranitve. Dodatni dejavniki tveganja, kot so nizka 

porodna teà, pred~asen razpok mehurja, 

septi~en ali travmatizirajo~ porod, hipoksija 

ploda in oku`ba matere med porodom, pove- 

~ajo nevarnost razvoja sepse ali la`jih oku`b 

pri novorojen~ku. 

Najpogostej{i povzro~itelji perinatalnih 

oku`b so: Streptococcus agalactiae, Streptococcus 

pyogenes, Enterococcus species, E. coli, 

Listeria monocytogenes, Chlamydia trachomatis, 

Staphylococcus aureus, Staphylococcus koagulaza 

negativen, Klebsiella pneumoniae, 

Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans, 

CMV, HSV (tip 2), virus hepatitisa B, 

Toxoplasma gondii, parvovirus B 19 itd. 

MATERIAL IN METODE 

Analizirali smo odpustne diagnoze, ki se 

nana{ajo na oku`be, kodirane po Mednarodni 

klasifikaciji bolezni (10. revizija) v letnih 

kohortah vseh novorojenih na Oddelku za 

perinatologijo Splo{ne bolni{nice Maribor 

(SBM) v letih 1997–2005 in so zajete v podatkovno 

bazo perinatalnega informacijskega 

sistema Slovenije (PISS). Raziskovanje smo 

osredoto~ili na septi~na stanja novorojen~kov 

(kode: P 36.0–36.9), prirojene plju~nice (kode: 

P 23.0–23.9), vnetja popkov (P 38) in druge 

oku`be, zna~ilne za perinatalno obdobje 

(P 39.0–39.9). 

Narejena je bila retrogradna kohortna epidemiolo{ka 

analiza pogostnosti oku`b z razli~nimi 

povzro~itelji v devetletni skupini 

17.792 novorojen~kov, odpu{~enih iz porodni{nice, 

in tistih, preme{~enih v Enoto intenzivne 

terapije (EIT) Oddelka za pediatrijo 

ter od tam odpu{~enih domov. Uporabili 

smo osnovne statisti~ne metode in izra~unali 

pomembnost razlik s testom hi-kvadrat. 

REZULTATI 

Pri statisti~ni obdelavi izbranih odpustnih diagnoz 

smo ugotovili, kot je razvidno iz slike 1, 

pomembno prisotnost problema oku`b, zna- 

~ilnih za perinatalno obdobje. V analiziranem 

obdobju smo obravnavali 134 seps novorojen~kov 

(32 v Enoti intenzivne nege (EIN) na 

Oddelku za perinatologijo in 102 v EIT Oddelka 

za pediatrijo SBM), 36 primerov plju~nic 

(primeri plju~nic v okviru seps niso v{teti), 

495 vnetij popkov in 1191 la`jih oku`b, zna- 

~ilnih za perinatalno obdobje. V devetletnem 

obdobju je o~iten trend znièvanja {tevila la`jih 

perinatalnih oku`b: od 166 primerov (8 %) 

v letu 1997 na 121 primerov (6 %) v letu 2005 

ter trend zvi{evanja pojavnosti septi~nih oku`b 

od 0,5 % na 1 %. Povpre~na pojavnost seps 

novorojen~kov v obdobju 1997–2005 je bila 

7,5/1000 ìvorojenih otrok. Pojavnost prirojenih 

plju~nic je bila 2 primera/1000 rojstev, 

vnetij popkov 30/1000 in la`jih oku`b 

66/1000 ìvorojenih. 

Na sliki 2 so nazorno prikazana razmerja 

med pojavnostjo septi~nih stanj v skupinah 

po porodni teì. Najve~ja pojavnost invazivnih 

bakterijskih oku`b je v skupini s porodno 

teò, manj{o od 1000 gramov, kjer je kar 

6,4-krat ve~ja kot v skupini s teò od 1000 do 

2499 gramov in pribli`no 110-krat ve~ja kot 

v skupini s teò, ve~jo od 2500 gramov. Sepsa 

je v obdobju novorojen~ka statisti~no 

pomembno pogostej{a v skupini s porodno 

teò, manj{o od 1000 gramov (p < 0,001). 

Pojavnost la`jih perinatalnih oku`b je 

enakomerneje razdeljena med tremi skupinami 

po porodni teì. Najve~ja v skupini 

s teò 1000–2499 gramov je skoraj dvakrat ve~ja 

kot v skupini s teò, manj{o od 1000 gramov, 

39


40 


200 

180 

160 

140 

120 

100 

80 

60 

40 

20 

0 

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 

sepse (P36.0–P36.9) la`je oku`be (P39.0–P39.9) omfalitisi (P38) 

Slika 1. Sepse in la`je oku`be novorojen~kov v Splo{ni bolni{nici Maribor v obdobju 1997–2005. 

ter skoraj trikrat ve~ja kot v skupini z ve~ kot 

2500 gramov. Razlika v pojavnosti je statisti~no 

pomembna, p < 0,001. 

Tudi na sliki 3, kjer so prikazana razmerja 

med pojavnostjo te`kih perinatalnih oku`b 

po skupinah z razli~no nose~nostno starostjo 

(NS), je nazorno prikazana mo~no pove~ana 

pojavnost invazivnih bakterijskih oku`b v skupini 

nedono{enih, predvsem tistih z NS, ni`jo 

% 

40 

35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

32,9 

9,2 

5,1 

17,4 

< 1000g 1000–2499 g 2500 in ve~ PT 

Slika 2. Odvisnost teè oku`be novorojen~ka od porodne teè. 

od 28 tednov. Tako je v skupini dono{enih novorojen~kov 

z NS 40–41 tednov dele` seps le 0,3%, 

v skupini otrok z NS 26–27 tednov pa je dele` 

seps 25 %. 

V statisti~no obravnavanem devetletnem 

obdobju smo v SBM letno zdravili povpre~no 

15 seps novorojen~kov (3 v EIN na Oddelku za 

perinatologijo in 12 v EIT Oddelka za pediatrijo). 

V 32 primerih zgodnjih seps, zdravljenih 

sepse druge oku`be 

0,3 

6,2



% 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

17,4 

18,6 

25,0 

19,0 

11,9 

v EIN Oddelka za perinatologijo, so tipi~ni 

tudi izolirani povzro~itelji (slika 4). V 14 primerih 

(44 %) je bil povzro~itelj Streptococcus 

skupine B, v 3 primerih (9,3 %) drugi streptokoki, 

v 11 primerih (34 %) koagulaza 

negativen stafilokok, le v 1 primeru (3,1 %) 

Staphylococcus aureus in v 1 primeru (3,1 %) 

Escherichia coli. V 7 primerih (22 %) povzro- 

~itelj sepse ni bil opredeljen. 

7,6 

3,6 

0,8 

0,3 0,3 0,8 

22–23 24–25 26–27 28–29 30–31 32–33 34–35 36–37 38–39 40–41 42–43 

tedni nose~nosti 

Slika 3. Pogostnost septi~nih oku`b novorojen~kov v odvisnosti od nose~nostne starosti (NS). 

Escherichia coli 

Staph. drugi 

Staph. aureus 

Strep. drugi 

Strep. skupine B 

Neopredeljen povzro~itelj 

1 

1 

3 

7 

11 

14 

V 102 primerih seps novorojen~kov, 

zdravljenih v istem obdobju v EIT Oddelka 

za pediatrijo SBM, je bil v 18 primerih (13,6%) 

izoliran kot povzro~itelj Staphylococcus aureus, 

v 6 primerih (4,8 %) drugi stafilokoki, v 8 primerih 

(6,1%) druge bakterije, samo v treh primerih 

(2,3 %) Streptococcus iz skupine B, 

v 8 primerih (6,1 %) so bili izolirani drugi 

streptokoki, trikrat (2,3 %) Escherichia coli in 

N = 32 

0 10 20 30 40 50 60 

Slika 4. Rezultati bakteriolo{kih analiz hemokultur pri novorojencih s sumom na zgodnjo sepso (ve~ina vzorcev krvi odvzeta iz popkovnice 

takoj po rojstvu). 

41


42 


Druge bakterije 8 

N = 102 

Anaerobne bakterije 

Escherichia Escherichia coli coli 

Staph. Staph. drugi 

Staph. Staph. aureus aureus 

Strep. drugi 

Strep. skupine B 

Neopredeljen povzro~itelj 

enkrat (0,8 %) anaerobna bakterija. V 55 primerih 

(41,6 %) povzro~itelj sepse ni bil opredeljen. 

Razlikujeta se tudi pojavnosti seps novorojen~kov, 

obravnavanih v EIN Oddelka za 

perinatologijo (0,2 %), in tistih, obravnavanih 

v EIT Oddelka za pediatrijo (11 %). 

Pri analizi vzrokov smrti novorojen~kov 

v raziskovanem obdobju smo ugotovili, da je 

bila sepsa kot osnovni vzrok smrti ozna~ena 

v6%. 

1 

3 

3 

6 

8 

18 

0 10 20 30 40 50 60 

Slika 5. Rezultati bakteriolo{kih analiz hemokultur v skupini te`ko bolnih novorojencev (ve~ina je bila venoznih odvzemov ob sumu 

na kasno sepso). 

izjemna 

nezrelost 

48 % 

prirojene anomalije 

17 % 

sepsa 

6 % 

mo`ganske 

krvavitve 

6 % 

zaplet nose~nosti 

in poroda 

19 % 

znotrajmaterni~ni 

zastoj rasti 

4 % 

Slika 6. Vzroki smrti novorojen~kov v preiskovani skupini. 

RAZPRAVA 

55 

Postavljanje diagnoze sistemske oku`be pri 

novorojen~ku s klini~nim pregledom je relativno 

teàvno. Za~etni znaki oku`be so subtilni 

in nezna~ilni. Ne samo, da ni mogo~e 

lo~iti med infekcijskimi in neinfekcijskimi 

procesi, tudi ni mogo~e razlo~evati znakov 

znotrajmaterni~ne oku`be od oku`b, pridobljenih 

med rojevanjem ali v prvih dneh ìvljenja. 

Nestabilnost dihalne funkcije, pospanost, 

teàve pri hranjenju, zlatenica, bruhanje in 

druge prebavne motnje so lahko povezane 

tudi z razli~nimi neinfekcijskimi vzroki. 

Razli~ne maternalne in perinatalne spremenljivke 

spreminjajo vrednosti vnetnih parametrov 

tako pri okuènih kot pri neokuènih 

novorojen~kih (4). 

Nekateri klini~ni pojavi, kot so pove~ana 

jetra, zlatenica, vnetje plju~, ko`ne krvavitve 

in vnetje osrednjega ìv~nega sistema, so 

skupni mnogim oku`bam znotraj maternice 

in med porodom. Ob rojstvu simptomov 

mnogih prirojenih oku`b ni opaziti. Oku`ba 

z virusom hepatitisa B lahko sproì prve simptome 

{ele v starosti od 1–6 mesecev. Oku`ba 

s citomegalovirusom med porodom ali kmalu 

po njem je povezana s podalj{anim vnetjem 

plju~ brez povi{ane telesne temperature. Pri



dojen~ku z znaki oku`be osrednjega ìv~nega 

sistema v prvih mesecih ìvljenja in pleocitozo 

je treba pomisliti na mo`nost perinatalne 

oku`be z enterovirusom. Tudi novorojen~ki 

s prirojeno oku`bo s HIV velikokrat ne kaèjo 

bolezenskih znakov v prvih {estih mesecih 

ìvljenja. 

Posledice oku`be novorojen~ka so razli~ne 

oz. skladne z nose~nostno starostjo, mestom 

oku`be in povzro~iteljem. Najbolj zagonetne 

so oku`be nedono{en~kov. Najve~krat opazujemo 

apnoi~ne premore, bledico, pospanost, 

neprebavljanje hrane in temperaturno nestabilnost. 

Dono{eni novorojen~ki pa ve~krat 

reagirajo s povi{ano temperaturo. Na te`je 

oku`be lahko novorojen~ek odreagira tudi 

s septi~nim {okom, povezanim s sr~no-ìlnim 

popu{~anjem, kakor to vidimo pri oku`bah 

s po Gramu negativnimi organizmi. 

Vse to so dodatni razlogi, zaradi katerih 

v neonatalnem obdobju ni mogo~e zanesljivo 

oceniti pojavnosti vseh perinatalnih oku`b 

in dokazati povzro~iteljev. Menimo, da je visok 

odstotek negativnih hemokultur tudi v na{em 

vzorcu (slika 4, slika 5) posledica antibioti~nega 

zdravljenja nose~nice in porodnice 

s sumom na oku`bo in takoj{njega izkustvenega 

zdravljenja novorojen~ka (z izjemno 

nizko NS) z antibiotiki è ob samem klini~nem 

sumu na oku`bo. Razlog za nepotrjene 

sume na bakteriemijo je lahko tudi premajhna 

koli~ina odvzete krvi. 

Znano je, da so invazivne oku`be pri novorojen~kih 

pogostej{e kot pri starej{ih otrocih 

ali odraslih. Pri nedono{en~kih z NS, ni`jo od 

28 tednov, pa je pojavnost bakterijskih oku`b 

tudi 10-krat ve~ja (5). Iz literature razberemo, 

da je pojavnost sepse novorojen~ka od 

0,5 do 8,0/1000 rojstev (3). Najvi{ja je stopnja 

pojavnosti seps v skupini novorojen~kov z nizko 

porodno teò, dihalnimi teàvami ob rojstvu 

in pri novorojen~kih mater z razli~nimi dejavniki 

tveganja iz perinatalnega obdobja, kamor 

sodi tudi zdravljenje v enoti za intenzivno 

zdravljenje otrok. V na{em analiziranem 

devetletnem vzorcu se je sepsa potrdila pri 

7,5/1000 rojenih. Tudi v na{em vzorcu novorojen~kov 

je statisti~no pomembno pogostej{a 

v skupini s porodno teò, manj{o od 1000 gramov 

(p < 0,001) (slika 2). Tako je bil v skupini 

dono{enih novorojen~kov z NS 40–41 tednov 

dele` seps le 0,3 %, v skupini otrok z NS 

26–27 tednov pa je bil dele` seps 25% (slika 3). 

Razlikujeta se tudi pojavnosti seps novorojen~kov, 

obravnavanih v Enoti za normalno 

in posebno nego novorojenih na Oddelku za 

perinatologijo (0,2 %), in tistih, obravnavanih 

v EIT Oddelka za pediatrijo (11 %), kjer se 

zdravijo vsi najte`je bolni novorojen~ki z izjemno 

nizkimi porodnimi teàmi in izjemno nizko 

NS ter {tevilnimi tveganji za perinatalne oku`be. 

Iz poro~il neonatologov iz Avstralije in Nove 

Zelandije razberemo, da so v letih 1995–1997 

v skupini nedono{enih z NS, vi{jo od 32 tednov, 

potrdili sepso pri 20 %, v skupini dono- 

{enih pa le v 0,1 % (2). Derganc (6) opisuje 

v multidisciplinarni enoti Klini~nega oddelka 

za otro{ko kirurgijo in intenzivno terapijo 

v Ljubljani v letih od 1985 do 1996 16 % 

seps pri zdravljenih novorojen~kih, od tega 

33 % zgodnjih in 77 % kasnih seps. Burja (7) 

v rezultatih dveletne analize neonatalnih seps 

(1995 in 1996) v Mariboru poro~a o pojavnosti 

8,5 seps/1000 rojstev in 4,3 primere/100 sprejemov 

novorojen~kov v enoti za intenzivno 

zdravljenje Klini~nega oddelka za pediatrijo. 

O vi{jih odstotkih pojavnosti bolni{ni~nih 

neonatalnih seps beremo v poro~ilih iz enot 

za intenzivno terapijo, kjer zdravijo tudi novorojen~ke 

s kirur{kimi boleznimi (med 8 in 

25 %) (8). Kani~ je leta 2005 poro~ala o rezultatih 

analize problematike seps novorojen~kov 

v enoti intenzivne terapije v Mariboru 

in navedla pojavnost 14 % med zdravljenimi 

novorojen~ki (9). 

Najpogostej{i povzro~itelj oku`b novorojen~kov 

prve dni ìvljenja je Streptococcus 

skupine B. Tudi v na{i skupini 32 primerov 

zgodnjih seps, zdravljenih v EIN Oddelka za 

perinatologijo, je bil izoliran kot povzro~itelj 

v 44 % primerov (slika 4). V drugi skupini 

102 primerov seps (slika 5), zdravljenih v EIT 

Oddelka za pediatrijo, je bil izoliran le v 8 % 

primerov, saj je bil v tej skupini dele` bolni{ni~nih 

oku`b ve~ji in je bil najpogostej{i 

povzro~itelj Staphylococcus, ki je tudi po 

podatkih iz literature odgovoren za 30–50 % 

kasnej{ih seps in je najpogosteje povezan z znotrajìlnimi 

plasti~nimi katetri (3). 

Plju~nica predstavlja pomemben dele` 

med oku`bami novorojen~kov tudi v razvitem 

svetu, kjer je pojavnost v celotni populaciji 

novorojenih okoli 1 % (10), v skupini z nizko 

porodno teò pa 10 % (11). Bakterije, virusi, 

43


44 


spirohete, protozoji in glivice lahko povzro~ijo 

zelo razli~ne vrste vnetja plju~. Najpogostej- 

{i bakterijski povzro~itelj je Streptococcus 

agalactiae, sledijo Klebsiella species, Staphylococcus 

aureus in Streptococcus pneumoniae (11). 

Pove~ano tveganje za razvoj plju~nice pri novorojen~ku 

predstavljajo: rojstvo ve~ kot 18 ur 

po razpoku mehurja, vnetje jaj~nih ovojev, 

prezgodnji porod, tahikardija ploda in povi- 

{ana telesna temperatura pri materi (12). 

Plju~nico novorojen~ka klini~no in radiolo{ko 

relativno te`ko lo~imo od drugih vzrokov 

teàv pri dihanju (prehodna tahipneja novorojen~ka, 

aspiracija mekonija, vztrajajo~a plju~na 

hipertenzija). Iz enakega razloga moramo na 

podlagi analize pogostnosti pojavljanja plju~nice 

novorojen~ka v mariborskem devetletnem 

vzorcu novorojenih (36 primerov ali 2/1000) 

posebej poudariti, da tukaj niso upo{tevane 

tiste plju~nice v okviru seps. Skupaj je bilo 

zdravljenih plju~nic 170 ali 0,9%, kar je povsem 

v skladu s podatki iz literature. 

V skupini la`jih oku`b, zna~ilnih za perinatalno 

obdobje, smo zdruìli podatke za 

infekcijski mastitis novorojen~ka, vnetje o~esne 

veznice, oku`bo se~il, ko`no oku`bo novorojen~ka, 

druge opredeljene in neopredeljene 

oku`be, zna~ilne za perinatalno obdobje. V analiziranem 

obdobju se je {tevilo omenjene 

skupine oku`b gibalo med 161 primerov (8 %) 

in 120 primerov (6 %) letno. Pribli`no polovica 

primerov je bila ob odpustu ozna~ena kot 

neopredeljena oku`ba (novorojen~ek je imel 

klini~ne znake oku`be, zvi{ane vrednosti 

vnetnih dejavnikov in je potreboval antibioti~no 

zdravljenje). V obravnavanem obdobju 

od leta 1997 do 2005 je o~iten trend znièvanja 

pogostnosti la`jih perinatalnih oku`b. 

Oku`ba se~il, ki jo potrjujeta patolo{ka 

izvida analize urina in bakteriolo{kega pregleda 

pri novorojen~kih, terja izklju~itev 

vsesplo{ne oku`be ter anatomskih in funkcionalnih 

anomalij, saj je pogosto povezana 

z bakteriemijo (13). Pribli`no ena tretjina 

LITERATURA 

novorojen~kov z oku`bo se~il ima bakteriemijo, 

povzro~eno z isto bakterijo. V populaciji 

dono{enih novorojen~kov je bila s prospektivno 

raziskavo ugotovljena pojavnost pomembne 

bakteriurije v 0,1–1 % (13, 14). Pri nedono{enih 

je pojavnost bakteriurije 2–6% (15).Najve~ 

oku`b se~il povzro~ajo po Gramu negativne 

bakterije (16). Pri analizi na{ega vzorca je bila 

ugotovljena pojavnost bakteriurij 0,2 %. 

Bakterijske oku`be novorojen~kov se lahko 

kaèjo tudi v obliki vezikuloznih ali pustuloznih 

sprememb na koì. Najpogostej{i povzro~itelj 

gnojnih sprememb na koì, ki spremljajo 

septi~no obolenje novorojen~ka, je Staphylococcus 

aureus. Ta bakterija lahko tudi neposredno 

okuì koò, predvsem v predelih, ki so ve~krat 

odrgnjeni: podro~je plenic, pazduhi ter 

koà ob popku. Pojavnost ko`nih vnetij ob 

popku se je v analiziranem vzorcu mariborskih 

novorojen~kov v zadnjih letih znièvala 

in ustalila v obmo~ju 1–1,5 %. 

ZAKLJUÊK 

Rezultati na{e analize predvsem potrjujejo, 

da predstavljajo oku`be pomemben del obolevnosti 

novorojen~kov. Z razvojem sodobne 

neonatalne oskrbe se je pojavnost la`jih perinatalnih 

oku`b v obravnavanem devetletnem 

obdobju znièvala in ustavila na stopnji 60 primerov/1000 

ìvorojenih otrok. Rezultati potrjujejo 

tudi visoko pojavnost invazivnih bakterijskih 

oku`b v skupini izjemno nezrelih novorojen~kov 

z NS, ni`jo od 28 tednov, in porodno teò, 

manj{o od 1000 gramov, ter relativno visoko 

pojavnost oku`b, tipi~nih za perinatalno obdobje 

v skupini s porodno teò od 1000 do 2499 gramov. 

To je povsem v skladu s pove~anim 

{tevilom izjemno nezrelih novorojen~kov na 

dolgotrajnem, kompliciranem zdravljenju 

v EIT v zadnjih petih letih in razvojno nezrelostjo 

imunolo{kih sistemov v omenjenih 

skupinah novorojen~kov. 

1. Isaacs D, Moxon ER. Handbook of Neonatal Infections; a practical guide. (1999) WB Saunders, London. 

2. Isaacs D, Barfield CP, Grimwood K, et al. Systemic bacterial and fungal infections in infants in Australian neonatal 

units. Med J Aust 1995; 162: 198–201. 

3. Remington JS, Klein JO. (1995). Infectious Diseases of the Fetus & Newborn Infant. WB Saunders Company. Philadelphia, 

PA.



4. Chiesa C, Pelegrini G, Panero A, et al. C-reactive protein, interleukin-6 and procalcitonin in the immediate postnatal 

period: Influence of illness severity, risk status, antenatal and perinatal complications, and infection. Clin 

Chem 2003; 49: 60–8. 

5. Kliegman RM, Clapp DW, Berger M. Targeted Immunoglobulin therapy for the prevention of neonatal infections. 

Rev Infect Dis 1990; 12: 443–56. 

6. Derganc M, Grosek [, Lazar I, et al. Spremembe povzro~iteljev in diagnostika neonatalne sepse v enoti za intenzivno 

terapijo. Slov Pediatr 1998; Suppl 1: 152–6. 

7. Burja S, Treiber M, Dovnik I, et al. Bakterijska sepsa novorojen~ka. Dvoletna analiza primerov v neonatalnih 

enotah za intenzivno nego in zdravljenje v Mariboru. Slov Pediatr 1998; Suppl 1: 157–63. 

8. Derganc M, Lazar I, Moder B, et al. Diagnostika in zdravljenje sepse pri novorojen~ku. V: Izbrana poglavja iz 

pediatrije. Ljubljana, Katedra za pediatrijo, 1995; 115–23. 

9. Kani~ Z, Todorovi~ Guid M. Sepsa novorojen~ka v enoti intenzivne terapije. Zbornik predavanj 5. Bedjani~evega 

simpozija Maribor 2005; 113–8. 

10. Duke T. Neonatal pneumonia in developing countries. Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2005; 90: F 211. 

11. Dennhy PH. Respiratory infections in the newborn. Clin Perinatol 1987; 14: 667. 

12. Spaans WA, Knox AJ, Koya HB, et al. Risk factors for neonatal infection. Aust N Z J Obstet Gynaecol 1990; 30: 327. 

13. Jakobsson B, Jacobson SH, Hjalmas K. Vesico-ureteric reflux and other risk factors for renal damage: identification 

of high and low risk children. Acta Pediatr 1999, Suppl; 88: 31. 

14. Moncrieff M, Bamford M, Benson J, et al. Asymptomatic bacteriuria in healthy term infants. Arch Dis Child 1980; 

55: 723. 

15. Jakobsson B, Esbjorner E, Hansson S. Minimum incidence and diagnostic rate of first urinary tract infection. 

Pediatrics 1999; 104: 222. 

16. Honkinen O, Lehtonen OP, Ruuskanen O, et al. Cohort study of bacterial species causing urinary tract infection 

and urinary tract abnormalities in children. BMJ 1999; 318: 770. 

45


46


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 47–55 

Andrej Golle 1 , Silva Burja 2 , Joè @olger 3 , Ksenija Pelki~ Ogrizek 4 

Epidemiologija, strategije prepre~evanja 

in mikrobiolo{ka diagnostika oku`b, 

ki jih povzro~a Streptococcus agalactiae 

Epidemiology, Prevention Strategy and Microbiology Diagnostics 

of Diseases caused by Streptococcus agalactiae 

IZVLEÊK 

KLJU^NE BESEDE: Streptococcus agalactiae, epidemiologija, neonatalne oku`be, nose~nost, presejalno testiranje 

Bakterija Streptococcus agalactiae (beta-hemoliti~ni streptokok skupine B) je pomemben povzro~itelj 

hudih bakterijskih oku`b, ki prizadenejo novorojen~ke. Do kolonizacije oz. oku`be novorojen~ka 

najpogosteje pride pri porodu, ~e je mati kolonizirana z bakterijo S. agalactiae. Bakterija S. agalactiae 

se s porodnice na novorojen~ka prenese pri pribli`no polovici koloniziranih nose~nic. V ve~ini 

primerov se vzpostavi brezsimptomna kolonizacija. Invazivna oku`ba, ki najve~krat poteka v obliki 

sepse, plju~nice ali meningitisa, se razvije pri pribli`no 1–2 % koloniziranih novorojen~kov. 

Kolonizacijo oz. nastanek oku`be pri novorojen~kih je mo`no u~inkovito prepre~iti s presejalnim 

testiranjem nose~nic in z za{~ito le-teh med porodom. Da bi zanesljivo ugotovili, katera 

nose~nica bo v ~asu poroda kolonizirana z bakterijo S. agalactiae, je potrebno natan~no upo{tevati 

navodila, ki opredeljujejo ~as odvzema ku`nin (35.–37. teden nose~nosti), vrsto ku`nine (bris no`nice, 

bris rektuma) ter na~ine osamitve S. agalactiae iz teh ku`nin (selektivna obogatitvena goji{~a). 

ABSTRACT 

KEYWORDS: Streptococcus agalactiae, epidemiology, neonatal infection, pregnancy, screening 

Streptococcus agalactiae (Group B haemolytic streptococcus) is an important causal agent of 

severe bacterial infections in newborns. The colonization or infection most often occurs during 

delivery, if the mother is colonized by S. agalactiae. The transmission of S. agalactiae from 

the mother to the newborn occurs in about 50% of colonized mothers. In most cases it is asymptomatic. 

The invasive infection, which most often presents itself in the form of sepsis, pneumonia 

or meningitis, occurs in approximately 1–2% of colonized newborns. 

It is possible to effectively prevent the occurrence of colonization or infection in newborns 

by screening and antimicrobial protection during delivery. To establish with precision which 

pregnant woman will be colonized by S. agalactiae at delivery it is necessary to strictly follow 

the guidelines which determine the period for screening (35.–37. week of pregnancy), the 

kind of clinical sample to be taken (vaginal swab, rectal swab) and the media for isolation of 

S. agalactiae from these samples (selective-enrichment culture media). 

1 Andrej Golle, dr. med., Center za mikrobiologijo, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 

2000 Maribor. 

2 Prim. doc. dr. Silva Burja, dr. med., Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, Bolni{nica Maribor, 

Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 

3 Joè @olger, dr. med., Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, Bolni{nica Maribor, Ljubljanska 

ulica 5, 2000 Maribor. 

4 Prim. mag. Ksenija Pelki~ Ogrizek, dr. med., Enota za neonatologijo, Oddelek za perinatologijo, Bolni{nica 

Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 

47


48 

UVOD 

A. GOLLE, S. BURJA, J. @OLGER, K. PELKI^ OGRIZEK EPIDEMIOLOGIJA, STRATEGIJE … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

V za~etku prej{njega stoletja so menili, da se 

bakterija Streptococcus agalactiae pojavlja le 

kot povzro~itelj bolezni pri govedu (mastitis). 

Vendar sta leta 1935 Lancefield in Hare osamila 

S. agalactiae pri ve~ nose~nicah, pri treh 

nose~nicah je bakterija povzro~ila poporodno 

sepso (1). Leta 1937 je Fray poro~al o sedmih 

primerih poporodne sepse, ki so bili povezani 

s S. agalactiae. ^lanki, ki poro~ajo o oku`bah 

porodnic in novorojen~kov s S. agalactiae, so 

po letu 1960 vse pogostej{i (2). 

Od 70. let prej{njega stoletja do danes je 

bakterija S. agalactiae najpogostej{a povzro- 

~iteljica sepse, plju~nice in meningitisa pri 

novorojen~kih in dojen~kih (3, 4). Pomembna 

je tudi kot povzro~iteljica oku`b pri porodnicah 

in pri imunsko oslabljenih bolnikih (5, 6). 

Pogosto povzro~a vnetje plodovih ovojev, poporodno 

vnetje endometrija, sepso, vnetje se~nega 

mehurja, oku`be ran po porodu in mrtvorojenost 

(6). Oku`be se~il, povzro~ene s S. agalactiae, 

se pojavljajo kot zapleti v 2–4% nose~nosti (7). 

Pri novorojen~kih invazivno oku`bo, ki jo 

povzro~a S. agalactiae, opredelimo glede na 

~as oku`be kot: zgodnjo oku`bo, ki prizadene 

novorojen~ke do 7 dni starosti, oz. pozno 

oku`bo, ki prizadene novorojen~ke med 7. in 

90. dnevom starosti. V pribli`no 80 % primerov 

se oku`ba izrazi kot zgodnja oblika, ve~ina 

(ve~ kot 90%) novorojen~kov zboli è v prvem 

dnevu po porodu (3). 

Lastnosti Pri~akovani rezultat Primerjava z drugimi bakterijami 

S protimikrobno za{~ito med porodom je 

mo`no prepre~iti prenos bakterije s porodnice 

na novorojen~ka, kar sta med prvimi dokazala 

Boyer in Gotoff (8, 9). Kasneje so tudi 

drugi avtorji potrdili, da protimikrobna za{- 

~ita med porodom prepre~i prenos in zmanj{a 

pojavnost zgodnje oblike oku`be, vendar na 

pojavnost pozne oku`be ne vpliva (10, 11). 

STREPTOCOCCUS AGALACTIAE 

Bakterija S. agalactiae sodi v rod streptokokov. 

V rod Streptococcus uvr{~amo po Gramu pozitivne, 

glede katalaze negativne, fakultativno 

anaerobne koke, ki se urejajo v veriìce, so 

negibljivi in ne sporulirajo (12). 

Hemoliti~ne streptokoke s serolo{ko reakcijo 

aglutinacije na osnovi zna~ilnih polisaharidnih 

antigenov v celi~ni steni razdelimo 

v skupine od A do H in od K do V. Med 

beta-hemoliti~nimi streptokoki pri ~loveku 

najpogosteje osamimo tiste, ki sodijo v skupine 

A, B, C, D in G. Streptokok skupine B ima 

vrstno ime S. agalactiae. 

S. agalactiae dobro porase na krvnem agarju 

(KA). Sivkasto-bele kolonije z izraèno ozko 

cono beta-hemolize po 24 urah inkubacije 

doseèjo velikost pribli`no 1 mm. Beta-hemoliza 

je manj izrazita kot v primeru drugih 

beta-hemoliti~nih streptokokov. 1–2 % sevov 

S. agalactiae je nehemoliti~nih (13). Zna~ilnosti 

S. agalactiae, ki so pomembne za diferencialno 

diagnostiko, prikazuje tabela 1. 

Tabela 1. Lastnosti, pomembne za spoznavo bakterije S. agalactiae, pri~akovani rezultat testa oz. opazovanja in primerjava z drugimi 

bakterijami. 

preparat po Gramu + koki, veriìce, diplokoki L. monocytogenes tvori beta-hemoliti~ne kolonije, je po Gramu pozitiven bacil 

morfologija kolonije na KA beta-hemoliza nekateri sevi niso beta-hemoliti~ni, take na osnovi morfologije ne moremo lo~iti 

od enterokokov 

test katalaze negativen s testom katalaze lo~imo enterokoke in streptokoke od drugih po Gramu pozitivnih 

kokov 

test CAMP pozitiven bakterija S. agalactiae tvori topni izvenceli~ni protein, ki poja~a delovanje 

beta-hemolizina, ki ga izlo~a bakterija S. aureus 

test hidrolize hipurata pozitiven 

test hidrolize eskulina negativen z njim lo~imo bakterijo S. agalactiae od enterokokov, pri njih je test pozitiven 

v prisotnosti òl~nih soli 

test PYR negativen z njim lo~imo bakterijo S. agalactiae od enterokokov (pozitiven test PYR) 

in bakterije S. pyogenes (pozitiven test PYR) 

serolo{ka potrditev skupina B dokon~na potrditev vrste S. agalactiae 

aglutinacija z lateksom 

ali koaglutinacija



S. agalactiae dokon~no potrdimo s testom 

aglutinacije (skupina B). 

Na osnovi razlik v zgradbi kapsularnih 

polisaharidov razdelimo vrsto S. agalactiae 

v serotipe: Ia, Ib, II–VIII (14). Zgodnjo obliko 

oku`be pri novorojen~kih povzro~ajo najpogosteje 

serotipi Ia, Ib, II, III in V (15). Pri 

zgodnjih oku`bah, ki potekajo s klini~no sliko 

meningitisa, je najpogosteje povzro~itelj serotip 

III. Ta serotip v ve~ kot 90 % povzro~a tudi 

pozno obliko oku`be pri novorojen~kih (13). 

Prevlada dolo~enih serotipov ni stalna, spreminja 

se glede na ~as in regijo. 

EPIDEMIOLOGIJA 

Bakterija S. agalactiae je prisotna na sluznici 

prebavil in rodil pri zdravih odraslih. Kolonizacija 

v prebavilih, ki so naravni rezervoar 

bakterije S. agalactiae, je pogostej{a od kolonizacije 

rodil (7, 14, 15). Kolonizacija je obi~ajno 

brezsimptomna. Pri zdravih ènskah, ki niso 

nose~e, kolonizacija z bakterijo S. agalactiae 

ne predstavlja tveganja za zdravje. 

Stopnja kolonizacije z bakterijo S. agalactiae 

med ènskami je relativno stalna, zna{a 

med 13 in 35 % (16, 17). Ugotovljena stopnja 

kolonizacije je odvisna od mesta vzor~enja, 

od metode, s katero jo ugotavljamo, in verjetno 

tudi od demografskih zna~ilnosti populacije 

(rasa, starost, socialno-ekonomski poloàj) (2). 

V Evropi so zbrani podatki za kolonizacijo 

slede~i: Vzhodna Evropa, sem uvr{~ajo tudi 

Slovenijo, 1,5–22% (Slovenija 10%), Skandinavija 

10–25 %, Zahodna Evropa 7–30 %, Ju`na 

Evropa 2,3–18,5% (18). V primorski regiji Slovenije 

so ugotovili kolonizacijo pri 22,3% nose~nic 

(19). 

Nose~nost ne vpliva na stopnjo kolonizacije. 

Kolonizacija s S. agalactiae je dinami~na, 

spreminja se s ~asom, lahko je kroni~na, ob~asna 

ali prehodna. Zaradi tega kolonizacija, ki 

smo jo ugotovili zgodaj v nose~nosti, ne pomeni 

nujno, da bo ènska kolonizirana v ~asu 

poroda (7, 20). Za prenos bakterije in vzpostavitev 

kolonizacije pri novorojen~ku je zlasti 

pomembno, ali je porodnica kolonizirana v ~asu 

poroda (20). Kolonizacija nose~nice je glavni 

dejavnik tveganja za nastanek zgodnje oblike 

oku`be pri novorojen~ku (7). Poleg kolonizacije 

navajajo {e nekatere druge dejavnike 

tveganja za obporodno oku`bo novorojen~ka 

z bakterijo S. agalactiae: horioamnionitis, bakteriurija, 

povzro~ena z bakterijo S. agalactiae 

med nose~nostjo, prezgodnji porod ali prezgodnji 

razpok plodovih ovojev pred 37. tednom 

nose~nosti, oku`ba prej{njega otroka s S. agalactiae, 

~as med razpokom plodovih ovojev in 

porodom, dalj{i od 18 ur. 

Bakterija S. agalactiae se pri pribli`no 

polovici koloniziranih porodnic prenese na 

novorojen~ka, do prenosa pride med porodom 

ali pa znotrajmaterni~no zaradi ascendentnega 

{irjenja bakterije. Mo~nej{a ko je kolonizacija 

pri materi, ve~ja je verjetnost kolonizacije 

in oku`be novorojen~ka (7, 20). 

Za razvoj zgodnje oblike oku`be je pomemben 

vertikalen prenos oku`be med samim 

porodom. Pozna oku`ba je lahko posledica 

prenosa z matere na otroka, lahko pa otrok 

bakterijo dobi iz okolja. 

Ve~ina novorojen~kov, ki se kolonizirajo 

med samim porodom, ostane brez simptomov, 

kolonizirata se koà in sluznica (7). 1–2% 

koloniziranih novorojen~kov zboli za invazivno 

obliko oku`be. Stopnja kolonizacije novorojen~kov 

se giblje okoli 13 % (15). 

Smrtnost zaradi invazivnih oku`b, ki jih 

povzro~a bakterija S. agalactiae, je v zadnjih 

30 letih padla iz pribli`no 50 % na manj kot 

10% (7, 21). Pojavnost zgodnje oblike invazivne 

oku`be, povzro~ene z bakterijo S. agalactiae, 

ki so jo dokazali z osamitvijo bakterije iz normalno 

sterilnih ku`nin, je v Evropskih dràvah 

od 0,5 do 4 na 1000 ìvorojenih. Pojavnost 

pozne oku`be je 0,5/1000 ìvorojenih. Pojavnost 

med dràvami in regijami v Evropi se razlikuje 

(17, 22–24). Podatke je medsebojno 

te`ko primerjati, razlike v pojavnosti so lahko 

posledica razli~ne epidemiologije invaznih 

oku`b, razli~nih diagnosti~nih metod in razli~nih 

pristopov pri uporabi protimikrobnih 

zdravil v nose~nosti in med porodom. V nekaterih 

primerih je pojavnost verjetno podcenjena. 

V {tudiji, ki so jo izvedli na Nizozemskem, 

so poro~ali o pojavnosti invazivne oku`be 

0,6/1000 ìvorojenih, kadar so kot invazivne 

oku`be upo{tevali samo tiste, pri katerih so 

uspeli z osamitvijo dokazati bakterijo S. agalactiae 

v krvi oz. v likvorju. Tako dobljene rezultate 

so korigirali z vklju~itvijo primerov verjetne 

sepse. Korigirana pojavnost (sepsa + verjetna 

sepsa) je bila 1,9/1000 ìvorojenih, kar je 

enako kot v ZDA pred uvedbo prepre~evalnih 

49


50 


ukrepov (24). Na Finskem ugotavljajo pojavnost 

zgodnje oblike oku`be 0,6–0,7/1000 ìvorojenih 

(25) in pojavnost pozne oblike oku`be 

0,2/1000 ìvorojenih. Tudi tu avtorji poudarjajo, 

da so v raziskavo zajeli samo tiste primere 

invazivnih oku`b, kjer so bakterijo osamili 

v kulturi. Belgijci (pred uvedbo smernic za 

prepre~evanje oku`b s S. agalactiae) poro~ajo 

o pojavnosti 2/1000 ìvorojenih (z osamitvijo 

potrjeni primeri), oz. o pojavnosti 4/1000 ìvorojenih 

(pri{tete verjetne invazivne oku`be 

z bakterijo S. agalactiae). 4 od 5 primerov 

v Belgiji pripisujejo zgodnjim oku`bam (17). 

Podatki o pojavnosti v Veliki Britaniji so po 

regijah in bolni{nicah razli~ni, starej{i ~lanki so 

navajali ni`je pojavnostne stopnje 0,3–1,0 na 

1000 ìvorojenih, po novej{ih podatkih so 

pojavnostne stopnje primerljive tistim drugod 

po Evropi in v ZDA, pojavnost v VB zna{a 

0,5–2 % (18). Pojavnost invazivne oku`be na 

ê{kem je 0,2–2,6/1000 ìvorojenih (18, 26). 

Pojavnost zgodnje oku`be v [paniji je bila 

1,92/1000 ìvorojenih leta 1994, po uvedbi 

ukrepov za prepre~evanje pa je padla za 86,1% 

in je bila leta 2001 0,26/1000 ìvorojenih (27). 

Zbirni podatki o pojavnosti oku`b, ki jih 

povzro~a bakterija S. agalactiae pri novorojen~kih 

v Evropi, so: 0,2–4/1000 ìvorojenih 

v Vzhodni Evropi (Slovenija 1,8/1000 ìvorojenih), 

0,76–2/1000 ìvorojenih v Skandinaviji, 

0,3–2/1000 ìvorojenih v Zahodni Evropi in 

0,57–2/1000 ìvorojenih v Ju`ni Evropi (18). 

V Sloveniji so na voljo podatki o pojavnosti 

zgodnjih oku`b z bakterijo S. agalactiae 

v porodni{nici Ljubljana v letih 2002 in 2003, 

pojavnost je bila 3,4/1000 ìvorojenih (2003) 

in 4,9/1000 ìvorojenih (2004) (28). 

Za ilustracijo razmer v na{i regiji smo 

pripravili pregled {tevila novorojen~kov, pri 

katerih smo osamili bakterijo S. agalactiae iz 

krvi – gre za novorojen~ke, rojene v porodni{nici 

Splo{ne bolni{nice Maribor v obdobju 

od leta 1998 do 2005. V tem ~asu smo osamili 

bakterijo S. agalactiae iz krvi 17 novorojen~kov, 

vedno so bili to novorojen~ki, stari 7 dni 

ali manj. V istem obdobju nismo bakterije 

S. agalactiae nikoli osamili iz likvorja oz. drugih 

normalno sterilnih telesnih teko~in. Prav 

tako v tem obdobju nismo osamili bakterije 

S. agalactiae iz krvi oz. drugih normalno sterilnih 

teko~in pri nobenem novorojen~ku 

starej{em od 7 dni. Letna pojavnost zgodnjih 

Tabela 2. [tevilo ìvorojenih, {tevilo novorojen~kov, pri katerih 

smo iz krvi osamili bakterijo S. agalactiae, in letna pojavnost na 

1000 ìvorojenih v obdobju od 1989 do 2005 v SB Maribor. 

[tevilo [tevilo Letna 

ìvorojenih novorojen~kov, pojavnost na 

pri katerih 1000 ìvorojenih 

smo osamili 

S. agalactiae 

iz krvi 

1998 1954 0 0,00 

1999 1848 0 0,00 

2000 2004 6 2,99 

2001 1957 1 0,51 

2002 2021 4 1,98 

2003 1988 1 0,50 

2004 1974 1 0,51 

2005 2060 4 1,94 

invazivnih oku`b, ki jih povzro~a bakterija 

S. agalactiae pri novorojen~kih, je bila v obdobju 

1998–2005 od 0 do 2,99/1000 ìvorojenih. 

Celotna pojavnost za 8 let je bila 1,07/1000 ìvorojenih. 

Podatke prikazuje tabela 2. 

RAZVOJ STRATEGIJ 

ZA PREPREÊVANJE 

PERINATALNIH OKU@B, 

KI JIH POVZROÂ 

BAKTERIJA S. AGALACTIAE 

Na osnovi spoznanja, da je mo`no z medporodno 

za{~ito s penicilinom ali ampicilinom 

pomembno zmanj{ati stopnjo kolonizacije novorojen~kov 

z bakterijo S. agalactiae in zniàti 

pojavnost zgodnjih oku`b, ki jih ta povzro~a 

(8–11), so v ZDA è v zgodnjih 90. letih posku- 

{ali oblikovati smernice, s katerimi bi zmanj{ali 

pojavnost invazivnih oku`b z bakterijo S. agalactiae 

pri novorojen~kih. 

Leta 1992 sta zdravni{ki zdruènji American 

Academy of Pediatrics (AAP) in American 

College of Obstretricians and Gynecologists 

(ACOG) objavili prve smernice za prepre~evanje 

zgodnje sepse, povzro~ene s S. agalactiae 

(9, 29). 

Smernice AAP so priporo~ale presejalno 

testiranje nose~nic na kliceno{tvo bakterije 

S. agalactiae med 26. in 28. tednom nose~nosti 

in medporodno za{~ito tistih nose~nic, 

pri katerih so bakterijo S. agalactiae osamili



v kulturi (30). Pomanjkljivost teh smernic je, 

da se na osnovi presejalnega testiranja med 

26. in 28. tednom nose~nosti ne more zanesljivo 

predvideti stanja kolonizacije v ~asu 

poroda. Smernice ACOG so priporo~ale medporodno 

za{~ito pri nose~nicah, kjer so prisotni 

specifi~ni dejavniki tveganja, kot so: prezgodnji 

porod, razpok plodovih ovojev, dalj{i kot 

18 ur, z bakterijo S. agalactiae povzro~ena bakteriurija 

med nose~nostjo, invazivna oku`ba 

novorojen~ka s S. agalactiae pri prej{njem 

porodu in telesna temperatura med porodom, 

vi{ja od 38 °C. Slabost teh smernic je bila, da 

niso upo{tevale tistih nose~nic, pri katerih je 

bila prisotna kolonizacija z bakterijo S. agalactiae, 

niso pa bili prisotni drugi dejavniki 

tveganja. Pri teh nose~nicah je zgodnja sepsa 

novorojen~kov, povzro~ena z bakterijo S. agalactiae, 

pogostej{a kot pri nose~nicah, ki imajo 

enega od zgoraj navedenih dejavnikov tveganja, 

niso pa kolonizirane z bakterijo S. agalactiae 

(7, 31). Pristopa so poskusili uskladiti v smernicah, 

ki so jih leta 1996 skupaj izdali Centers 

for disease control (CDC), ACOG in AAP (32). 

V njih so priporo~ili dva pristopa, na osnovi 

katerih se odlo~imo za medporodno za{~ito 

z antibiotikom. Obema pristopoma so pripisali 

enakovredni pomen. Prvi pristop je temeljil 

na dejavnikih tveganja, drugi pristop pa je 

temeljil na presejalnem testiranju med 35. in 

37. tednom nose~nosti, s katerim so s pomo~jo 

kulture ugotavljali kolonizacijo s S. agalactiae 

pri nose~nicah. 

Z upo{tevanjem teh smernic so dosegli 

bistveno zniànje pogostnosti zgodnje oku`be 

z bakterijo S. agalactiae, na pogostnost 

pozne oku`be pa uveljavitev teh smernic ni 

vplivala (30). 

Z ve~jo retrospektivno kohortno {tudijo, ki 

so jo v ve~ zveznih dràvah izvedli v letih 1998 

in 1999, so dokazali, da pristop, ki temelji na 

dejavnikih tveganja, ni enakovreden pristopu, 

ki temelji na presejalnem testiranju, 

s katerim s pomo~jo kulture ugotavljamo 

kolonizacijo nose~nic z bakterijo S. agalactiae. 

Pokazalo se je, da je pristop, ki temelji na 

dokazovanju statusa kolonizacije s kulturo, 

v 50 % bolj u~inkovit v smislu prepre~evanja 

nastanka zgodnje oblike invazivne bolezni, 

povzro~ene s S. agalactiae, kot pristop, ki temelji 

na dejavnikih tveganja (33). Presenetljiv 

zaklju~ek te {tudije je tudi, da so zdravniki 

dosledneje upo{tevali pristop, temelje~ na 

presejalnem testiranju, kot pa pristop, temelje~ 

na dejavnikih tveganja. Na osnovi teh 

rezultatov je CDC leta 2002 popravil smernice 

za prepre~evanje oku`b, ki jih pri novorojen~kih 

povzro~a bakterija S. agalactiae. V teh, 

danes veljavnih smernicah, so priporo~ili 

presejalno testiranje vseh nose~nic med 35. in 

37. tednom nose~nosti in medporodno za{~ito 

vseh tistih nose~nic, kjer smo z osamitvijo dokazali 

kolonizacijo z bakterijo S. agalactiae (7). 

Z medporodno za{~ito nose~nic, ki so bile 

v ~asu poroda kolonizirane z bakterijo S. agalactiae, 

so v ZDA uspeli bistveno zniàti pogostnost 

zgodnje oblike invazivnih oku`b pri 

novorojen~kih. Ta je v zgodnjih devetdesetih 

bila 1,1–3,7/1000 ìvorojenih, v letu 1998 pa 

je v dolo~enih podro~jih, kjer so izvajali ukrepe 

prepre~evanja, padla na 0,5–0,6/1000 ìvorojenih 

(7, 21). 

Smernice, ki priporo~ajo presejalno testiranje 

za ugotavljanje kolonizacije ènsk z bakterijo 

S. agalactiae, v veliki meri upo{tevajo 

v ZDA, Kanadi in Avstraliji. 

V Evropi ni enotnega pristopa k strategiji 

prepre~evanja prenosa kolonizacije in oku`be 

(18). Na dràvnem nivoju oblikovane smernice 

imajo Danska, Nizozemska, Norve{ka, 

[panija in Belgija. V [paniji (27) in Belgiji 

smernice temeljijo na presejalnem testiranju, 

Danska, Norve{ka in Nizozemska pa imajo 

smernice osnovane na dejavnikih tveganja (18). 

V Sloveniji so bile na strokovnem kolegiju 

Zdruènja za perinatalno medicino leta 2003 

sprejete smernice, ki temeljijo na dejavnikih 

tveganja. 


NOSE^NIC NA KLICENO[TVO 

BAKTERIJE S. AGALACTIAE – 

MIKROBIOLO[KA 

DIAGNOSTIKA 

Osamitev bakterije v kulturi 

Primerna metoda za presejalno testiranje 

nose~nic je tak{na, ki ~imbolj zanesljivo napove, 

ali bo nose~nica kolonizirana v ~asu poroda. 

Napovedna vrednost presejalnega testiranja 

je obratno sorazmerna s ~asom med izvedbo 

testiranja in porodom, bli`ji ko je ~as poroda, 

ve~ja je napovedna vrednost presejalnega 

51


52 


testiranja (16). Smernice, ki temeljijo na presejalnem 

testiranju nose~nic, priporo~ajo za 

ugotavljanje kliceno{tva osamitev bakterije 

S. agalactiae. 

Z osamitvijo bakterije S. agalactiae lahko 

zanesljivo napovemo kolonizacijo med porodom, 

~e upo{tevamo ~as odvzema ku`nine, 

anatomsko mesto odvzema ku`nine in natan~ne 

mikrobiolo{ke metode za detekcijo bakterije 

S. agalactiae (7). 

Priporo~en ~as odvzema ku`nine je med 

35. in 37. tednom nose~nosti (7). Bris, odvzet 

v tem ~asu, ima dobro napovedno vrednost. 

Brisi, odvzeti prej, imajo slab{o napovedno 

vrednost: pri nose~nicah, pri katerih so osamili 

S. agalactiae v 28. tednu nose~nosti, isto 

bakterijo osamimo le pri 50–70 % tudi v ~asu 

poroda, pri 5–10 % nose~nic, pri katerih osamimo 

S. agalactiae v ~asu poroda, ne moremo 

dokazati prisotnosti S. agalactiae v 28. tednu 

nose~nosti (34, 35). 

Primerne ku`nine za presejalno testiranje 

na S. agalactiae so brisi spodnje tretjine 

no`nice in brisi rektuma. Za presejalno testiranje 

se priporo~a odvzem iz obeh anatomskih 

mest (7). Odvzem brisa iz obeh mest pove- 

~a verjetnost osamitve za 5–27 % v primerjavi 

z brisom, odvzetim samo iz spodnjega dela 

no`nice (16). Bris odvzamemo brez uporabe 

zrcal. Z bomba`nim brisom kro`no pobri{e- 

1. DAN KA TH 

bris (no`nica + rektum) INKB INKB 

cepimo goji{~a → 

mo spodnjo tretjino no`nice. Drugi ali isti bris 

lahko potem uvedemo skozi analni sfinkter, 

pribli`no 2 cm globoko v rektum, in ga obrnemo 

za 360°. Za rezultat preiskave je pomembno, 

ali je nose~nica kolonizirana s S. agalactiae, 

ni pa pomembno, ali je mesto kolonizacije 

prebavni trakt ali no`nica. Bris po odvzemu 

damo v transportno goji{~e (npr. goji{~e po 

Stuartu) (20). ê brisa ne moremo takoj prenesti 

v laboratorij, ga shranimo v hladilniku. 

Bris je potrebno cepiti najkasneje v roku 48 ur. 

Na ku`nini oz. spremnem listu moramo 

jasno ozna~iti, da èlimo presejalno preiskavo 

na S. agalactiae, in vse bistvene demografske 

podatke. 

Bris materni~nega vratu oz. bris forniksa 

za presejalno testiranje nista primerni ku`nini, 

dele` pozitivnih rezultatov je znatno 

ni`ji (7, 36). 

Sluznico prebavil in sluznico no`nice 

poseljujejo {tevilni mikroorganizmi. Da pove- 

~amo uspe{nost osamitve bakterije S. agalactiae 

oz. prepre~imo prera{~anje s strani drugih 

mikroorganizmov, moramo poleg KA za osamitev 

S. agalactiae uporabiti selektivna obogatitvena 

goji{~a (7), ta pove~ajo uspe{nost 

osamitve za 50 % (32, 37). Smernice CDC priporo~ajo 

uporabo Todd-Hewitovega teko~ega 

goji{~a. To je goji{~e, ki spodbuja rast po 

Gramu pozitivnih bakterij, selektivnost pa 

Tabela 3. Postopek osamitve bakterije S. agalactiae pri presejalnem testiranju. Legenda: KA: krvni agar; TH: Todd-Hewittovo teko~e 

goji{~e z dodanim gentamicinom in nalidiksinsko kislino; ABG: testiranje ob~utljivosti za protimikrobna zdravila; INKB: inkubacija pri 

35–37 °C in 5 % CO 2 ; BH: beta-hemoliti~ne kolonije in tudi sumljive kolonije, ki nimajo hemolize; BH+: beta-hemoliti~ne kolonije in 

tudi sumljive kolonije, ki nimajo hemolize so prisotne; BH–: beta-hemoliti~nih kolonij ni; ID: identifikacija; R: izvid. 

2. DAN i{~emo BH kolonije TH precepimo → KA 

pregledamo goji{~a BH+ → BH– → INKB 

ID 

ABG 

INKB 

3. DAN +R i{~emo BH kolonije i{~emo BH kolonije 

BH+ → BH– → BH+ → BH– → 

ID KA zavrèmo ID INKB 

ABG ABG 

4. DAN +R +R i{~emo BH kolonije 

BH+ → BH– → 

ID KA zavrèmo 

ABG 

5. DAN +R –R



doseèmo z dodatkom nalidiksinske kisline 

(15μg/mL) in gentamicina (8μg/mL) oz. nalidiksinske 

kisline (15 μg/mL) in kolistina 

(10 μg/mL). Dokazovanje kliceno{tva s kulturo 

je dolgotrajni postopek, od nacepitve 

ku`nine do rezultata mine 36–72 ali ve~ ur. 

Shematsko prikazuje postopek osamitve bakterije 

S. agalactiae pri presejalnem testiranju 

tabela 3. 

V laboratorij prispele brise cepimo v teko~e 

obogatitveno goji{~e, z dodanimi substancami, 

ki zavirajo rast saprofitne flore, in neposredno 

na plo{~e krvnega agarja. 

Plo{~e KA pregledujemo prvi~ po 18–24 

urah inkubacije. I{~emo zna~ilne beta-hemoliti~ne 

kolonije. Nekateri sevi bakterije 

S. agalactiae porasejo v obliki kolonij, ki spominjajo 

na enterokoke. Enterokok je bakterija, 

ki je na sluznici prebavil normalno prisotna, 

osamimo jo ve~krat tudi iz sluznice no`nice 

(37). Enterokok od S. agalactiae lo~imo 

s testom hidrolize eskulina v prisotnosti òl~nih 

soli ali pa z encimskim testom pirolidonil 

arilamidaze (PYR-aminopeptidaza). Dokon~no 

beta-hemoliti~ne po Gramu pozitivne koke 

opredelimo kot S. agalactiae z uvrstitvijo v serolo{ko 

skupino B (aglutinacijski test). Zna~ilnosti, 

ki so pomembne za spoznavo S. agalactiae, prikazuje 

tabela 1. 

Pomanjkljivost klasi~ne metode dokazovanja 

kliceno{tva z osamitvijo mikroorganizma 

je predvsem dolgotrajnost. Zaradi tega 

ni primerna za dokazovanje kolonizacije z bakterijo 

S. agalactiae tik pred za~etkom poroda. 

S tega stali{~a bi bili za ugotavljanje kolonizacije 

najprimernej{i hitri testi, ki bi jih lahko 

izvedli tik pred porodom. Hitre teste razvrstimo 

v dve skupini: na hitre teste, s katerimi 

dokazujemo za bakterijo S. agalactiae zna~ilen 

antigen (imunolo{ki testi), in pa teste, 

s katerimi dokazujemo za bakterijo S. agalactiae 

zna~ilno nukleotidno zaporedje (molekularno 

biolo{ki testi). 

Imunolo{ki testi za neposredno dokazovanje 

bakterije S. agalactiae iz ku`nine se niso 

obnesli. Njihova glavna pomanjkljivost je 

slaba ob~utljivost (14, 38). ê jih primerjamo 

s klasi~no metodo osamitve bakterije S. agalactiae 

z uporabo selektivnega goji{~a, je ob~utljivost 

imunolo{kih testov od 4–37 % (14). 

Med molekularno-biolo{kimi testi za dokazovanje 

bakterije S. agalactiae lo~imo dve 

skupini testov: hibridizacijske teste in teste 

pomnoèvanja nukleinskih kislin. 

S hibridizacijskimi testi potrjujemo porast 

bakterije v selektivnem obogatitvenem goji{~u 

po 18–24 urah inkubacije. Tako kolonizacijo 

potrdimo è drugi dan po prispetju ku`nin 

v laboratorij, metoda pa ima ob~utljivost 

94,7–100% in specifi~nost 96,9–99,5% (14, 39). 

Testi niso primerni za neposredno dokazovanje 

bakterij S. agalactiae v ku`nini (premajhna 

ob~utljivost). 

Testi pomnoèvanja nukleinskih kislin 

nudijo mo`nost hitre, visoko ob~utljive in specifi~ne 

detekcije razli~nih patogenih mikroorganizmov 

neposredno iz ku`nin. V literaturi 

je opisanih ve~ testov za specifi~no detekcijo 

bakterije S. agalactiae, ki temeljijo na osnovi 

pomnoèvanja specifi~nih nukleotidnih zaporedij 

(40–43). Za hitro detekcijo so predvsem 

primerne metode pomnoèvanja nukleinskih 

kislin v realnem ~asu. Odlika teh metod 

je visoka specifi~nost, ob~utljivost in hitra 

dosegljivost rezultata (41, 44). 

ZAKLJUÊK 

V Sloveniji so od leta 2003 veljavna priporo~ila 

za prepre~evanje zgodnje oku`be novorojen~kov 

s S. agalactiae, ki temeljijo na dejavnikih 

tveganja. Podatkov o kolonizaciji ènsk in 

o pojavnosti invazivne oku`be, ki jo povzro- 

~a S. agalactiae, v Sloveniji ni veliko. Dosegljivi 

podatki o invazivnih oku`bah nas uvr{~ajo ob 

bok ostalim razvitim dràvam pred uvedbo 

presejalnega testiranja. 

Kolonizacija porodnice z bakterijo S. agalactiae 

je najpomembnej{i dejavnik tveganja 

za razvoj perinatalne oku`be s to bakterijo. 

V vseh dràvah, kjer so kot strategijo za znièvanje 

pojavnosti zgodnje oku`be novorojen~kov 

z bakterijo S. agalactiae uvedli presejalno testiranje 

nose~nic in ga dosledno izvajali, je bil 

ta ukrep u~inkovit. 

Menimo, da bi bilo tudi v na{i dràvi 

potrebno razmisliti o uvedbi strategije prepre- 

~evanja zgodnjih oku`b, ki bi temeljila na 

presejalnem testiranju nose~nic na kolonizacijo 

z bakterijo S. agalactiae. V nastajanje 

teh smernic bi morali vklju~iti ginekologe, 

neonatologe, infektologe, pediatre in klini~ne 

mikrobiologe. 

53


54 


LITERATURA 

1. Eren A, Kücükercan M, Oguzoglu N, et al. The carriage of group B streptococci in Turkish pregnant women 

and its transmission rate in newborn and serotype distribution. Turk JU Pediatr 2005; 47: 28–33. 

2. Edwards MS, Baker CJ. Streptococcus agalactiae. In: Mandell GL, Benett JE, Dolin R, eds. Priniciples and Practices 

of Infectious diseases. 5th ed. Philadelphia: Churchill Livingstone; 2000. p. 2156–67. 

3. Zangwill KM, Schuchat A, Wenger JD. Group B streptococcal in the United States, 1990: Report from a multistate 

active surveillance system. MMWR 1992; 41: 25–32. 

4. Centers for Disease Control and Prevention. Decreasing incidence of perinatal group B streptococcal disease – 

United States 1993–1995. MMWR 1997; 46: 473–7. 

5. Schuhat A. Epidemiology of group B streptococcal disease in the United States: shifting paradigms. Clin Microbiol 

Rev 1998; 11: 497–513. 

6. Yancey MK, Duff P, Clark P, et al. Peripartum infection associated with vaginal group B streptococcal colonisation. 

Obstet Gynecol 1994; 84: 816–9. 

7. Schrag S, Gorwitz R, Fultz - Butts K, et al. Prevention of perinatal group B streptococal disease. Revised guidelines 

from CDC. MMWR 2002; 51: 1–22. 

8. Boyer KM, Gotoff SP. Prevention of early – onset neonatal group B streptococcal disease with selective intrapartum 

chemoprophylaxis. N Engl J Med 1986; 314: 1665–9. 

9. Brozanski BS, Jones JG, Krohn MA, et al. Effect of screening – based prevention policy on prevalence of early – onset 

group B streptococcal sepsis. Obstet Gynecol 2000; 95: 496–501. 

10. Schrag SJ, Zywicki S, Farley M, et al. Group B Streptococcal disease in the era of intrapartum antibiotic prophylaxis. 

N Engl J Med 2000; 342: 15–20. 

11. Yow MD, Mason EO, Leeds LJ, et al. Ampicillin prevents intrapartum transmission of group B streptococcus. 

JAMA 1979; 241: 1245–7. 

12. Seme K. Streptokoki. In: Gubina M, Ihan A, eds. Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo. 1st ed. 

Ljubljana: Medicinski razgledi; 2002. p. 147–53. 

13. Miranda C, Gamez MI, Navarro JM, et al. Endocarditis caused by nonhemolytic group B streptococcus. J Clin 

Microbiol 1997; 35: 1616–7. 

14. Picard FJ, Bergeron MG. Laboratory detection of group B Streptococcus for prevention of perinatal disease. 

Eur J Clin Microbiol Infect Dis 2004; 23: 665–71. 

15. Hickman ME, Rench MA, Ferrieri P, et al. Changing epidemiology of group B streptococcal colonization. Pediatrics 

1999; 104: 203–9. 

16. Boyer KM, Gadzala CAL, Kelly PD, et al. Selective intraparum chemoprophylaxis of neonatal group B streptococcal 

early onset disease. II. Predictive value of prenatal cultures. J Infect Dis 1983; 148: 802–9. 

17. Melin P, Verschraegen G, Mahieu L, et al. Towards a Belgian consensus for prevention of perinatal group B streptococcal 

disease. Indian J Med Res 2004; 119: 197–200. 

18. Trijbels - Smeulders MA, Kollee LA, Adriaanse AH, et al. Neonatal group B streptococcal infection: incidence 

and strategies for prevention in Europe. Pediatr Infect Dis J 2004; 2: 172–3. 

19. Fi{er J, [pacapan P, Prin~i~ D, et al. Odkrivanje kolonizacije nose~nic z bakterijo Streptococcus agalactiae v severnoprimorski 

regiji. Zdrav Vestn 2001; 70: 623–6. 

20. Regan JA, Klebanoff MA, Nugent RP, et al. Colonization with group B streptococci in pregnancy and adverse 

outcome. VIP study group. Am J Obstet Gynecol 1996; 174: 1354–60. 

21. Schuchat A, Wenger JD. Epidemiology of group B streptococcal disease: risk factors, prevention strategies, and 

vaccine development. Epidemiol Rev 1994; 16: 374–402. 

22. Aavitsland P, Hoiby EA, Lystad A. Systemic group B streptococcal disease in neonates and young infants in Norway 

1985–96. Acta Pediatrica 1996; 85: 104–5. 

23. Moses LM, Heath PT, Wilkinson AR, et al. Early onset group B streptococcal neonatal infection in Oxford 1985–96. 

Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 1998; 79: 148–9. 

24. Trijbels - Smeulders M, Gerards LJ, de Jong PCM, et al. Epidemiology of neonatal group B streptococcal disease 

in the Netherlands 1997–98. Pediatr Perinat Epidemiol 2002; 16: 334–41. 

25. Lyytikäinen O, Nuorti JP, Halmesmáki E, et al. Invasive group B streptococcal infections in Finland: a population 

based study. Emerg Infect Dis 2003; 9: 469–73. 

26. Janek L, Holoman K, Suska P, et al. Screenig for haemolytic streptococcus group B in pregnancy and prevention 

of infection in neonates. Ceska Gynekol 2004: 69: 91–4. 

27. Andreu A, Sanfeliu I, Viñas L, et al. Decreasing incidence of perinatal group B streptococcal disease (Barcelona 

1994–2001). Relation with hospital prevention policies. Enferm Infecc Microbiol Clin 2003; 21: 174–9. 

28. Mole H, Gantar [tucin I, Kornhauser Cerar L, et. al. Oku`be z bakterijo S. agalactiae pri novorojencih. Med Razgl 

2004; 43 Suppl 2: S107–13. 

29. American Academy of Pediatrics Comittee on Infectious Diseases and Comittee on Fetus and Newborn. Guidelines 

for prevention of group B streptococcal (GBS) infection by chemoprophylaxis. Pediatrics 1992; 90: 775–8.



30. Gibbs RS, Schrag S, Schuchat A. Perinatal infections due to group B streptococci. Gibbs. Obstet Gynecol 2004; 

104: 1062–76. 

31. Rosenstein NE, Schuchat A. Oportunities for prevention of perinatal group B streptococcal disease: a multistate 

surveillance analysis. The Neonatal Group B Streptococcal Disease Study Group. Obstet Gynecol 1997; 90: 901–6. 

32. Center for Disease Control and Prevention. Prevention of perinatal group B streptococcal disease: A public health 

perspective. MMWR 1996; 45: 1–24. 

33. Schrag SJ, Zell ER, Lynfield R, et al. A population-based comparison of strategies to prevent early-onset group 

B streptococcal disease in neonates. N Engl J Med 2002; 347: 233–9. 

34. Connellan M, Wallace EM: Prevention of perinatal group B streptococcal disease: screening practice in public 

hospitals in Victoria. Med J Aust 2000; 172: 317–20. 

35. Schuchat A. Group B streptococcus. Lancet 1999; 353: 51–6. 

36. MacDonald SW, Manuel FR, Embil JA. Localization of group B beta-hemolytic streptococci in the female urogenital 

tract. Am J Obstet Gynecol 1979; 133: 57–9. 

37. Bayo M, Berlanga M, Agut M. Vaginal microbiota in healthy pregnant women and prenatal screening of group 

B streptococci (GBS). Int Microbiol 2002; 5: 87–90. 

38. Yancey MK, Armer T, Clark P, et al. Assesment of rapid identification tests for genital carriage of group B streptococcal 

carriers. Obstet Gynecol 1992; 80: 1038–47. 

39. Kirscher SM, Meyer MP, Jordan JA. Comparison of modified DNA hybridization assay with standard culture 

enrichment for detecting group B streptococci in obstretic patient. J Clin Microbiol 1996; 34: 342–4. 

40. Berg K, Stoelhaug A, Loeseth K, et. al. Detection of group B streptococci (GBS) in vaginal swabs using real-time 

PCR with TaqMan probe hybridisation. Indian J Med Res 2004; 119: 221–3. 

41. Bergeron MG, Danbig K, Menard C, et al. Rapid detection of group B streptococci in pregnant woman at delivery. 

N Engl J Med 2000; 343: 175–9. 

42. Uhl JR, Vetter EA, Boldt KL, et al. Use of the Roche lightcycler strept B assay for the detection of group B streptococcus 

from vaginal and rectal swabs. J Clin Microbiol 2005; 43: 4046–51. 

43. Davies HD, Miller MA, Faro S, et al. Multicenter study of a rapid molecular based assay for the diagnosis of 

group B Streptococcus colonisation in pregnant women. Clin Infect Dis 2004; 39: 1129–35. 

44. Ke D, Menard C, Picard FJ, et al. Development of conventional and real-time PCR assays for rapid detection of 

group B streptococci. Clin Chem 2000; 46: 324–31. 

55


56


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 57–62 

IZVLEÊK 

Iztok [trumbelj 1 , Marija Gubina 2 , Samo Jeverica 3 , Breda Naver`nik Troha 4 , 

Andrej Golle 5 , Barbara Zdol{ek 6 , Ur{ka Dermota 7 , Jerneja Fi{er 8 , 

Ljudmila Sarjanovi} 9 , Martina Kav~i~ 10 , Tatjana Harlander 11 

Ob~utljivost slovenskih izolatov 

Streptococcus agalactiae iz rodil 

za izbrane antibiotike 

Streptococcus agalactiae Isolates from Genital Tract 

in Slovenia – Susceptibility to Selected Antibiotics 

KLJU^NE BESEDE: Streptococcus agalactiae, antibiotiki, odpornost mikrobov proti zdravilom 

Namen: Ugotoviti podatke o ob~utljivosti izolatov Streptococcus agalactiae, osamljenih v Sloveniji 

v enoletnem obdobju, prete`no v letu 2005. 

Metode: V desetih slovenskih mikrobiolo{kih laboratorijih so v enoletnem obdobju iz rodil 

in njihove okolice pri ènskah v starosti od 15 do 45 let osamili 1440 izolatov vrste Streptococcus 

agalactiae. Laboratoriji so posredovali podatke o ob~utljivosti za antibiotike, ki jih rutinsko 

testirajo v svojem laboratoriju in so primerni za prepre~evanje oku`b s to bakterijo pri novorojen~kih. 

Izra~unali so deleè ob~utljivosti izolatov za antibiotike in jih prikazali za celoto 

in posamezne regije. 

Rezultati: Vsi testirani izolati so bili ob~utljivi za penicilin in vankomicin. Dele` ob~utljivosti 

za eritromicin je bil 82 %, za klindamicin 80 %. Deleà ob~utljivih izolatov sta manj{a kot 

sta bila leta 1998. Med regijami ni bilo velikih razlik, le v novogori{ki regiji je bil dele` ob~utljivih 

izolatov za eritromicin in klindamicin precej ve~ji od povpre~ja. 

Zaklju~ek: Slovenija sodi med dràve, ki imajo velik dele` proti eritromicinu in klindamicinu 

odpornih izolatov S. agalactiae, kar je potrebno pri rabi omenjenih antibiotikov upo{tevati. 

1 Mag. Iztok [trumbelj, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 

2/b, 9000 Murska Sobota. 

2 Prof. dr. Marija Gubina, dr. med., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani, 


3 Samo Jeverica, dr. med., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani, 


4 Breda Naver`nik Troha, univ. dipl. biol., In{titut za varovanje zdravja, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo, 

Grablovi~eva 44, 1000 Ljubljana. 

5 Andrej Golle, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor. 

6 Barbara Zdol{ek, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipav~eva 18, 3000 Celje. 

7 Ur{ka Dermota, univ. dipl. mikrobiol., Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, 4000 Kranj. 

8 Jerneja Fi{er, dr. med., Splo{na bolni{nica Dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13/a, 

5290 [empeter pri Gorici. 

9 Prim. Ljudmila Sarjanovi}, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, Vipavska cesta 13, 

5000 Nova Gorica. 

10 Martina Kav~i~, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Verdijeva ulica 11, 6000 Koper. 

11 Tatjana Harlander, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5, 8000 Novo mesto. 

57


58 

I. [TRUMBELJ, M. GUBINA, S. JEVERICA, B. NAVER@NIK TROHA, A. GOLLE, B. ZDOL[EK, U. DERMOTA… MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

ABSTRACT 

KEY WORDS: Streptococcus agalactiae; antibiotics; drug resistance, microbial 

Objective: To determine rates of antimicrobial susceptibility in Streptococcus agalactiae isolates, 

isolated in Slovenia in one-year period, mostly in year 2005. 

Methods: In one-year period, 1440 isolates of S. agalactiae from genital tract and related tissues 

from 15 to 45 years old women were isolated, by ten microbiology laboratories in Slovenia. 

Susceptibility to routinely tested antibiotics, useful for intrapartum prophylaxis to prevent 

S. agalactiae perinatal disease, was reported. Susceptibility rates were calculated. Data for 

all isolates and for individual regions were presented. 

Results: All strains tested were susceptible to penicillin and vancomycin. Susceptibility rate 

for erythromycin was 82%, to clindamycin 80%. Rates of susceptibility decreased from 1998. 

Rates of susceptibility were similar in most regions, Nova Gorica region was an exception with 

higher rates of susceptibility than average. 

Conclusions: Slovenia is one of the countries with high rates of resistance to erythromycin 

and clindamycin in S. agalactiae isolates. Physicians must consider this fact whenever these 

antibiotics are used. 

UVOD 

Streptococcus agalactiae (betahemoliti~ni 

streptokok skupine B) je vodilni bakterijski 

povzro~itelj obolevnosti in umrljivosti novorojen~kov 

v zahodnem svetu. Oku`be v prvem 

tednu ìvljenja (zgodnje neonatalno obdobje) 

predstavljajo 80 % oku`b s to bakterijo pri 

novorojen~kih in se kaèjo najpogosteje kot 

plju~nica, sepsa in meningitis. Bakterija se 

z matere prenese na plod z aspiracijo okuène 

amnijske teko~ine ali med prehodom ploda 

skozi porodni kanal. Prenos je moèn samo 

pri materah, ki so z bakterijo kolonizirane. 

Dele` koloniziranih nose~nic se v razvitem 

svetu giblje med 10 in 30 % (1). 

Velik dele` bolezni novorojen~kov je 

mogo~e prepre~iti z uporabo antibiotika pri 

materi v ~asu poroda; v nekaterih okoli{~inah 

predpi{ejo antibiotik tudi novorojen~ku. 

Izbor nose~nic, pri katerih je uporaba antibiotika 

upravi~ena, je odvisen od strategije, ki 

se uporablja. Mo`ni sta dve strategiji. Prva 

temelji na dejavnikih tveganja za oku`bo (porod 

pred 37. tednom nose~nosti, povi{ana 

telesna temperatura med porodom, zgodnji 

razpok mehurja), druga pa na presejanju 

nose~nic (mikrobiolo{ko ugotavljanje kolonizacije 

nose~nice s S. agalactiae med 35. in 

37. tednom nose~nosti). Drugi pristop prepre- 

~i ve~ji dele` oku`b kot prvi, oba pristopa pa 

sta uspe{na ob uporabi antibiotika, za katerega 

je bakterija ob~utljiva (1, 2). 

Po na{em vedenju zadnji objavljeni podatki 

o ob~utljivosti S. agalactiae za antibiotike 

v Sloveniji navajajo podatke za izolate iz 

leta 1998 (3). Namen tega prispevka je prikazati 

ob~utljivost slovenskih izolatov S. agalactiae 

sedem let kasneje. Ker nimamo podatkov 

o izolatih pri nose~nicah, smo namesto njih 

analizirali izolate iz celotne populacije ènsk 

izbrane starosti. 

MATERIAL IN METODE 

V raziskavo smo vklju~ili vse izolate bakterije 

S. agalactiae, osamljene v enoletnem obdobju 

pri ènskah, starih od 15 do 45 let, in sicer 

iz podro~ja rodil in njihove okolice. Ponavljajo~e 

se izolate pri isti osebi smo izklju~ili. 

Podatki so iz 10 slovenskih mikrobiolo{kih 

laboratorijev, ki so posredovali kumulativne 

podatke o ob~utljivosti za antibiotike, ki jih 

pri izolatih S. agalactiae rutinsko testirajo 

v svojem laboratoriju. V raziskavi so sodelovali 

In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, 

Medicinska fakulteta v Ljubljani (IMI), In{titut 

za varovanje zdravja RS (IVZ), Splo{na 

bolni{nica Dr. Franca Derganca Nova Gorica 

(SBNG) in sedem obmo~nih zavodov za zdravstveno 

varstvo (ZZV): Maribor, Celje, Kranj, 

Nova Gorica, Koper, Novo mesto in Murska 

Sobota. Podatke posameznih laboratorijev smo 

uvrstili v osem regij, ki smo jih poimenovali 

po kraju laboratorijev. Vsi izolati so iz enolet-



nega obdobja. Izolati IMI so iz obdobja od 

9. 2. 2005 do 8. 2. 2006, ostali izolati so bili 

osamljeni med 1. 1. 2005 in 31. 12. 2005. 

Izolate smo identificirali s standardnimi 

metodami (4, 5). Ob~utljivost za antibiotike 

smo dolo~ili z difuzijsko metodo z diski, po 

merilih ameri{kega zdruènja National Committee 

for Clinical Laboratory Standards (NCCLS), 

ki se je leta 2005 preimenovalo v Clinical and 

Laboratory Standards Institute (CLSI) (6, 7). 

Za izolate iz razli~nih regij smo izra~unali 95% 

interval zaupanja za odstotek odpornih izolatov 

proti klindamicinu in eritromicinu v populaciji 

(8). 

REZULTATI 

V opazovanem obdobju smo osamili 1440 izolatov 

vrste S. agalactiae. [tevilo izolatov po 

posameznih regijah navajamo v tabeli 1. 

V ljubljanski regiji je podatke za ve~ino izolatov 

posredoval IMI Ljubljana (375 izolatov), 

za manj{ino IVZ Ljubljana (17 izolatov). Rezultati 

novogori{ke regije so se{tevek podatkov 

ZZV Nova Gorica (111 izolatov) in SBNG (60 izolatov). 

Vse ostale podatke so za svoje regije 

posredovali laboratoriji obmo~nih ZZV. 

Od desetih laboratorijev so ob~utljivost za 

penicilin ugotavljali v 9 laboratorijih (1329 izolatov), 

ob~utljivost za cefotaksim v 3 laborato- 

% odpornosti proti klindamicinu 

40 

35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

–5 

21 

19 

17 

27 26 

23 

22 

19 18 

36 

25 

14 

Tabela 1. Ob~utljivost izolatov Streptococcus agalactiae za eritromicin 

in klindamicin, po regijah in v dràvi (N je {tevilo testiranih izolatov 

v regiji; »% S« je dele` izolatov, ki so za antibiotik ob~utljivi). 

Regija N Klindamicin, % S Eritromicin, % S 

Ljubljana 392 75 79 

Maribor 385 77 83 

Celje 60 75 73 

Kranj 175 85 79 

Nova Gorica 171 92 93 

Koper 30 90 87 

Novo mesto 25 76 76 

Murska Sobota 202 80 82 

Slovenija 1440 80 82 

rijih (412 izolatov) in ob~utljivost za vankomicin 

v 6 laboratorijih (721 izolatov). Ob~utljivost 

vseh testiranih izolatov za penicilin, cefotaksim 

in vankomicin je bila 100 %. Vsi laboratoriji 

so pri vseh 1440 izolatih ugotavljali 

ob~utljivost za eritromicin in klindamicin. 

Deleì ob~utljivih izolatov so navedeni v razpredelnici 

1. Deleì proti klindamicinu in 

eritromicinu odpornih izolatov, z izra~unanim 

95 % intervalom zaupanja, so prikazani 

na sliki 1 in 2. Med vsemi 1440 izolati je 

dele` vmesno odpornih izolatov proti klindamicinu 

1 %, proti eritromicinu 1,4 %. Deleì 

20 

15 

10 

12 

8 

4 

21 

10 

–1 

36 

25 

20 19 

SI LJ MB CE KR NG KP NM MS 

Slika 1. Streptococcus agalactiae, izra~unani 95 % interval zaupanja za deleè odpornosti proti klindamicinu v Sloveniji in njenih regijah. 

(Navpi~na ~rta ozna~uje razpon intervala zaupanja. Srednja {tevilka ob njej je podatek o odstotku odpornosti testiranih izolatov v regiji, 

zgornja in spodnja {tevilka ob navpi~nici sta izra~unani zgornja in spodnja meja intervala zaupanja; SI je Slovenija.) 

4 

14 

59


60 


% odpornosti proti eritromicinu 

40 

35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

19 

17 

15 

vmesno odpornih izolatov po regijah niso prikazani. 

RAZPRAVLJANJE 

Izhodi{~e za razpravo je izbor antibiotikov, 

ki jih za uporabo med porodom za prepre- 

~evanje oku`be pri novorojen~kih navajajo 

smernice ameri{kega centra za nadzor bolezni 

(CDC). Priporo~ajo izklju~no intravenozno 

uporabo antibiotikov (1). 

Zdravilo prvega izbora za prepre~evanje 

perinatalnih oku`b s S. agalactiae je penicilin, 

~e zanj nose~nica ni preob~utljiva. ê penicilin 

ni dostopen, je mo`no uporabiti ampicilin, 

ki pa je manj primeren (1). ê je nose~nica 

preob~utljiva za penicilin, a zdravnik presodi, 

da je tveganje za anafilakti~no reakcijo majhno, 

priporo~ajo cefazolin, ki ima ozek spekter 

delovanja in v tkivih doseè visoke koncentracije 

(1, 2). Pribli`no 10 % oseb, ki so preob- 

~utljive za penicilin, je preob~utljivih tudi za 

cefalosporine (1). 

V laboratoriju je mo`no testirati ob~utljivost 

izolatov za penicilin, ampicilin, cefotaksim in 

ceftriakson. Velja pravilo, da je izolat S. agalactiae, 

ki je ob~utljiv za penicilin, ob~utljiv 

tudi za ampicilin, cefazolin, cefuroksim, cefotaksim 

in ceftriakson – zato testiranje teh 

antibiotikov poleg penicilina ni potrebno. 

24 

20 

16 

20 

17 

13 

38 

27 

15 

24 

18 

13 

25 

13 

7 

4 

1 1 

SI LJ MB CE KR NG KP NM MS 

Slika 2. Streptococcus agalactiae, izra~unani 95 % interval zaupanja za deleè odpornosti proti eritromicinu v Sloveniji in njenih regijah. 

(Navpi~na ~rta ozna~uje razpon intervala zaupanja. Srednja {tevilka ob njej je podatek o odstotku odpornosti testiranih izolatov v regiji, 

zgornja in spodnja {tevilka ob navpi~nici sta izra~unani zgornja in spodnja meja intervala zaupanja, SI je Slovenija.) 

Ob~utljivosti za cefazolin ni mo`no testirati, 

ker CLSI zanj interpretacije inhibicijskih con 

ne navaja (7). 

S penicilinom smo v tej raziskavi testirali 

1329 izolatov, vsi so bili za penicilin ob~utljivi, 

kar je pri~akovano enak rezultat kot v {tevilnih 

raziskavah (1, 9–15). Na splo{no velja, 

da klini~no pomembna odpornost bakterije 

S. agalactiae proti penicilinu ne obstaja (1, 7). 

Zasledili smo tri ~lanke, kjer so avtorji opisali 

redke proti penicilinu odporne izolate – ve~ina 

teh izolatov je imela nizko stopnjo odpornosti 

(16–18). Odpornost torej obstaja, vendar 

je izredno redka. 

Smiselno je, da pri izolatih vrste S. agalactiae 

testiramo ob~utljivost za penicilin, vendar 

je verjetnost odkritja odpornih izolatov pri nas 

neznatna. Metoda z diski v~asih pokaè la`no 

odpornost proti penicilinu – v nekem ameri{kem 

laboratoriju so z metodo z diski po 

NCCLS ugotovili 7 % la`no odpornih izolatov 

(9). ê z metodo z diski najdemo izolat, 

ki ni v kategoriji ob~utljivosti za penicilin, 

moramo dolo~iti minimalno inhibitorno koncentracijo 

(MIK) izolata za penicilin. ê MIK 

potrdi, da gre za izolat, ki ni ob~utljiv za penicilin, 

je potrebno izolat poslati v referen~ni 

laboratorij (7). 

ê zdravnik presodi, da uporaba betalaktamskih 

antibiotikov pri nose~nici ni mogo~a, 

36 

20 

4 

23 

18 

13



v smernicah navajajo tri alternativne antibiotike: 

klindamicin, eritromicin in vankomicin (1, 2). 

Z vankomicinom smo v tej raziskavi testirali 

721 izolatov (iz 6 laboratorijev) – vsi so 

bili zanj ob~utljivi. Odpornost proti vankomicinu 

pri S. agalactiae {e nikoli ni bila opisana, 

zato je rezultat pri~akovan (7). 

Vankomicin priporo~ajo, ~e gre za proti 

eritromicinu in klindamicinu odporne izolate 

ali ~e ob~utljivost bakterije ni znana (1, 2). 

Eritromicin ali klindamicin sta zdravili 

izbire, ~e betalaktamskih antibiotikov ni mogo- 

~e uporabiti in je izolat za antibiotik ob~utljiv 

(1, 2). Klindamicin je bolj priporo~ljiv, ker 

dosega v tkivih vi{je koncentracije (2). Problem 

pri uporabi teh dveh antibiotikov je prisotnost 

in nara{~anje odpornosti proti njima (1). 

V tej raziskavi smo z navedenima antibiotikoma 

testirali 1440 izolatov S. agalactiae: 

dele` ob~utljivih izolatov za klindamicin je 

80 %, za eritromicin 82 %. Za klindamicin je 

dele` odpornih sevov z izra~unanim 95 % 

intervalom zaupanja med 17 in 21%, proti eritromicinu 

pa med 15 in 19 % (sliki 1 in 2). 

Ve~ina regij je blizu povpre~ja, le interval zaupanja 

novogori{ke regije je v celoti pod spodnjo 

mejo intervala za Slovenijo: deleà odpornosti 

proti klindamicinu in eritromicinu v tej 

regiji sta edina pomembno pod slovenskim 

povpre~jem. 

Ugotovljeni rezultati Slovenijo uvr{~ajo 

med dràve z velikim deleèm odpornosti 

proti eritromicinu in klindamicinu. Dràve 

s podobnimi deleì so [panija, Francija, ZDA, 

Kanada in Nova Zelandija, katerih odpornost 

proti klindamicinu se giblje med 8 in 

22 %, proti eritromicinu pa med 6 do 29 % 

(9–11, 13, 18). Pri teh deleìh odpornosti uporabo 

klindamicina ali eritromicina v profilaksi 

med porodom priporo~ajo le, ~e je ob~utljivost 

izolatov zanje znana (1, 2). Dele` odpornih 

izolatov je pri nas mnogo ve~ji kot dele` pri 

~e{kih ali japonskih izolatih (1 do 3 % odpornost 

proti klindamicinu in 3 do 4 % odpornost 

proti eritromicinu), na Tajvanu (43 % odpornost 

proti klindamicinu in 46 % odpornost 

proti eritromicinu) pa so deleì odpornosti 

mnogo ve~ji kot pri nas (14, 15, 17). 

Deleì odpornih izolatov S. agalactiae so 

ve~ji kot deleì leta 1998, ko sta bila v Sloveniji 

deleà odpornosti proti klindamicinu 9 % 

in proti eritromicinu 5 %; vendar podatkov 

ni mogo~e zanesljivo primerjati, ker je {lo 

leta 1998 za izolate iz razli~nih tkiv oseb obeh 

spolov (3). Porast odpornosti proti makrolidom 

so v Sloveniji ugotovili tudi pri vrstah 

S. pneumoniae in S. pyogenes – ugotovili so tudi 

povezavo med porabo makrolidov v dràvi in 

deleì odpornosti (19, 20). 

Deleì odpornosti proti eritromicinu in 

klindamicinu so v vseh regijah podobno veliki 

(razpredelnica 1), ve~ina odpornih izolatov 

je odporna proti obema antibiotikoma hkrati. 

Zanimivo je, da so prisotni tudi izolati, ki 

so odporni proti klindamicinu, a so ob~utljivi 

za eritromicin: tak{ni izolati so v ve~ini dràv 

redki, pogosti pa so na Novi Zelandiji (9–18). 

Prisotnost razli~nih fenotipov odpornosti in 

njihovo genetsko osnovo bi bilo smiselno prou- 

~iti. Nedvomno je potrebno slediti priporo~ilu, 

da je antibiogram za eritromicin in klindamicin 

potreben pri vseh izolatih S. agalactiae (2). 

Pomanjkljivost raziskave s stali{~a profilakti~ne 

uporabe antibiotikov med porodom 

je v dejstvu, da ne gre le za izolate pri nose~nicah, 

ampak za nose~e in nenose~e ènske 

v starosti od 15 do 45 let. Domnevamo, da 

se deleì odpornosti proti antibiotikom pri 

S. agalactiae pri nose~ih in nenose~ih ènskah 

ne razlikujejo bistveno, a podatkov za ali proti 

tej domnevi nimamo. 

ZAKLJUÊK 

Rezultati raziskave predstavljajo vpogled 

v odpornost izolatov S. agalactiae v Sloveniji 

pri ènskah v starosti od 15 do 45 let – kolikor 

nam je znano, pregleda odpornosti podobne 

populacije izolatov pri nas {e ni bilo. Kljub 

temu, da ne gre le za izolate iz pozne nose~nosti, 

ampak za izolate nose~ih in nenose~ih 

ènsk, menimo, da so rezultati uporabni. 

Potrjujejo 100 % ob~utljivost na{ih izolatov za 

penicilin in vankomicin ter opozarjajo, da je 

odpornost proti klindamicinu in eritromicinu 

pogosta; v primerjavi z letom 1998 je porasla. 

Kultiviranje in antibiogram sta pri bakteriji 

S. agalactiae potrebna, saj sta deleà odpornosti 

proti eritromicinu in klindamicinu velika. 

Prikazani podatki so uporabni za smiselno 

izbiro antibiotikov pri prepre~evanju oku`b 

novorojen~kov z bakterijo S. agalactiae, za analize 

povezanosti rabe antibiotikov in deleèv 

odpornosti ter za na~rtovanje in spremljanje 

ukrepov za omejevanje {irjenja odpornih sevov. 

61


62 


LITERATURA 

1. Schrag S, Gorwitz R, Fultz-Butts K, Schuchat A. Prevention of perinatal group B streptococcal disease. Revised 

guidelines from CDC. MMWR Recomm Rep 2002; 51: 1–22. 

2. Apgar BS, Greenberg G, Yen G. Prevention of group B streptococcal disease in the newborn. Am Fam Physician 

2005; 71: 903–10. 

3. Kolman J, [torman A, @ohar - ^retnik T, Robnik S, [trumbelj I, Zrim{ek R et al. Pogled v odpornost beta-hemoliti~nih 

streptokokov in zunajbolni{ni~nih sevov Staphylococcus aureus. Med Razgl 1999; 38 Suppl 2: 7–23. 

4. Ruoff KL. Streptococcus. In: Murray PR editor. Manual of clinical microbiology, 6th ed. Washington DC: ASM 

Press, 1995. p. 299–307. 

5. National Committee for Clinical Laboratory Standards. Abbreviated Identification of Bacteria and Yeasts; Approved 

Guideline M35-A. Wayne, PA: National Committee for Clinical Laboratory Standards; 2002. 

6. National Committee for Clinical Laboratory Standards. Performance standards for antimicrobial disk susceptibility 

testing. Approved Standard M2-A8. Wayne, PA: National Committee for Clinical Laboratory Standards; 2003. 

7. Clinical and Laboratory Standards Institute. Performance Standards for Antimicrobial Susceptibility Testing; 

Fifteenth Informational Supplement, M100-S15. Wayne, PA: Clinical and Laboratory Standards Institute; 2005. 

8. Knapp RG, Miller MC. Clinical epidemiology and biostatistics. Baltimore; Maryland: Wiliams & Wilkins; 

1992 p. 1–222. 

9. Manning SD, Foxman B, Pierson CL, Tallman P, Baker CJ, Pearlman MD. Correlates of antibiotic-resistant group 

B streptococcus isolated from pregnant women. Obstet Gynecol 2003; 101: 74–9. 

10. Fitoussi F, Loukil C, Gros I, Clermont O, Mariani P, Bonacorsi S et al. Mechanisms of macrolide resistance in 

clinical group B streptococci isolated in France. Antimicrob Agents Chemother 2001; 45: 1889–91. 

11. Betriu C, Culebras E, Gomez M, Rodriguez-Avial I, Sanchez BA, Agreda MC et al. Erythromycin and clindamycin 

resistance and telithromycin susceptibility in Streptococcus agalactiae. Antimicrob Agents Chemother 2003; 

47: 1112–4. 

12. Heelan JS, Hasenbein ME, McAdam AJ. Resistance of group B streptococcus to selected antibiotics, including 

erythromycin and clindamycin. J Clin Microbiol 2004; 42: 1263–4. 

13. Werno AM, Anderson TP, Murdoch DR. Antimicrobial susceptibilities of group B streptococci in New Zealand. 

Antimicrob Agents Chemother 2003; 47: 2710–1. 

14. Motlova J, Strakova L, Urbaskova P, Sak P, Sever T. Vaginal & rectal carriage of Streptococcus agalactiae in the Czech 

Republic: incidence, serotypes distribution & susceptibility to antibiotics. Indian J Med Res 2004; 119 Suppl: 84–7. 

15. Matsubara K, Nishiyama Y, Katayama K, Yamamoto G, Sugiyama M, Murai T et al. Change of antimicrobial susceptibility 

of group B streptococci over 15 years in Japan. J Antimicrob Chemother 2001; 48: 579–82. 

16. Betriu C, Gomez M, Sanchez A, Cruceyra A, Romero J, Picazo JJ. Antibiotic resistance and penicillin tolerance 

in clinical isolates of group B streptococci. Antimicrob Agents Chemother 1994; 38: 2183–6. 

17. Hsueh PR, Teng LJ, Lee LN, Ho SW, Yang PC, Luh KT. High incidence of erythromycin resistance among clinical 

isolates of Streptococcus agalactiae in Taiwan. Antimicrob Agents Chemother 2001; 45: 3205–8. 

18. de Azavedo JC, McGavin M, Duncan C, Low DE, McGeer A. Prevalence and mechanisms of macrolide resistance 

in invasive and noninvasive group B streptococcus isolates from Ontario, Canada. Antimicrob Agents Chemother 

2001; 45: 3504–8. 

19. î`man M, Pokorn M, Seme K, Oraèm A, Paragi M. The relationship between trends in macrolide use and 

resistance to macrolides of common respiratory pathogen. J Antimicrob Chemother 2001; 47: 475–7. 

20. [trumbelj I, Ribi~ H, Franko - Kancler T, Boàni} V, Dermota U, Sarjanovi} L et al. Streptococcus pyogenes – 

porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003. Zdrav Vars 2005; 44: 69–73.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 63–66 

IZVLEÊK 

Jerneja Fi{er 1 , Ljudmila Sarjanovi} 2 

Spremljanje kolonizacije nose~nic 

z bakterijo Streptococcus agalactiae 

v severnoprimorski regiji 

Screening of Colonization with Streptococcus agalactiae 

of Pregnant Women in the Northern Primorska Region 

KLJU^NE BESEDE: Streptococcus agalactiae, kolonizacija, nose~nice 

V prispevku je prikazano sledenje kolonizacije nose~nic s Streptococcus agalactiae (GBS), ki 

poteka v severnoprimorski regiji è od leta 2000. Na kratko je naveden tudi potek mikrobiolo{ke 

identifikacije GBS, ki je enak v obeh regijskih mikrobiolo{kih laboratorijih. Na pregleden 

na~in je prikazana pot ku`nine – brisa od nose~nice do izvida mikrobiolo{ke preiskave ter 

najpogostej{e napake na tej poti glede na navedene smernice. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: Streptococcus agalactiae, colonization, pregnant women 

The article describes the screening of colonization with Streptococcus agalactiae (GBS) of pregnant 

women in the Northern Primorska Region that has been going on since 2000. A brief 

outline of the process of microbiological identification of GBS, the same in both regional microbiological 

laboratories, is given, and a step-by-step description of procedures from swab taking 

from the pregnant woman to the laboratory findings, as well as the most common mistakes 

occurring in these processes. 

1 Jerneja Fi{er, dr. med., Mikrobiolo{ki laboratorij, Splo{na bolni{nica Dr. Franca Derganca Nova Gorica, 

Ul. padlih borcev 13 a, [empeter pri Gorici. 

2 Ljudmila Sarjanovi}, dr. med., Mikrobiolo{ki laboratorij, ZZV Nova Gorica, Vipavska c. 13, Nova Gorica. 

63


64 

J. FI[ER, L. SARJANOVI^ SPREMLJANJE KOLONIZACIJE NOSE^NIC Z BAKTERIJO … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

UVOD 

Ker je GBS eden najpogostej{ih povzro~iteljev 

sepse in meningitisa pri novorojen~kih, 

ki se z njim kolonizirajo v maternici ali ob prehodu 

skozi porodni kanal kolonizirane matere, 

smov na{i regiji è leta 1999 za~eli spremljati 

kolonizacijo nose~nic z GBS. Svoja spoznanja 

smo opisali v ~lanku Odkrivanje kolonizacije 

nose~nic z bakterijo Streptococcus agalactiae 

v severnoprimorski regiji (1). Od za~etka aprila 

leta 1999 do konca aprila leta 2000 smo pregledali 

ve~ kot 800 nose~nic ter ugotovili 23,7% 

kolonizacijo z GBS. Na~in ugotavljanja kolonizacije 

smo povzeli po smernicah Centra za 

prepre~evanje in nadzor bolezni iz ZDA (CDC) 

iz leta 1996 (2). 

Z raziskavo, pa tudi z zelo ugodno ceno 

mikrobiolo{ke preiskave brisov na GBS, smo 

vzpodbudili redno spremljanje kolonizacije 

nose~nic z GBS, vpis rezultata mikrobiolo{ke 

preiskave v materinsko knjiìco ter obporodno 

antibioti~no profilakso koloniziranih 

nose~nic. 

NAÎN UGOTAVLJANJA 

KOLONIZACIJE NOSE^NIC 

NA GBS 

Smernice Centra za prepre~evanje in nadzor 

bolezni (CDC) so posodobili avgusta 2002 (3), 

vendar so priporo~ila o na~inu in ~asu odvzema 

ter poteku mikrobiolo{ke preiskave ostala 

nespremenjena. 

NAVODILO ZA ODVZEM 

KU@NINE 

Bris no`nice in rektuma nose~nic odvzamemo 

med 35. in 37. tednom nose~nosti. Za odvzem 

uporabljamo navadne bomba`ne brise s plasti~no 

pal~ko. ê oba vzorca odvzamemo z enim 

samim brisom, odvzamemo najprej bris no`nice. 

1. Bris spodnje tretjine no`nice (bris nekajkrat 

zavrtimo po steni spodnjega dela no`nice 

brez uporabe zrcal). 

2. Bris rektuma (bris vstavimo v rektum in 

nekajkrat zavrtimo po njegovi steni). 

3. Bris odvzame ginekolog. 

NAVODILO ZA PRENOS 

ODVZETIH BRISOV DO 

MIKROBIOLO[KEGA 

LABORATORIJA 

Bris takoj po odvzemu vloìmo v selektivno 

teko~e goji{~e (Todd Hewitt teko~e goji{~e 

z dodatkom 15 μg/ml nalidiksinske kisline in 

10 μg/ml kolistina). Selektivno teko~e goji{- 

~e imenujemo Negram. ê odvzamemo bris 

vagine in bris rektuma lo~eno, lahko oba brisa 

vloìmo v isto teko~e goji{~e. Po navodilih 

CDC naj bi do laboratorija uporabljali prenosno 

goji{~e (Amiesovo ali Stuartovo), vendar 

smo se v na{i regiji odlo~ili za takoj{njo vstavitev 

brisa v selektivno teko~e goji{~e, ker je 

~as prenosa vzorca do mikrobiolo{kega laboratorija 

zelo kratek. 

POTEK MIKROBIOLO[KE 

PREISKAVE 

Nacepljeno selektivno teko~e goji{~e inkubiramo 

18–24 ur pri 35 °C v navadni atmosferi ali 

v 5% CO2, naslednji dan pa goji{~e precepimo 

na krvni agar z ov~jo krvjo (KA), ki ga inkubiramo 

18–24 ur pri 35°C v navadni atmosferi ter 

nato natan~no pregledamo bakterijsko rast. 

Pri 1–2mm velikih sivobelih svetle~ih kolonijah 

z ozkim pasom popolne hemolize naredimo 

gramski razmaz ter katalazni test; pri po 

Gramu pozitivnih kroglastih bakterijah z negativnim 

katalaznim testom naredimo {e CAMP 

test in test lateksne aglutinacije. ê sumljive 

bakterijske rasti po 24 urah inkubacije ne opazimo, 

KA inkubiramo {e nadaljnih 24 ur; nato 

ponovno natan~no pregledamo bakterijsko 

rast ter po potrebi naredimo izbrane teste, da 

potrdimo ali izklju~imo GBS (4). Pri vseh izoliranih 

sevih GBS naredimo {e test ob~utljivosti 

za penicilin, eritromicin in klindamicin (5). 

Potek mikrobiolo{ke preiskave je enak 

v mikrobiolo{kem laboratoriju Splo{ne bolni{nice 

Dr. Franca Derganca Nova Gorica in 

v mikrobiolo{kem laboratoriju na Zavodu za 

zdravstveno varstvo Nova Gorica. 

POMEMBNA OPOZORILA 

Najpogostej{a napaka pri ugotavljanju kolonizacije 

z GBS je odvzem brisov zunaj priporo~ljivega 

~asovnega obdobja.



obisk v ginekolo{ki ambulanti 

v ZD ali pri zasebniku 

brisi, pregledani v mikrobiolo{kem 

laboratoriju na ZZV 

izvid mikrobiolo{ke preiskave v 24–72 urah, 

po dogovoru izvidi sporo~eni po telefonu 

Izvid mikrobiolo{ke preiskave na prisotnost 

GBS je v tem obdobju najverjetneje 

skladen s stanjem kolonizacije v ~asu poroda. 

Pred tem ~asom je jemanje nadzornih 

brisov nepriporo~ljivo, ker je kolonizacija 

dinami~en proces in se v ~asu nose~nosti spreminja. 

Paziti moramo na pravilno mesto odvzema 

ku`nine in pravilno izpolnjen spremni list (vpisano 

mora biti ne le mesto odvzema, temve~ tudi 

teden nose~nosti). 

Kolonizacijo pogosteje ugotovimo z brisom 

spodnjega dela no`nice kot z brisom 

materni~nega vratu; ~e odvzamemo {e bris 

rektuma, je ugotovljena kolonizacija ve~ja za 

ve~ kot 5%. V ginekolo{kih ambulantah morajo 

imeti na voljo bris s transportnim goji{~em 

ali selektivno goji{~e z ozna~enim rokom trajanja, 

ki ga lahko naro~ijo v mikrobiolo{kem 

laboratoriju. 

nose~nica med 35. in 37. tednom nose~nosti 

pregled, odvzem brisa vagine, 

zelo redko tudi rektuma: 

zdravstvena indikacija, samopla~ni{ko – 

po presoji zdravnika 

v ginekolo{kih ambulantah: vpis izvida mikrobiol. 

preiskave v materinsko knjiìco (podatek za ~as poroda) 

Slika 1. Shematski prikaz ugotavljanja kolonizacije nose~nic z GBS v severnoprimorski regiji. 

obisk v bolni{ni~ni ginekolo{ki 

ambulanti 

brisi, pregledani v bolni{ni~nem 

mikrobiolo{kem laboratoriju 

izvid mikrobiolo{ke preiskave v 24–72 urah, 

po dogovoru izvidi sporo~eni po telefonu 

V na{ih razmerah je pomembno, da je 

postopek mikrobiolo{ke preiskave ugotavljanja 

GBS v obeh laboratorijih enak (uporaba 

selektivnega goji{~a, dogovor za telefonsko 

sporo~anje). 

[e preden je mikrobiolo{ka preiskava 

v celoti kon~ana, lahko ginekologu sporo~imo 

delni izvid. 

Nujno je vestno zapisovanje stanja kolonizacije 

z GBS v materinsko knjiìco. 

NEKAJ PODATKOV O NA[EM 

DELU 

V tabeli je prikazana ugotovljena kolonizacija 

nose~nic z GBS. V bolni{ni~nem laboratoriju 

smo v letu 2005 odvzeli 110 brisov no`nice, 

v zavodskem laboratoriju pa 551, nobeni nose~nici 

ni bil odvzet bris rektuma. Odstotek koloniziranih 

nose~nic, ugotovljen v bolni{ni~nem 

65


66 

J. FI[ER, L. SARJANOVI^ SPREMLJANJE KOLONIZACIJE NOSE^NIC Z BAKTERIJO … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Tabela 1. Odstotek koloniziranih nose~nic z GBS, ugotovljen v obeh 

regijskih laboratorijih. 

Leto Bolni{ni~ni Laboratorij 

laboratorij (%) ZZV (%) 

2003 21 22 

2004 / 22 

2005 23 18 

laboratoriju, je precej vi{ji zaradi pridruène 

zdravstvene indikacije za odvzem ku`nine. 

Ugotovljen odstotek koloniziranih nose~nic 

je bil leta 2005 v zavodskem laboratoriju 

kar za 5 % manj{i kot leto poprej, kar je posledica 

prenehanja jemanja brisov rektuma 

v tem letu. V letu 2004 sta bila po dva brisa 

odvzeta kar pri 105 nose~nicah; zaradi tega 

LITERATURA 

je bil odstotek koloniziranih nose~nic za ve~ 

kot 3 % vi{ji. 

V letu 2005 je bilo v na{i bolni{nici 740 porodov, 

v istem letu pa so bile 671 nose~nicam 

odvzete ku`nine za ugotavljanje kolonizacije 

z GBS. 

ZAKLJUÊK 

S prispevkom smo èleli prikazati na~in sledenja 

kolonizacije nose~nic z GBS v na{i regiji 

ter poudariti pomen natan~nega upo{tevanja 

izbranih smernic: priporo~en ~as odvzema 

ku`nin (med 35. in 37. tednom) ter odvzem 

dveh oz. obeh ku`nin – brisa no`nice in brisa 

rektuma – pri vsaki nose~nici. Le tako lahko 

zagotovimo zanesljiv podatek o kolonizaciji 

v ~asu poroda. 

1. Fi{er J, [pacapan S, Prin~i~ D, Frelih T. Odkrivanje kolonizacije nose~nic z bakterijo Streptococcus agalactiae v severnoprimorski 

regiji. Zdrav vest 2001; 70: 623–6. 

2. Center for Disease Control in Prevention. Prevention of Perinatal Group B Streptococcal Disease: A Public Health 

Perspective. MMWR 1996; 45: 1–20. 

3. Center for Disease Control in Prevention. Prevention of Perinatal Group B Streptococcal Disease: Revised Guidelines 

from CDC. MMWR 2002; 51: 1–11. 

4. Koneman EW, Allen SD, Janda WM et al. Color Atlas and Textbook of Diagnostic Microbiology. Philadelphia: 

Lippincott, 1997: 586–8. 

5. CLSI. Performance Standard for Antimicrobial Susceptibility Testing: Fifteenth Informational Supplemnent. Document 

M100–S15. CLSI, 2005.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 67–74 

IZVLEÊK 

Martina Kav~i~ 1 , Irena Cetin Lov{in 2 , Bo{tjan Lov{in 3 

Oku`be z gonokoki pri materah 

in novorojencih 

Gonococcal Infection of Mothers and Newborns 

KLJU^NE BESEDE: gonoreja, Neisseria gonorrhoeae, mikrobiolo{ka diagnostika, nose~nost, novorojenec, ophtalmia neonatorum 

Gonoreja je spolno prenosljiva bolezen, povzro~a jo bakterija Neisseria gonorrhoeae, po Gramu 

negativen diplokok. Od leta 1997 se pojavnost prijavljene gonoreje v Sloveniji giblje pod 

5/100.000 prebivalcev. Pogostnost gonokokne oku`be je v nose~nosti razli~na glede na preu~evano 

populacijo, od 0,5 do 7,4 %. Rutinsko presejanje se v Sloveniji ne izvaja, zato pogostnost 

pri nose~nicah ni znana. Dejavniki tveganja za oku`bo so ve~je {tevilo spolnih partnerjev, mlaj- 

{e, samske nose~nice ter slab{e socialnoekonomsko stanje. Novorojenec se lahko okuì med 

porodom, pri prehodu skozi porodni kanal. Pri okuènem se prve dni po rojstvu najpogosteje 

razvije gnojno vnetje o~i oz. ophtalmia neonatorum, ki brez zdravljenja lahko preide v hudo 

okvaro o~i in posledi~no slepoto. V mikrobiolo{ki diagnostiki je kultivacija in osamitev gonokoka 

{e vedno zlati standard, pove~uje se tudi uporaba molekularnih metod, ki so visoko 

specifi~ne in ob~utljive. Velik poudarek je na pravilnem odvzemu in transportu vzorca. Za 

prepre~evanje oku`be pri novorojencu se v svetu in tudi pri nas uporablja 1 % raztopina srebrovega 

nitrata ali t. i. Credejeve kapljice. Gonokok postaja vse bolj odporen proti antibiotikom, 

zato bi bilo potrebno sistemati~no spremljati trende odpornosti tudi v Sloveniji. 

ABSTRACT 

KEYWORDS: gonorrhea, Neisseria gonorrhoeae, microbiology diagnosis, pregnancy, newborn, ophthalmia neonatorum 

Gonorrhea, sexually transmitted disease, is caused by bacteria Neisseria gonorrhoeae, which 

is a Gram negative diplococcus. Since 1997, in Slovenia the incidence has been stabilized below 

5/100.000 inhabitants. Estimated prevalence of gonococcal infection in pregnancy depends 

on studied population and varies from 0,5 to 7,4 %. In Slovenia, the prevalence of gonococcal 

infections in pregnancy is not known, the screening has not been performed yet. 

Promiscous, younger and single pregnant women, living in lower socio-economic status 

are supposed to be at risk for infection. The newborn is infected at birth, while passing through 

the birth canal. Infection, mostly ophtalmia neonatorum, arises in few days after birth, when 

non treated, it often prolongs to blindness. In microbiology diagnostic cultivation and isolation 

of N. gonorrhoeae is still the gold standard. Molecular methods are highly specific and 

sensitive. Proper collection and transport of sampes are essential. Routine application of 1% 

silver nitrate solution at birth is used as prophylaxis of infection in newborns. Antimicrobial 

resistance of Neisseria gonorrhoeae is becoming a global problem, so sistematic surveillance 

is needed in Slovenia, too. 

1 Martina Kav~i~, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Vojkovo nabre`je 4 a, 6000 Koper. 

2 Irena Cetin Lov{in, dr. med., Oddelek za pediatrijo, Splo{na bolni{nica Izola, Polje 35, 6310 Izola. 

3 Bo{tjan Lov{in, dr. med., Oddelek za ginekologijo in porodni{tvo, Splo{na bolni{nica Izola, Polje 35, 

6310 Izola. 

67


68 

UVOD 

M. KAVÎ^, I. CETIN LOV[IN, B. LOV[IN OKU@BE Z GONOKOKI PRI MATERAH … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Pisni viri, ki opisujejo gonokokne oku`be, segajo 

dale~ nazaj v zgodovino in jih najdemo 

v bibli~nih in starih kitajskih spisih, kar kaè 

na to, da je gonoreja ena izmed najstarej{ih 

~loveku poznanih bolezni (1). 

Dandanes ostaja {e vedno aktualna bolezen, 

ki predstavlja svetovni zdravstveni problem, 

saj letno zboli zanjo ve~ kot 25 milijonov 

ljudi (2), posebno v manj razvitih deèlah, 

najve~je tveganje pa predstavlja za mlado 

populacijo. Upadanje njene pojavnosti opaàmo 

tudi v Sloveniji, kljub temu pa ocenjujejo, 

da je pri nas vsako leto {e 200 do 400 novih 

primerov bolezni (2). 

Gonoreja je bolezen, za katero oboleva le 

~love{ka vrsta. Med ljudmi se Neisseria gonorrhoeae 

prena{a v glavnem s spolnimi stiki, lahko 

pa tudi perinatalno. 

Oku`ba poteka obi~ajno v epiteliju genitalij, 

se~nici, redkeje v sluzni~nem epiteliju zadnji~ne 

odprtine, veznici in `relu. Zelo redko 

pride lahko do razsoja in posledi~no do gonokoknega 

vnetja koè (razjede, abscesi), sklepov, 

ali celo do endokarditisa in meningitisa, predvsem 

pri osebah z motnjami v delovanju komplementnega 

sistema. 

Pri mo{kih, kjer se akutna oku`ba kaè kot 

vnetje se~nice s peko~o bole~ino ob uriniranju, 

je izcedek iz se~nice zna~ilen, a ne nujen 

znak oku`be. Pri ènskah poteka oku`ba kot 

vnetje sluznice materni~nega vratu in se~nice 

z gnojnim izcedkom ter bole~inami v spodnjem 

delu trebuha. Oku`ba pri mo{kem poteka brez 

simptomov le v 10 %, pri ènskah do 50 % (3). 

Posledice neprepoznane gonoreje vodijo 

v raz{irjanje bolezni med spolnimi partnerji, 

pri ènskah v kroni~no pelvi~no vnetno 

obolenje s kroni~no bole~ino (PID), zunajmaterni~no 

nose~nost in neplodnost (4). Gonoreja 

pogosto poteka so~asno z drugimi spolno prenosljivimi 

boleznimi, npr. s klamidijsko oku`bo. 

Akutni vnetni imunski odziv pri gonokokni 

oku`bi ter okvara sluzni~nega epitela pove~ata 

dovzetnost obolele osebe za oku`bo z virusom 

HIV tipa 1 (4). 

V predpubertetnem obdobju pri deklicah 

lahko gonokok povzro~i vulvovaginitis z znaki 

smrde~ega gnojnega izcedka, srbenjem in 

bole~ino pri uriniranju. Ob takih primerih je 

potrebno vedno pomisliti na spolno zlorabo (5). 

Novorojenec se lahko okuì ob porodu, pri 

prehodu skozi porodni kanal. Posledica oku`be 

je predvsem gnojno vnetje o~i, imenovano 

tudi ophtalmia neonatorum. Gonokokni oftalmitis 

prepre~ujemo z rutinsko o~esno profilakso 

tako, da takoj po porodu vsakemu novorojencu 

v obe o~esi vkapamo antibioti~ne ali Credejeve 

kapljice. 

RAZ[IRJENOST GONOKOKNIH 

OKU@B PO SVETU, 

V SLOVENIJI IN POSEBEJ 

V KOPRSKI REGIJI 

V Angliji, Walesu in Severni Irski je gonoreja 

druga najpogostej{a bakterijska spolno prenosljiva 

bolezen. Od leta 1994 njena pojavnost 

raste, in sicer v vseh starostnih skupinah, najve~ja 

pa je obolevnost v starostnem obdobju 

od 20 do 24 let pri mo{kih in od 16 do 19 let 

pri ènskah (6), prav tako poro~ajo o nara{- 

~anju gonokoknih oku`b iz Avstrije, Belgije, 

Francije (7) in [vice (8). 

V ZDA se je incidenca prijavljene gonoreje 

od 467,7 primerov na 100.000 prebivalcev 

v letu 1975 zniàla na 115,2 v letu 2003 in 

113,5 v letu 2004. Ocenjujejo, da je pojavnost 

podcenjena zaradi neprepoznave oku`be in 

pomanjkljivega prijavljanja, oku`b naj bi bilo 

dejansko pribli`no dvakrat ve~. Pogostej{a je 

med ~rnsko populacijo, ve~ kot polovica oku- 

ènih je stara od 15 do 24 let (9). 

Pomembno zvi{anje pojavnosti so leta 2001 

opisovali v neodvisnih dràvah nekdanje Sovjetske 

zveze, najve~ je bilo gonoreje v Estoniji, 

in sicer 111 primerov, v Rusiji 139 in v Belorusiji 

125 primerov na 100.000 prebivalcev (10). 

Spremljanje pojavljanja gonoreje in drugih 

spolno prenosljivih bolezni poteka pri nas 

v Sloveniji v skladu z Zakonom o nalezljivih 

boleznih. Podatke dobivajo regionalni zavodi 

za zdravstveno varstvo in In{titut za varovanje 

zdravja, ki vodi spremljanje, podatke statisti~no 

obdeluje ter nato izsledke posreduje 

v obliki letnih poro~il, iz katerih povzemamo 

nekatere najpomembnej{e ugotovitve. 

Pojavnost prijavljenih primerov gonoreje 

se je v obdobju od 1980 do 1989 zniàla 

s 126,2 na 28,3 na 100.000 prebivalcev in 

v obdobju od 1990 do 1998 z 19,8 na 2,5 na 

100.000 prebivalcev (slika 1) (11).



INCIDENCA / 100.000 

160 

140 

120 

100 

80 

60 

40 

20 

0 

1960 

1962 

1964 

1966 

1968 

1970 

1972 

1974 

Tako je bilo v letu 1998 v Sloveniji skupno 

prijavljenih 54 primerov gonoreje, od tega 

48 pri mo{kih in 6 pri ènskah (12), v letu 1999 

pa 40 primerov, od tega 35 pri mo{kih in 5 pri 

ènskah (13). [tevilo prijav primerov gonoreje 

se je v letu 2000 povzpelo na 83, od tega 

71 pri mo{kih in 12 pri ènskah (14). 

V obdobju od 2001 do 2003 so se prijavne 

pojavnosti gibale med 2,7 in 2,9 na 

100.000 prebivalcev (15). Kot je razvidno iz 

navedenih poro~il, se pojavnost prijavljenih 

1976 

1978 

Slika 1. Pojavnost prijavljene gonoreje v Sloveniji od 1960 do 1998 (12). 

Incidenca / 100.000 preb. 

4 

3,5 

3 

2,5 

2 

1,5 

1 

0,5 

0 

1980 

1982 

1984 

1986 

1988 

1990 

1992 

1994 

1996 

1998 

primerov gonoreje v letih od 1984 naprej 

izrazito zniùje. Strnjene podatke za obdobje 

od 1998 do 2004 povzemamo po referencah 

(13–17) (slika 2). 

Od leta 1997 se pojavnost prijavljene 

gonoreje v Sloveniji giblje pod 5/100.000 prebivalcev 

(15). Iz poro~il je znano, da je bila 

pogostost gonoreje v letih od 1998 do 2003 najve~ja 

v starostnem obdobju med 20 in 24 leti, 

med prijavljenimi primeri ni bilo obolelih pod 

15 leti. 

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 

Leto 

Slika 2. Pojavnost prijavljene gonoreje v Sloveniji od 1998 do 2004. 

69


70 


Nizko {tevilo evidentiranih primerov gonoreje 

vzbuja skrb, da so {tevilke nekoliko podcenjene 

oz. da vsi primeri bolezni niso bili 

prijavljeni. 

V letu 2004 je bilo {tevilo prijavljenih primerov 

v primerjavi s prej{njimi leti najmanj{e. 

Na splo{no je dele` prijavljene gonoreje ve~ji 

pri mo{kih, posebej je gonoreje nesorazmerno 

veliko pri mo{kih, ki imajo spolne stike 

z mo{kimi (15). 

Dele` vseh prijavljenih primerov gonoreje 

iz ginekolo{kih ambulant je bil v tem letu 

5%(15). 

V koprski regiji je prijavljenih primerov 

gonoreje malo (slika 3). 

Prijavljeni primeri se nana{ajo izklju~no 

na mo{ke osebe, med temi primeri ni bilo 

ènsk, prav tako ni bilo prijavljenega nobenega 

primera gonoreje v starostnem obdobju 

pod 15 leti. Najmlaj{a obolela mo{ka oseba je 

bila stara 17 let. 

Pogostnost oku`be v nose~nosti je po podatkih 

iz literature razli~na glede na preu~evano 

populacijo, od 0,5 do 7,4 % (18–21). Rutinsko 

presejanje se v Sloveniji ne izvaja, zato pogostnost 

pri nose~nicah ni znana. 

EPIDEMIOLOGIJA PRENOSA 

OKU@BE 

Inkubacijska doba za gonokokne oku`be urogenitalnega 

predela je pribli`no od 2 do 5 dni 

pri mo{kem in od 5 do 10 dni pri ènski. Gono- 

{tevilo prijav 

7 

6 

5 

4 

3 

2 

1 

0 

kokna o~esna oku`ba pri novorojen~ku obi- 

~ajno nastane od 2 do 5 dni po rojstvu. 

Bakterija se {iri s ~loveka na ~loveka s telesnimi 

teko~inami, posebej s semensko teko~ino, 

no`ni~nimi izlo~ki, slino, izlo~ki iz danke. 

Dejavniki tveganja za oku`bo so ve~je {tevilo 

spolnih partnerjev, uporaba drog, mlaj{e, 

samske nose~nice ter slab{e socialnoekonomsko 

stanje. 

MIKROBIOLO[KE 

ZNAÎLNOSTI GONOKOKA 

IN PATOGENEZA 

Povzro~iteljica gonoreje, Neisseria gonorrhoeae, 

je po Gramu negativen diplokok, ki ima 

encim oksidazo in metabolizira glukozo. Spada 

med patogene bakterije in je prilagojena na 

preìvetje v ~loveku, njenem edinem gostitelju. 

Razmnoùje se z binarno delitvijo, njen 

podvojevalni ~as je od 20 do 30 minut. 

Primarno se pripenja na celice urogenitalnega 

epitelija, pa tudi na druge tipe epitelnih 

celic. Ima vrsto virulen~nih dejavnikov, ki 

ji omogo~ajo u~inkovito prilagajanje na ~lovekove 

obrambne mehanizme, kot je npr. 

komplementni sistem, ter na pogoje v ~love{kem 

telesu. [tevilne strukture (beljakovina 

pilin) na povr{ini bakterijske celice pripomorejo 

k pripenjanju na epitelijske celice in 

internalizaciji, kar bakterijo uvr{~a med znotrajceli~ne 

mikroorganizme. Znotrajceli~na 

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 

Leto 

mo{ki ènske 

Slika 3. [tevilo prijavljenih primerov gonoreje pri mo{kih in ènskah v koprski regiji od 1998 do 2005.



usoda te bakterije je predmet {tevilnih {tudij. 

Ugotovitve, da je sposobna preìvetja in razmnoèvanja 

znotraj polimorfonuklearnih levkocitov, 

pomagajo k razlagi, kako lahko Neisseria 

gonorrhoeae vztraja ve~ tednov kljub mnoì~ni 

prisotnosti teh celic na mestu vnetja in se 

{iri med spolnimi partnerji (22). Med njene 

pomembnej{e virulen~ne dejavnike spadajo 

{e beljakovini Por in Opa ter lipopolisaharid, 

ki je endotoksin. 

Pogoste antigenske spremembe beljakovin 

bakteriji omogo~ajo u~inkovito izogibanje 

imunskemu sistemu in onemogo~ajo razvoj 

cepiva. 

MIKROBIOLO[KA 

DIAGNOSTIKA 

V mikrobiolo{ki diagnostiki genitalnih gonokoknih 

oku`b so na voljo {tevilne metode. [e 

vedno je zlati standard kultivacija vzorcev na 

obogatitvenih in selektivnih goji{~ih in osamitev 

povzro~itelja. Ker je gonokok zelo ob~utljiv 

na zunanje vplive, kultivacija in osamitev 

bakterije pogosto ni uspe{na. Za rast v laboratorijskih 

pogojih potrebuje posebna goji{~a 

(~okoladni agar, modificirano Thayer Martinovo 

goji{~e) in posebne atmosferske pogoje 

(35 °C in obogaten zrak s 5–10 % CO 2 ). Ob~utljivost 

metode se giblje med 85 in 95 % pri 

akutnih oku`bah in pade na pribli`no 50 % 

pri ènskah s kroni~nimi oku`bami, predvsem 

na ra~un napak pri vzor~enju, hranjenju in 

transportu vzorcev (4). Znano pa je tudi, da 

je kultivacija in osamitev bakterije kmalu po 

za~etku oku`be mo{ke se~nice oteèna, ker se 

bakterija nahaja znotraj epitelijskih celic (1). 

Najprimernej{i vzorci so izcedek iz se~nice, 

bris se~nice, materni~nega vratu, pri novorojencu 

bris o~esne veznice. Ku`nino iz se~nice 

odvzamemo z brisom iz dakrona ali kalcijevega 

alginata 1–2 uri po zadnjem uriniranju (23). 

Bris materni~nega vratu odvzamemo tako, da 

s prvim brisom v zrcalih in brez lubrikanta 

odstranimo sluz, nato z drugim brisom, ki ga 

potisnemo 1–2 cm v materni~ni vrat, odvzamemo 

ku`nino. Transport ku`nine naj poteka 

v transportnem goji{~u (z ogljem), predhodno 

ogretem na okoli 35 °C, na toplem 

(25–35 °C) v najkraj{em mo`nem ~asu. 

Veliko diagnosti~no vrednost ima neposredni 

mikroskopski razmaz izcedka ali brisa 

se~nice, obarvan z metilenskim modrilom. 

V tem primeru je potrebno odvzeti dva brisa, 

in sicer enega za neposredni mikroskopski 

razmaz, drugega pa za metodo kultivacije. ê 

najdemo zna~ilne diplokoke v polimorfonuklearnih 

levkocitih, je zelo verjetno, da gre za 

prisotnost N. gonorrhoeae, manj pa, ~e se 

nahajajo v njihovi okolici. 

Molekularne metode (PCR), pri katerih 

lahko dokazujemo bakterijsko DNK neposredno 

v ku`nini tudi v primerih, ko je kultura 

negativna, se vse bolj uveljavljajo in so se pokazale 

kot visoko ob~utljive in specifi~ne. Na 

voljo so {tevilni komercialni testi. Novej{i test 

pomnoèvanja nukleinske kisline ima v primerjavi 

s kulturo 92–96 % ob~utljivost in 94–99 % 

specifi~nost (24). 

Pri kultivaciji in osamitvi N. gonorrhoeae 

lahko ugotavljamo ob~utljivost povzro~itelja 

za antibiotike. Znano je, da bakterija postaja 

vse bolj odporna proti razli~nim antibiotikom, 

ki se uporabljajo za zdravljenje gonokoknih 

oku`b, posebej zaskrbljujo~a je nara{~ajo~a 

odpornost tudi proti kinolonom. 

DIAGNOZA PRI 

NOVOROJENCU 

Novorojenec z gonokoknim oftalmitisom razvije 

hudo vnetje o~i z izcedkom è prve 

dni po rojstvu. Povzro~itelja lahko ugotovimo 

v obarvanem neposrednem mikroskopskem 

razmazu izcedka iz o~i ali s kultivacijo vzorca. 

ê gonokok najdemo è v neposrednem 

razmazu o~esnega izcedka, nekateri avtorji 

priporo~ajo odvzem kulture tudi iz danke in 

`rela (25). 

V primeru sistemske oku`be odvzamemo 

za kulturo tudi vzorce krvi, likvorja in sklepne 

teko~ine. 

KLINI^NI ZNAKI OKU@BE 

PRI MATERI 

Najpogostej{a oku`ba v nose~nosti je oku`ba 

materni~nega vratu brez simptomov, zelo 

redko pride do vnetja materni~nega vratu, 

danke, `rela ali splo{ne oku`be. Za vnetje 

materni~nega vratu je zna~ilen gnojni izcedek 

iz no`nice, pogosto ga spremljajo peko~e 

in pogoste mikcije. Izcedek povzro~i ob~utljivost 

in ranljivost no`nice. Srbenje v predelu 

71


72 


spodnjih genitalij nakazuje hkratno oku`bo 

s trihomonasom. Izven nose~nosti se lahko 

vnetje materni~nega vratu raz{iri na vnetje 

materni~ne sluznice, jajcevodov in jaj~nikov. 

V nose~nosti vnetje materni~nega vratu pove~a 

nevarnost vnetja plodovih ovojev ali prezgodnjega 

razpoka plodovih ovojev in s tem 

prezgodnjega poroda (18, 26, 27). Opisane so 

tudi smrti ploda v maternici kot posledica 

gonokokne oku`be nose~nice (27). 

KLINI^NI ZNAKI OKU@BE 

PRI NOVOROJENCU 

Oku`ba ploda preko posteljice med nose~nostjo 

ni znana. Plod se okuì pri prehodu skozi 

porodni kanal (18, 28), v redkih primerih se 

oku`ba prenese na plod zaradi razpoka plodovih 

ovojev. Zboli 30–40 % novorojen~kov 

okuènih mater. 

Najpogosteje se razvije hudo gnojno vnetje 

o~i, ki se pojavi prve dni po rojstvu. Vnetje 

o~esnih veznic se brez zdravljenja hitro raz{iri 

na ostale o~esne strukture, pride do vnetja 

roènice s perforacijami in brazgotinjenjem, 

iridociklitisa, panoftalmitisa in do posledi~ne 

slepote (25, 29). Prizadete so lahko tudi sluznice 

drugje po telesu, zlasti `relo, no`nica, 

se~nica in zadnjik (30). 

V redkih primerih oku`ba poteka sistemsko 

z znaki septi~nega artritisa, bakteriemije 

ali meningitisa (31–33). 

OBRAVNAVA IN ZDRAVLJENJE 

Preventiva oku`be pri materi 

Preventiva oku`be obsega osebno higieno, 

izogibanje ve~ spolnim partnerjem in uporabo 

kondoma. Pomembno je izobraèvanje 

mladih in navajanje k varnim spolnim odnosom 

(34). 

Zdravljenje pred nose~nostjo 

@e pred nose~nostjo je pomembno svetovanje 

bolnikom iz rizi~nih skupin, ustrezno odkrivanje 

in zdravljenje okuènih ter njihovih partnerjev. 

Pomembno je zdravljenje spremljajo~ih 

(ponavadi klamidijskih) genitalnih oku`b ter 

potrditev uspe{nosti zdravljenja (18, 34). 

Zdravljenje v nose~nosti 

Sheme zdravljenja se glede na literaturo razlikujejo, 

trenutno pa ve~ina avtorjev za nezapleteno 

gonokokno oku`bo v nose~nosti 

priporo~a antibiotik cefiksim, 400 mg peroralno 

v enkratnem odmerku, ali ceftriakson, 

125mg intramuskularno v enkratnem odmerku, 

temu sledi eritromicin, 4 × 500 mg peroralno 

naslednjih 7 dni, ali azitromicin, 1 g, 

zaradi velikokrat pridruène klamidijske oku`be 

(18). Pomembno je iskanje in zdravljenje 

kontaktov (18, 34). Na razpolago so tudi drugi 

antibiotiki, npr. prokain penicilin G 4,8 milijonov 

enot intramuskularno, ali amoksicilin, 

3 g peroralno, poleg tega pa {e probenecid, 1g 

peroralno, in è omenjeno nadaljevanje zdravljenja 

z eritromicinom naslednjih 7 dni (35, 36). 

Preventiva oku`be 

pri novorojencu 

Leta 1881 je Crede prvi~ poro~al o zmanj{anju 

neonatalnega oftalmitisa z 10 % na 0,3 % 

z uporabo kapljic srebrovega nitrata (25). 

Uporaba 1 % raztopine srebrovega nitrata 

za prepre~evanje te hude bolezni novorojen~ka 

se je raz{irila po vsem svetu in jo {e danes 

uporabljamo pod imenom Credejeve kapljice. 

V Sloveniji spada prepre~evanje gonokoknega 

vnetja o~i novorojenca med obvezne 

preventivne postopke po rojstvu. V porodni- 

{nicah uporabljajo bodisi sveè pripravljene 

Credejeve kapljice ali pa preparat Targezin 

(raztopina 1% srebrovega acetil tanin albuminata). 

Eno kapljico v vsako oko dobi novorojenec 

~imprej po rojstvu. V svetu uporabljajo {e 0,5% 

eritromicin ali 1 % raztopine tetraciklinov, kar 

pa je dra`je, ni bolj u~inkovito, predvsem pa 

opozarjajo na morebitni razvoj odpornosti (37). 

Zdravljenje novorojenca 

Otroka z gonokoknim oftalmitisom zdravimo 

v bolni{nici in natan~no opazujemo u~inke 

zdravljenja ter morebitne znake razsoja bolezni. 

Uporabljamo ceftriakson v enkratnem odmerku, 

25–50 mg/kg telesne teè (38, 39), pri 

novorojen~kih s hiperbilirubinemijo pa raj{i 

cefotaksim, 100 mg/kg telesne teè. O~i izpiramo 

s fiziolo{ko raztopino, lokalni antibiotiki 

so manj u~inkoviti in niso potrebni (38).



Z enakim odmerkom zdravimo tudi otroke 

okuènih mater, ki niso bile zdravljene, 

~eprav ne kaèjo znakov bolezni. 

Septi~ni artritis ali bakteriemijo zdravimo 

7, meningitis pa 14 dni, s ceftriaksonom ali 

cefotaksimom (39). 

ZAKLJUÊK 

Gonoreja ni te`ko ozdravljiva bolezen, ~eprav 

je zaradi razli~nih mehanizmov odpornosti 

gonokokov, kot je sposobnost tvorjenja 

betalaktamaz in kromosomsko posredovane 

odpornosti proti penicilinom ter tetraciklinom, 

onemogo~ena uporaba penicilinov in 

tetraciklinov, neko~ u~inkovitih antibiotikov 

za zdravljenje. 

Neprepoznana in nezdravljena gonoreja 

pri ènskah pogosto vodi v resne zaplete, kot 

so pelvi~na vnetna bolezen s kroni~no bole- 

~ino v mali medenici (PID), zunajmaterni~na 

nose~nost in neplodnost. 

Podatki o pojavljanju gonoreje v svetu in 

v Sloveniji po ocenah strokovnjakov iz razli~nih 

dràv vzbujajo dvome v vestnost pri 

prijavljanju in v dejansko razse`nost problematike 

te bolezni. Pojavnost gonoreje naj 

bi bila znatno podcenjena, predvsem zaradi 

pomanjkljivega prijavljanja, mo`nosti brez- 

simptomnega poteka, pa tudi neobravnave in 

nediagnosticiranja bolezni. 

Ker je bolezen najpogostej{a v reproduktivni 

dobi, so nose~nice in novorojenci {e 

posebno ogroèna populacija. 

Zaradi velikih politi~nih in ekonomskih 

sprememb v deèlah nekdanje Vzhodne Evrope, 

pa tudi pri nas, je na~in ìvljenja postal 

svobodnej{i. Zato je potrebno poudariti doslednost 

pri obravnavi in prijavljanju vseh spolno 

prenosljivih bolezni v Sloveniji. Potrebno bi 

bilo dati poudarek nadzoru nad pojavljanjem 

gonoreje pri nose~nicah, saj ne vemo, kak{no 

je dejansko stanje pogostnosti gonoreje med 

njimi. Predporodno presejanje na gonorejo bi 

bilo smiselno posebno pri tistih s tveganim 

na~inom ìvljenja, kot je prostitucija, pogosta 

menjava spolnih partnerjev ali uìvanje 

drog. Prav tako v Sloveniji ni znano, kak{na 

je razse`nost problema gonokoknih oku`b pri 

novorojencih. Z natan~nim vpogledom bi bilo 

mogo~e na novo utemeljiti profilakso oftalmije 

vseh novorojencev v Sloveniji. 

Vse ve~ je tudi poro~il o nara{~ajo~i odpornosti 

gonokokov proti antibiotikom v svetu. 

Da bi lahko dobili vpogled v odpornost gonokokov 

proti antibiotikom v Sloveniji in spremljali 

njen trend, bi bilo nujno potrebno uvrstiti 

testiranje ob~utljivosti vseh osamljenih sevov 

N. gonorrhoeae v nacionalni program. 

LITERATURA 

1. Edwards JL, Apicella MA. The molecular mehanisms used by Neisseria gonorrhoeae to initiate infection differ 

between men and women. Clin Microbiol Rev 2004; 17 (4): 965–81. 

2. Poljak M. Najserije in moraksele. In: Gubina M, Ihan A, editors. Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo. 


3. Fettich J. Spolno prenosljive bolezni. In: Betteto M, Fettich J, eds. Mala dermatovenerologija. Ljubljana: Mihela~; 

1994. p. 297–303. 

4. Geraats-Peters CWM, Brouwers M, Schneeberger PM, et al. Specific and sensitive detection of Neisseria gonorrhoeae 

in clinical specimens by Real-Time PCR. J Clin Microbiol 2005; 43 (11): 5653–9. 

5. National Network of STD/HIV Prevention Training Centers. Gonorrhea. June 2004. Dosegljivo na: http:// 

www.cdc.gov/ncidod. 

6. CDR Weekly Volume 15 No 17, 28 April 2005. Dosegljivo na: http://www.hpa.org.uk/cdr/contact.htm. 

7. Fenton KA, Lowndes CM. Recent trends in the epidemiology of sexually transmitted infections in the European 

Union. Sex Transm Infect 2004; 80: 255–63. 

8. Lautenschlager S. Sexually Transmitted Infections in Switzerland: Return of the classics. Dermatology 2005; 

210: 134–42. 

9. Weinstock H, Berman S, Cates W. Sexually transmitted diseases among American youth: incidence and prevalence 

estimates, 2000. Perspect Sex Reprod Health 2004; 36 (1): 6–10. 

10. WHO. Global prevalence and incidence of selected curable sexual transmitted infections. Overview and estamates. 

WHO 2001; November 2001: 16–9. 

11. Klavs I, Vitek Grgi~ M. Epidemiolo{ko spremljanje spolno prenosljivih oku`b v Sloveniji. U~na delavnica: Obravnava 

bolnika s spolno prenosljivo oku`bo. Zbornik prispevkov; Zdrav Var 2000; 39, (Suppl 1): 52–3. 

12. Kraigher A, Ho~evar Grom A, Klavs I, et al. Epidemiolo{ko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 1998. 

Zdrav Var 1999; 38 (Suppl 4): 41. 

73


74 


13. Kraigher A, Ho~evar Grom A, Klavs I, et al: Epidemiolo{ko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 1999. 

Zdrav Var 2000; 39 (Suppl 4): 44–5. 


Zdrav var 2001; 40 (Suppl 4): 45–7. 

15. Klavs I, Rogelj T: Spolno prenesene oku`be v Sloveniji v letu 2004. Letno poro~ilo IVZ: 8–10. 


Dosegljivo na: http://www.sigov.si/ivz 


Dosegljivo na: http://www.sigov.si/ivz 

18. Sampson JE, Gravett MG. Other infectious conditions in pregnancy. Gonorrhea. In: James DK, Steer PJ, Weiner 

CP, eds. High risk pregnancy. 2nd ed. London: Saunders; 2002. p. 568–9. 

19. Donders GG. Management of genital infections in pregnant women. Curr Opin Infect Dis 2006; 19 (1): 55–61. 

20. Niccolai LM, Kershaw TS, Lewis JB, et al. Data collection for sexually transmitted disease diagnoses: a comparison 

of self-report, medical record reviews, and state health department reports. Ann Epidemiol 2005; 15 (3): 

236–42. 

21. Miller JM Jr, Maupin RT, Mestad RE, et al. Initial and repeated screening for gonorrhea during pregnancy. Sex 

Transm Dis 2003; 30 (9): 728–30. 

22. Simmons MP, Nauseef WM, Apicella MA. Interactions of Neisseria gonnorrhoeae with adherent polymorphonuclear 

leukocytes. Infect Immun 2005; 73 (4): 1971–7. 

23. Ke{e D. Laboratorijska diagnostika ob bolniku z izcedkom iz se~nice. In: Klavs I, Vitek Grgi~ M, eds. Epidemiolo{ko 

spremljanje spolno prenosljivih oku`b v Sloveniji, U~na delavnica: Obravnava bolnika s spolno prenosljivo 

oku`bo. Zbornik prispevkov. Ljubljana 2000: Zdrav Var 2000; 39 (Suppl): 9–13. 

24. Miller KE. Diagnosis and Treatment of Neisseria gonorrhoeae Infections. Am Fam Physician 2006; 73: 1779–84. 

25. Gutman LT. Gonococcal Infection. In: Infectious Diseases of the Fetus and Newborn Infant, 5th ed. Remington, 

JS, Klein, JO (Eds), WB Saunders Company, Philadelphia 2001. p. 1199. 

26. Locksmith G, Duff P. Infection, antibiotics, and preterm delivery. Semin Perinatol 2001; 25 (5): 295–309. 

27. Coulaud JP. Sexually transmitted diseases and mother-infant transmission (epidemiology and prevention). Bull 

Soc Pathol Exot 1991; 84 (5 Pt 5): 436–40. 

28. Guzej Z. Presejalni testi bakterijskih oku`b v nose~nosti. In: Novak - Antoli~ @, eds. Bakterijske oku`be v perinatologiji. 

Novakovi dnevi, La{ko 2004. Ljubljana 2004: Zdruènje za perinatalno medicino SZD: 8–13. 

29. Rahi JS, Sripathi S., Gilbert CE, et al. The importance of prenatal factors in childhood blindness in India. Dev 

Med Child Neurol 1997; 39: 449. 

30. Darville T. Gonorrhea. Pediatr Rev 1999; 20: 125. 

31. Cooperman MB. Gonococcus arthritis in infancy: a clinical study of 44 cases. Am J Dis Child 1927; 33: 932. 

32. Kohen DP. Neonatal gonococcal arthritis: three cases and review of the literature. Pediatrics 1974; 53: 436. 

33. Babl FE, Ram S, Barnett ED, et al. Neonatal gonococcal arthritis after negative prenatal screening and despite 

conjunctival prophylaxis. Pediatr Infect Dis J 2000; 19: 346. 

34. Novak - Antoli~ @. Infekti v nose~nosti. In: Pajntar M, Novak - Antoli~ @, eds. Nose~nost in vodenje poroda. 2nd 

ed. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba; 2004. p. 73–7. 

35. Brocklehurst P. Antibiotics for gonorrhoea in pregnancy. Cochrane Database Syst Rev. 2002; (2): CD000098. 

36. Donders GG. Treatment of sexually transmitted bacterial diseases in pregnant women. Drugs 2000; 59 (3): 477–85. 

37. Krohn MA, Hillier SL, Bell TA, et al. The bacterial etiology of conjunctivitis in early infancy – Prophylaxis Study 

Group. Am J Epidemiol 1993 Sep 1; 138 (5): 326–32. 

38. American Academy of Pediatrics. Gonococcal infections. In: Red Book: 2003 Report of the Commitee on Infectious 

Diseases, 26th ed, Pickering, LK (Ed), American Academy of Pediatrics, Elk Grove Village, IL, 2003. p. 285. 

39. Centers for Disease Control and Prevention. Sexually transmitted diseases treatment guidelines 2002. MMWR 

2002; 51: 1–80.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 75–80 

IZVLEÊK 

Darja Ke{e 1 

Oku`be z mikoplazmami in klamidijami 

pri materah in novorojencih 

Chlamydia trachomatis and mycoplasmas infections 

in mothers and in their newborn infants 

KLJU^NE BESEDE: Chlamydia trachomatis, urogenitalne mikoplazme, PCR, osamitev bakterije 

Oku`ba nose~nice z bakterijami Chlamydia trachomatis, Mycoplasma hominis in z Ureaplasma 

spp. lahko vpliva na prezgodnji porod in na kasnej{e zaplete pri materi in njenem otroku. 

Klamidijsko oku`bo dokazujemo pri novorojencu v brisu o~esne veznice in v ku`ninah iz dihal 

z direktno imunofluorescenco, osamitvijo bakterije ali s testom veri`ne reakcije s polimerazo. 

Zgodnje odkrivanje oku`b z bakterijo C. trachomatis je pomembno, ker omogo~a antibioti~no 

zdravljenje, prepre~uje {irjenje bakterije in dolgotrajne posledice oku`be. Veliko {tudij je 

potrdilo vzro~no povezavo urogenitalnih mikoplazem, posebno Ureaplasma spp. pri plju~nici, 

bakteriemiji in meningitisu novorojenca. V laboratorijski diagnostiki urogenitalnih mikoplazem 

je zaenkrat najpomembnej{a metoda osamitev bakterije, ~eprav v zadnjem ~asu vse ve~ji 

pomen zavzema metoda veri`ne reakcije s polimerazo, ki je relativno hitra, visoko ob~utljiva 

in specifi~na. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: Chlamydia trachomatis, urogenital mycoplasmas, PCR, culture 

Infections with Chlamydia trachomatis, Mycoplasma hominis and Uraplasma spp. in pregnant 

women may be related to premature labor and to perinatal complications. Laboratory diagnosis 

of C. trachomatis infection in newborns is made by culture, direct immunofluorescence 

or by polymerase chain reaction test in conjunctival swabs or respiratory samples. It is important 

to make an early diagnosis of infection with C. trachomatis because of antibiotic treatment 

availability, it prevents transmission of bacteria and it prevents sequels of infection. A lot of 

studies confirm the ability of urogenital mycoplasmas, especially Ureaplasma spp. to cause 

pneumonia, bacteremia and meningitis in newborns. Culture remains by far the most widely 

accepted and applied method of ureaplasma isolation, although during the last few years 

polymerase chain reaction is gaining more attention since it represents a relatively rapid method 

of ureaplasma detection and allows for earlier initiation of appropriate treatment. 

1 Asist. dr. Darja Ke{e, univ. dipl. biol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta 

Ljubljana, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana, Slovenija. 

75


76 

D. KE[E OKU@BE Z MIKOPLAZMAMI IN KLAMIDIJAMI PRI MATERAH IN … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

MIKOPLAZME 

Mikoplazme so najmanj{i prostoìve~i prokarionti, 

ki so sposobni samostojnega razmno- 

èvanja. Njihova posebnost je v tem, da nimajo 

celi~ne stene, kar vpliva na {tevilne biolo{ke 

lastnosti. Mikoplazme niso ob~utljive na beta 

laktamske antibiotike in ne moremo jih barvati 

po Gramu. Uvr{~amo jih v razred Mollicutes 

(molllis – mehak, cutes – koà) in druìno 

Mycoplasmataceae, ki ima dva roda, Mycoplasma 

in Ureaplasma. Pri ljudeh je bilo do 

sedaj izoliranih 16 vrst mikoplazem, pri ~emer 

so medicinsko pomembne predvsem 4 vrste: 

M. pneumoniae je respiratorni patogen, M. hominis, 

M. genitalium in Ureaplasma spp. pa povzro~ajo 

razli~na obolenja urogenitalnih poti (1). 

Nedavno je bila Ureaplasma urealyticum razdeljena 

v dve novi vrsti: U. parvum (prej opisana 

kot U. urealyticum biovar 1) in U. urealyticum 

(predhodno opisana kot U. urealyticum biovar 

2). Ta razdelitev s klini~nega vidika nima 

ve~jega pomena (2). 

Za razumevanje potencialne vloge urogenitalnih 

mikoplazem pri perinatalnih in 

neonatalnih oku`bah je pomembno poznavanje 

epidemiologije teh mikroorganizmov pri 

odraslih osebah. Ureaplasma spp. kolonizira 

sluznico cerviksa in vagine pri 40–80% asimptomatskih 

ènsk, medtem ko M. hominis pri 

21–53 % (3, 4). V urogenitalnih vzorcih pri 

mo{kih dokaèmo ureaplazmo v 50% (5). [tevilne 

klini~ne {tudije, ki so vklju~evale metode 

osamitve bakterije iz ku`nin bolnikov, veri`no 

reakcijo s polimerazo (PCR) in serolo{ke 

metode, pa so pokazale, da imajo urogenitalne 

mikoplazme pomembno vlogo pri {tevilnih 

boleznih urogenitalnega trakta (tabela 1) (4). 

Zanimanje za epidemiologijo oku`b z urogenitalnimi 

mikoplazmami pri novorojencih 

se je pri~elo è pred 30 leti, ko so ugotovili, 

da tovrstna oku`ba vpliva na manj{o teò otroka 

(6, 7). Prezgodnji porod in nizka porodna 

teà pa sta poglavitna vzroka smrti otrok v razvitem 

svetu. Znano je tudi, da je ve~ji dele` 

zapletov pri tistih novorojen~kih, ki so se rodili 

materam z mikrobno oku`bo amnijske votline 

(8, 9). 

Sedaj vemo, da se oku`ba matere z M. hominis 

in Ureaplasma spp. lahko prenese na otroka 

po intrauterini poti ali neposredno v ~asu poroda 

(10). Intrauterina oku`ba zarodka z ureaplazmo 

lahko privede do razvoja horioamnionitisa, 

razsoja bakterije s prizadetostjo razli~nih zarodkovih 

organov in kongenitalne plju~nice. Znano 

je, da so ureaplazme pogosto izolirali iz 

amnijske teko~ine, placente in respiratornih 

poti prezgodaj rojenih otrok. Njihova vloga 

v etiologiji vnetnih reakcij na opisanih mestih 

je tako nedvoumna (4, 11–13). Glede na poznavanje 

biologije ureaplazem, bakterije po 

vsej verjetnosti povzro~ajo po{kodbe dihal 

posredno, z aktivacijo citokinov, ki sproìjo 

vnetno reakcijo (TNF-α, IL-1β in IL-8) oz. z blokado 

citokinov IL-6 in IL-10 (14). 

Tabela 1. Bolezni pri odraslih bolnikih, ki jih povzro~a oz. so v povezavi z oku`bo z Mycoplasma hominis, Ureaplasma spp. in Mycoplasma 

genitalium (+, dokazan vzrok; ±, velika verjetnost povzro~anja; –, ni dokazana povezava ali vzrok bolezni). 

Bolezen Ureaplasma spp. M. hominis M. genitalium 

Uretritis pri mo{kih + – + 

Prostatitis ± – ± 

Epididimitis ± – – 

Pielonefritis ± + – 

Bakterijska vaginoza ± ± – 

Cervicitis – – + 

Vnetje male medenice – + + 

Neplodnost ± – ± 

Horioamnionitis + ± – 

Spontani splav + ± – 

Prezgodnji porod/nizka porodna teà + – – 

Poporodni endometritis + + – 

Oku`be drugih organskih sistemov + + +



Laboratorijska diagnostika 

Zaenkrat imamo na voljo premalo podatkov, 

da bi lahko izdelali posebna navodila za laboratorijsko 

diagnostiko in zdravljenje ureaplazemskih 

oku`b horiona in amniona. Izolirane 

ureaplazme iz ku`nin, odvzetih iz materni~nega 

vratu in no`nice, namre~ niso zadosten 

dokaz za povzro~itelje horioamnionitisa, saj 

bakterijo lahko v teh vzorcih dokaèmo tudi 

pri asimptomatskih osebah. Kultivacija ureaplazem 

iz amnijske teko~ine pa je prav tako 

nezanesljiva metoda za dokaz oku`be horiona 

in amniona, ker je premalo ob~utljiva (7). 

Poleg tega se ne priporo~a presejalno testiranje 

oseb brez izraènih simptomov na oku`bo 

z urogenitalnimi mikoplazmami, ker mikoplazme 

lahko kolonizirajo sluzni~ne povr{ine 

dihal ali spodnjih urogenitalnih poti. 

Na akutno oku`bo z urogenitalnimi mikoplazmami 

pa je potrebno vselej pomisliti pri 

otroku s klini~no sliko dihalne stiske, plju~nice 

ali meningitisa, ~e pri tem ni bil dokazan 

drug mikrobni povzro~itelj (4). 

Urogenitalne mikoplazme lahko osamimo 

iz razli~nih ku`nin matere in njenega otroka. 

Primerne ku`nine pri materi so amnijska 

teko~ina, placenta, endometrium, popkovna 

kri brez antikoagulantov, bris materni~nega 

vratu in bris se~nice. Pri otroku pa najpogosteje 

preiskujemo ku`nine zgornjih in spodnjih 

dihal, likvor, kri in urin (3). Bris nosno`relne 

sluznice in bris `rela odvzamemo tako, da 

mo~no podrgnemo z dakronskim brisom po 

sluznici, da zajamemo ~im ve~ epitelijskih 

celic, na katere so pritrjene mikoplazme. Nato 

bris vstavimo v transportno goji{~e za mikoplazme. 

Za ohranitev viabilnosti bakterije je 

pomembno, da ku`nino takoj vstavimo v transportno 

goji{~e za mikoplazme in jo ~im hitreje 

dostavimo v mikrobiolo{ki laboratorij. 

Urogenitalne mikoplazme so ob~utljive in 

zahtevne bakterije, zato jih gojimo v posebnih 

obogatenih teko~ih in trdnih goji{~ih. Na 

trdnem goji{~u zrastejo v zna~ilnih kolonijah 

v enem do petih dneh. V zadnjem ~asu pa vse 

ve~ji pomen v laboratorijski diagnostiki urogenitalnih 

mikoplazem zavzema metoda PCR, 

ki je relativno hitra, visoko ob~utljiva in specifi~na 

(15, 16). Nedavno je bil razvit tudi 

multipleks PCR za detekcijo oku`b z urogenitalnimi 

mikoplazmami, ki se je izkazal za 

ob~utljivej{o metodo v primerjavi z osamitvijo 

bakterij (17). 

V diagnostiki urogenitalnih mikoplazemskih 

oku`b pa imajo manj{i pomen serolo{ke 

metode za dokaz protitelesnega imunskega 

odziva. 

CHLAMYDIA TRACHOMATIS 

Chlamydia trachomatis je obvezna znotrajceli~na 

bakterija, ki je poznana kot najpogostej{a 

povzro~iteljica spolno prenesenih bakterijskih 

oku`b. Klamidijske oku`be potekajo ve~inoma 

brez izraènih simptomov, in sicer pri 

mo{kih v 50 % in pri ènskah v 70 %. V Sloveniji 

je prevalenca teh oku`b pri osebah brez 

izraènih simptomov 4,7 % pri obeh spolih 

v starosti do 24 let. Na In{titutu za mikrobiologijo 

in imunologijo smo v sodelovanju z Dermatovenerolo{ko 

kliniko in s Kliniko za 

infekcijske bolezni in vro~inska stanja v Ljubljani 

izvedli retrospektivno petletno {tudijo 

(januar 1999–december 2003) o klamidijskih 

oku`bah pri mo{kih z uretritisom. Za dokaz 

oku`b s C. trachomatis smo uporabili metodi 

izolacije C. trachomatis in direktno imunofluorescenc 

(DIF), za razjasnitev nejasnih rezultatov 

pa {e metodo PCR. V {tudijo je bilo 

vklju~enih 1714 mo{kih, ki so imeli klini~ne 

znake uretritisa, in 892 ènsk. Oku`bo s klamidijo 

smo dokazali pri 334 (19,5 %) mo{kih 

in pri 96 (10,7 %) ènskah. Najve~jo pogostnost 

oku`b smo dokazali v starostni skupini 

15–20 let in 21–30 let. S to {tudijo smo pokazali, 

da so oku`be s C. trachomatis v Sloveniji 

pogoste (18). Zato bi bilo smiselno, da tovrstne 

oku`be odkrivamo, jih sledimo in zdravimo. 

Pri neodkritih in nezdravljenih klamidijskih 

oku`bah bakterija preìvi v gostitelju ve~ 

mesecev ali celo let. Oku`be brez izraènih 

simptomov, ki niso zdravljene, predstavljajo 

nevarnost {irjenja med ljudmi in so {kodljive 

tudi za okuène osebe same. Kroni~ne in 

nezdravljene oku`be se lahko pri mo{kih 

razvijejo v epididimitis. Pri ènskah klamidijske 

oku`be povzro~ajo cervicitis in uretritis, 

lahko tudi vaginitis. Kroni~ne oku`be privedejo 

do zapletov, kot so endometritis, salpingitis, 

pelvi~na vnetja, izvenmaterni~na nose~nost, 

prezgodnji porod in neplodnost zaradi zabrazgotinjenja 

Fallopijevih tub (19, 20). 

77


78 


Vse ve~ je dokazov, da klamidijska oku`ba 

pri nose~nici vpliva na prezgodnji porod 

in na zaplete pri novorojen~ku (21). êprav 

je prenos oku`be z matere na otroka navadno 

v ~asu poroda, pa so opisani tudi primeri 

intrauterine oku`be (22). Gencay in sodelavci 

so ugotovili statisti~no zna~ilen ve~ji dele` 

prezgodaj rojenih otrok pri materah, ki so bile 

okuène s C. trachomatis (23). Kakorkoli è, 

glede na to, da klamidijske oku`be potekajo 

v ve~ini primerov brez izraènih simptomov, 

vse ve~ raziskovalcev kakor tudi Center za 

nadzor in prepre~evanje nalezljivih bolezni 

(CDC, Atlanta) priporo~a testiranje nose~nic 

glede oku`be s C. Trachomatis, in sicer ob 

koncu drugega trimese~ja nose~nosti (24). 

Ustrezno zdravljenje nose~nice tako prepre~i 

kasnej{e zaplete pri materi in njenem otroku. 

Neonatalne oku`be s C. trachomatis niso 

redke. Od 35 do 50 % novorojencev, ki so se 

rodili s klamidijo okuènim materam, razvije 

inkluzijski konjunktivitis in od 11 do 20 % 

okuènih otrok zboli za plju~nico (25). Tipi~ni 

neonatalni klamidijski konjunktivitis ima 

inkubacijsko dobo od 5 do 14 dni. Povzro~ajo 

ga serotipi C. trachomatis D-K. Navadno se 

pri~ne na enem o~esu in kasneje prizadene 

{e drugo oko. ê se oku`ba pri otroku ne zdravi, 

lahko nastopi zabrazgotinjenje roènice in 

poslab{an vid (20). Pri dveh tretjinah otrok 

s klamidijskim konjunktivitisom dokaèmo 

C. trachomatis tudi v brisu nosno`relne sluznice. 

Klamidijska plju~nica se razvije pri otroku, 

starem od 3 do 12 tednov. Plju~nico lahko 

spremlja tudi inkluzijski konjunktivitis (26). 

Bakterijo dokaèmo v nosno`relni sluznici, 

aspiratu sapnika, brisu `rela in brisu rektuma. 

Pri novorojen~kih, pri katerih klamidijske 

plju~nice ne zdravimo, bolezen preide v kroni~no 

obolenje, ki se kasneje lahko izrazi kot 

astma (26). Primerno antibioti~no zdravljenje 

prepre~i {irjenje bakterije in pripomore 

k popolni ozdravitvi. 


Na klamidijsko oku`bo je potrebno pomisliti 

pri novorojencih s konjunktivitisom, ki so stari 

manj kot trideset dni in pri otrocih s plju~nico, 

ki so mlaj{i od {estih mesecev (27). 

Preiskujemo brise o~esne veznice in ku`nine 

iz dihalnih poti (bris nosno`relne sluznice, 

bris `rela, aspirat sapnika). 

Za laboratorijsko dokazovanje oku`be 

s C. trachomatis je zelo pomemben pravilen 

odvzem ku`nine in hiter prenos v laboratorij. 

[tevilne {tudije so pokazale, da je ob~utljivost 

in specifi~nost diagnosti~nega testa na C. trachomatis 

neposredno odvisna od ustreznosti 

klini~nega materiala. Klamidije so znotrajce- 

Tabela 2. Pregled ku`nin in laboratorijskih testov za dokaz oku`be z bakterijo Chlamydia trachomatis pri materah in otrocih (TG = transportno 

goji{~e za klamidije; PCR = veri`na reakcija s polimerazo; DIF = direktna imunofluorescenca). 

Ku`nina Posebnosti odvzema ku`nine Laboratorijski testi 

Bris cerviksa S sterilnim dakronskim brisom odstranimo iz cerviksa sluz, nato uporabimo PCR Izolacija DIF 

nov sterilni bris, ki ga potisnemo 1–2 cm globoko v cerviks, ga obra~amo 

15–30 sekund, da postrgamo ~im ve~ epitelijskih celic. Bris vstavimo 

v TG za klamidije. Prenos v laboratorij pri +4 °C. 

Bris uretre Dakronski bris vstavimo 1 cm globoko in ga zasukamo pred odstranitvijo PCR Izolacija DIF 

iz se~nice. Odvzem vsaj 3 h po zadnji mikciji. Bris vstavimo v TG za klamidije. 

Prenos v laboratorij pri +4 °C. 

Urin Odvzamemo prvi curek jutranjega urina ali vsaj 3 h po zadnji mikciji! PCR 


Bris konjunktive S suhim dakronskim brisom podrgnemo po navzven obrnjeni o~esni veznici, (PCR) Izolacija DIF 

da postrgamo ~im ve~ celic. Bris vstavimo v TG za klamidije. 


Bris nosno`relne Bris vstavimo v predel nosno`relnega prostora in ga obra~amo po sluznici, (PCR) Izolacija DIF 

sluznice tako da zberemo ~im ve~ celic. Bris vstavimo v TG za klamidije. 


Aspirat traheje Aspirat traheje prenesemo v TG za klamidije. (PCR) Izolacija DIF 

Bris rektuma Dakronski bris vstavimo v rektum in ga obra~amo po sluznici. (PCR) Izolacija DIF 

Bris vstavimo v TG za klamidije. Prenos v laboratorij pri +4 °C.



li~ni paraziti, zato je potrebno odvzeti celice, 

v katerih se klamidije razmnoùjejo. Ku`nina, 

ki vsebuje izlo~ke ali eksudate, ne pa celic 

kubi~nega epitela, ni primerna. V tabeli 2 

so navedene ku`nine, ki jih odvzemamo za 

dokaz oku`be s C. trachomatis pri materah 

in otrocih, in najprimernej{i testi za dokaz 

tovrstnih oku`b. 

Za dokaz oku`be s C. trachomatis pri 

konjunktivitisu in plju~nici uporabimo hitri 

test DIF ali pa metodo osamitve bakterije 

v celi~ni kulturi. Molekularne metode (npr. 

PCR) za ku`nine iz dihal do sedaj niso validirane. 

Pri materah preiskujemo brise o~esne 

veznice, brise cerviksa, brise uretre in urin. 

V tem primeru je najprimernej{a metoda za 

LITERATURA 

dokaz oku`be s C. trachomatis molekularna 

metoda PCR. 

ZAKLJUÊK 

Neonatalne oku`be s Chlamydia trachomatis, 

Mycoplasma hominis in Uraplasma spp. niso 

redke. Vse ve~ je dokazov, ki kaèjo na vpletenost 

urogenitalnih mikoplazem v izvoru 

plju~nice, bakteriemije in meningitisa pri novorojencih. 

Chlamydia trachomatis je povzro~iteljica 

neonatalnega konjunktivitisa in plju~nice. 

Pri ugotavljanju tovrstnih oku`b pa je vsekakor 

zelo pomembna laboratorijska diagnostika, 

pri kateri ima vedno ve~ji pomen hitra, visoko 

ob~utljiva in specifi~na metoda PCR. 

1. Jensen SJ. Mycoplasma genitalium infections. Diagnosis, clinical aspects and pathogenesis. Dan Med Bill 2006; 

53: 1–27. 

2. Robertson JA, Stemke GW, Davis JW Jr, et al. Proposal of Ureaplasma parvum sp. nov. and emended description 

of Ureaplasma urealyticum (Shepard et al. 1974) Robertson et al. 2001. Int J Syst Evol Microbiol 2002; 

52 (Pt 2): 587–97. 

3. Skevaki C, Kafetzis DA. Ureaplasma urealyticum airway colonization and pulmonary outcome in neonates. Expert 

Rev Anti Infect Ther 2003; 1: 183–91. 

4. Waites KB, Katz B, Schelonka RL. Mycoplasmas and ureaplasmas as neonatal pathogens. Clin Microbiol Rev 2005; 

18: 757–89. 

5. Volgmann T, Ohlinger R, Panzig B. Ureaplasma urealyticum-harmless commensal or underestimated enemy of 

human reproduction? A review. Arch Gynecol Obstet 2005; 273: 133–9. 

6. Braun P, Lee YH, Klein JO, et al. Birth weight and genital mycoplasmas in pregnancy. N Engl J Med 1971; 

284: 167–71. 

7. Cassell GH, Waites KB, Watson HL, et. al. Ureaplasma urealyticum intrauterine infection: role in prematurity 

and disease in newborns. Clin Microbiol Rev 1993; 6: 69–87. 

8. Mitsunari M, Yoshida S, Deura I, et. al. Ureaplasma urealyticum colonization might be associated with increased 

incidence of preterm delivery in pregnant women without prophlogistic microorganisms on routine examination. 

J Obstet Gynaecol Res 2005; 31: 16–21. 

9. Kataoka S, Yamada T, Chou K, et al. Association between preterm birth and vaginal colonization by mycoplasmas 

in early pregnancy. J Clin Microbiol 2006; 44: 51–5. 

10. Waites KB, Crouse DT, Cassell GH. Systemic neonatal infection due to Ureaplasma urealyticum. Clin Infect Dis 1993; 

17 Suppl 1: S131–5. 

11. Knox CL, Cave DG, Farrell DJ, et al. The role of Ureaplasma urealyticum in adverse pregnancy outcome. Aust 

N Z J Obstet Gynaecol 1997; 37: 45–51. 

12. Yoon BH, Romero R, Park JS, et al. Microbial invasion of the amniotic cavity with Ureaplasma urealyticum is 

associated with a robust host response in fetal, amniotic and maternal compartments. Am J Obstet Gynecol 1998; 

179: 1254–60. 

13. Kotecha S, Hodge R, Schaber JA, et al Pulmonary Ureaplasma urealyticum is associated with the development 

of acute lung inflammation and chronic lung disease in preterm infants. Pediatr Res 2004; 55: 61–8. 

14. Patterson AM, Taciak V, Lovchik J, et al. Ureaplasma urealyticum respiratory tract colonization is associated with 

an increase in interleukin 1-beta and tumor necrosis factor alpha relative to interleukin 6 in tracheal aspirates 

of preterm infants. Pediatr Infect Dis J 1998; 17: 321–8. 

15. Aaltone R, Jalava J, Laurikainen E, et al. Cervical Ureaplasma urealyticum colonization: comparison of PCR and 

culture for its detection and association with preterm birth. Scand J Infect Dis 2002; 34: 35–40. 

16. Katz B, Patel P, Duffy L, et al. Characterization of ureaplasmas isolated from preterm infants with and without 

bronchopulmonary dysplasia. J Clin Microbiol 2005; 43: 4852–4. 

17. Stellrecht KA, Woron AM, Mishrik NG, et al. Comparison of multiplex PCR assay with culture for detection of 

genital mycoplasmas. J Clin Microbiol 2004; 42: 1528–33. 

79


80 


18. Kese D, Maticic M, Potocnik M. Chlamydia trachomatis infections in heterosexuals attending sexually transmitted 

disease clinics in Slovenia. Clin Microbiol Infect 2005; 11: 240–2. 

19. Mardh PA. Tubal factor infertility, with special regard to chlamydial salpingitis. Curr Opin Infect Dis 2004; 17: 49–52. 

20. Popovich DM, McAlhany A. Practitioner care and screening guidelines for infants born to Chlamydia-positive 

mothers. NBIN 2004; 4: 51–55. 

21. Honey E, Augood C, Templeton A, et al. Cost effectiveness of screening for Chlamydia trachomatis: a review of 

published studies. Sex Transm Infect 2002; 78: 406–12. 

22. Numazaki K, Asanuma H, Niida Y. Chlamydia trachomatis infection in early neonatal period. BMC Infect Dis 

2003; 3: 2. 

23. Gencay M, Koskiniemi ML, Fellman V, et al. Chlamydia trachomatis infection in mothers with preterm delivery 

and in their newborn infants. APMIS 2001; 109: 636–40. 

24. Mardh PA. Influence of infection with Chlamydia trachomatis on pregnancy outcome, infant health and life-long 

sequelae in infected offspring. Best Pract Res Clin Obstet Gynaecol 2002; 16: 847–64. 

25. Tiller CM. Chlamydia during pregnancy: implications and impact on perinatal and neonatal outcomes. J Obstet 

Gynecol Neonatal Nurs 2002; 31: 93–8. 

26. Darville T. Chlamydia trachomatis infections in neonates and young children. Semin Pediatr Infect Dis 2005; 

16: 235–44. 

27. Numazaki K. Current problems of perinatal Chlamydia trachomatis infections. J Immune Based Ther Vaccines 

2004; 2: 4.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 81–89 

Slavica Loren~i~ Robnik 1 , Mojca Lu{icky 2 , Jelka Reber{ek Gori{ek 3 , 

Manica Mueller Premru 4 , Alenka [torman 5 , Iztok [trumbelj 6 , Bojan Drinovec 7 , 

Irena Grmek Ko{nik 8 , Jerneja Fi{er 9 , Tatjana Harlander 10 

Oku`be z bakterijo Listeria monocytogenes 

pri materah in novorojen~kih 

IZVLEÊK 

Listeria monocytogenes – Infections in Pregnant 

Women and Newborns 

KLJU^NE BESEDE: Listeria monocytogenes, listerioza, novorojenci 

Listeria monocytogenes je po Gramu pozitiven, fakultativno anaeroben, nesporogen bacil, ki 

povzro~a bolezen listeriozo pri ìvalih in ljudeh. Bakterija je raz{irjena po vsem svetu, najdemo 

jo v vodi, v zemlji, v razpadajo~i vegetaciji in v iztrebkih zdravih ìvali in ljudi (2–10 %). 

Glavni na~in oku`be je zauìtje okuène hrane. Bolezen je redka, ~eprav je v zadnjem desetletju 

pri{lo do izbruhov nekaj ve~jih epidemij. Pojavnost listerioze zna{a v razvitem svetu med 

0,1–0,9/100.000 prebivalcev (v Sloveniji 0,38/100.000 prebivalcev). Prizadene predvsem nose~nice 

in novorojence, ljudi z oslabljeno celi~no imunostjo in starej{e od 50 let. Bakterija se prena{a 

z matere na plod v glavnem preko posteljice, lahko pa tudi z aspiracijo amnionske teko~ine 

in pri prehodu ploda skozi porodni kanal. Listerioza pri nose~nici in novorojencu poteka druga~e 

kot pri ostali populaciji. Pri nose~nicah se obolenje kaè kot gripi podobna bolezen, ki 

se ponavadi spontano pozdravi. Listerioza novorojenca v zgodnjem poporodnem obdobju navadno 

poteka kot huda sepsa, listerioza novorojenca s poznim za~etkom pa predvsem kot meningitis. 

Smrtnost je ve~ja pri bolezni v zgodnjem poporodnem obdobju (15–40 %). Za mikrobiolo{ko 

diagnostiko so razen klasi~nih testov razvite tudi hitre molekularne tehnike. Zdravilo prvega 

izbora ostaja ampicilin sam ali v kombinaciji z gentamicinom. Ve~kratno odporni sevi so v svetu 

{e redki. Za prepre~evanje oku`be je pomemben mikrobiolo{ki nadzor nad ìvili in seznanjanje 

ogroènih skupin z navodili za zmanj{anje nevarnosti oku`be z L. monocytogenes. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: Listeria monocytogenes, listeriosis neonatal 

Listeria monocytogenes is gram positive, facultatively anaerobic, nonsporulating bacillus that 

causes disease listeriosis in humans and animals. The bacterium is distributed worldwide and 

1 Slavica Loren~i~ Robnik, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor. 

2 Mag. Mojca Lu{icky, dr. vet. med., Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor. 

3 Jelka Reber{ek Gori{ek, dr. med., Splo{na bolni{nica Maribor, Ljubljanska 1, 2000 Maribor. 

4 Prof. dr. Manica Mueller Premru, dr. med., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta 

v Ljubljani, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 

5 Alenka [torman, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipav~eva 18, 3000 Celje. 

6 Mag. Iztok [trumbelj, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 2 b, 

9000 Murska Sobota. 

7 Bojan Drinovec, prof. biol., Zavod za zdravstveno varstvo Koper, Verdijeva ulica 11, 6000 Koper. 

8 Mag. Irena Grmek Ko{nik, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, 4000 Kranj. 

9 Jerneja Fi{er, dr. med., Splo{na bolni{nica Dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13 a, 

5290 [empeter pri Gorici. 

10 Tatjana Harlander, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5, 8000 Novo mesto. 

81


82 

S. LORENÎ^ ROBNIK, M. LU[ICKY, J. REBER[EK GORI[EK, M. MUELLER PREMRU, A. [TORMAN, … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

could be found in water, soil, decaying vegetation and in the feces of healthy animals and 

humans (2–10%). The most common route of acquisition of infection is by eating the contaminated 

food. The disease remains an uncommon infection, althought in the last decade 

there were some major epidemic outbreaks throughout the world. Infection rates in developed 

countries are between 0,1–0,9/100.000 population (in Slovenia 0,38/100.000 population). 

The disease affects especially pregnant women, newborns, patients with compromised cell 

immunity and older than 50 years. The mode of transmission from mother to child is mainly 

transplacental, possiblly also through aspiration of amniotic fluid or by colonisation passing 

the birthcanal. The clinical presentation of listeriosis in pregnant women and neonates has 

some differences compared to other population. Pregnant women are affected with flulike 

illness which is mostly self-limited. In early-onset neonatal listeriosis the clinical picture of 

sepsis-like syndrome is found, whereas in late-onset neonatal listeriosis the clinical picture 

of meningitis predominates. Mortality rate is higher in early-onset disease (15–40%). For the 

microbiological diagnosis besides the standard metods there are rapid molecular technics available. 

The preferred agent for the therapy remains ampicillin alone or in combination with 

gentamicin. Multiresistant clones of L. monocytogenes are still rare worldwide. For the prevention 

of infection the most important thing is microbiological monitoring of food products 

and being acquainted with the recommendations for the persons at high risk. 

UVOD 

Bakterijo L. monocytogenes so prvi~ izolirali 

leta 1926 kot povzro~itelja bolezni pri laboratorijskih 

zajcih in budrah (1, 2). Ker so pri 

obolelih ìvalih na{li tipi~no monocitozo, so 

jo poimenovali Bacterium monocytogenes. Pri 

ljudeh so bolezen opisali 3 leta kasneje (periferna 

monocitoza ni zna~ilna). Kot povzro~itelja 

perinatalne oku`be so jo prepoznali leta 1936. 

V ~ast Listerja so jo leta 1940 poimenovali 

Listeria monocytogenes (2). 

Listeriozo so opisovali predvsem kot 

zoonozo, zlasti pri ovcah in govedu v povezavi 

z encefalitisi in spontanimi splavi. Primeri 

bolezni pri ljudeh so bili redko prepoznani; 

pri veterinarjih najve~krat kot ko`na listerioza 

(3). 

Pri ljudeh so bolezen za~eli pogosteje odkrivati 

po letu 1960, zlasti, ko je za~elo nara{~ati 

{tevilo ljudi s pove~ano dovzetnostjo za bolezen, 

med katere poleg nose~nic in novorojencev 

spadajo {e skupine z zmanj{ano T-limfocitno 

odpornostjo zaradi bolezni (limfomi), bolniki, 

zdravljeni s kortikosteroidi in imunosupresivi, 

starej{i od 50 let in bolniki z neugodnimi 

pogoji v prebavilih, npr. vi{ji pH po resekciji 

èlodca. Med dejavnike tveganja spadajo {e 

sladkorna bolezen, bolezni jeter, hemokromatoza 

in ledvi~na obolenja s hemodializo (2, 3). 

Leta 1981 so v Kanadi opisali izbruh 

humane listerioze, za katerega so lahko prvi~ 

dokazali, da je bila povzro~ena z okuèno 

hrano (pripravek zelja). V naslednjih letih je 

sledilo {e ve~ epidemij, povezanih z razli~nimi 

vrstami ìvil (4–6). Zaradi njene raz{irjenosti 

v okolju L. monocytogenes pogosto najdemo 

v ìvilih (sveè meso in zelenjava, surovo mleko 

in mle~ni izdelki iz nepasteriziranega 

mleka, prekajene ribe), pogosto pride tudi do 

oku`be è pripravljenih ìvil (delikatesna ìvila, 

pripravljene solate). Ker se L. monocytogenes 

razmnoùje tudi pri 4 °C, lahko pri podalj{anem 

shranjevanju v hladilnikih dobimo tudi 

zelo velike koncentracije bakterije v ìvilu. 

Kadar je {tevilo zauìtih bakterij zelo veliko, 

poleg skupin s pove~ano dovzetnostjo obolevajo 

tudi ljudje brez dejavnikov tveganja 

(1, 3, 4, 7). Klini~ni sindromi, ki jih povzro- 

~a L. monocytogenes, so: oku`be v nose~nosti, 

oku`be novorojenca (v zgodnjem in poznem 

poporodnem obdobju), bakteriemije in sepse, 

meningoencefalitisi, àri{~ne oku`be in 

gastroenterokolitisi (8). 

Bakteriemija z vro~ino in bole~inami 

v mi{icah je najpogostej{a oblika obolenja pri 

bolnikih z zmanj{ano celi~no odpornostjo (pri 

50 % bolnikov) (1). Kadar pride do razsoja, se 

bakterija naseli predvsem v mo`ganskih ovojnicah, 

podalj{anem mo`ganskem deblu in pri 

nose~nicah v posteljici. 

Bolezen pri starej{ih, pri bolnikih z limfomi, 

po transplantaciji organov in zdravljenju



s kortikosteroidi poteka najpogosteje kot 

akutni ali subakutni meningitis. Pri okuènih 

brez dejavnikov tveganja se ve~krat razvije 

posebna oblika encefalitisa mo`ganskega debla. 

@ari{~ne oku`be so redke in so v~asih 

posledica direktnega vnosa (ko`na listerioza). 

Pri vnosu velikega {tevila bakterij pride pri 

ljudeh z normalnim imunskim sistemom do 

neinvazivne oblike bolezni, febrilnega gastroenterokolitisa 

s podobnim potekom kot pri 

salmonelozi (3, 4). 

MIKROBIOLO[KE 

ZNAÎLNOSTI 

L. MONOCYTOGENES 

Osamitev in identifikacija 

V rod Listeria spp. spada 6 vrst: L. monocytogenes, 

L. innocua, L. ivanovii, L. seeligeri, L. welshimeri, 

L. grayi (7). 

Bakterije iz rodu Listeria spp. so po Gramu 

pozitivni, nesporogeni, fakultativno anaerobni 

bacili. Zaradi polarnih bi~kov imajo zna~ilno 

gibljivost (prevra~anje v vise~i kaplji oz. 

»odprti de`nik« v poltrdem goji{~u), posebno 

kadar rastejo pri sobni temperaturi, ko je produkcija 

flagelina najve~ja. Katalazni test je 

pozitiven, oksidazni test je negativen. Testa 

Voges-Proskauer in metil-rde~e sta pozitivna. 

Listerije razgrajujejo eskulin (4, 7). 

Rastejo v {irokem temperaturnem razponu 

(1–45°C), v nevtralnem in alkalnem okolju 

(pH 6–9) na ve~ini neselektivnih goji{~, ki se 

dnevno uporabljajo (4). 

Osamitev bakterije iz klini~nih vzorcev iz 

sterilnih podro~ij ni teàvna, ker je bakterija 

glede rasti nezahtevna. Kadar imamo v vzorcu 

(feces, ìvila) {e druge bakterije, je potrebno 

uporabiti selektivna goji{~a (goji{~a Oxford, Pal- 

cam, CROMagar L. monocytogenes) s predhodno 

selektivno obogatitvijo (goji{~e Fraser) (3, 7). 

Kolonije L. monocytogenes na krvnem agarju 

so okrogle, sivkasto prosojne z ozko cono 

beta hemolize po 24–48 urah pri 37°C. Hemolizin 

deluje na ov~jem agarju sinergisti~no 

z beta hemolizinom, ki ga izlo~a S. aureus, ne 

kaè pa sinergije z eksotoksinom Rhodococcus 

equi (CAMP test). Ta pojav in nekatere metaboli~ne 

lastnosti izkori{~amo pri lo~evanju med 

vrstami Listeria spp., kar je prikazano v tabeli 

1 (3, 7). 

Hitre metode identifikacije 

L. monocytogenes 

Poleg klasi~ne izvedbe biokemi~nih testov 

za identifikacijo listerij so na razpolago tudi 

komercialni mikro-testni sistemi, kjer dobimo 

rezultate v nekaj urah. API-Listeria (bioMerieux, 

Francija) omogo~a dolo~anje do nivoja 

vrste. Drugi sistemi, npr. Micro-ID Listeria 

(Organon-Tehnika, Zdruène dràve Amerike) 

in Api Coryne (bioMerieux, Francija), 

dolo~ijo samo rod, zato so za dolo~itev vrste 

potrebni dodatni testi (3, 7). 

Hitro in zanesljivo identifikacijo L. monocytogenes 

omogo~ajo {e molekularne metode, 

denimo komercialno dosegljivi hibridizacijski 

test, npr. AccuProbe (Gen-Probe), in metoda 

PCR. 

Tipizacija L. monocytogenes 

L. monocytogenes ima 13 serotipov glede na 

somatske (O) in flagelarne (H) antigene. 90 % 

humanih obolenj povzro~ajo trije serotipi 1/2a, 

1/2b in 4b (3, 4). Zato je za epidemiolo{ke 

potrebe nujna {e subtipizacija (3, 6, 9). 

Danes se uporabljajo predvsem molekularne 

tehnike: makrorestrikcijska analiza s pulzno 

Tabela 1. Zna~ilnosti vrst iz rodu Listeria. + pomeni = 90 % sevov pozitivnih; – pomeni = 90 % sevov negativnih. 

Vrsta Beta hemoliza Nastanek kisline Redukcija nitratov CAMP test 

v enteri~ni bazi 

d-ksiloza d-manitol l-ramnoza S. aureus R. equi 

L. monocytogenes + – – + – + –/zelo redko + 

L. innocua – – – +/– – – – 

L. ivanovii + + – – – – + 

L. seeligeri + + – – – + – 

L. welshimeri – + – +/– – – – 

L. grayi – – + +/– +/– – – 

83


84 


elektroforezo – PFGE, ribotipizacija in ve~genska 

sekven~na tipizacija. êprav je mo`na 

uporaba {e drugih metod (fagotipizacija, 

izoencimska tipizacija, plazmidna restrikcijska 

analiza, restrikcijska encimska analiza, 

analiza polimorfizma dolìne restrikcijskih 

fragmentov …), nobena ne zagotavlja lo~evanja 

vseh sevov, zato so v~asih potrebne kombinacije 

(3, 4, 9–12). Vse metode so zahtevne, 

vendar so potrebne za dolo~anje povezav med 

sevi, izoliranimi iz ku`nin bolnikov, in sevi, 

izoliranimi iz ìvil (3). 

Virulen~ni dejavniki 

L. monocytogenes je znotrajceli~ni patogen in 

ima ve~ virulen~nih dejavnikov. 

• Zunajceli~ne beljakovine omogo~ajo indukcijo 

endocitoze bakterije v enterocite in 

makrofage. 

• Hemolizin (listeriolizin O) bakteriji omogo~i, 

da se v celici sprosti iz vakuole v citoplazmo 

in se razmnoùje (1 delitev na uro). Ta 

toksin je najpomembnej{i virulen~ni dejavnik, 

vendar isto~asno aktivira tudi najpomembnej{o 

obrambo organizma proti 

bakteriji: T-limfocite. 

• Bakterija ima sposobnost neposrednega 

prehajanja med celicami, kar jo varuje pred 

nevtrofilci, protitelesi in komplementom. 

Na ne povsem pojasnjen na~in bakterija 

sproì formacije aktinskih filamentov, ki ji 

omogo~ajo premikanje znotraj celice, predvsem 

pa omogo~ijo nastajanje nekak{nih 

psevdopodijev, ki bakterijo prenesejo neposredno 

v sosednje celice. 

• Superoksidna dismutaza bakterijam z inaktivacijo 

prostih radikalov zagotavlja preìvetje 

tudi v aktiviranih makrofagih (2, 4). 

EPIDEMIOLO[KE 

ZNAÎLNOSTI 

L. MONOCYTOGENES 

Listeria spp. je raz{irjena po vsem svetu in jo 

najdemo povsod v okolju: v zemlji, v vodi in 

razpadajo~i vegetaciji. 

Zdrave nosilce najdemo pri ìvalih in 

ljudeh (2–10 %) v fecesu (2, 3, 4, 12). Kolonizacija 

no`nice je redkej{a, 0,09 % (13, 14). 

Nose~nost ne vpliva na kolonizacijo (14). 

Z L. monocytoges se okuìjo razli~ne vrste 

ìvali: sesalci, ptice, ribe, dvoìvke, glodalci 

(2, 3). L. monocytogenes je patogena za ve~ino 

ìvali, druge vrste povzro~ajo bolezen samo 

pri redkih gostiteljih. Pri sesalcih povzro~a 

L. monocytogenes spontani splav in zna~ilni 

meningitis mo`ganskega debla, ki se kaè 

z gibanjem ìvali v krogu. Prenos oku`be pri 

ìvalih je fekalno-oralen. 

Neposreden prenos iz ìvali na ~loveka je 

bil opisan pri veterinarjih, kmetih in mesarjih, 

v glavnem kot ko`no obolenje (4, 15). 

Ve~ina primerov humane listerioze je 

posledica zauìtja okuène hrane, pojavlja se 

v glavnem posami~no, lahko tudi v epidemijah. 

Z L. monocytogenes so lahko kontaminirana 

{tevilna ìvila: sveè meso in zelenjava, 

surovo mleko in mle~ni izdelki iz nepasteriziranega 

mleka, prekajene ribe in njihovi 

produkti, delikatesna ìvila, pripravljene solate 

(1, 3–6, 11). 

V ve~ini razvitih dràv je prijava listerioze 

obvezna in ve~ina dràv je uvedla aktiven 

nadzor ìvil, ki se z bakterijo najpogosteje kontaminirajo 

in imajo ugodne pogoje za njeno 

rast. V Sloveniji od leta 2002 v letnem programu 

spremljanja mikrobiolo{ke varnosti 

ìvil sledimo tudi prisotnost L. monocytogenes 

v ìvilih. V tabeli 2 so prikazani rezultati 

preiskav ìvil, opravljenih v Laboratoriju za 

sanitarno mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno 

varstvo (ZZV) Maribor in In{tituta za 

varovanje zdravja (IVZ) od leta 2002 do 2005 

(17–19). Vzorci so bili odvzeti po vsej Sloveniji 

v skladu z evropsko uredbo (dovoljeno {tevilo 

L. monocytogenes: = 100/g ìvila). 

Iz podatkov je razvidno, da so najpogosteje 

okuèni sveè meso, mleko in zelenjava ter 

prekajene ribe in delikatesna ìvila. Podobni 

so rezultati tudi v drugih evropskih dràvah 

(4, 5, 11), razen pri mehkih sirih, ki so pri nas 

praviloma iz pasteriziranega mleka in zato 

veliko redkeje okuèni. 

Infektivna doza za ljudi ni znana, verjetno 

je odvisna od odpornosti gostitelja, ocenjujejo 

jo na 10 4 –10 6 CFU/1g zauìte hrane. Ta doza 

je zniàna pri ljudeh iz skupin s pove~anim 

tveganjem, kamor spadajo ljudje z zmanj{ano 

T-limfocitno odpornostjo zaradi bolezni 

(limfomi), zdravil (kortikosteroidi, imunosupresivi), 

nose~nosti ali starosti, novorojenci



Tabela 2. Prisotnost L. monocytogenes v ìvilih v Sloveniji. Podatki so objavljeni s soglasjem Ministrstva za zdravje, Zdravstvenega 

in{pektorata republike Slovenije. 

@ivilo Leto [tevilo pregledanih Dele` vzorcev 

vzorcev z L. monocytogenes (%) 

mehki siri 2002 73 0,00 

2003 69 1,45 

2004 70 0,00 

2005 35 0,00 

gotova delikatesna ìvila 2002 300 5,67 

2003 303 6,93 

2004 200 8,50 

2005 351 2,28 

predpakirana zelenjava 2002 106 8,49 

2003 105 13,33 

2004 100 4,00 

2005 60 1,67 

kal~ki, narezano sadje 2002 75 1,33 

2003 100 2,00 

2004 27 3,70 

2005 112 3,57 

kremne sla{~ice 2004 150 6,00 

2005 265 1,51 

sveè mleto meso 2004 114 36,84 

2005 101 40,59 

sladoledi 2004 170 0,59 

2005 59 0,00 

prekajene ribe 2002 82 23,17 

2003 81 11,11 

2004 40 5,00 

2005 20 0,00 

doma~e mleko – kme~ki turizmi 2005 10 20,00 

sveè rde~e meso 2005 51 11,76 

sendvi~ 2005 40 10,00 

in bolniki z neugodnimi lokalnimi pogoji 

v prebavilih, npr. vi{ji pH po resekciji èlodca 

(2). 

Pri nose~nicah navajajo 20-krat pove~ano 

dovzetnost za oku`bo, za bolnike s HIV 

celo 300–500-krat pove~ano dovzetnost v primerjavi 

z zdravimi. Dejavniki tveganja so {e 

diabetes, bolezni jeter, hemokromatoza, ledvi~na 

obolenja s hemodializo (1, 2, 20). 

Inkubacijski ~as ni natan~no znan, lahko 

je 3–70 dni, najve~krat 3 tedne (2, 3). 

Pri oblikah z gastroenteritisom so zauìte doze 

ve~je, ~as inkubacije pa kraj{i (24–48 ur) (1). 

Smrtnost pri sistemskem obolenju je v razvitem 

svetu 20–30 %, pri preìvelih pogosto 

ostanejo nevrolo{ke okvare (2–4, 8). 

POGOSTOST OKU@B 

Z L. MONOCYTOGENES 

V ZDA zboli za listeriozo 2500 ljudi letno 

(0,96/100.000 prebivalcev), v EU je v letu 2004 

zbolelo 1267 ljudi (0,3/100.000 prebivalcev) 

(10, 21). V epidemijah je pojavnost pove~ana 

10-krat in ve~ (3). V nekaterih evropskih 

dràvah imajo razvite mreè sledenja, s katerimi 

zaznavajo letne trende in predvsem sledijo 

morebitne izbruhe bolezni. V Franciji, Zdru- 

ènih dràvah in Veliki Britaniji so z uvedbo 

nadzora dosegli upadanje pojavnosti (npr. Francija 

od 1,4/100.000 prebivalcev leta 1986 na 

0,35/100.000 prebivalcev leta 2003) (10, 21). 

V Nem~iji pa je pri{lo v zadnjih letih do porasta 

85


86 


od 0,26/100.000 prebivalcev leta 2001 na 

0,62/100.000 prebivalcev leta 2005 (21). 

V Avstriji navajajo pojavnost 0,16/100.000 prebivalcev 

(12). 

V Sloveniji je bilo v obdobju od leta 2000 

do leta 2004 prijavljenih 16 bolnikov z listeriozo 

(22). Pri pregledu laboratorijskih podatkov 

In{tituta za mikrobiologijo in imunologijo ter 

obmo~nih laboratorijev ZZV je bilo {tevilo 

osamitev L. monocytogenes iz ku`nin bolnikov 

precej ve~je (prijavljenih je bilo samo 41 % 

primerov!). Tabela 3 prikazuje dobljene laboratorijske 

podatke, kjer smo dodali {e podatke 

za leto 2005. 

Dobljeni podatki kaèjo, da je {tevilo 

bolnikov, pri katerih smo osamili L. monocitogenes, 

v Sloveniji v pregledanih letih nihalo 

med 0,2/100.000 prebivalcev leta 2002 

in 0,6/100.000 prebivalcev leta 2000, kar je 

v povpre~ju EU, vendar ve~ kot v sosednji 

Avstriji (12, 21). V pregledanem obdobju je 

bilo v ljubljanski regiji 17 bolnikov, v mariborski 

12, v celjski in koprski po 6 bolnikov, 

v murskosobo{ki regiji 4 bolniki, 1 bolnik je 

bil v kranjski regiji. Na Dolenjskem in na 

Novogori{kem L. monocytogenes niso izolirali. 

Med bolniki ni bilo pomembne razlike po 

spolu. Po starosti je bilo med bolniki najve~ 

ènsk, starej{ih od 45 let, in mo{kih, mlaj{ih 

od 60 let. Najpogosteje smo bakterijo osamili 

iz hemokulture (67 %). 

Dve bolnici sta bili mlaj{i od 45 let. Novorojen~ek 

z listeriozo je bil v pregledanem 

obdobju samo eden. Po podatkih iz literature 

se pojavnost L. monocytogenes pri nose~nicah 

ocenjuje na 12/100.000 prebivalcev letno (14). 

Glede na to, da sta bili v {estletnem obdobju 

Leto [t. bolnikov z dokazano L. monocytogenes 

v Sloveniji samo dve bolnici z dokazano listeriozo 

v rodnem obdobju (pri ~emer nimamo 

podatka o nose~nosti), je stanje pri nas ali 

povsem druga~no ali pa ve~ina oku`b ostane 

neprepoznanih. 

Prav tako odstopajo podatki za novorojence, 

saj v literaturi (2, 4, 12, 23, 24) navajajo, 

da je med vsemi oku`bami 20–30 % oku`b 

v perinatalnem obdobju, v Sloveniji pa je bil 

v {estletnem obdobju registriran samo en primer 

listerioze novorojenca, kar predstavlja 

2,1 % vseh bolnikov. Razlago za tako nizek 

odstotek bo potrebno {e raziskati. 

KLINI^NE OBLIKE LISTERIOZE 

PRI NOSE^NICAH IN 

NOVOROJENCIH 

Klini~na slika pri nose~nicah in novorojencih 

je druga~na kot pri obolelih iz drugih skupin. 

Listerioza v nose~nosti 

Nose~nice se okuìjo z L. monocytogenes 20-krat 

pogosteje kot ostala populacija (14, 20, 25). 

Do oku`be lahko pride kadarkoli, vendar najve~krat 

med 26. in 30. tednom nose~nosti. 

Verjeten razlog je oslabitev T-celi~ne imunosti, 

do katere pride v tem obdobju (14, 20, 24). 

Po zauìtju okuène hrane je inkubacijski 

~as v povpre~ju 3 tedne. Enteri~na faza 

obolenja, ko bakterije prehajajo preko ~revesne 

sluznice in jih makrofagi prena{ajo v jetra 

in vranico, je brez simptomov. Iz teh organov 

lahko pride do razsoja bakterije po organizmu, 

predvsem v posteljico, ki je za bakterijo 

izrazito dovzetna (2, 3). 

Tabela 3. [tevilo bolnikov z L. monocytogenes v ku`ninah v Sloveniji od leta 2000 do 2005. * {tevilo prebivalcev Slovenije smo za 

vsa leta zaokroìli na 2 milijona. ** L. monocytogenes je bila isto~asno osamljena iz hemokulture in likvorja. 

hemokultura likvor punktat, ascites rana prekatna vodica skupaj {tevilo/100.000 

prebivalcev * 

2000 4 1 1 6 0,3 

2001 8 1** 3 1 12 0,6 

2002 3 1 4 0,2 

2003 8 3** 1 9 0,45 

2004 5 1 2 8 0,4 

2005 3 1 2 1 7 0,35 

SKUPAJ 31 3+4** 8 3 1 46



Bolezen – verjetno bakteremi~na faza – 

je pri nose~nici podobna gripi (vro~ina, glavobol, 

bole~ine v mi{icah), redkeje so prisotne 

prebavne motnje (driska, kr~i) ali simptomi 

pielonefritisa. Tem prodromom sledi horioamnionitis, 

ki se kon~a s septi~nim splavom 

ali pred~asnim porodom mrtvorojenega ali 

okuènega otroka z znaki hude prizadetosti. 

Pravo~asno zdravljenje nose~nice izbolj{a 

potek in pove~a mo`nost za rojstvo zdravega 

otroka. Vendar pa je tudi pri nezdravljeni listeriozi 

mo`no rojstvo zdravega otroka (2, 3, 14). 

Bolezen nose~nice se praviloma spontano 

pozdravi. Iz rezultatov razli~nih {tudij povzemajo, 

da oku`be v perinatalnem obdobju 

predstavljajo 20–30 % vseh listerioz. Oku`be 

v prvih dveh trimese~jih nose~nosti se praviloma 

kon~ajo s smrtjo ploda. 56% novorojencev 

okuènih nose~nic zboli, vendar preìvijo. 

Skupna znotrajmaterni~na in postnatalna smrtnost 

pa je okrog 34 %. Do 10 % nose~nosti 

z listeriozo se lahko kon~a z rojstvom zdravega 

otroka (14, 23). 

Zgodnja listerioza novorojencev 

Ve~ina novorojencev je prezgodaj rojenih 

in znaki bolezni so najpogosteje vidni è ob 

rojstvu ali nekaj dni kasneje (v povpre~ju po 

1,5 dneva). Najpogostej{a oblika je septikemija, 

lahko kot dihalna stiska, plju~nica, redko 

kot meningitis ali miokarditis. Pogosto je na 

koì trupa in okon~in makulopapulozni izpu{- 

~aj. Na posteljici so lahko vidni mikroabscesi. 

Pri posebno hudi obliki obolenja, ki jo 

imenujemo granulomatosis infantiseptica, so 

granulomi razsejani po ve~ini organov, predvsem 

pa v jetrih, vranici, mo`ganih, plju~ih, 

koì ter v posteljici. Nose~nica ima pogosto gripi 

podobno bolezen nekaj dni pred porodom. 

Verjetno je bil plod okuèn preko posteljice, 

mo`no pa je tudi, da je pri{lo do aspiracije ali 

poìranja okuène amnionske teko~ine, morda 

tudi ascendentno iz no`nice (2, 3, 14, 20). 

Podatki avtorjev o smrtnosti so razli~ni, razpon 

je od 15 do 40 % (3, 8, 20). 

Pozna listerioza novorojencev 

Ta oblika obolenja je redkej{a. Matere nimajo 

nobenih bolezenskih znakov in novorojenci 

so dono{eni in ob rojstvu zdravi. Prvi znaki 

oku`be se pokaèjo nekaj dni do nekaj tednov 

po rojstvu (povpre~no 14 dni). Simptomi so 

nezna~ilni z vro~ino, slabim hranjenjem, razdra`ljivostjo, 

drisko in zaspanostjo. Klini~no 

se bolezen kaè predvsem kot meningitis, redkeje 

kot sepsa, zapleti so redki. 

Verjetno pride do oku`be med porodom. 

Izvor bakterije ni znan. V genitalnem traktu 

matere so bakterije na{li zelo redko. Izvor so 

lahko prebavila matere ali okolje. Opisana 

pa je tudi bolni{ni~na oku`ba novorojencev 

z listerijo (2, 3, 14, 20). Smrtnost je manj{a 

kot pri zgodnji obliki, okrog 20 % (3, 20). 

ODVZEM IN VRSTA KU@NIN 

Oku`bo potrdimo z dokazom povzro~itelja 

v bolnikovih ku`ninah, z osamitvijo bakterije 

ali dokazom specifi~ne bakterijske DNK (3, 7). 

Med nose~nostjo najdemo bakterijo v krvi 

v ~asu bakteriemije. Ker pa so znaki obolenja 

nezna~ilni, je odvzem hemokulture àl redek. 

Bakterijo lahko dokaèmo tudi v amnionski 

teko~ini in verjetno v brisu no`nice (3, 14). 

Po porodu jo najdemo v posteljici, na koì 

in sluznicah ploda oz. novorojenca. Pri obolelem 

novorojencu so bakterije lahko v razli~nih 

ku`ninah, glede na klini~no sliko: v krvi, v likvorju, 

v ko`nih spremembah, ku`ninah iz dihal, 

aspiratu èlodca (2, 3, 14, 24). 

MIKROBIOLO[KA 

DIAGNOSTIKA 

Iz sterilnih teko~in in tkiv pripravimo direktni 

razmaz in ga obarvamo po Gramu. Najpogosteje 

najdemo po Gramu pozitivne bacile, ki 

pa so po morfologiji nelo~ljivi od nepatogenih 

difteroidov, zato je mo`no izraziti sum na 

oku`bo z L. monocytogenes samo v povezavi 

s klini~no sliko (7). 

Za potrditev oku`be se {e vedno najpogosteje 

uporablja kultivacija in osamitev bakterije 

na goji{~ih. Bakterija zraste na ve~ini neselektivnih 

goji{~ po 18–24 urah. Dokon~na identifikacija 

je odvisna od uporabljenih metod, 

traja lahko od 1 do 7 dni. 

Mo`na je uporaba hitrih metod detekcije 

L. monocytogenes. Tako v klini~nih vzorcih 

kot v ìvilih lahko prisotnost bakterijske DNK 

dokaèmo z veri`no reakcijo s polimerazo, 

kar je hitreje in velikokrat bolj ob~utljivo od 

87


88 


osamitve na goji{~ih, vendar tudi povezano 

z vi{jimi stro{ki. 

Serolo{ka diagnostika se pri oku`bi z L. monocytogenes 

zaradi nizke specifi~nosti ne uporablja 

(3, 7). 

OBÛTLJIVOST 

L. MONOCYTOGENES ZA 

ANTIBIOTIKE IN ZDRAVLJENJE 

Za testiranje ob~utljivosti L. monocytogenes 

v standardih CLSI {e ne najdemo dokon~nih 

navodil. V predlaganih navodilih je priporo~eno 

dolo~anje minimalne inhibitorne koncentracije 

(MIK) z mikrodilucijsko metodo za penicilin, 

ampicilin in trimetoprim s sulfametoksazolom, 

za katere so tudi navedene mejne vrednosti 

(25). V primerjalnih raziskavah so ugotovili, 

da je dolo~anje MIK z E-testi prav tako sprejemljiva 

metoda (26, 27). 

Bakterija brez pridobljene odpornosti je 

dobro ob~utljiva za penicilin, ampicilin, gentamicin, 

trimetoprim s sulfametoksazolom, eritromicin, 

tetraciklin, rifampin in kloramfenikol. 

Kot sredstvo izbora za zdravljenje se priporo~a 

ampicilin sam ali v kombinaciji z gentamicinom. 

Pri ìvalih so dokazali sinergisti~en 

u~inek obeh zdravil. Lahko se uporabi tudi 

penicilin G, ki pa mu pripisujejo manj{o u~inkovitost. 

Pri zdravljenju se uporabljata tudi 

trimetoprim s sulfametoksazolom in vankomicin, 

ki predstavljata tudi sredstvo izbire pri 

bolnikih z alergijo na penicilin, poro~ajo pa 

tudi o u~inkovitosti nekaterih drugih antibiotikov, 

npr. imipenem in meropenem. Zdravljenje 

s kloramfenikolom se ni pokazalo za uspe{no. 

Cefalosporini niso uporabni za zdravljenje 

zaradi naravne odpornosti bakterije proti cefalosporinom, 

prav tako ni u~inkovit klindamicin 

(2, 24). 

Kljub temu, da {e vedno velja, da je odpornost 

proti protimikrobnim sredstvom redka, 

so v ìvilih in v klini~nih vzorcih na{li seve 

L. monocytogenes, odporne proti posameznim 

antibiotikom, od leta 1999 pa se pojavljajo 

tudi ve~kratno odporni sevi. Genski zapisi za 

odpornost se prena{ajo s plazmidi (28, 29). 

PREPREÊVANJE OKU@BE 

Z bakterijo L. monocytogenes se prakti~no vedno 

okuìmo s hrano. Glede na pove~ano dovzet- 

nost nose~nic za oku`bo bi lahko povzeli priporo~ila, 

ki jih je pripravil ameri{ki Center za 

nadzor in prepre~evanje bolezni (CDC) (30). 

V njih so splo{na navodila za prepre~evanje 

oku`b s hrano, kot so: temeljita temperaturna 

obdelava vseh vrst mesa, temeljito pranje 

zelenjave, prepre~evanje stika sveèga mesa 

z gotovimi jedmi, izogibanje nepasteriziranemu 

mleku in mle~nim izdelkom, skrb za umivanje 

rok, noèv in delovnih povr{in po stiku 

z nekuhano hrano, hitra poraba pripravljenih 

jedi. 

Nose~nicam in ogroènim skupinam dodatno 

priporo~ajo, da: 

• hrenovke pogrejejo do zelo vro~ega, 

• ne uìvajo mehkih sirov in sirnih namazov, 

~e niso iz pasteriziranega mleka, 

• ne uìvajo hlajenih pa{tet, mesnih namazov 

in dimljenih rib (zaradi velike mo`nosti 

kontaminacije). 

Vpra{anje smiselnosti ugotavljanja kolonizacije 

danke oz. no`nice pri nose~nicah 

s ponavljajo~imi splavi oz. mrtvorojenimi otroki 

je ostalo neodgovorjeno, predvsem zaradi 

pomanjkanja podatkov (3, 14). 

ZAKLJUÊK 

Listerioza ostaja redko obolenje, ~eprav se 

je izpostavljenost bakteriji zaradi sprememb 

v prehranjevanju in pogostej{ega izbruha epidemij 

v razvitem svetu pove~ala. 

Nose~nice so do 20-krat bolj dovzetne za 

oku`bo, bolezen poteka nezna~ilno, zato jo 

odkrijemo redko. Tej skupini je potrebno posvetiti 

ve~ pozornosti na podro~ju zdravstvene 

ozave{~enosti. 

Slovenski podatki za listeriozo v perinatalnem 

obdobju se od podatkov v literaturi 

razlikujejo, saj je dele` neonatalnih oku`b pri 

nas veliko manj{i. Razlogov je verjetno ve~, 

potrebne bodo dodatne analize. 

Pravo~asna diagnoza in zdravljenje izbolj{ata 

prognozo bolezni. Ampicilin v kombinaciji 

z gentamicinom ostaja sredstvo prvega 

izbora. 

V splo{nem je za prepre~evanje obolenja 

najpomembnej{a kontrola ìvil in upo{tevanje 

navodil za prepre~evanje oku`be z L. monocytogenes.



LITERATURA 

1. Schlech III WF. Foodborne Listeriosis. Clin Infect Dis 2000; 31: 770–5. 

2. Posfay-Barbe KM, Wald ER. Listeriosis. Pediatr Rev 2004; 25: 151–8. 

3. Schuchat A, Swaminathan B, Broome CV. Epidemiology of human listeriosis. Clin Microbiol Rev 1991; 4: 169–83. 

4. Farber JM, Peterkin PI. Listeria monocytogenes, a food-borne pathogen. Microbiol Rev 1991; 55: 476–511. 

5. Goulet V, Valk deH, Pierre O, et al. Effect of prevention measures on incidence of human listeriosis, France, 

1987–1997. Emerg Infect Dis 2001; 7: 983–9. 

6. Shen J, Liu Y, Zhang Y, et al. Isolation and characterization of Listeria monocytogenes isolates from Ready-To-Eat 

Foods in Florida. Appl Environ Microbiol 2006; 72: 5073–6. 

7. Bille J, Rocourt J, Swaminathan B. Listeria and Erysipelothrix. In: Muray PR, Baron EJ, Pfaller MA, et al, eds. 

Manual of Clinical Microbiology. 8th ed. Washington: ASM Press, 2003. p. 461–7. 

8. Marolt - Gomi{~ek M. Listerioza. V: Marolt - Gomi{~ek M, Rad{el A. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Tangram, 2002. 

p. 219–24. 

9. Borucki MK, Kim SH, Call DR, et al. Selective discrimination of Listeria monocytogenes epidemic strains by 

a mixed-genome DNA microarray compared to discrimination by pulsed-field gel electrophoresis, ribotyping, 

and multilocus sequence typing. J Clin Microbiol 2004; 42: 5270–6. 

10. Lukinmaa S, Miettinen M, Nakari UM, et al. Listeria monocytogenes isolates from invasive infections: variation 

of sero- and genotypes during an 11-year period in Finland. J Clin Microbiol 2003; 41: 1694–700. 

11. Graves LM, Hunter SB, Ong AR, et al. Microbiological aspects of investigation that traced the 1998 outbreak of 

listeriosis in the United States to contaminated hot dogs and establishment of molecular subtyping-based surveillance 

for Listeria monocytogenes in the pulsenet network. J Clin Microbiol 2005; 43: 2350–5. 

12. Grif K, Hein I, Wagner M, et al. Prevalence and characterization of Listeria monocytogenes in the feces of healthy 

Austrians. Wien Klin Wochenschr 2001; 113: 737–42. 

13. Doumith M, Buchrieser C, Glaser P, et al. Differentiation of the major Listeria monocytogenes Serovars by Multiplex 

PCR. J Clin Microbiol 2004; 42: 3819–22. 

14. Mylonakis E, Paliou M, Hohmann E, et al. Listeriosis during pregnancy. Medicine 2002; 81: 260–9. 

15. Cain D, McCann. An anusual case of cutaneus listeriosis. J Clin Microbiol 1986; 23: 976–7. 

16. Opinion of the Scientific Committee on Veterinary Measures relating to Public Health on Listeria monocytogenes. 

European Commission, Health and Consumer Protection Directorat. September 1999 SANCO/594/2000 rev. 2. 

17. Poro~ilo o programu vzor~enja in laboratorijskih preskusov: Opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem zakona o zdravstveni 

ustreznosti ìvil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ìvili za leto 2005. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni 

in{pektorat RS, In{titut za varovanje zdravja RS, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. April 2006. 

18. Letno poro~ilo 2004: Uradni nadzor nad ìvili in izdelki, ki prihajajo v stik z ìvili – letni program spremljanja 

mikrobiolo{ke varnosti ìvil. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni in{pektorat RS, In{titut za varovanje zdravja 

RS, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Marec 2005. 

19. Zaklju~no poro~ilo 2003: Program uradnega nadzora ìvil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ìvili. Ministrstvo 

za zdravje, Zdravstveni in{pektorat RS, In{titut za varovanje zdravja RS, Zavod za zdravstveno varstvo 

Maribor. November 2003. 

20. Benshushan A, Tsafrir A, Arbel R, et al. Listeria infection during pregnancy: A 10 year experience. Isr Med 

Assoc J 2002; 4: 776–80. 

21. Herderberg C. Listeria in Europe: the need for a European surveillance network is growing. Eurossurveillance 

vol. 11; junij 2006. Dosegljivo na: http://www.eurosurveillance.org/index-02.asp. 

22. Kraigher A, Ho~evar - Grom A, Klaus I. Epidemiolo{ko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2000, 

2001, 2002, 2003, 2004. Dosegljivo na: http://www.ivz.si 

23. Siegman-Igra Y, Levin R, Weinberger M, et al. Listeria monocytogenes infection in Israel and review of cases worldwide. 

Emerg Infect Dis 2002; 8: 305–10. 

24. Lorber B. Listeria monocytogenes. In: Mandell GR, Bennett J, Dolin R. Principles and Practice of Infectious Diseases. 

6th ed. Philadelphia: Churchill Livingstone, 2005. p. 2208–13. 

25. CLSI. Methods for antimicrobial dilution and disk susceptibility testing of infrequently isolated or fastidious 

bacteria; proposed guideline. CLSI document M45-P, Vol. 25 No26. 

26. Hansen JH, Gerner-Smidt P, Bruun B. Antibiotic susceptibility of Listeria monocytogenes in Denmark 1958–2001. 

APMIS 2005; 113: 31–6. 

27. Heger W, Dierich FA. In vitro susceptibility of Listeria monocytogenes: Comparison of E-Test with agar dilution 

test. Chemotherapy 1999; 43: 303–10. 

28. Charpentier E, Courvalin P. Antibiotic resistance in Listeria spp. Antimicrob Agents Chemother 1999; 43: 2103–8. 

29. Srinivasan V, Nam HM, Nguyen LT, et al. Prevalence of antimicrobial resistance genes in Listeria monocytogenes 

isolated from dairy farms. J Food Prot 2005; 68: 1932–94. 

30. Anonymus. Listeriosis. Dosegljivo na: http:/www.cdc.gov/ncidod/dbmd/diseaseinfo/listeriosis_g.htm 

89


90


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 91–95 

IZVLEÊK 

Vladimir Kotnik 1 , Branko Pir{ 2 , Marko Poto~nik 3 

Sifilis pri novorojen~ku 

Syphilis in Newborn Child 

KLJU^NE BESEDE: sifilis, novorojen~ek, diagnostika, zdravljenje 

Sifilis pri novorojen~ku je lahko prirojen – kongenitalen ali pridobljen med porodom – konatalen. 

Poleg klini~nih znamenj je za diagnostiko sifilisa pri novorojen~ku potrebno serolo{ko 

testiranje. Testi, ki jih uporabljamo, so enaki kot tisti, ki jih rabimo za diagnostiko pri odraslih 

preiskovancih (VDRL ali RPR, TPHA ali TPPA, FTA-ABS IgG in FTA-ABS IgM, ELISA 

in LIA). Vzorce seruma ali plazme je treba izbrati primerno ~asu, ki je potekel od oku`be. 

Popkovna kri je neprimeren vzorec. Najustrezneje primerjamo titre protiteles pri materi in 

otroku, ~e kri odvzamemo obema isto~asno kmalu po porodu. Sifiliti~no nose~nico je treba 

nujno pozdraviti, druga~e lahko upravi~eno pri~akujemo, da bo zbolel tudi plod ali novorojen~ek. 

Sifilis pri novorojen~kih je v na{ih krajih izjemno redek. Zadnji znan primer z izrazito 

klini~no simptomatiko je iz leta 1985, kljub temu pa ni nemogo~e, da se ne bi rodil otrok s prirojeno 

ali pridobljeno obliko sifilisa. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: syphilis, new born child, diagnostics, therapy 

Syphilis in newborn child may be congenital or connatal. Together with the clinical signs serological 

testing is obligatory for confirmation of the disease. For laboratory testing of newborn 

child's serum or plasma the same tests as for the adults are appropriate (VDRL or RPR, TPHA 

or TPPA, FTA-ABS IgG and FTA-ABS IgM, ELISA and LIA). Important is that samples from 

mother and child are taken almost at the same time, because only at that circumstances comparisons 

of the antibody titers and diagnosis will be adequate. Cord blood is inappropriate 

sample. Syphilitic pregnant woman should be treated with adequate antibiotics with the clear 

evidence that treatment was successful, in other case transmission of the disease to the child 

could be expected with rely. Syphilis in newborn child is very uncommon in Slovenia. The 

last clinically evident case was reported back in the year 1985, but we can never know when 

the next case will emerge! 

1 Prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Univerza 

v Ljubljani, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. 

2 Branko Pir{, dr. med., Dermatovenerolo{ka klinika, Klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 2, 1525 Ljubljana 

3 Prim. mag. Marko Poto~nik, dr. med., Dermatovenerolo{ka klinika, Klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 2, 

1525 Ljubljana 

91


92 

UVOD 

V. KOTNIK, B. PIR[, M. POTO^NIK SIFILIS PRI NOVOROJEN^KU MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Sifilis sodi med spolno prenosljive bolezni. 

Oku`ba je lahko horizontalna ali vertikalna 

(1). Kadar se oku`ba {iri od posameznika 

do posameznika, je prenos horizontalen, bolezen 

pa je pridobljena z neposrednim stikom 

ali preko predmetov. Med horizontalne oku`be 

spadajo tudi konatalne oku`be, ki jih povzro~ajo: 

virus herpes simpleks, klamidije, Escherichia 

coli, listerije, mikoplazme, streptokoki 

skupine B, gonokoki, kandide in Treponema 

pallidum. Kadar se prenese oku`ba z nose~nice 

na plod pred porodom, je oku`ba kongenitalna 

– prirojena, prenos pa je vertikalen. 

Najpomembnej{i povzro~itelji kongenitalnih 

oku`b so: Toxoplasma gondii, virus rde~k, 

citomegalovirus, virus herpes simpleks, virus 

hepatitisa B, HIV in Treponema pallidum (2). 

Novorojen~ek se lahko okuì s Treponema 

pallidum na oba na~ina. Ena in druga vrsta 

oku`be sta danes redki, vendar se od ~asa 

do ~asa le pojavita (3). 

KAJ JE KONGENITALNI SIFILIS? 

Kongenitalni sifilis je bolezen, ki jo je plod pridobil 

v predporodni dobi. Da bi do oku`be 

lahko pri{lo, je moral mikrob preiti z nose~nice 

na plod. Ker sta nose~nica in plod na~elno 

u~inkovito lo~ena s feto-maternalno pregrado, 

mora imeti Treponema pallidum posebne 

lastnosti, ki ji prehod omogo~ijo. Ker kljub dolgoletnemu 

prou~evanju mikroba do zdaj {e 

niso uspeli dokazati, da tak{ne lastnosti ima, 

je najverjetneje, da treponema izkori{~a za 

prehod drobne lezije, ki nastajajo med nose~nostjo 

v posteljni~ni steni. Pri nezdravljenem 

sifilisu v zgodnji obliki je prenos moèn od 

12. tedna nose~nosti dalje. ê okuène nose~nice 

ne zdravimo na u~inkovit na~in, je bolezen 

za plod usodna. V krajih, kjer se sifilis pojavlja 

z veliko pogostnostjo, je za pozne spontane 

abortuse v 50 % odgovorna ravno oku`ba 

s T. pallidum. Verjetnost prenosa je odvisna 

od koncentracije povzro~iteljic v krvi nose~nice. 

Pri nezdravljenih primerih je verjetnost 

oku`be ploda v prvem letu 100 % in po~asi 

upada, tako da je {tiri leta po oku`bi le {e 5 %. 

Pri novorojen~ku s prirojeno obliko sifilisa se 

bolezen kaè kot sekundarni sifilis. 

KAJ JE KONATALNI SIFILIS? 

Konatalni sifilis je bolezen, ki jo pridobi 

novorojeni otrok pri prehodu skozi porodni 

kanal ali na drug na~in neposredno ob porodu. 

Za sifilis je zna~ilno, da se lahko prenese 

na novorojen~ka le, ~e ima nose~nica zgodnjo 

obliko bolezni, ko so treponeme {e na voljo 

v primarnem afektu ali pa v lezijah sekundarnega 

sifilisa. Pozne oblike sifilisa – latentni 

sifilis – niso ku`ne. Konatalni sifilis ima mnogo 

ugodnej{o prognozo kot kongenitalni. 

TREPONEMA PALLIDUM – 

POVZROÎTELJICA SIFILISA 

Povzro~iteljica sifilisa ali tudi luesa, Treponema 

pallidum, sodi v red Spirochaetales, druìno 

Spirochaetaceae in rod Treponema. Bolezni je 

dal ime sifilis G. Fracastoro, lues pa J. Fernel. 

Treponemo pallidum sta odkrila F.R. Shaudinn 

in E. Hoffmann leta 1905 (4). Bakterija se 

te`ko obarva, zato sta jo sprva imenovala bleda 

spiroheta. Prvi~ jo je uspe{no pobarval 

C. Levaditi leta 1906 s srebrenjem. Istega leta 

jo je K. Landsteiner videl v mikroskopu s temnim 

poljem. Mikrob je od 4 do 20 μm dolg in 

ima v premeru od 0,2 do 0,25μm. Telo je zvito 

v 8–20 enakomernih ostrih zavojev. Je anaeroben, 

mikroaerofilen in ne raste na umetnih 

goji{~ih. Za laboratorijske potrebe ga gojimo 

v kun~evih testisih (poseben sev T. pallidum 

– Nichols). T. pallidum je mo~no ob~utljiva za 

vplive iz okolja. Temperatura 42 °C, su{enje 

in alkohol jo è v nekaj minutah ubijejo. Ima 

dolg generacijski ~as, saj se razpolovi v pribli`no 

30 urah, ~e so okoli{~ine ugodne, druga~e 

pa {e po~asneje. Pri T. pallidum lahko identificiramo 

prek 100 antigensko u~inkovitih 

molekul. Najbolj so prou~evali antigene zunanje 

ovojnice. Zgrajeni so iz glukozaminglikana. 

Pripisujejo jim za{~itno vlogo pri odpornosti 

mikroorganizma proti vplivom iz okolja. 

T. pallidum ima adhezine (P1, P2 in P3), ki 

omogo~ijo mikrobu, da se prilepi na celice 

v okvarjenem tkivu, izlo~a pa tudi hialuronidazo, 

ki ji omogo~a prodiranje skozi medceli~nino. 

Za diagnostiko je pomemben antigen, ki je 

enak ali podoben kardiolipinu, in ga è 100 let 

uporabljamo pri serolo{kih testih za odkrivanje 

protiteles, ki nastanejo pri sifilitiku. 

Protitelesa, ki so uperjena proti kardiolipinu,



niso zna~ilna le za sifilis, pa~ pa se pojavljajo 

tudi pri drugih boleznih, npr. avtoimunskih, 

kar je treba upo{tevati pri razlaganju laboratorijskih 

rezultatov (1, 2, 5). 

Oku`bo s T. pallidum spoznamo klini~no 

in mikrobiolo{ko. Med mikrobiolo{kimi na~ini 

so najpogostej{i serolo{ki testi za odkrivanje 

protiteles proti T. pallidum. Protitelesa proti 

T. pallidum imajo razli~ne zna~ilnosti, po 

katerih so jih v preteklosti tudi imenovali. 

Prva nastanejo reaginska protitelesa, ki jih 

odkrivamo s testom VDRL. Ker je antigen za 

te vrste testov kardiolipin, se imenujejo tudi 

antilipidna ali kardiolipinska protitelesa. Spadajo 

v razred IgG, zato prehajajo skozi placento. 

Te vrste protiteles smo v preteklosti dokazovali 

z Wassermann-Kolmerjevim testom, ki pa 

ga è nekaj let ve~ ne delamo. Antikardiolipinska 

protitelesa lahko po uspe{nem zdravljenju 

iz krvnega obtoka izginejo in so zato pomembna 

za spremljanje uspe{nosti zdravljenja. 

Pozneje nastanejo protitelesa, ki so zmo`na 

imobilizirati T. pallidum. To so imobilizini. 

Njihovo koli~ino smo merili s testom TPI (Treponema 

pallidum immobilisation), ki pa zaradi 

tehni~ne zapletenosti tudi ni ve~ v uporabi. 

Danes se za diagnostiko sifilisa uporabljajo 

naslednji testi: nespecifi~ni ali tudi netreponemski 

testi, ki jih uporabljamo za dolo~anje 

reaginov, so: flokulacijski test VDRL (veneral 

disease research laboratory) in precipitacijski 

test RPR (rapid plasma reagin). Specifi~ni ali 

tudi treponemski testi, ki jih uporabljamo za 

dolo~anje specifi~nih treponemskih antigenov, 

so: test TPHA ali TPPA (Treponema 

pallidum hemaglutination assay ali Particle Agglutination 

Treponema pallidum), test FTA-ABS 

(fluorescent treponemal antibody-absorption 

test) in razli~ici FTA-ABS IgG in FTA-ABS 

IgM, encimsko-imunski test (ELISA) in imunski 

blot (LIA). Navedeni testi v ve~ini primerov, 

ob ustrezni anamnezi in klini~ni sliki, potrdijo 

ali ovrèjo sum na sifilis. Iste teste uporabljamo 

tudi za odkrivanje kongenitalnega in 

konatalnega sifilisa. V teh primerih je interpretacija 

laboratorijskih izvidov teàvnej{a. 

Zato je v veliko pomo~, ~e lahko primerjamo 

rezultate otrokovih testov z rezultati testov, 

ki smo jih vzporedno naredili tudi iz materine 

krvi. 

SIFILIS MED NOSE^NOSTJO 

êprav je sifilisa pri nas malo, pa je med 

nose~nostjo potrebna posebna skrb, da do 

bolezni ne pride ali da bolezen spoznamo ~im 

bolj zgodaj (6, 7). V ve~ini razvitega sveta zato 

obstaja zakonsko dolo~eno preventivno odkrivanje 

oku`be pri nose~nicah. V okoljih, kjer 

je sifilisa malo, testirajo nose~nice enkrat. 

V okoljih, kjer je sifilisa ve~, ali pa sodijo star{i 

v skupino s pove~ano rizi~nostjo, pa je potrebno 

testirati ve~krat. Predlagajo testiranje 2-krat 

v ~asu nose~nosti, in sicer naj bi bila prva preiskava 

narejena takoj po ugotovitvi nose~nosti, 

t. j. {e pred 12. tednom, in druga v za~etku 

druge polovice nose~nosti, t.j. po 20. tednu (8). 

Vsako mater, ki je rodila mrtvega otroka po 

20. tednu nose~nosti, je treba preskusiti glede 

sifilisa. Na~elno je pravilno, da noben novorojen~ek 

ne more zapustiti bolni{nice ne da 

bi bila nose~nica pred porodom vsaj enkrat 

testirana. Nose~nico, ki je serolo{ko pozitivna, 

imamo za potencialno ku`no, ~e iz medicinske 

dokumentacije ni jasno razvidno, da je 

bila pravilno in uspe{no zdravljena. Prav tako 

pri~akujemo, da je bil pregledan in ustrezno 

zdravljen partner. Presku{anje partnerja je 

potrebno, da bi prepre~ili ponovno oku`bo 

nose~nice. Uspe{no zdravljenje ima za posledico 

ustrezno zmanj{anje titra serumskih 

protiteles. Odkar imamo aids, je treba vse 

nose~nice, ki imajo sifilis, testirati tudi glede 

oku`be s HIV. Za ugotavljanje eventualne oku- 

ènosti novorojen~ka v prvi fazi presku{anja 

uporabimo za testiranje materin serum. Testiranja 

popkovne krvi ali novorojen~kovega 

seruma ne priporo~ajo, ker sta lahko pri nizkih 

titrih materinih protiteles ali pri oku`bi 

pozno v nose~nosti nereaktivna. 

DIAGNOSTIKA 

KONGENITALNEGA SIFILISA 

Diagnostika kongenitalnega sifilisa je zapletena. 

Transplacentarni prenos materinih netreponemskih 

in treponemskih protiteles je lahko 

diagnosti~no pomemben, ni pa edino merilo 

za dokaz znotrajmaterni~ne oku`be. Priporo~ajo, 

da za ustrezno prepoznavo bolezni 

najprej zanesljivo ugotovimo sifilis pri materi, 

preverimo pravilnost in uspe{nost zdravljenja 

s penicilinom in drugimi antibiotiki, 

93


94 

V. KOTNIK, B. PIR[, M. POTO^NIK SIFILIS PRI NOVOROJEN^KU MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

opravimo klini~ni, laboratorijski in radiolo{ki 

pregled pri novorojen~ku in primerjamo 

rezultate netreponemskih testov pri materi 

in otroku (9). 

KATERE NOVOROJEN^KE 

MORAMO NATAN^NO 

PREGLEDATI NA SIFILIS? 

Posebno izpostavljeni so novorojen~ki mater, 

ki so seroreaktivne. Te otroke preskusimo najprej 

s testom VDRL ali RPR in, ~e so reaktivni, 

{e s treponemskimi testi TPHA in FTA-ABS 

IgG in IgM. V zadnjem ~asu priporo~amo tudi 

imunski blot – LIA. Novorojen~ki s klini~nimi 

znamenji sifilisa morajo biti zdravljeni. Klini~na 

znamenja, ki jih i{~emo, so: neimunski 

hidrops, zlatenica, hepatosplenomegalija, 

rinitis, ko`ni izpu{~aj, psevdoparalize udov (8). 

Po porodu pri seroreaktivnih materah patomorfolo{ko 

natan~no pregledamo posteljico, 

popkovnico in eventualne sumljive ko`ne 

spremembe. Priporo~ajo izvedbo direktne 

imunofluorescen~ne metode in pregled preparata 

v temnem polju. 

KATERE NOVOROJEN^KE JE 

POTREBNO ZDRAVITI? 

Novorojen~ka, ki ga je rodila mati z ugotovljenim 

sifilisom ob porodu, je potrebno 

zdraviti. Prav tako je zdravljenje potrebno, ~e 

pri materi zanesljivo ugotovijo reinfekcijo 

ali relaps bolezni, kljub navidezno uspe{nemu 

zdravljenju (10). Ponovitev ali relaps 

bolezni je zelo verjetna v naslednjih primerih: 

~e se je titer netreponemskih protiteles 

dvignil za 4-krat ali ve~, kadar je bila mati 

zdravljena z eritromicinom ali drugimi nepenicilinskimi 

antibiotiki, kadar je bila mati 

zdravljena zaradi sifilisa manj kot mesec dni 

pred porodom ali nima dobro dokumentiranega 

postopka zdravljenja. Otroka je treba 

zdraviti tudi takrat, ko je bila mati ustrezno 

zdravljena, titer protiteles IgG pa se ni zmanj- 

{al za 4-krat in v krvi najdemo specifi~na 

protitelesa IgM. Zdravljenje je potrebno tudi 

takrat, ko je bila mati zdravljena {e pred 

nose~nostjo, pa med nose~nostjo ni bila testirana 

ali pa je dokumentacija o tem pomanjkljiva. 

Ne glede na napisano, pa je potrebno otroka 

zdraviti, ~e je klini~ni pregled zna~ilen za kon- 

genitalni sifilis, ~e so titri netreponemskih 

testov pri otroku 4-krat ve~ji kot pri materi 

ali ~e v pregledanih telesnih teko~inah (nosni 

izcedek) najdemo T. pallidum. Pri novorojen~ku 

s sumom na kongenitalni sifilis je treba 

nujno pregledati likvor. Izvede se test VDRL, 

pre{tejejo se celice in dolo~i koli~ina beljakovin. 

Naredi se popolna krvna slika, diferencialna 

krvna slika in dolo~i se {tevilo trombocitov. 

Kadar je to klini~no utemeljeno, se naredi {e 

rentgenski pregled dolgih kosti, plju~, dolo- 

~i funkcija jeter, ultrazvok glave, okulisti~ni 

pregled in avdiogram. Pri spremljanju kongenitalnega 

sifilisa so pomembni predvsem 

netreponemski testi. Nara{~anje titra reaginskih 

protiteles v prvem polletju po porodu je 

diagnosti~no za kongenitalni sifilis. Slabost 

netreponemskih testov je, da so v 1–2 % la`no 

pozitivni. La`na pozitivnost je lahko kratkotrajna 

(akutna) ali dolgotrajna (kroni~na). 

Akutna la`na pozitivnost nastane navadno 

zaradi vro~inskih bolezni, po cepljenju in med 

nose~nostjo. Navadno traja manj kot 6 mesecev. 

Kroni~na la`na pozitivnost je pogosto 

povezana z avtoimunskimi boleznimi, kot so 

artritisi in sistemski lupus eritematosus, in traja 

razli~no dolgo. V populacijah, kjer je pogostnost 

uporabe intravenskih drog velika, je 

lahko la`no pozitivnih ve~ kot 10 % pregledanih 

vzorcev. Pri la`no pozitivnih vzorcih so 

titri protiteles navadno manj{i od 1 : 8, vendar 

je tak{en titer zna~ilen tudi za latentne 

oblike sifilisa. Zanimivo je tudi vedeti, da visoki 

titri protiteles {e ne pomenijo vedno zanesljivo 

sifilisa. Ravno pri intravenskih uìvalcih 

drog so la`no pozitivni rezultati pogosto povezani 

z visokimi titri (do 12 %). 

ZAKLJU^KI 

Sifilis pri novorojen~kih je redek, a ni nemogo~, 

zato je {e vedno potrebno nose~nice serolo{ko 

presku{ati glede navzo~nosti protiteles 

proti T. pallidum. 

Sifilis pri novorojen~kih se pojavlja kot 

kongenitalni ali konatalni sifilis. 

ê ima bodo~a mati sifilis, pa ta ni ustrezno 

zdravljen, je velika verjetnost, da se bo 

okuìl tudi otrok. 

Mater z zgodnjo obliko sifilisa je treba pravo~asno 

odkriti in jo ustrezno zdraviti, kar je 

treba potrditi z ustrezno dokumentacijo in 

serolo{kimi testi.



Kongenitalni sifilis dokaèmo serolo{ko 

z isto~asnim pregledom materine in novorojen~kove 

krvi. 

Kri iz popkovnice je za ugotavljanje kongenitalnega 

sifilisa neustrezna. 

Za ugotovitev, da ima novorojen~ek sifilis, 

je zna~ilno, da se morajo titri protiteles pri 

materi in otroku zna~ilno razlikovati – 4-krat 

ve~ji titer protiteles IgG pri otroku in navzo~nost 

specifi~nih protiteles IgM. 

Pri vrednotenju serolo{kih rezultatov se 

je treba zavedati, da obstajajo la`no pozitivni 

titri pri 1–10 % preiskovancev, odvisno od 

preiskovane populacije. 

LITERATURA 

1. Kotnik V. Treponeme in sifilis. V: Gubina M, Ihan A, editors. Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo. 


2. Ihan A. Oku`be zaradi zmanj{ane odpornosti. V: Gubina M, Ihan A, editors. Medicinska bakteriologija z imunologijo 

in mikologijo. Ljubljana: Medicinski razgledi; 2002. p. 409–13. 

3. Klaus I, Kustec T. Spolno prenesene oku`be v Sloveniji v letu 2005 – letno poro~ilo. http//www.sigov.si/ivz 

4. Kotnik V. Od miazme do bolezni norih krav – Od kod izhaja sifilis. V: Gubina M, Ihan A, editors. Medicinska 

bakteriologija z imunologijo in mikologijo. Ljubljana: Medicinski razgledi; 2002. p. 506–7. 

5. Larsen SA, Steiner BM, Rudolph AH. Laboratory diagnosis and interpretation of test for syphilis. Clin Microbiol 

Rev 1995; 8: 1–21. 

6. 1998 Guidelines for Treatment of Sexualy Transmited Diseases. MMWR 1998; 47 (RR-1): 40–7. 

7. Centers for Disease Control and Prevention. Congenital syphilis. Sexually Transmitted Diseases Treatment Guidelines 

2006. MMWR 2006; 55 (RR–11): 30–2. 

8. Poto~nik M. Sifilis v perinatologiji. V: Novakovi~ Antoli~ @. (Ed.). Bakterijske oku`be v perinatologiji: zbornik 

prispevkov. Ljubljana: Zdruènje za perinatalno medicino, Slovensko zdravni{ko dru{tvo, 2004: 60–4. 

9. Schoefer H et al. Syphilis. Leitlinie der Deutschen STD Gesellschaft zur Diagnostik und Therapie der Syphilis. 

JDDG 2006; 4: 160–77. 

10. Goh BT, van Voorst Vader PC. European guideline for the management of syphilis. In: Radcliffe K ed. European 

STD Guidelines. Int J STD AIDS 2001; 12 Suppl 3: 1–102. 

95


96


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 97–108 

Mateja Pir{ 1 , Darja Paro Panjan 2 , Mojca Mati~i~ 3 

Oku`be z virusom herpes simpleks 

pri nose~nicah in novorojen~kih 

Herpes Simplex Infection During Pregnancy and Neonatal Period 

IZVLEÊK 

KLJU^NE BESEDE: HSV, neonatalni herpes, prenos, genitalni herpes, nose~nost 

Neonatalna oku`ba z virusom herpes simpleks je redka, vendar zelo resna bolezen novorojen~ka, 

ki otroka smrtno ogroà, poleg tega pa ima do tretjina preìvelih otrok nevrolo{ke 

posledice. V zadnjih dveh desetletjih je pri{lo do porasta pojavnosti genitalnega herpesa, ve~ji 

dele` oku`b ostaja neprepoznan, kar predstavlja pomemben dejavnik tveganja za prenos 

virusa herpes simpleks na novorojen~ka. Najve~je tveganje za prenos te oku`be na otroka je 

pri nose~nicah, ki prebolevajo primarno genitalno oku`bo v ~asu poroda, saj do prenosa oku`be 

pride v ve~ kot 50 %. V primeru neprimarne prve epizode genitalnega herpesa v ~asu poroda 

je mo`nost za prenos oku`be 30 %, v primeru ponavljajo~ega se zagona genitalnega herpesa 

v ~asu poroda pa 2 %. Do prenosa oku`be na novorojen~ka lahko pride prenatalno, perinatalno 

ali postnatalno. Bolezen je lahko omejena na koò in sluznice, lahko je prizadeto centralno 

ìv~evje, lahko pa se razvije generalizirana oblika bolezni. Oku`ba z virusom herpes simpleks 

nima zna~ilnih simptomov, klini~no pa na bolezen posumimo prej, ~e se pojavijo ko`ne ali 

nevrolo{ke spremembe. Oku`bo lahko dokazujemo z dokazom prisotnosti virusnega genoma, 

virusnih antigenov ali osamitvijo virusa iz razli~nih ku`nin. Zdravilo izbora je aciklovir 

v visokih odmerkih, intravenozno. Glede na nara{~anje pojavnosti genitalnega herpesa lahko 

pri~akujemo tudi porast {tevila oku`b novorojen~kov. Za prepre~evanje in ~imprej{nje 

odkrivanje neonatalne oku`be z virusom herpes simpleks je bistvenega pomena predvsem 

ustrezna in usklajena obravnava s strani ginekologov, pediatrov in mikrobiologov. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: HSV, neonatal herpes, transmission, genital herpes, pregnancy 

Herpes simplex infection in newborns is a rare but serious disease. Up to one third of the 

surviving children suffer severe neurological sequelae. The incidence of genital herpes has 

increased during the previous two decades. As most of the herpetic genital infections are unrecognized 

they represent an important risk factor for transmission of the virus to neonate. Mothers 

with primary genital herpes infection at the time of delivery have the highest risk of transmission 

to neonate, with transmission rates of over 50%. In case of non-primary first episode 

of genital herpes at the time of delivery the risk of transmission of the virus to neonate is 

30%. In case of recurrent genital infection the risk of transmission is considerably lower, approximately 

2%. Herpes simplex infection of the newborn is most commonly acquired during delivery; 

1 Mateja Pir{, dr. med., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 

2 Dr. Darja Paro Panjan, dr. med., Pediatri~na klinika, Slu`ba za neonatologijo, Klini~ni center Ljubljana, 

Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana. 

3 Doc. dr. Mojca Mati~i~, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Klini~ni center Ljubljana, 

Japljeva 2, 1000 Ljubljana. 

97


98 

M. PIR[, D. PARO PANJAN, M. MATIÎ^ OKU@BE Z VIRUSOM HERPES SIMPLEKS PRI … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

it can also be acquired in utero or postnatally. Neonatal herpetic infection can be disseminated; 

it can involve central nervous system infection; it can however be limited to the skin 

and mucous membranes. Clinical diagnosis of neonatal herpes is difficult but should be suspected 

in any newborn with skin lesions or acute neurological deterioration. Laboratory 

confirmation of herpes simplex infection can be made by detecting the presence of viral 

genome, antigens or the virus itself in various specimens. In neonatal herpes the treatment 

of choice is intravenous acyclovir in high doses. As the incidence of genital herpes has been 

increasing, an increase in the incidence of neonatal herpes is also expected. In order to achieve 

timely diagnosis, early and appropriate management, as well as cooperation, between gynecologists, 

pediatricians and microbiologists is essential. 

UVOD 

Neonatalna oku`ba z virusom herpes simpleks 

(HSV) je redka, vendar zelo resna bolezen, ki 

novorojen~ka smrtno ogroà, poleg tega pa 

ima do tretjina preìvelih otrok nevrolo{ke 

posledice. Oku`ba s HSV je bila prvi~ opisana 

pred 70 leti, povezava med boleznijo pri 

novorojen~kih in HSV pa je bila prvi~ opisana 

{ele v poznih {estdestih letih. Sredi 60. let 

so prvi~ opisali dva antigenska tipa HSV. Z razvojem 

dru`be, predvsem z nara{~ajo~o spolno 

svobodo, je pri{lo do porasta horizontalnega 

prenosa predvsem oku`b s HSV tipa 2 (HSV-2), 

pa tudi s HSV tipa 1 (HSV-1) in posledi~no tudi 

do vertikalnega prenosa (1). Ve~ji dele` oku`b 

ostaja neprepoznan, kar predstavlja pomemben 

dejavnik tveganja za prenos HSV na 

novorojen~ka. 

VIRUS HERPES SIMPLEKS 

Virus herpes simpleks tipa 1 in 2 spadata 

v druìno humanih herpesvirusov, kamor sodijo 

{e varicella-zoster virus (VZV), virus humane 

citomegalije (CMV), virus Epstein-Barr (EBV) 

ter humani herpesvirus tipa 6a in 6b, humani 

herpesvirus tipa 7 in humani herpesvirus 

tipa 8. Za HSV (in vse ostale herpesviruse) je 

zna~ilno, da vzpostavi latentno oku`bo, mehanizmi, 

s katerimi le-to doseè, pa {e niso povsem 

razjasnjeni. 

Genom HSV v obliki dvovija~ne DNK leì 

centralno v kapsidi, ki je ikozaedri~ne strukture. 

Zgrajena je iz 162 kapsomerov, obdaja 

jo adherentna membrana – tegument. Kapsido 

in tegument obdaja ovojnica, ki je zgrajena 

iz glikoproteinov, lipidov in poliaminov. 

Glikoproteini omogo~ajo adhezijo virusa na 

celice (2, 3). 

Med HSV-1 in HSV-2 ni razlik v organizaciji 

genoma, zaradi precej{nje homologije 

med njunima genomoma prihaja do navzkri`ne 

reaktivnosti. Serolo{ko ju lo~ujemo na 

osnovi tipsko specifi~nega glikoproteina G 

(gG1 in gG2) (1). 


Edini rezervoar HSV je ~lovek, ìvalski vektorji 

do sedaj niso znani. Raz{irjen je po vsem svetu. 

Virus je zelo ob~utljiv na zunanje vplive, 

prena{a se s tesnim stikom, predvsem z neposrednim 

stikom sluznice ali koè s telesno 

teko~ino oz. izlo~kom, ki vsebuje virus. Virus 

prena{ajo tako bolniki z bolezenskimi znaki 

kot tudi zdravi izlo~evalci virusa. Inkubacija 

traja od 1 do 26 dni. Oku`bi sledi razmnoèvanje 

virusa v celicah epidermisa (z ali brez 

klini~ne simptomatike). Posledi~no pride do 

retrogradnega {irjenja virusa do podro~nih 

ganglijev (trigeminalni ali sakralni), kjer virus 

ostaja v latentnem stanju doìvljenjsko (1, 4). 

Ob ob~asnih reaktivacijah, ki jih sproìjo 

razli~ni dejavniki (fizi~ne ali ~ustvene obremenitve, 

povi{ana telesna temperatura, UV 

svetloba, tkivna po{kodba), obi~ajno pride do 

anterogradnega prenosa virusa na mukokutano 

vstopno mesto, kjer se razmnoùje in 

spro{~a na ali v bliìni mesta vstopa v telo. 

Reaktivacija se lahko klini~no izrazi s ponovnim 

zagonom bolezni s herpeti~nimi ko`nimi 

spremembami, lahko pa je potek brezsimptomen 

oz. subklini~en. Klini~no neme reaktivacije 

in spro{~anje virusa so veliko pogostej{e 

od simptomatskih ponovitev. Prav brezsimptomno 

izlo~anje virusa je bistvenega pomena 

za {irjenje oku`be, {e posebej za neonatalne 

oku`be s HSV (1, 3, 4).



V prvih tednih po primarni oku`bi pride 

do pojava IgG, IgM in IgA protiteles. IgM protitelesa 

izginejo po 2 do 3 mesecih, vendar se 

lahko kasneje sporadi~no ponovno pojavijo. 

Ob ponovnem zagonu oku`be je moèn 

porast titra protiteles. Pretekla oku`ba z enim 

tipom HSV ne za{~iti pred oku`bo z drugim 

tipom (1, 4). 

Serolo{ko lo~imo primarne, neprimarne 

in povratne oku`be s HSV. Primarna oku`ba 

je oku`ba s HSV pri osebi, ki nima protiteles 

proti nobenemu tipu HSV. Neprimarna 

oku`ba je definirana kot oku`ba z enim od 

tipov HSV pri osebi, ki è ima protitelesa 

proti drugemu tipu HSV. O povratni oku`bi 

govorimo, kadar pri osebi, ki ima protitelesa 

proti HSV-1 ali HSV-2, dokaèmo prisotnost 

enakega tipa HSV iz lezije. Klini~no oku`ba 

s HSV lahko poteka simptomatsko, lahko 

pa pride le do brezsimptomnega izlo~anja 

virusa (1, 4). 

Prekuènost prebivalstva s HSV je visoka, 

odvisna je od socialno-ekonomskih razmer, 

na~ina ìvljenja in starosti. V neonatalnem 

obdobju se pojavlja predvsem oku`ba s HSV-2. 

Po neonatalnem obdobju za~ne nara{~ati 

prekuènost s HSV-1, v populaciji z nizkim 

socialno-ekonomskim statusom je v puberteti 

prekuènost è 90 %; v populacijah z visokim 

ìvljenjskim standardom pa je prekuènost 

v obdobju pubertete 30–50 %. Od pubertete 

dalje za~ne nara{~ati prekuènost s HSV-2, ki 

je odvisna predvsem od spolnih navad posameznika 

(1, 3). 

Najve~ji rezervoar virusa v populaciji 

predstavlja povratni herpes labialis, ki ga 

najve~krat povzro~a HSV-1. Ve~ kot tretjina 

svetovne populacije ima ponavljajo~e se zagone 

labialne oku`be. V zadnjih dveh desetletjih 

opaàjo pomemben porast genitalnih herpeti~nih 

oku`b, ki jih obi~ajno povzro~a HSV-2. 

V ZDA je 20 % prebivalcev, starih nad 12 let, 

okuènih s HSV-2, v starostnem obdobju nad 

30 let pa 25% (3). V istem obdobju je pomembno 

porasel tudi dele` genitalnih oku`b, ki jih 

povzro~a HSV-1. V ZDA ocenjujejo, da petino 

vseh genitalnih oku`b povzro~a HSV-1, 

v nekaterih evropskih dràvah ([vedska, 

Velika Britanija, Norve{ka) in na Japonskem 

pa je bil le-ta povzro~itelj v preko 40 % genitalnih 

oku`b (3). V razvitih dràvah je dele` 

HSV-1 negativnih odraslih oseb zelo visok (do 

50 %), zato ni ~udno, da je veliko genitalnega 

herpesa povzro~enega s HSV-1. Do oku`be 

(primarne) lahko pride tudi po ve~ letih monogamnega 

odnosa. 

Podatki o prekuènosti populacije in 

o oku`bah s HSV v Sloveniji nasploh so skopi. 

Raziskava, ki je potekala v letih 1998–1999 in 

je zajela 150 preiskovancev ambulant za spolno 

prenosljive oku`be, je pokazala 89,4 % preku- 

ènost s HSV-1 in 24,11% prekuènost s HSV-2, 

medtem ko je bila v kontrolni skupini iz splo- 

{ne populacije prekuènost s HSV-1 82,9 % in 

s HSV-2 8,6 % (5). 

Prevalenca genitalnega herpesa 

med nose~nostjo 

V ZDA so glede na serolo{ke podatke ocenili, 

da je pribli`no vsaka peta nose~nica imela 

oku`bo s HSV-2, hkrati pa ve~ina okuènih 

ènsk nima anamnesti~nih podatkov o pretekli 

simptomatski oku`bi (2). [tudije so pokazale, 

da ima 10 % ènsk, ki nimajo protiteles proti 

HSV-2, partnerja, ki ima protitelesa proti 

HSV-2. Ocenjujejo, da je pri ènskah, ki nimajo 

protiteles proti HSV-1 in HSV-2, mo`nost 

za serokonverzijo za HSV-1 ali 2 med nose~nostjo 

3,7 %. Pri ènskah, ki imajo protitelesa 

proti HSV-1, pa je mo`nost za serokonverzijo 

za HSV-2 1,7 % (6). 

Simptomatska povratna oku`ba med nose~nostjo 

se pojavi pri 84 % ènsk s simptomatsko 

oku`bo v preteklosti. Izlo~anje virusa 

je bilo dokazano le pri 0,56 % simptomatskih 

zagonov oku`b in 0,66 % brezsimptomnih 

zagonov aktivacije virusa. [tudije so pokazale, 

da je pojavnost izlo~anja HSV v ~asu poroda 

0,2–0,39 % za vse nose~nice, oz. 0,77–1,4 % 

za ènske s preteklo pozitivno anamnezo genitalnega 

herpesa (2, 3). 

Podatki o prekuènosti nose~nic s HSV 

v Sloveniji so skopi. V presejalni serolo{ki {tudiji 

o prekuènosti s HSV med nose~nicami 

je bilo zajetih 4000 serumov nose~nic, zbranih 

v letu 2003. Prekuènost nose~nic s HSV-1 

je bila 86,9 %, s HSV-2 pa 9,9 % (slika 1). 

V 79,7% so bile nose~nice prekuène samo 

s HSV-1, v 1,3% samo s HSV-2, protitelesa proti 

HSV-1 in HSV-2 pa so bila prisotna v 7,1 %. 

11,8% nose~nic ni imelo protiteles proti HSV-1 

in niti proti HSV-2 (7). 

99


100 


Prekuènost nose~nic (%) 

100 

90 

80 

70 

60 

50 

40 

30 

20 

10 

0 

85,6 87,2 87,7 86,1 86,9 

5,6 7,4 6,9 

do 19 20–24 25–29 

Starost nose~nic (leta) 

30 in ve~ skupaj 

Pojavnost neonatalnih oku`b 

s herpes simpleks virusom 

V ZDA ocenjujejo, da pride letno na 40 milijonov 

porodov od 1500 do 2000 neonatalnih 

oku`b (8). Ocenjujejo, da je trenutna pojavnost 

neonatalnega herpesa 1/3200 porodov, 

od tega 1/1900 porodov pri materah s pravo 

primarno oku`bo in 1/8000 porodov pri materah, 

ki imajo protitelesa proti HSV-1 in 

HSV-2 (8). Kljub pomembnemu nara{~anju 

{tevila primerov genitalnega herpesa pa 

v ZDA ugotavljajo, da ni pri{lo do sorazmernega 

porasta {tevila primerov neonatalnih 

oku`b s HSV (2, 3). Ocenjujejo, da 70–75 % 

oku`b novorojen~ka povzro~a HSV-2, 25–30% 

pa HSV-1 (1– 3). 

Natan~nih podatkov o pojavnosti neonatalnih 

oku`b s HSV v Sloveniji ni. Prijavljanje 

neonatalnih oku`b s HSV ni obvezno, prijavljajo 

pa se primeri herpeti~nih encefalitisov. 

Po podatkih In{tituta za varovanje zdravja 

v obdobju od leta 1990 do 2005 ni bil prijavljen 

noben primer herpeti~nega encefalitisa 

pri novorojen~kih (skupno je bilo v vseh starostnih 

skupinah sicer prijavljenih 38 primerov 

herpeti~nega encefalitisa ter 22 primerov herpeti~nega 

meningitisa). 

Iz podatkov Slu`be za neonatologijo Pediatri~ne 

klinike v Ljubljani je razvidno, da so bili 

od leta 1988 do 2005 obravnavani trije prime- 

% POZ HSV1 % POZ HSV2 

Slika 1. Prekuènost nose~nic v Sloveniji s HSV-1 in HSV-2 v letu 2003 po starostnih skupinah. 

11,1 

ri neonatalne oku`be s HSV, in sicer po en primer 

leta 2003, 2004 in 2005 oz. 0,2–0,25 % 

vseh novorojen~kov, obravnavanih na oddelku 

Slu`be za neonatologijo Pediatri~ne klinike 

v Ljubljani letno. 

GENITALNI HERPES 

PRI NOSE^NICAH 

Genitalni herpes je med nose~nostjo relativno 

pogost, vendar je ve~ina maternalnih oku`b 

klini~no nemih. V primeru prve epizode genitalnega 

herpesa lahko pravo primarno oku`bo 

in neprimarno prvo epizodo lo~imo le serolo{ko. 

V prisotnosti protiteles proti enemu od 

tipov HSV je prva epizoda genitalnega herpesa 

z drugim tipom HSV opredeljena kot 

neprimarna prva epizoda. O pravi primarni 

oku`bi nose~nice govorimo, kadar gre za prvo 

herpeti~no oku`bo pri ènski, ki nima protiteles 

proti HSV-1 in niti proti HSV-2. Nose~nice 

s povratno oku`bo imajo prisotna protitelesa 

proti tipu virusa, izoliranem iz genitalnega 

trakta (obi~ajno HSV-2). 

Ponavljajo~i se zagoni genitalnega herpesa 

med nose~nostjo potekajo s podobno simptomatiko 

kot sicer, vendar so ugotavljali pogostej{e 

pojavljanje zagonov z napredovanjem nose~nosti 

(1, 8). V primeru simptomatskega zagona se 

le-ta obi~ajno kaè z omejeno genitalno oku`bo. 

8,4



V ~asu nose~nosti je tako za nose~nico kot 

tudi za plod nevarna predvsem primarna 

oku`ba matere s HSV. 65 % primarnih maternalnih 

oku`b v ~asu nose~nosti je klini~no 

nemih, lahko pa se pokaèjo z razli~nimi klini~nimi 

slikami (6). Najpogostej{a je lokalizirana 

genitalna oku`ba, lahko pa se pokaè 

tudi s primarno ustno`relno obliko. Opisani 

so tudi redki primeri {iroko diseminirane 

primarne oku`be s preko 50 % smrtnostjo 

matere in ploda. Smrtnost ploda ne sovpada 

povsem s smrtjo matere. Primarna oku`ba 

matere v nose~nosti lahko vodi tudi v spontani 

splav (1, 2, 8). 

Prenos oku`be s HSV 

z nose~nice na plod 

in novorojen~ka 

Do prenosa oku`be lahko pride v treh obdobjih: 

(i) intrauterino (5 %), (ii) perinatalno (85 %), 

(iii) postnatalno (10 %). 

Najpogostej{i je prenos v perinatalnem 

obdobju. Perinatalna oku`ba je posledica stika 

ploda z okuènimi genitalnimi izlo~ki, vstopno 

mesto so verjetno zgornja dihala, novorojen- 

~ek aspirira no`ni~ni izlo~ek, ki vsebuje HSV. 

Druga mo`na vstopna mesta so {e o~i, koà 

na glavi in popkovna vena. Mo`nost oku`be 

pove~ajo posegi, kot so vakuumska ekstrakcija 

in name{~anje elektrod na skalp. 

Pri postnatalni oku`bi so vir oku`be lahko 

mati, sorodniki, lahko tudi drugi novorojen~ki, 

moèn pa je tudi nozokomialni prenos 

oku`be preko zdravstvenega osebja, ki izlo- 

~a virus. Pomemben vir je labialni herpes, ki 

ima v populaciji veliko prevalenco (2). ê se 

novorojen~ek okuì s HSV med porodom ali 

po njem, se bolezen razvije od ve~ dni do ve~ 

tednov (do 8 tednov) po rojstvu. 

Do znotrajmaterni~ne oku`be obi~ajno 

pride zaradi hematogenega prenosa virusa 

preko posteljice, najve~krat ob primarni oku`bi 

matere. Mo`no je tudi ascendentno {irjenje 

oku`be. 

Dejavniki, ki vplivajo na 

perinatalni prenos oku`be 

Od 60 do 80% ènsk z novorojen~kom, okuènim 

s HSV, nima klini~nih znakov genitalnega 

herpesa v ~asu poroda, prav tako v anamnezi 

ni podatkov o genitalni oku`bi ne pri nose~nici, 

ne pri partnerju. 

Na pogostnost perinatalnega prenosa oku`be 

vpliva ve~ dejavnikov. Pomembno vpliva 

predvsem ~as maternalne oku`be s HSV. Tveganje 

za prenos oku`be s HSV na otroka je najve~je 

pri ènskah, ki prebolevajo primarno 

genitalno oku`bo s HSV v ~asu poroda, saj do 

prenosa oku`be pride v ve~ kot 50 %. Matere, 

ki prebolevajo neprimarno prvo epizodo 

genitalnega herpesa v ~asu poroda, imajo 30% 

mo`nosti za prenos oku`be na novorojen~ka. 

Tveganje za prenos oku`be je najni`je v primeru 

ponavljajo~ega se zagona genitalnega herpesa 

v ~asu poroda pri ènski, ki je imela prvo 

epizodo è pred ali v prvi polovici nose~nosti 

(tveganje je ocenjeno na 2 %) (1–3, 8). Razlog 

za te pomembne razlike je velika razlika v koli- 

~ini in trajanju izlo~anja virusa v genitalnem 

traktu. Pri primarni oku`bi se izlo~ajo velike 

koli~ine virusa (preko 10 6 virusnih delcev/0,2ml 

inokuluma) povpre~no 3 tedne. V primeru 

simptomatskega ponavljajo~ega se zagona pa 

se dva do pet dni izlo~a le od 10 2 do 10 3 virusnih 

delcev/0,2 ml inokuluma. Pri brezsimptomni 

ponovni aktivaciji virusa se le-ta pogosto 

izlo~a celo manj kot 24–48 ur (2). 

Serolo{ki status nose~nice je pomemben 

tudi zaradi mo`nosti pasivnega prenosa nevtralizirajo~ih 

protiteles skozi posteljico. Kaè, 

da pasivno prenesena protitelesa za{~itijo plod 

pred neonatalno oku`bo ali pa vsaj omilijo 

potek bolezni (2, 3). 

Tveganje za prenos oku`be je ve~je ob 

dolgotrajnem razpoku plodovih ovojev ter 

pogostej{ih posegih ob porodu (beleènje plodovega 

sr~nega utripa z direktno elektrodo, 

pH-metrija skalpa), na prenos oku`be pa vpliva 

tudi sam na~in poroda. Pri porodu s carskim 

rezom pri materi z dokazano prisotnostjo HSV 

v genitalnih izlo~kih se pojavnost prenosa 

zmanj{a s 7,7 na 1,2 % (9). 

KLINI^NA SLIKA NEONATALNIH 

OKU@B S HSV 

Oku`ba s HSV pri novorojen~ku povzro~a 

hude klini~ne slike z veliko smrtnostjo in precej{njimi 

nevrolo{kimi posledicami: (i) mukokutana 

bolezen (»SEM disease« – skin, eye, 

and/or mouth) predstavlja 45 % neonatalnih 

herpeti~nih oku`b, (ii) herpeti~ni encefalitis 

101


102 


z ali brez mukokutane prizadetosti 30 % in 

(iii) diseminirana bolezen, ki prizadene ve~ 

organov, 25% neonatalnih herpeti~nih oku`b. 

Ta razdelitev napoveduje tudi smrtnost in 

obolevnost. Pri bolnikih z diseminirano ali 

mukokutano boleznijo se bolezenski znaki 

v povpre~ju pojavijo 10–12 dni po rojstvu, pri 

bolnikih z encefalitisom pa nekoliko kasneje, 

16.–19. dan ìvljenja. 

Mukokutana bolezen 

Bolezen je omejena na koò in sluznice o~i 

ali ust. Lahko daje vtis bla`je oblike bolezni, 

povezana pa je tudi z visokim tveganjem za 

napredovanje v huj{o obliko. Pokaè se s pojavom 

herpeti~nih mehur~kov, ki se lahko pojavijo 

posami~no ali v skupinah po koì in vidnih 

sluznicah, obi~ajno v prvih 7–10 dnevih po 

rojstvu. O~esna prizadetost se lahko kaè kot 

keratokonjunktivitis, ki lahko kljub terapiji 

napreduje v horioretinitis, odstop mre`nice 

ali katarakto. Herpeti~ni izpu{~aj se pogosto 

v prvem letu kljub zdravljenju {e ve~krat 

ponovi (1–3). 

Pri vseh novorojen~kih s klini~no omejeno 

mukokutano oku`bo je kljub odsotnosti znakov 

nevrolo{ke prizadetosti potrebno napraviti 

ledveno punkcijo za izklju~itev encefalitisa. 

V 30 % primerov s klini~no omejeno mukokutano 

obliko namre~ dokaèmo prisotnost 

DNK HSV v likvorju z metodo veri`ne reakcije 

s polimerazo (PCR). V tak{nih primerih 

se bolezen obravnava kot herpeti~ni encefalitis 

z mukokutano prizadetostjo (1–3). 

Herpeti~ni encefalitis 

Skoraj tretjina vseh neonatalnih oku`b poteka 

z encefalitisom z ali brez mukokutane bolezni. 

Do herpeti~nega encefalitisa pride verjetno 

zaradi retrogradnega aksonskega prenosa pri 

bolnikih s herpeti~nim encefalitisom kot za~etno 

manifestacijo bolezni, pri diseminirani bolezni 

pa je prizadetost osrednjega ìv~evja posledica 

viremije (2, 3). Bolezen se obi~ajno pokaè 

ve~ kot teden dni po rojstvu, tipi~no v 2. ali 

3. tednu, lahko celo {ele v 4. do 6. tednu. 

Klini~no se kaè s àri{~nimi ali generaliziranimi 

kr~i, letargijo, razdra`ljivostjo, 

motnjami termoregulacije, odklanjanjem hrane, 

tremorjem in napeto me~avo, lahko so 

prisotni znaki prizadetosti primamidne poti. 

Med boleznijo se pri 60–70 % bolnikov razvije 

herpeti~ni izpu{~aj. V cerebrospinalnem 

likvorju opaàmo limfocitno pleocitozo, povi- 

{ano koncentracijo beljakovin in normalno do 

blago zniàno koncentracijo glukoze, likvor 

je lahko tudi hemoragi~en kot posledica hemoragi~nega 

encefalitisa. Patolo{ki so tudi izvidi 

elektroencefalograma in nevroradiolo{kih 

metod – UZ, MRI ali CT glave, kjer so zna~ilno 

prisotna lokalizirana ali multifokalna podro~ja 

nenormalnega parenhima, atrofija, edem 

in krvavitve v sen~nem, ~elnem, temenskem 

re`nju in subkortikalnih podro~jih mo`ganov. 

Diagnozo HSV bolezni osrednjega ìv~evja 

postavimo z dokazom genoma HSV z metodo 

PCR v likvorju, vendar negativen rezultat 

preiskave bolezni ne izklju~uje. Potek in 

posledice bolezni so verjetno bla`je, ~e gre za 

oku`bo s HSV-1, trajne posledice so pogostej- 

{e pri oku`bi s HSV-2 (1, 10). 

Glavni vzrok smrti pri prizadetosti osrednjega 

ìv~evja so okvara mo`ganovine s posledi~no 

akutno nevrolo{ko in avtonomno 

disfunkcijo, predvsem pri prizadetosti mo`ganskega 

debla. Domneva se, da lahko pride 

do napredujo~e nevrolo{ke okvare tudi po 

neonatalnem encefalitisu (2). 

Raz{irjena – diseminirana 

oku`ba 

Raz{irjena (diseminirana) oku`ba je posledica 

viremije, pogosto se razvije ve~organska 

prizadetost. Pri novorojen~kih, pri katerih je 

è ob za~etku bolezni ugotovljena diseminirana 

oku`ba, je smrtnost najve~ja. 

Znaki oku`be se obi~ajno pokaèjo v prvem 

tednu ìvljenja, lahko celo manj kot 24 ur po 

porodu. Obi~ajno so v ospredju prizadetost 

jeter (moèn je celo fulminantni hepatitis) 

in nadledvi~nih `lez. Prizadeti so lahko tudi 

drugi organski sistemi. Osrednje ìv~evje je 

prizadeto v 60–70 %, do oku`be verjetno pride 

kot posledica viremije. Prizadeti so lahko 

tudi grlo, velike dihalne poti, plju~a, poìralnik, 

èlodec, spodnji del prebavnega trakta, 

vranica, ledvica, trebu{na slinavka ali srce. 

Za~etni znaki oku`be so razdra`ljivost, kr~i, 

dihalna stiska, zlatenica, motnje strjevanja 

krvi in {ok. Zna~ilni vezikularni izpu{~aj 

ob pri~etku bolezni obi~ajno ni prisoten, tudi 

sicer ena tretjina otrok izpu{~aja ne razvije.



Klini~no se oku`bi s HSV-1 in HSV-2 ne razlikujeta 

(2). 

Za spremljanje stanja novorojen~ka je bistvenega 

pomena ocena raz{irjenosti oku`be. 

V izvidih lahko opaàmo hipoksemijo, acidozo, 

hiponatremijo, patolo{ke jetrne teste, 

direktno hiperbilirubinemijo, nevtropenijo, 

trombocitopenijo in hemoragi~no diatezo. 

V tem primeru je obi~ajno prisoten patolo{ki 

izvid cerebrospinalnega likvorja (glej zgoraj). 

RTG plju~ lahko pokaè znake pnevmonitisa, 

ki se obi~ajno kaè z difuzno intersticijsko 

prizadetostjo, redko je prisoten plevralni izliv. 

Najpogostej{i vzrok smrti so diseminirana 

intravaskularna koagulopatija, jetrna 

odpoved in prizadetost plju~ s pnevmonitisom. 

Prirojena – kongenitalna 

oku`ba 

Bolezen je sicer redka, pojavnost je ocenjena 

na 1/300.000 porodov (oz. 3 primeri na 

100 primerov HSV neonatalnih oku`b), vendar 

je razpoznava mo`na è ob rojstvu (2, 3). 

Znaki so podobni kot pri ostalih kongenitalnih 

virusnih oku`bah. Pojavi se triada klini~nih 

znakov: ko`ne spremembe (brazgotinjenje, 

aktivne herpeti~ne lezije, hipo- in hiperpigmentacije, 

aplazija koè, eritematozni 

makularni eksantem), prizadetost o~i (mikrooftalmija, 

retinalna displazija, atrofija 

opti~nega ìvca, horioretinitis) in nevrolo{ka 

prizadetost (mikrocefalija, encefalomalacija, 

hidrancefalija, intrakranialne kalcinacije). 

ê so prisotne mehur~aste spremembe na koì 

ali vnetje o~esne veznice la`je ugotovimo, da 

je povzro~itelj HSV, sicer pa je klini~na slika 

podobna drugim prirojenim oku`bam. Smrtnost 

je pri nezdravljeni obliki 85 % in je ve~ja, 

~e je povzro~itelj HSV-2. 

V tretjem trimese~ju je mo`na tudi visceralna 

diseminacija, ki vodi v prezgodnji porod 

ali intrauterini zastoj rasti ploda (1). 

DIFERENCIALNA DIAGNOZA 

Na oku`bo s HSV je potrebno pomisliti pri vseh 

novorojen~kih, ki so akutno zboleli. Klini~na 

diagnoza oku`be s HSV pri novorojen~ku je 

teàvna, saj herpeti~ni izpu{~aj pogosto ni prvi 

znak bolezni. Oku`ba s HSV nima zna~ilnih 

simptomov, klini~no pa se na bolezen posu- 

mi prej, ~e se pojavijo ko`ne spremembe ali 

nevrolo{ka simptomatika. 

Klini~no na neonatalno oku`bo s HSV 

spominja oku`ba z enterovirusi, podobno 

potekajo tudi razli~ne te`je potekajo~e bakterijske 

oku`be, poleg tega pa so bili opisani 

primeri neonatalnih oku`b s HSV in hkratno 

bakterijsko oku`bo (npr.: Streptococcus agalactiae, 

Staphylococcus aureus, Listeria monocytogenes, 

po Gramu negativne bakterije). Dokazana 

bakterijska oku`ba torej ne izklju~i hkratne 

neonatalne oku`be s HSV, ~e za slednjo obstaja 

klini~ni sum (2). Diferencialno diagnosti~no 

pridejo v po{tev tudi oku`ba z virusom humane 

citomegalije, z varicella-zoster virusom 

ali virusom rde~k, pa tudi kongenitalna toksoplazmoza. 

Mehur~asti ko`ni izpu{~aj je lahko posledica 

nekaterih ko`nih bolezni, kot so bulozni 

impetigo, toksi~ni eritem, neonatalna melanoza, 

enteropati~ni akrodermatitis in inkontinenca 

pigmenta. 

Na mo`nost herpeti~nega encefalitisa je 

potrebno pomisliti pri otroku z znaki akutnega 

poslab{anja nevrolo{kega stanja, {e posebej, 

~e so prisotni kr~i in izklju~imo druge, pogostej- 

{e vzroke (npr.: intraventrikularna krvavitev 

ali prirojene napake presnove) (2, 3, 8). 

DIAGNOSTIKA OKU@B 

S HSV 


oku`b s HSV 

Pregledujemo lahko vzorce ko`nih in sluzni~nih 

lezij (`relo, materni~ni vrat, anogenitalno 

podro~je, o~esna veznica), aspirat sapnika, 

vzorce roènice, cerebrospinalni likvor, kri (pri 

novorojen~kih). Pomemben je pravilen odvzem 

in transport ku`nine (1, 4). 

Pred odvzemom vzorca ko`nih in sluzni~nih 

sprememb je potrebno z odvzemnega 

mesta odstraniti nekroti~no tkivo, nato pa 

napraviti postrèk (skarifikat) spremembe. 

Lahko odvzamemo tudi bris. Za ko`ne in sluzni~ne 

vzorce ter vzorce roènice je potreben 

transport v posebnem transportnem goji{~u 

za viruse (TGV) pri 4 °C. Vzorce transportiramo 

na ledu, vendar ne smejo zmrzniti. 

V primeru, da je potrebno dalj{e shranjevanje 

vzorcev (nad 48 ur), je priporo~ljivo shranje- 

103


104 


vanje pri –70°C. Pravilen transport je pomemben 

predvsem za osamitev virusa v celi~ni 

kulturi, saj mora virus ohraniti optimalno 

infektivnost. Pri odvzemu materiala za dokaz 

DNK HSV z metodo PCR je potreben pazljiv 

odvzem, saj lahko pride do kontaminacije 

vzorca z eksogeno virusno DNK, vzorec transportiramo 

v TGV. Lahko ga hranimo pri 4 °C 

do 72 ur, dlje pa pri –20 °C. 

Za ku`nine, kot so aspirat sapnika, urin in 

likvor, je potreben sterilen odvzem in transport 

brez TGV. Kri novorojen~kov odvzamemo 

v epruveto z antikoagulantom EDTA (1, 4). 

Metode za neposredno dolo~anje 

HSV 

Dokazujemo lahko prisotnost virusnih antigenov, 

virusne DNK ali virus osamimo iz ku`nine. 

Prisotnost virusnih antigenov lahko 

dokazujemo z metodo neposredne imunofluorescence, 

ki ima bolj{o ob~utljivost pri vzorcih, 

odvzetih iz vezikularnih lezij. Metoda je 

hitra, rezultat je na voljo v 2–3 urah (1, 4). 

Z metodo PCR lahko hitro dokaèmo 

prisotnost DNK HSV. Obi~ajno se metoda 

izvaja tako, da omogo~a lo~evanje med obema 

tipoma virusa. Ocene specifi~nosti in ob~utljivosti 

PCR metode za HSV so razli~ne, ob~utljivost 

se ocenjuje med 75 do 100 %. Delno so 

vzrok za to razli~ne metode, delno je to posledica 

na~ina jemanja in shranjevanja vzorcev 

pred obdelavo v laboratoriju ter sam laboratorijski 

postopek. Z metodo PCR pri novorojen~kih 

dokazujemo prisotnost virusa tudi 

v krvi in perifernih mononuklearnih celicah. 

Raziskave so pokazale tudi, da je metoda 

PCR za dokaz DNK HSV na mukoznih povr- 

{inah 3–4-krat bolj ob~utljiva kot dokaz prisotnosti 

virusa s celi~no kulturo, preiskujemo 

lahko vse ku`nine (1, 4). 

Prisotnost ve~jedernih (multinuklearnih) 

celic, ki so zna~ilne za oku`be s herpesvirusi, 

lahko dokazujemo v neposrednem razmazu 

ku`nine s t. i. Tzankovim testom z barvanjem 

po Giemsi. Metoda je nizko ob~utljiva in nizko 

specifi~na, poleg tega pa prisotnost multinuklearnih 

celic kaè le na oku`bo z enim od 

herpesvirusov (1, 4). 

Z osamitvijo virusa v celi~ni kulturi lahko 

dokon~no dokaèmo oku`bo s HSV. Preiskujemo 

lahko vse ku`nine (ko`ne spremembe, 

bris `rela, roènice, urin, kri, blato ali bris 

danke ter mo`gansko teko~ino). Potreben je 

pravilen transport v TGV, da ohranimo optimalno 

infektivnost virusa. Uspe{nost osamitve 

virusa je odvisna od pravilnega odvzema 

in transporta v mikrobiolo{ki laboratorij in 

koli~ine virusa v ku`nini. Metodo v klini~ni 

praksi redkeje uporabljamo, saj je postopek 

razmeroma dolgotrajen (potrebnih je najmanj 

2–5 dni) (1, 4). 

Posredno dokazovanje 

HSV – serolo{ke metode 

Obi~ajno se za dokaz protiteles proti HSV uporablja 

encimsko-imunski test. Izjemno pomembno 

je, da laboratorij uporablja novej{e teste, ki 

lo~ujejo med HSV-1 in HSV-2. Testi, ki temeljijo 

na tipsko specifi~nem HSV glikoproteinu G 

(gG-1 in gG-2), omogo~ajo lo~evanje med protitelesi 

proti HSV-1 in HSV-2, vendar pri teh 

testih ni mogo~e dolo~anje IgM protiteles. 

Slednja lahko dolo~imo le s testi, ki ne temeljijo 

na gG in niso tipsko specifi~na. 

Serolo{ka diagnostika oku`be s HSV pri 

novorojen~ku ni primerna zaradi prisotnosti 

prek posteljice prene{enih maternalnih IgG 

protiteles in visoke prekuènosti odrasle populacije 

(1, 4). 

Diagnostika genitalnega 

herpesa 

V primeru prisotnosti aktivnih herpeti~nih 

ko`nih sprememb odvzamemo bris za neposredno 

dokazovanje prisotnosti HSV (metoda 

neposredne imunofluorescence, PCR na DNK 

HSV, osamitev virusa v kulturi). 

S serolo{kimi metodami lahko opredelimo, 

ali gre za primarno, neprimarno prvo 

genitalno oku`bo ali ponovni zagon oku`be 

sHSV. 

ê pri nose~nici med porodom posumimo 

na zagon genitalnega herpesa, odvzamemo 

vzorce genitalnih izlo~kov za dolo~anje virusnega 

antigena. Metoda PCR za detekcijo 

DNK HSV v genitalnih izlo~kih se v klini~ni 

praksi {e ne uporablja rutinsko. Z laboratorijskimi 

metodami, ki se trenutno uporabljajo 

v klini~ni praksi, ni mogo~e pravo~asno diagnosticirati 

brezsimptomne oku`be v ~asu 

poroda, zato zaenkrat ukrepi temeljijo na 

prisotnosti klini~nih simptomov ali znakov 

genitalnega herpesa (2–4, 11).



Diagnostika neonatalnega 

herpesa 

Za laboratorijsko diagnostiko oku`b s HSV 

pri novorojen~ku je potreben pregled ku`nin 

nose~nice in novorojen~ka. 

ê pri novorojen~ku posumimo na oku`bo 

s HSV, odvzamemo postrèk ko`nih sprememb 

za dokaz virusnega antigena z metodo neposredne 

imunofluorescence; brise `rela, o~esne 

veznice, urina, krvi, blata ali danke ter cerebrospinalnega 

likvorja za osamitev virusa ali 

PCR na DNK HSV. Pri novorojen~kih lahko 

z metodo PCR dokazujemo prisotnost DNK 

HSV tudi v krvi in perifernih mononuklearnih 

celicah (2–4, 11). 

ZDRAVLJENJE 

Pred uporabo protivirusnih zdravil je bila 

smrtnost visoka, saj je 85 % novorojen~kov 

z diseminirano boleznijo in 50 % novorojen~kov 

z oku`bo osrednjega ìv~evja umrlo do 

prvega leta starosti. Slabi napovedni dejavniki 

so bili letargija in hud hepatitis pri bolnikih 

z diseminirano boleznijo ter nedono{enost in 

kr~i pri bolnikih z boleznijo osrednjega ìv- 

~evja. Po uvedbi protivirusnega zdravljenja 

z aciklovirjem je smrtnost v prvem letu upadla 

na 29 % za diseminirano bolezen oz. 4 % za 

bolezen osrednjega ìv~evja (1–3). 

Obolevnost novorojen~kov se je zelo 

zmanj{ala pri mukokutani obliki bolezni. 

Pred uvedbo protivirusnega zdravljenja so se 

pri 38 % otrok pojavile motnje v razvoju. 

V obdobju pred uvedbo protivirusnega zdravljenja 

je namre~ pri 70 % novorojen~kov 

z mukokutano boleznijo pri{lo do napredovanja 

bolezni z diseminacijo na druge organe 

ali s prizadetostjo osrednjega ìv~evja. Po 

uvedbi zdravljenja z aciklovirjem v majhnih 

odmerkih se je dele` zmanj{al na 2 %. Po 

uvedbi zdravljenja z visokimi odmerki aciklovirja 

pa v eni izmed {tudij nih~e izmed otrok 

ni kazal nevrolo{kih posledic v prvem letu starosti 

(3, 12). V prvem letu starosti se je 50 % 

preìvelih otrok po diseminirani obliki bolezni 

razvijalo normalno, z uvedbo zdravljenja 

z aciklovirjem v visokih odmerkih pa se je ta 

dele` pove~al na 83 %. Pri bolnikih z boleznijo 

osrednjega ìv~evja se je v obdobju pred 

uporabo protivirusnih zdravil v prvem letu 

starosti razvijalo normalno 33 % preìve- 

lih otrok, z uvedbo zdravljenja z aciklovirjem 

v visokih odmerkih pa se v prvem letu starosti 

normalno razvija 31 % otrok. Razlike sicer 

niso dramati~ne, vendar od uvedbe protivirusnega 

zdravljenja preìvi veliko ve~ otrok, 

~eprav se celotni dele` otrok, ki preìvi brez 

posledic, ni znatno pove~al (2, 3). 

Zdravljenje novorojen~ka 

Zdravilo izbora za zdravljenje herpeti~nih 

oku`b novorojen~ka je aciklovir. Pogoj za 

uspe{no zdravljenje je zgodnja prepoznava in 

takoj{nje zdravljenje bolezni, saj brez ustrezne 

terapije 70% novorojen~kov z omejeno mukokutano 

obliko bolezni razvije napredovalo 

obliko bolezni, bodisi encefalitis ali diseminirano 

bolezen (2). Kljub napredku v diagnostiki 

herpeti~nih oku`b pa so v eni izmed 

{tudij, v kateri so primerjali dve obdobji med 

leti 1981–1988 in 1989–1997, ugotovili, da se 

interval med za~etkom simptomov in uvedbo 

zdravljenja ni zmanj{al (13). Pri sumu na herpeti~no 

oku`bo novorojen~ka je potrebna takoj{nja 

ustrezna diagnostika, pri klini~no verjetni 

ali potrjeni oku`bi pa takoj{na uvedba zdravljenja. 

Poleg usmerjenega zdravljenja z aciklovirjem 

novorojen~ek potrebuje {e ustrezno 

podporno zdravljenje in osamitev. Tak{nega 

otroka je potrebno premestiti v terciarni 

center. 

Aciklovir se daje intravensko v visokem 

odmerku 60 mg/kg/dan v treh dnevnih 

odmerkih (oz. 20 mg/kg/8ur). Pri diseminirani 

obliki in HSV encefalitisu zdravljenje 

traja 21 dni, pri omejeni mukokutani oku`bi 

pa vsaj 14 dni. Vsi bolniki s prizadetostjo 

osrednjega ìv~evja potrebujejo kontrolno ledveno 

punkcijo ob koncu zdravljenja. V kolikor 

je v likvorju rezultat PCR na DNK HSV {e 

pozitiven, je potrebno zdravljenje podalj{ati 

do negativnega izvida. Peroralno dajanje aciklovirja 

pri novorojen~kih ni priporo~ljivo, saj 

so zaradi slab{e biorazpolo`ljivosti plazemske 

in likvorske koncentracije prenizke. V primeru 

prizadetosti o~i je potrebno tudi ustrezno 

lokalno zdravljenje. Lokalna uporaba aciklovirja 

pri mukokutani oku`bi ni potrebna, ker 

je koncentracija aciklovirja po parenteralni 

aplikaciji zadostna (2). 

Supresivno zdravljenje z oralnim aciklovirjem 

pri dojen~kih po neonatalni mukokutani 

HSV-2 oku`bi (za katere so zna~ilne pogoste 

105


106 


ponavljajo~e ko`ne lezije) je pove~alo dele` 

otrok brez ponovitev s 54 na 81%. U~inkovitost 

tovrstne supresivne terapije na pozne nevrolo{ke 

posledice ni znana, v teku je ve~ja {tudija 

o peroralni profilaksi z aciklovirjem pri dojen~kih 

po neonatalni mukokutani HSV oku`bi (2). 

Najpomembnej{i neèleni u~inek aciklovirja 

v visokem odmerku pri novorojen~kih 

je nevtropenija, pri petini otrok absolutno {tevilo 

nevtrofilcev pade pod 1000/μL. [tevilo 

nevtrofilcev se lahko normalizira è med 

zdravljenjem ali po njem, potrebno pa je redno, 

vsaj dvakrat tedensko spremljanje bele 

krvne slike. V primeru hude (pod 500/μL) oz. 

dolgotrajne nevtropenije pride v po{tev niànje 

odmerka aciklovirja oz. uporaba granulocitnega 

stimulirajo~ega faktorja. 

Nova zdravila proti HSV, valaciklovir in 

famciklovir, nimajo posebnih prednosti pred 

aciklovirjem in se ne priporo~ajo za zdravljenje 

neonatalnih herpeti~nih oku`b (14). 

Zdravljenje nose~nice 

Intravensko zdravljenje z aciklovirjem, v odmerku 

10–15 mg/kg/8h, je indicirano pri nose~nicah 

s primarno oku`bo s HSV s huj{im 

potekom bolezni, z nevrolo{kimi zapleti ali 

diseminirano oku`bo (2). 

PREPREÊVANJE 

Obravnava nose~nice 

z anamnezo genitalnega 

herpesa 

V preteklosti so pri vseh ènskah, ki so kdajkoli 

v ìvljenju imele zagon genitalnega herpesa, 

izvajali porod s carskim rezom. Kljub temu 

oku`b novorojen~kov niso mogli prepre~iti pri 

brezsimptomnih nose~nicah, matere pa so bile 

ob tem izpostavljene dodatnemu tveganju 

zaradi operativnega posega. Prav tako rutinsko 

jemanje ku`nin v zadnjih tednih pred 

porodom za dokaz prisotnosti HSV ni bistveno 

zmanj{alo prenosa oku`be s HSV na otroka. 

Carski rez pri ènski z aktivnimi herpeti~nimi 

genitalnimi lezijami zmanj{a tveganje 

za oku`bo novorojen~ka (9). Ameri{ke smernice 

priporo~ajo carski rez v primeru, da so 

v ~asu poroda prisotne herpeti~ne genitalne 

lezije ali prodromalni znaki. Glede na to, da 

se 60–80 % otrok z neonatalno herpeti~no 

oku`bo rodi materam, ki nimajo znakov ali 

anamnesti~nih podatkov o genitalnemu herpesu, 

s carskim rezom ne moremo prepre~iti 

ve~jega dela neonatalnih oku`b, poleg tega pa 

so bili opisani primeri, ko je pri{lo do neonatalnega 

herpesa, kljub carskemu rezu pred 

razpokom membran (3). 

Pri ènskah s povratnim genitalnim herpesom 

je tveganje za oku`bo ploda ali novorojen~ka 

zelo majhno. Z laboratorijskimi metodami 

{e ni mogo~e pravo~asno diagnosticirati brezsimptomne 

oku`be v ~asu poroda. Zaenkrat 

ukrepi temeljijo na klini~nih simptomih ali 

znakih genitalnega herpesa. V eni izmed {tudij 

so pokazali, da je pri nose~nici, ki je imela 

prvo simptomatsko epizodo genitalnega herpesa 

med nose~nostjo, tveganje za ponovni 

zagon v ~asu poroda 36 % (8). 

Izku{nje kaèjo, da je aciklovir relativno 

varno zdravilo med nose~nostjo (skupina B), 

vendar nimamo nobenih prospektivnih kontroliranih 

{tudij, ki bi to potrdile, zato profilakti~nega 

jemanja protivirusnih zdravil med 

nose~nostjo ne priporo~amo. Uporaba aciklovirja 

proti koncu nose~nosti v odmerku 

400 mg/8h peroralno je sicer pomembno zni- 

àla {tevilo genitalnih lezij, vendar je pri 

manj{em {tevilu ènsk {e vedno prihajalo do 

izlo~anja virusa. Poleg tega pa farmakokinetika 

in metabolizem aciklovirja pri plodu ni 

znan, obstaja mo`nost pojava nefrotoksi~nosti 

in razvoja nevtropenije (2). 

Cepiva proti HSV so {e v fazi preizku{anja. 

Zaenkrat {e ni mogo~a za{~ita s cepivom, 

saj je bila ve~ina poskusnih cepiv proti genitalnemu 

herpesu neu~inkovitih (3). 

Obravnava novorojen~kov 

mater z genitalnim herpesom 

Novorojen~ka, ki se je rodil materi z aktivno 

herpeti~no oku`bo (klini~na simptomatika ali 

laboratorijski dokaz), je potrebno vsaj v prvem 

mesecu lo~iti od ostalih novorojen~kov, star{e 

in izbranega pediatra pa opozoriti na moèn 

stik s HSV, mo`nost pojava oku`be in znake 

oku`be ter na nujnost takoj{njega pregleda 

v primeru pojava simptomov. Priporo~ljiv je 

tudi odvzem ku`nin – brisa o~esne veznice, 

`rela, ustne sluznice in koè – prvi~ med 24. in 

48. urami po rojstvu in v starosti 6 tednov 

(2, 11). Matere (in ostale svojce) z znaki herpeti~ne 

oku`be (genitalno, labialno, kjerkoli



na koì) je potrebno podu~iti o na~inu prenosa 

virusa. Dojenje se odsvetuje le, ~e ko`ne 

spremembe zajemajo dojko. 

Zaenkrat ni podatkov, ki bi kazali na 

smiselnost profilakti~ne uvedbe aciklovirja 

novorojen~kom brez klini~nih ali laboratorijskih 

znakov oku`be (1–3). 

Smiselnost in pomen serolo{kega 

presejalnega testiranja nose~nic 

S tipsko-specifi~nim serolo{kim testiranjem 

na prisotnost protiteles proti HSV-1 in HSV-2 

lahko dolo~imo serolo{ki status nose~nice 

v zgodnji nose~nosti in odkrijemo spolne partnerje, 

ki se ne ujemajo po serolo{kem statusu 

(predvsem v primeru, ko ènska nima protiteles 

proti HSV-2, partner pa protitelesa proti 

HSV-2 ima). V tak{nih primerih svetujemo 

uporabo kondoma. Orogenitalne odnose odsvetujemo 

predvsem v primeru, ko nose~nica 

nima protiteles proti HSV-1, partner pa protitelesa 

proti HSV-1 ima. Nekatere {tudije 

priporo~ajo tudi protivirusno za{~ito partnerja, 

ki ima protitelesa proti HSV (15–17). 

Trenutno {e ni znano, ali je tak{no presejalno 

testiranje u~inkovito, saj je potrebno 

testirati tako nose~nico v zgodnji nose~nosti 

kot tudi stalnega spolnega partnerja, ter ponovno 

testirati nose~nico proti koncu nose~nosti. 

Poleg tega se testi, ki bi omogo~ili hitro dolo~anje 

DNK HSV v no`ni~nih izlo~kih, v klini~ni 

praksi {e ne uporabljajo, kar dodatno oteùje 

vrednotenje presejalnega testiranja, saj bi 

v primeru dokazane serokonverzije med nose~nostjo 

ènsko lahko po nepotrebnem izpostavili 

operativnemu posegu. Ni znano, ali je uvedba 

presejalnega testiranja cenovno upravi~ena, 

in koliko bi s tem dejansko pridobila nose~nica 

in novorojen~ek. V vsakem primeru namre~ 

lahko priporo~imo prepre~evalne ukrepe, kot 

so rutinska uporaba kondomov ali spolna 

vzdr`nost v tretjem trimese~ju ter izogibanje 

orogenitalnim odnosom (16, 17). 

ZAKLJU^KI 

Neonatalni herpes je sicer redka, vendar zelo 

resna oku`ba novorojen~ka. V zadnjih 30 letih 

je pri{lo do velikega napredka pri zdravljenju 

oku`be s pomembnim zmanj{anjem umrljivosti 

novorojen~kov. Prav tako se je zniàla 

obolevnost zaradi posledic neonatalne oku`be, 

{e vedno pa so trajne nevrolo{ke posledice 

prisotne pri 17 do 31 % otrok po neonatalni 

herpeti~ni oku`bi. 

Do oku`be novorojen~ka najpogosteje 

pride v perinatalnem obdobju. Ve~ina ènsk 

z novorojen~kom, okuènim s HSV, nima klini~nih 

znakov genitalnega herpesa v ~asu poroda, 

prav tako v anamnezi ni podatkov o genitalni 

oku`bi ne pri nose~nici, ne pri partnerju. 

Pri anamnesti~nem podatku o genitalnem 

herpesu je potrebno redno spremljanje 

nose~nice, predvsem ob koncu nose~nosti 

ter v ~asu poroda. ê so v ~asu poroda prisotne 

aktivne herpeti~ne lezije v genitalnem 

podro~ju, izvajamo porod s carskim rezom. 

V primeru vaginalnega poroda novorojen~ku 

odvzamemo brise in ga osamimo, hkrati pa 

opozorimo star{e in izbranega pediatra na 

stik s HSV. 

Pri prvi epizodi genitalnega herpesa v zadnjem 

trimese~ju posku{amo opredeliti serolo{ki 

status nose~nice, saj je tveganje za prenos na 

novorojen~ka veliko ve~je, ~e gre za pravo primarno 

oku`bo. 

Pri sumu na oku`bo novorojen~ka s HSV 

je potrebna takoj{nja ustrezna diagnostika, pri 

klini~no verjetni ali potrjeni oku`bi pa takoj{nja 

uvedba zdravljenja z aciklovirjem in osamitev. 

V prihodnosti sicer lahko pri~akujemo 

napredek pri zdravljenju, diagnostiki in prepre~evanju 

neonatalnih oku`b, trenutno pa 

za prepre~evanje in ~imprej{nje odkrivanje 

neonatalne oku`be s HSV ostaja bistvenega 

pomena predvsem obravnava s strani ginekologov 

in pediatrov. 

LITERATURA 

1. Corey L. Herpes simplex virus. In: Mandell GL, Bennet JE, Dolin R, eds. Principles & Practice of Infectious Diseases. 

vol. 2. 6th ed. Churchill Livingstone, New York; 2005. p. 1762–80. 

2. Arvin AM, Whitley RJ, Gutierrez. Herpes simplex infections. In: Remington J, Klein JO, editors. Infectious diseases 

of the fetus and newborn infant. 6th ed. Philadelphia: W. B. Saunders; 2006. p. 845–65. 

3. Kimberlin DW. Neonatal herpes simplex infection. Clin Microbiol Rev 2004; 17: 1–13. 

4. Jerome KR, Ashley RL. In: Murray PR, Baron EJ, Jorgensen JH, eds. Manual of Clinical Microbiology. vol 2. 8th ed. 

American Society for Microbiology, Washington, D. C.; 2003. p. 1291–303. 

107


108 


5. Rogl Butina M, Poto~nik M, Av{i~ - @upanc T, et al. Seroprevalence of antibodies against herpes simplex viruses 

type 1 and type 2 in Slovenia. Acta Dermatovenerol Alp Panonica Adriat 2002; 11: 148–9. 

6. Brown ZA, Selke S, Zeh J, et al. The acquisition of herpes simplex virus during pregnancy. N Engl J Med. 1997; 

337: 509–15. 

7. Lorber N. Primerjava prekuènosti nose~nic z virusoma Herpes simplex tipa 1 in 2 v Sloveniji v 10-letnem razmiku 

[diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, 2006. 

8. Hill J, Roberts S. Herpes simplex virus in pregnancy: new concepts in prevention and management. Clin Perinatol 

2005; 32: 657–70. 

9. Brown ZA, Wald A, Morrow RA, et al. Effect of serologic status and cesarean delivery on transmission rates of 

herpes simplex virus from mother to infant. JAMA. 2003; 289: 203–9. 

10. Corey L, Whitley RJ, Stone EF, et al. Difference between herpes simplex virus type 1 and type 2 neonatal encephalitis 

in neurological outcome. Lancet. 1988; 1: 1–4. 

11. International herpes management forum. Improving management of perinatal HSV infection. Dosegljivo na: 

www.Ihmf.org. 

12. Kimberlin DW, Lin CY, Jacobs RF, et al.; National Institute of Allergy and Infectious Diseases Collaborative Antiviral 

Study Group. Safety and efficacy of high-dose intravenous acyclovir in the management of neonatal herpes 

simplex virus infections. Pediatrics. 2001; 108: 230–8. 

13. Kimberlin DW, Lin CY, Jacobs RF, et al.; National Institute of Allergy and Infectious Diseases Collaborative Antiviral 

Study Group. Natural history of neonatal herpes simplex virus infections in the acyclovir era. Pediatrics. 

2001; 108: 223–9. 

14. Kesson AM. Management of neonatal herpes simplex virus infection. Paediatr Drugs. 2001; 3: 81–90. 

15. Wald A, Langenberg AG, Link K, et al. Effect of condoms on reducing the transmission of herpes simplex virus 

type 2 from men to women. JAMA. 2001; 285: 3100–6. 

16. Arvin AM. Debate: the argument against. Should all pregnant women be offered type-specific serological screening 

for HSV infection? Herpes. 2002; 9: 48–50. 

17. Kinghorn GR. Debate: the argument for. Should all pregnant women be offered type-specific serological screening 

for HSV infection? Herpes. 2002; 9: 46–7.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 109–114 

IZVLEÊK 

Miroslav Petrovec 1 

Oku`be z virusom vari~ela-zoster 


Infections with Varicella Zoster Virus in Pregnancy 

KLJU^NE BESEDE: norice, vari~ela, nose~nost, diagnostika 

Oku`ba z virusom varicella-zoster v prvem in drugem trimese~ju nose~nosti lahko vodi v nastanek 

kongenitalnega sindroma vari~ele pri novorojen~ku. Oku`ba v tretjem trimese~ju lahko 

pri nose~nici povzro~i ìvljenjsko nevarno plju~nico. Prebolevanje noric v zadnjem tednu pred 

porodom ali dva dni po porodu lahko pri otroku povzro~i hudo klini~no sliko noric. Pojav 

pasavca pri nose~nici za razliko od noric ni ogroùjo~ za plod, razen kadar poteka v diseminirani 

obliki. Urgentna laboratorijska diagnostika znotraj 96 ur po izpostavitvi nose~nice je 

usmerjena predvsem v dokazovanje imunskega statusa, zaradi mo`ne za{~ite z imunoglobulini. 

Nujno je tudi potrjevanje diagnoze pri klini~ni sliki noric ali pasavca med nose~nostjo. 

Zdravljenje s protivirusnimi zdravili je primerno ob pojavu plju~nice pri nose~nici in pri zaradi 

noric hudo prizadetem novorojen~ku. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: chickenpox, varicella, pregnancy, diagnostics 

Infection with varicella zoster virus during the first and second trimester of pregancy may 

lead to congenital varicella syndrome in newborn infant. Infection in the third trimester can 

result in life threatening pneumonia in pregnant women. Clinical varicella in the last week 

before and 2 days after delivery is a strong risk factor for severe neonatal varicella. In contrast 

to primary varicella, herpes zoster has not been linked to complications in the newborn. 

Urgent laboratory diagnostics is desired in the significantly exposed pregnant women to asses 

immunity to varicella. Varicella zoster immunoglobulin should be administered as soon as 

possible to prevent maternal infection and subsequent complications. Laboratory diagnostics 

should be performed in cases of clincal varicella or hepres zoster during pregnancy. Antiviral 

therapy is administered in maternal varicella with pneumonia and severely affected infant 

with neonatal varicella. 

1 Doc. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 

109


110 

M. PETROVEC OKU@BE Z VIRUSOM VARIÊLA-ZOSTER V NOSE^NOSTI MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

VIRUS IN EPIDEMIOLOGIJA 

Virus varicella-zoster (VZV) je v populaciji zelo 

raz{irjen. Spada v druìno Herpesviridae, 

v poddruìno Alphaherpesvirinae in povzro- 

~a klini~no sliko noric, ki so ena najpogostej{ih 

virusnih otro{kih bolezni. Virus spada med 

ve~je znane viruse, vsebuje linearno dvovija~no 

DNA, ki kodira veliko {tevilo proteinov. 

Virion obdaja lipidna ovojnica, ki jo virus pridobi 

iz membrane gostiteljske celice. 

V razvitih dràvah je prekuènost odrasle 

populacije do 90 %, v populaciji nose~nic pa 

med 80 in 90 %. V Sloveniji nimamo zanesljivih 

epidemiolo{kih podatkov o prekuènosti 

z VZV v splo{ni populaciji niti v populaciji 

ènsk v rodnem obdobju. Glede na to, da 

gre za ~love{ki virus, katerega prenosljivost 

ni vezana na prena{alce, in je univerzalno 

raz{irjen povsod po svetu, sklepamo, da je prekuènost 

podobna kot v primerljivih evropskih 

dràvah. V na{em laboratoriju smo med 

457 testiranimi ènskami v rodni dobi (med 

15. in 45. letom), od aprila 2004 do konec 

decembra 2005, odkrili le 42 ènsk brez protiteles 

proti VZV. Iz teh podatkov ocenjujemo, 

da je prekuènost v odrasli dobi ve~ kot 90 %. 

PATOGENEZA 

VZV se prena{a s ~loveka na ~loveka z neposrednim 

stikom z bolezenskimi spremembami 

na koì in/ali z izlo~ki dihal in je zelo nalezljiv. 

Edini znani gostitelj in vir oku`be je ~lovek. 

Virus vstopi v telo skozi veznico in/ali skozi 

sluznico ust ali nosu zaradi dotika z okuènimi 

rokami ali neposredno s ku`nimi kapljicami. 

Inkubacija traja od 13 do 17 dni. Pri 

neimunem ~loveku se po inkubaciji pojavi 

zna~ilna klini~na slika noric z makulopapularnimi 

izpu{~aji, ki kmalu preidejo v mehur~ke. 

Bolnik je najbolj kuèn 2 dni pred pojavom 

izpu{~aja in dokler se vsi mehur~ki na koì 

popolnoma ne pokrijejo s krastami (pribli`no 

od 5 do 10 dni po pojavu izpu{~aja). Virus 

po oku`bi vzpostavi stanje latence v episomalni 

obliki v senzornih dorzalnih ganglijih. Pri 

ponovni aktivaciji virusa, ki v celotnem ìvljenjskem 

obdobju prizadene do 15 % primarno 

okuènih, se pojavi zna~ilna klini~na slika 

pasavca (herpes zoster), ki se izrazi v enem 

ali ve~ dermatomih, ki jih oìv~uje prizadeti 

ganglij (1). êprav velja prepri~anje, da pre- 

bolela oku`ba z VZV zapu{~a trajno imunost, 

so opisani primeri ponovnega izbruha noric 

po ve~ letih. Po poro~ilih nekaterih raziskovalcev 

naj bi se simptomatske norice ponovile 

kar pri 4,5–13 % ljudi (2). Vzroki za 

pojav ponovnih oku`b niso znani, predvidevajo 

pa, da bi lahko bil vzrok nesposobnost 

imunskega sistema za vzdrèvanje spominskih 

celic, nezmo`nost aktivacije spominskih celic 

ob ponovni oku`bi ali pa zelo velik infektivni 

odmerek virusa pri ponovni oku`bi. 

Patogeneza znotrajmaterni~ne 

oku`be 

Natan~en mehanizem oku`be v maternici ni 

znan. Nekateri predvidevajo, da se med dvotedensko 

inkubacijo odvijeta dve obdobji viremije. 

Prva med 4. in 6. dnevom in druga med 

10. in 14. dnevom po oku`bi, ko se virus lahko 

prenese preko posteljice. Za prenos na plod naj bi 

bilo bolj kriti~no drugo obdobje viremije (3). 

Mo`ni zapleti zaradi oku`be 

z virusom varicella-zoster 

med nose~nostjo 

Za nose~nice je nevarna primarna oku`ba 

med nose~nostjo (norice), ki lahko {koduje 

obema – materi in otroku. Pri prvi oku`bi 

v nose~nosti se bojimo nevarnih zapletov 

oku`be, kot so: plju~nica, kongenitalni sindrom 

vari~ele, pogostej{i splav, neonatalne 

norice in pojav pasavca v prvem letu ìvljenja 

pri otroku. Zelo redko lahko VZV pri nose~nici 

ob primarni oku`bi povzro~i ìvljenjsko 

nevarno oku`bo osrednjega ìv~evja. Nevarnost 

za posledice oku`be je v razli~nih obdobjih 

nose~nosti razli~na. Pri oku`bi v prvem in 

drugem trimese~ju je bolj ogroèn plod zaradi 

mo`nosti pojava sindroma kongenitalne 

vari~ele, pri oku`bi v tretjem trimese~ju pa 

predvsem mati (zaradi mo`nosti pojava hude 

plju~nice), tik pred porodom in po njem pa 

je ponovno bolj ogroèn novorojen~ek (hude 

neonatalne norice). 

OKU@BA V PRVEM IN 

DRUGEM TRIMESE^JU 

NOSE^NOSTI – SINDROM 

KONGENITALNE VARIÊLE 

Patogeneza kongenitalnega sindroma vari~ele 

ni podrobno znana. Zanimiva je hipoteza,



ki predvideva, da je za sindrom kongenitalne 

vari~ele kriva ponovna aktivacija v obliki 

herpesa zoster in utero in ne primarna oku`ba 

ploda z VZV. Kratko latentno obdobje 

med primarno oku`bo in ponovno oku`bo, ki 

se zgodi {e v maternici, morda lahko pojasnimo 

z odsotnostjo ali nezrelostjo celi~no 

posredovane imunosti v prvem in drugem trimese~ju 

nose~nosti. Domnevni dokazi za 

potrditev hipoteze so ko`ne spremembe 

z zna~ilno dermatomsko razporeditvijo, podobno 

tisti pri pasavcu, motnje v razvoju, vezane 

na posamezne segmente ìv~no mi{i~nega 

sistema, in segmentalna razporeditev motenj 

v delovanju somatskega in/ali avtonomnega 

ìv~evja (4). 

Sindrom kongenitalne vari~ele ozna~ujejo 

zmanj{ana porodna teà, cikatri~ne brazgotine, 

razporejene v poteku dermatomov, 

nevrolo{ka prizadetost, enostransko skraj{anje 

udov in mi{i~na hipoplazija, spremembe 

na o~eh in razli~ne bolezenske spremembe na 

prebavilih in se~ilih (5). Sindrom bolj pogosto 

prizadene plod ènskega spola (od 66 do 

85 %), kar pa je lahko odraz ve~je umrljivosti 

pri plodu mo{kega spola. Pribli`no tretjina 

otrok, rojenih s sindromom kongenitalne vari- 

~ele, umre v prvem mesecu ìvljenja. 

Med letoma 1986 in 2002 je bilo izvedenih 

9 kohortnih {tudij, ki so posku{ale izra~unati 

pojavnost sindroma kongenitalne vari~ele. 

Pojavnost je bila 4/725 (0,55 %) za oku`be 

v prvem trimese~ju, 9/642 (1,4 %) za oku`be 

v drugem trimese~ju in 0/385 (0 %) za oku`be 

v tretjem trimese~ju. Skupna povpre~na 

pojavnost je bila 0,7 %, kar je veliko manj kot 

je bilo ocenjeno v bolj zgodnjih {tudijah 

(2,2 %) (6). Pri oku`bah pred 24. tednom 

nose~nosti se oku`ba prenese na plod pri pribli`no 

8 % nose~nic (7). 

OKU@BE V TRETJEM 

TRIMESE^JU NOSE^NOSTI 

Posebno nevarnost za plod predstavlja situacija, 

ko nose~nica zboli z noricami v zadnjih 

4 tednih pred porodom. V takem primeru je 

okuènih do 50 % vseh novorojenih otrok in 

pribli`no ~etrtina med okuènimi jih zboli 

s klini~no sliko noric (8). V primeru, ko je mati 

zbolela z izpu{~ajem vsaj 7 dni pred porodom, 

so pri vseh novorojen~kih lahko dokazali 

protitelesa v serumu. Pojav izpu{~aja pri nose~nici 

4 dni pred ali 2 dni po porodu lahko vodi 

v hudo klini~no sliko neonatalnih noric, saj 

se otrok rodi brez pasivno prene{enih protiteles 

matere. Takoj po rojstvu je nujna za{~ita 

z imunoglobulini (VZIG) (8). 

Virusna plju~nica je pri odraslih osebah 

najbolj pogost zaplet oku`be z VZV. Plju~nica 

v nose~nosti sicer ni bolj pogosta kot pri drugih 

odraslih bolnikih, ~e pa do nje pride, poteka 

v huj{i obliki z ve~jo smrtnostjo. Smrtnost 

v primeru, da je nose~nica zdravljena z zdravili, 

{e vedno lahko doseè od 3 do 14 % (9). 

DIAGNOSTIKA 

Laboratorijska diagnostika je v nose~nosti 

potrebna, ~e je nose~nica izpostavljena noricam 

in ni znana zanesljiva anamneza o tem, 

ali je norice è prebolela. Laboratorijska potrditev 

diagnoze je prav tako pomembna v primeru, 

ko se pri nose~nici razvije klini~na slika 

noric ali pasavca. Oku`bo z VZV lahko doka- 

èmo s posrednimi (serolo{ke preiskave) in 

neposrednimi virolo{kimi metodami (dokazovanje 

virusnih antigenov, izolacija virusa, 

PCR). 

Serolo{ke preiskave 

Dokazovanje specifi~nih protiteles razreda 

IgG in IgM proti VZV z metodo ELISA uporabljamo 

za ugotavljanje imunskega statusa 

pri izpostavljenih nose~nicah in za dokazovanje 

akutne oku`be z noricami, ko se je è 

pojavil izpu{~aj. Dokaz specifi~nih protiteles 

IgM, ki v serumu ostanejo od 3 do 4 tedne, 

potrjuje oku`bo z VZV. Diagnostiko lahko 

dopolnimo z morebitnim dokazom serokonverzije 

ali {tirikratnega porasta protiteles IgG. 

Obse`ne serolo{ke preiskave so potrdile, 

da ima od 97 do 99 % vseh odraslih, ki so 

anamnesti~no potrdili prebolele norice, v serumu 

prisotna protitelesa IgG proti VZV (10). 

Zato je obi~ajno diagnoza noric zanesljivo 

potrjena è s klini~nim pregledom. Za diagnozo 

sindroma kongenitalne vari~ele so 

predlagani naslednji kriteriji (11): 

1. Pojav noric pri materi med nose~nostjo. 

2. Kongenitalne spremembe na koì v obliki 

dermatomske razporeditve in/ali nevrolo{ke 

pomanjkljivosti, spremembe na o~eh in 

hipoplazija udov. 

111


112 


3. Potrditev intrauterine oku`be z: 

a. dokazom virusne DNK pri otroku, 

b. dokazom specifi~nih protiteles IgM, 

c. perzistenco protiteles IgG po 7. mesecu 

ìvljenja, 

d. pojavom pasavca v zgodnjem otro{tvu. 

Serolo{ke preiskave za dokazovanje protiteles 

IgG in IgM pri novorojen~ku niso zanesljive 

zaradi nizke ob~utljivosti, ~eprav lahko v~asih 

pomagajo pri diagnostiki kongenitalnega 

sindroma vari~ele (12). 

Neposredne metode 

Neposredne metode uporabimo za diagnostiko 

noric ali pasavca pri materi ali otroku. 

Najprimernej{e ku`nine za neposredne virolo{ke 

metode so bris dna mehur~kov na koì, 

teko~ina iz mehur~kov, amnijska teko~ina in 

likvor, kadar gre za encefalitis. 

Izolacija virusa VZV je slabo ob~utljiva 

metoda in je uspe{na samo, kadar lahko dobimo 

vzorec iz zgodnjih ko`nih sprememb. VZV 

je zelo neobstojen virus, ki v celi~ni kulturi 

raste zelo po~asi. Osamitev virusa VZV zato 

redko uspe in jo danes zelo uspe{no nadome{- 

~a dokazovanje virusne DNK s PCR. 

Vzorci, namenjeni za osamitev virusa, 

morajo biti v transportnem goji{~u dostavljeni 

v laboratorij v najkraj{em mo`nem ~asu. 

Amnijske teko~ine ne dajemo v transportno 

goji{~e, ampak le v prazno sterilno posodico, 

ali jo pustimo v brizgalki. Vse vzorce transportiramo 

pri temperaturi od 4 do 8 °C. Neprimeren 

transport zelo hitro onemogo~i osamitev 

virusa (13). 

Antigene virusa VZV lahko dokaèmo 

neposredno v celicah iz ko`nih sprememb ali 

epitelijskih celicah iz amnijske teko~ine z uporabo 

s fluorokromi ozna~enih monoklonskih 

protiteles. Metoda je hitra (do 2 uri) in preprosta, 

a zahteva izurjeno osebje. Ob~utljivost 

metode je med 70 in 85 % (14). 

Zaradi izjemne ob~utljivosti postaja PCR 

najprimernej{a metoda za detekcijo DNK 

VZV v amnijski teko~ini in drugih vzorcih. 

Dokaz DNK v amnijski teko~ini pomeni, da 

se je oku`ba prenesla na plod, vendar ne 

daje informacij o po{kodbah ploda ali prognozi. 

OBRAVNAVA NOSE^NICE, 

IZPOSTAVLJENE NORICAM 

ALI PASAVCU 

Urgentna obravnava je nujna, kadar obravnavamo 

nose~nico zaradi izpostavitve noricam 

ali pasavcu in niso znani zanesljivi anamnesti~ni 

podatki o prebolelih noricah. Kot 

pomembno izpostavitev nose~nice noricam 

v doma~em okolju {tejemo bli`nji kontakt za 

vsaj 5 minut, igro z otrokom v zaprtem prostoru 

vsaj eno uro ali prisotnost v isti bolni{ki 

sobi z indeksnim primerom noric (15). 

Kadar je le mogo~e, imunski status preverimo 

v 48 do najve~ 96 urah z dolo~itvijo 

specifi~nih protiteles IgG proti VZV. To je 

obdobje, v katerem lahko nose~nico za{~itimo 

z intravenoznim vnosom specifi~nih protiteles 

proti VZV, za katere je dokazano, da prepre~ijo 

ali vsaj omilijo klini~no sliko noric. Nem{ki 

avtorji so na ve~ji skupini nose~nic, ki je po izpostavitvi 

VZV prejela specifi~ne imunoglobuline, 

ugotovili, da pri nobenem otroku ni pri{lo do 

kongenitalne oku`be s posledicami (12). 

PREPREÊVANJE 

Cepivo 

Cepivo iz oslabljenega virusa VZV (sev OKA) 

je v ZDA na voljo è ve~ kot deset let in je 

zmanj{alo pojavnost oku`b z VZV in sprejemov 

v bolni{nice za 70–80 % (16). Cepivo je 

è ve~ let na voljo tudi v Sloveniji, vendar ni 

del rednega obveznega programa cepljenja. 

Po {tudiji slovenskih avtorjev iz leta 2002 uvedba 

obveznega cepljenja v Sloveniji ni stro{kovno 

u~inkovita zaradi visoke cene cepiva (17). 

Ker gre za ìvo cepivo, v katerem je oslabljen 

virus VZV, le-to ni primerno za uporabo v nose~nosti, 

cepljenim ènskam pa odsvetujejo 

zanositev vsaj en mesec po cepljenju (18). 

V posebnem registru Centrov za nadzor 

bolezni v Atlanti med 497 ènskami, cepljenimi 

tik pred ali v za~etku nose~nosti, niso 

odkrili nobenega primera kongenitalnih noric 

niti patolo{kih sprememb pri otrocih, ki bi 

odstopale od obi~ajno prisotnih v populaciji (6). 

Specifi~ni imunoglobulini 

S specifi~nimi imunoglobulini VZIG sku{amo 

prepre~iti ali vsaj omiliti pojav noric pri spre



jemljivih nose~nicah, ki so bile izpostavljene 

bolniku z noricami ali pasavcem. Kadar je le 

mogo~e, posku{amo ~imprej dolo~iti imunski 

status nose~nice brez znane anamneze 

o prebolelih noricah, saj v veliki ve~ini primerov 

aplikacija VZIG ni potrebna zaradi è 

obstoje~e imunosti. Tuje in na{e izku{nje 

namre~ kaèjo, da pri testiranih nose~nicah 

brez znane anamneze o prebolelih noricah 

dokaèmo specifi~na protitelesa v pribli`no 

80 % primerov. Kadar pa pri nose~nici v serumu 

ne dokaèmo specifi~nih IgG protiteles, 

je potrebna aplikacija VZIG znotraj 72–96 ur 

po izpostavitvi. V Sloveniji je v uporabi preparat 

Varitect® namenjen za intravenozen 

vnos. Proizvajalec priporo~a vnos od 5 do 25IE 

na kilogram telesne teè. âs trajanja za{~ite 

po vnosu VZIG ni natan~no znan. Ocenjeno 

je, da za{~ita z VZIG traja vsaj eno razpolovno 

dobo imunoglobulinov v krvi, kar je pribli`no 

tri tedne. Ponovna izpostavitev nose~nice 

po tem obdobju verjetno zahteva ponoven 

vnos VZIG (10). Indikacija za uporabo VZIG 

pri novorojen~ku je pojav noric pri materi 

5 dni pred ali do 2 dni po porodu. Nekateri 

LITERATURA 

priporo~ajo uporabo VZIG tudi pri izpostavljenih 

novorojen~kih, rojenih pred 28. tednom 

gestacije ali s porodno teò, manj{o od 

1000 gramov, ki so rojeni za oku`bo z VZV 

sprejemljivim nose~nicam (6). 

Zdravljenje s protivirusnimi 

zdravili 

Aciklovir je sinteti~ni nukleozid, analog gvanina. 

Zavira virusno polimerazo DNK in 

ustavi replikacijo herpesvirusov. ê je uporabljen 

v prvih 24. urah po pojavu izpu{~aja, 

u~inkovito zmanj{a obolevnost in umrljivost, 

povezano z noricami (10). Pri zdravljenju 

plju~nice pri nose~nicah omili simptome in 

znake bolezni in zmanj{a umrljivost (19). Intravenozno 

dajanje aciklovirja je pogosto pri 

novorojen~kih s kongenitalnimi noricami za prepre~evanje 

huj{ih posledic (20). Trenutno ni na 

voljo dovolj podatkov o varnosti in u~inkovitosti 

uporabe aciklovirja za postekspozicijsko 

prepre~evanje pri nose~nicah. Po nenamerni 

uporabi med nose~nostjo niso zaznali pove~anega 

tveganja za malformacije pri otroku (21). 

1. Grose C. Varicella zoster virus: out of Africa and into the research laboratory. Herpes 2006; 13: 32–6. 

2. Hall S, Maupin T, Seward J, et al. Second varicella infections: are they more common than previously thought? 

Pediatrics 2002; 109: 1068–73. 

3. Goldblatt D. The immunology of chickenpox. A review prepared for the UK Advisory Group on Chickenpox on 

behalf of the British Society for the Study of Infection. J Infect 1998; 36 Suppl 1: 11–6. 

4. Higa K, Dan K, Manabe H. Varicella-zoster virus infections during pregnancy: hypothesis concerning the mechanisms 

of congenital malformations. Obstet Gynecol 1987; 69: 214–22. 

5. Birthistle K, Carrington D. Fetal varicella syndrome-a reappraisal of the literature. A review prepared for the 

UK Advisory Group on Chickenpox on behalf of the British Society for the Study of Infection. J Infect 1998; 

36 Suppl 1: 25–9. 

6. Tan MP, Koren G. Chickenpox in pregnancy: Revisited. Reprod Toxicol 2006; 21: 410–20. 

7. Mouly F, Mirlesse V, Meritet JF, et al. Prenatal diagnosis of fetal varicella-zoster virus infection with polymerase 

chain reaction of amniotic fluid in 107 cases. Am J Obstet Gynecol 1997; 177: 894–8. 

8. Miller E, Cradock-Watson JE, Ridehalgh MK. Outcome in newborn babies given anti-varicella-zoster immunoglobulin 

after perinatal maternal infection with varicella-zoster virus. Lancet 1989; 2: 371–3. 

9. Harger JH, Ernest JM, Thurnau GR, et al. Risk factors and outcome of varicella-zoster virus pneumonia in pregnant 

women. J Infect Dis 2002; 185: 422–7. 

10. Prevention of varicella: Recommendations of the Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP). Centers 

for Disease Control and Prevention. MMWR Recomm Rep 1996; 45: 1–36. 

11. Alkalay AL, Pomerance JJ, Rimoin DL. Fetal varicella syndrome. J Pediatr 1987; 111: 320–3. 

12. Enders G, Miller E, Cradock-Watson J, et al. Consequences of varicella and herpes zoster in pregnancy: prospective 

study of 1739 cases. Lancet 1994; 343: 1548–51. 

13. Levin MJ, Leventhal S, Masters HA. Factors influencing quantitative isolation of varicella-zoster virus. J Clin 

Microbiol 1984; 19: 880–3. 

14. Perez JL, Garcia A, Niubo J, et al. Comparison of techniques and evaluation of three commercial monoclonal 

antibodies for laboratory diagnosis of varicella-zoster virus in mucocutaneous specimens. J Clin Microbiol 1994; 

32: 1610–3. 

113


114 


15. Mendelson E, Aboudy Y, Smetana Z, et al. Laboratory assessment and diagnosis of congenital viral infections: 

Rubella, cytomegalovirus (CMV), varicella-zoster virus (VZV), herpes simplex virus (HSV), parvovirus B19 and 

human immunodeficiency virus (HIV). Reprod Toxicol 2006; 21: 350–82. 

16. Seward JF, Watson BM, Peterson CL, et al. Varicella disease after introduction of varicella vaccine in the United 

States, 1995–2000. Jama 2002; 287: 606–11. 

17. Ah~an J, î`man M, Pleterski-Rigler D, et al. Ocena upravi~enosti splo{nega cepljenja otrok proti noricam v Sloveniji. 

Zdrav Vestn 2002; 71: 667–72. 

18. American Academy of Pediatrics. Committee on Infectious Diseases. Varicella vaccine update. Pediatrics 2000; 

105: 136–41. 

19. Smego RA, Jr., Asperilla MO. Use of acyclovir for varicella pneumonia during pregnancy. Obstet Gynecol 1991; 

78: 1112–6. 

20. Sauerbrei A, Wutzler P. Neonatal varicella. J Perinatol 2001; 21: 545–9. 

21. Ratanajamit C, Vinther Skriver M, Jepsen P, et al Adverse pregnancy outcome in women exposed to acyclovir 

during pregnancy: a population-based observational study. Scand J Infect Dis 2003; 35: 255–9.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 115–121 

IZVLEÊK 

Miroslav Petrovec 1 , Tina Ur{i~ 2 

Oku`be nose~nice in ploda s humanim 

virusom citomegalije 

Cytomegalovirus Infections in Pregnancy 

KLJU^NE BESEDE: citomegalovirus, nose~nost, plod 

Oku`ba s humanim virusom citomegalije (CMV) je najpogostej{a kongenitalna oku`ba, ki prizadene 

od 1 do 2 % vseh novorojen~kov. Oku`ba s CMV lahko povzro~i hude okvare sluha in 

mentalno prizadetost, {e posebej, ~e je pridobljena v zgodnjem obdobju nose~nosti. Nevarnost 

za simptomatsko oku`bo pri plodu ali novorojen~ku je ve~ja, kadar nose~nica preboleva 

primarno oku`bo. Preventivne ukrepe ovira dejstvo, da protitelesa niso povsem za{~itna in 

se otrok lahko rodi okuèn tudi zaradi sekundarne oku`be med nose~nostjo. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: cytomegalovirus, pregnancy, newborn 

Cytomegalovirus (CMV) is the most frequent cause of congenital infections, affecting 1–2% 

of all newborn children. Infection by CMV may cause severe sensorineural hearing impairment 

and mental retardation, especially when primary infection is acquired early in pregnancy. 

The risk of symptomatic infection in the fetus or newborn is higher when pregnant women 

is getting over primary CMV infection. Recent reports underscore the importance of secondary 

infections in which symptomatic children were born inspite of the presence of IgG antibodies 

to CMV. 

1 Doc. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, 


2 Tina Ur{i~, dipl. mikrobiol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 4, 


115


116 

M. PETROVEC, T. UR[I^ OKU@BE NOSE^NICE IN PLODA S HUMANIM VIRUSOM … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 


Citomegalovirus spada v virusno druìno 

Herpesviridae in poddruìno Betaherpesvirinae. 

Edini znani gostitelj humanega CMV je ~lovek 

in nekateri vi{ji primati. Genom predstavlja 

dvovija~na molekula DNA. Enako kot za vse 

znane viruse herpesa je tudi za virus citomegalije 

zna~ilna vzpostavitev perzistentne 

oku`be. Raz{irjen je po vsem svetu. Pogostnost 

oku`b s CMV v populaciji je obi~ajno 

visoka, odvisna pa je od starosti in socialno-ekonomskega 

statusa. V nekaterih predelih Azije 

in Afrike dosega celo 100 % (1). V Sloveniji 

nimamo zanesljivih epidemiolo{kih podatkov 

o pogostnosti oku`b s citomegalovirusom. Po 

podatkih Laboratorija za virusno serologijo 

In{tituta za mikrobiologijo in imunologijo 

Medicinske fakultete v Ljubljani je povpre~na 

prekuènost s CMV v populaciji nose~nic, 

pregledanih v letih 2005 in 2006, med 70 in 

80 %, ne glede na starostno skupino. 

Citomegalovirus se prena{a s ~loveka na 

~loveka, najve~krat s ku`nimi izlo~ki. Virus 

so osamili iz sline, urina, blata, semenske teko- 

~ine, no`ni~nih izlo~kov, mleka, krvi in solz. 

Za oku`bo je nujen tesen stik z osebo, ki izlo~a 

virus v slini, urinu ali drugih izlo~kih. Pogost 

je prenos s kontaminiranimi predmeti (najpogosteje 

so to igra~e in drugi predmeti v otro{kem 

vrtcu). Virus se prena{a tudi s spolnimi 

odnosi, presajenimi organi in redko s transfuzijo 

(2, 3). Otro{ki vrtci veliko prispevajo k {irjenju 

oku`b s CMV, saj lahko prekuènost 

dosega 70 %. Pred{olski otroci, ki ne prihajajo 

v stik s sovrstniki, so znatno redkeje okuèni (2). 


KONGENITALNIH 

OKU@B S CMV 

Pogostnost kongenitalnih oku`b s CMV se razlikuje 

med razli~nimi dràvami od 0,2 do 2 % 

vseh ìvorojenih otrok. Dejavniki, ki prispevajo 

k bolj pogostim kongenitalnim oku`bam 

s CMV, so nizka starost matere v ~asu poroda, 

neporo~enost in nebela rasa. Serokonverzijo 

(kot znak primarne oku`be) so dokazali 

v 1–4 % vseh nose~nosti. Bolj pogosta je pri 

ènskah z ni`jim socialno-ekonomskim statusom 

in redkej{a pri ènskah z bolj{o osebno 

higieno (2). Virus se lahko na novorojen~ka 

prenese s ku`nimi izlo~ki iz no`nice med porodom 

ali kasneje z materinim mlekom pri 

dojenju. V obeh primerih oku`ba poteka blago 

ali celo brez simptomov. To velja celo za 

prezgodaj rojene otroke, ki se okuìjo z materinim 

mlekom (4, 5). 

PRENOS CMV Z MATERE 

NA PLOD 

Med nose~nostjo je imunski sistem zavrt, kar 

vpliva na ve~jo pojavnost primarnih in sekundarnih 

oku`b s CMV v tem obdobju ter posledi~nega 

prenosa oku`be na plod. Oku`ba se 

na plod prenese s krvjo. Najverjetneje se najprej 

okuì posteljica, kjer se virus razmnoì 

in prenese naprej na plod, kjer se razmnoùje 

v celicah ledvi~nih tubulov (6). Tipi~ne spremembe 

na posteljici vklju~ujejo vilitis in v~asih 

tudi zna~ilne virusne vklju~ke v celicah 

strome in endotelnih celicah (7). 

Kadar nose~nica preboleva primarno 

oku`bo med nose~nostjo, je mo`nost prenosa 

oku`be na plod med 30 in 50% (8, 9). Pogostost 

prenosa ni odvisna od gestacijske starosti, pa~ 

pa ta klju~no vpliva na verjetnost za po{kodbe 

pri plodu. Verjetnost za simptomatsko oku`bo 

in trajne posledice pri otroku je namre~ 

veliko ve~ja v prvi polovici nose~nosti. Stopnja 

prizadetosti je ve~ja pri oku`bah v zgodnji 

nose~nosti (9). Oku`ba s CMV se lahko prenese 

na plod tudi v primerih, ko se je nose~nica 

okuìla do 6 mesecev pred nose~nostjo (10). 

Natan~ni podatki o tem, kak{no je tveganje 

za simptomatsko oku`bo ploda, ~e nose~nica 

preboleva primarno ali sekundarno oku`bo 

s CMV med nose~nostjo, niso znani. Ocenjujejo, 

da je tveganje za simptomatsko oku`bo 

pri novorojen~ku pri primarnih oku`bah 

v nose~nosti med 5 in 15 %, in veliko manj- 

{e pri sekundarnih oku`bah, kjer zna{a manj 

kot 2 % (9, 11). 

V eni od novej{ih raziskav, ki je bila izvedena 

v ZDA, so znake intrauterine oku`be 

dokazali pri 3 % novorojen~kov, rojenih 

604 materam, ki so bile ob za~etku nose~nosti 

brez protiteles proti CMV (12). V isti raziskavi 

so ugotovili znake intrauterine oku`be pri 

1 % novorojen~kov, ki so se rodili 2856 materam 

z imunostjo proti CMV pred zanositvijo. 

Ti podatki kaèjo, da prisotnost specifi~nih 

protiteles proti CMV zagotavlja razmeroma



dobro za{~ito ploda pred oku`bo. Ob tem pa 

nikakor ne smemo spregledati dejstva, da je 

v skupini ènsk z dokazanimi protitelesi 

vseeno rojen 1% vseh okuènih novorojen~kov. 

ê tako ugotovljeno razmerje velja po vsem 

svetu in upo{tevamo, da je imunih od 70 do 

80 % ènsk v rodni dobi, potem ugotovimo, 

da je 60 % vseh okuènih otrok rojenih ènskam 

s pridobljeno imunostjo proti CMV (1). 

V strokovnih krogih {e vedno prevladuje 

prepri~anje, da ve~ina s CMV okuènih 

otrok, rojenih nose~nicam, ki so prebolele 

sekundarno oku`bo, nima simptomov kongenitalne 

oku`be. Manj kot 10 % naj bi jih 

kasneje razvilo pozne zaplete, najpogosteje 

senzorinevralno okvaro sluha in horioretinitis 

(9, 13). V zadnjih letih pa se mnoìjo dokazi, 

da je tudi sekundarna oku`ba lahko vzrok 

hudih simptomatskih oku`b s CMV in celo 

povzro~i intrauterino fetalno smrt (9, 14). Ti 

dokazi nas navajajo, da je tudi pri sekundarnih 

oku`bah s CMV smiselna invazivna prenatalna 

diagnostika in ocena ogroènosti ploda, {e 

posebej v primeru, ~e je bil ~as oku`be zgodaj 

v nose~nosti (1). 

PRIMARNA OKU@BA 

PRI NOSE^NICI 

Oku`ba s citomegalovirusom pri nose~nici enako 

kot pri zdravih imunokompetentnih osebah 

pogosto poteka brez klini~nih znakov. Redko se 

lahko izrazi z nezna~ilnim klini~nim sindromom 

infekcijske mononukleoze – z limfocitozo, 

povi{animi vrednostmi jetrnih transaminaz, 

vro~ino, utrujenostjo in mialgijami (15). 

PRIROJENA (KONGENITALNA) 

OKU@BA 

Prirojena oku`ba poteka brez simptomov pri 

90 % okuènih novorojen~kov. Pogosto ostane 

pri novorojen~ku brez drugih znakov 

kongenitalnih oku`b spregledana. Najpogostej{i 

simptomi in znaki pri klini~no izraèni 

bolezni so: hepatosplenomegalija, zlatenica, 

mikrocefalija, gluhost, horioretinitis, kalcinacije 

v mo`ganih, trombocitopenija in pove~ane 

vrednosti jetrnih transaminaz (16). 

Prirojena oku`ba s citomegalovirusom je 

pogosto vzrok senzorinevralne izgube sluha, 

ki se lahko izrazi oz. odkrije {ele ve~ let po rojs- 

tvu. Bolj ogroèni so novorojen~ki s klini~no 

izraèno (simptomatsko) boleznijo ob rojstvu. 

Obojestranska senzorinevralna izguba sluha 

je zelo pogosta in lahko prizadene do 40 % 

okuènih simptomatskih otrok. Zadnje raziskave 

v ZDA so pokazale, da je izguba sluha 

pri kongenitalni oku`bi s citomegalovirusom 

enako pogosta posledica primarne ali reaktivirane 

oku`be matere med nose~nostjo (17). 

Tako so potrdili rezultate drugih raziskav, ki 

so è pred tem pokazali, da pasivno prene{ena 

protitelesa ne zavarujejo pred kongenitalno 

oku`bo, niti pred posledi~no mo`nostjo izgube 

sluha (12). Raziskovalci so tudi ugotovili, 

da je bil povpre~ni ~as do odkritja izgube sluha 

pri neprimarnih oku`bah 39 mesecev, pri primarnih 

pa 13 mesecev (17). Vsi kongenitalno 

okuèni otroci so kroni~no okuèni s citomegalovirusom 

in ga v urinu izlo~ajo ve~ let (od 

3 do 8 let). Raziskava o dolgoro~nih posledicah 

prirojene oku`be s CMV je pokazala, da otroci 

zaradi kroni~ne oku`be nimajo motenj v splo- 

{nem in nevrolo{kem razvoju, trajanje izlo~anja 

prav tako ne vpliva na kognitivne sposobnosti 

(18). Zanimivo je, da otroci s hudo okvaro 

sluha virus izlo~ajo kraj{i ~as kot otroci z manj- 

{o prizadetostjo sluha. Podobno so otroci 

z brezsimptomno oku`bo virus izlo~ali dalj ~asa 

(4,5 let) kot tisti, ki so ob rojstvu imeli simptome 

kongenitalne oku`be s CMV (2,9 let) (18). 

Kroni~no okuèni otroci predstavljajo stalen 

rezervoar virusa in oku`be za druge otroke 

in odrasle, ki prihajajo z njimi v stik. Rezervoar 

virusa pa ne predstavljajo samo zaradi kongenitalne 

oku`be kroni~no okuèni otroci, ampak 

virus zelo pogosto za nekaj ~asa izlo~ajo tudi 

drugi, v otro{tvu okuèni, na videz zdravi 

otroci. Zato kroni~no okuènih otrok ni smiselno 

lo~evati od drugih, zdravih otrok. 

V letu 2006 so raziskovalci objavili, da verjetno 

obstaja povezanost med posameznimi 

genotipi virusa, dolo~enimi na osnovi gena 

UL144 CMV, in klini~no izraèno oz. hudo 

oku`bo (19). Tako so s simptomatskimi in 

hudimi oku`bami povezali genotip C in nekatere 

redke rekombinantne podtipe CMV, 

ki jih niso na{li pri nobenem kongenitalno 

okuènem novorojen~ku brez simptomov. 

Pomembno je tudi odkritje, da je pri oku`bah 

s CMV s podtipom B pomemben napovedni 

dejavnik teè bolezni virusno breme. Pri 

oku`bah z genotipom C virusno breme ni 

117


118 


vplivalo na napoved teè bolezni. Raziskovalci 

menijo, da bi bil lahko vzrok za hude posledice 

oku`be v slab{i prilagojenosti evolucijsko 

novej{ih virusnih sevov CMV na ~loveka (19). 

POSTNATALNA OKU@BA 

PRI NOVOROJEN^KU IN 

DOJEN^KU 

Oku`ba s CMV je v poporodnem obdobju zelo 

pogosta. V nekaterih dràvah se otroci s CMV 

è v prvem letu prekuìjo v 30 do 40 %. Najpogostej{i 

vir oku`be v obdobju dojen~ka je 

materino mleko (20). Z novej{imi metodami 

so dokazali, da v obdobju laktacije seropozitivne 

matere izlo~ajo CMV v izjemno visokem 

odstotku, in sicer od 60 do 90 %. Oku`be pri 

otrocih potekajo v veliki ve~ini brez simptomov 

in jih nekateri avtorji zaradi hkratno 

prene{enih za{~itnih protiteles obravnavajo 

kot obliko naravne imunizacije (21). Oku`ba 

z materinim mlekom je morda lahko nevarna 

za prezgodaj rojene novorojen~ke z zelo 

nizko porodno teò, vendar novej{e raziskave 

tega ne potrjujejo (5). Avtorji menijo, da 

pozitivne lastnosti dojenja prevladujejo in 

odtehtajo mo`nost oku`be. V kontrolirani raziskavi, 

ki je zajela 40 nedono{en~kov s porodno 

teò, manj{o od 1000 g, ali gestacijsko starostjo, 

ni`jo ali enako od 30 tednov, je ve~ina oku`b 

potekala blago in brez vpliva na izhod bolezni. 

Bolj nevarna se zdi mo`nost oku`be s transfuzijo 

ali krvnimi pripravki pri nedono{en~kih, 

rojenih seronegativnim materam (5). 

DIAGNOSTIKA 

Za natan~no diagnostiko oku`be je najpomembnej{e 

tesno sodelovanje klinika in 

mikrobiologa. Dogovoriti se morata o najprimernej{em 

~asu za odvzem vzorca, pravilnem 

odvzemu in tipu vzorca, transportu, uporabi 

validiranih kakovostnih metod in pravilni 

interpretaciji rezultatov (16, 22). 

Laboratorijsko testiranje za dokaz intrauterine 

oku`be s CMV vklju~uje ve~ korakov. 

Pri materi primarno ali sekundarno oku`bo 

diagnosticiramo z dokazovanjem specifi~nih 

protiteles IgG in IgM, pri prvih dolo~amo 

tudi avidnost. V nejasnih primerih se lahko 

odlo~imo za ponovni odvzem in posku{amo 

dokazati spremembe v nivoju protiteles v dolo- 

~enem ~asovnem obdobju. V primeru, da 

nose~nica dokazano preboleva primarno oku`bo 

s CMV in se ni odlo~ila za prekinitev 

nose~nosti, za~nemo s prenatalno diagnostiko 

v 21.–23. tednu nose~nosti oz. 6–9 tednov 

po serokonverziji (~e je podatek znan) (16). 

CMV v prenatalnem obdobju dokazujemo 

v amnijski teko~ini z izolacijo in/ali kvantitativno 

PCR. Najpomembnej{e mesto 

razmnoèvanja virusa pri plodu so tubulne 

celice ledvic; ker se urin izlo~a v amnijsko teko- 

~ino, nam virusno breme, dolo~eno v amnijski 

teko~ini, lahko potrdi kongenitalno oku`bo. 

Kvantitativno dolo~eno breme 1000 genomskih 

ekvivalentov s 100 % zanesljivostjo odkrije 

oku`bo pri plodu. Simptomatsko oku`bo 

razmeroma dobro napove rezultat, ki presega 

100.000 genomskih ekvivalentov (16, 23). 

Rezultati so skladni z rezultati raziskav, ki so 

v urinu okuènih novorojen~kov merili koli~ino 

izlo~enega virusa. Ugotovili so, da so bili novorojen~ki 

z veliko koli~ino virusa v urinu bolj 

pogosto simptomatsko okuèni od tistih, ki so 

v urinu izlo~ali manj{o koli~ino virusa (24). 

Pri novorojen~ku je za diagnostiko kongenitalne 

oku`be zlati standard {e vedno 

osamitev virusa na celi~ni kulturi humanih 

fibroblastov, v prvih dveh tednih po rojstvu. 

Preiskava, ki jo izvedemo kasneje kot po dveh 

tednih, ne more ve~ potrditi kongenitalne 

oku`be, saj je izlo~anje virusa lahko posledica 

perinatalno pridobljene oku`be. Klasi~no 

osamitev na celi~ni kulturi je prakti~no izpodrinila 

veliko hitrej{a razli~ica metode t. i. 

»shell vial«, kjer prve rezultate lahko sporo~imo 

è v 24 urah po prejemu vzorca. Najprimernej{a 

ku`nina je urin, ki ga je potrebno ob 

klini~nem sumu na oku`bo s CMV in negativnem 

rezultatu osamitve odvzeti ve~krat (vsaj 

trikrat). Urin je potrebno ~imprej dostaviti 

v laboratorij, da ohranimo virusno viabilnost. 

V primeru, da tega ne moremo zagotoviti, 

moramo urin obvezno hraniti pri 4 °C. Pri tej 

temperaturi ga lahko hranimo celo ve~ dni, brez 

o~itne izgube sposobnosti za razmnoèvanje 

virusa. Hranjenje na sobni temperaturi ali 

zamrzovanje virus zelo hitro uni~ita. Za preiskavo 

zadostuje è od 2 do 5 mililitrov urina. Osamitev 

je pogosto uspe{na tudi iz vzorca sline (25). 

Tudi pri postnatalni diagnostiki se je mo~no 

uveljavila metoda PCR, s katero virusno 

DNA zanesljivo dokaèmo v plazmi. Metoda



ima prednost, da rezultat izrazimo tudi kvantitativno. 

Ugotovitve pri uporabi PCR za 

postnatalno diagnostiko kongenitalnih oku`b 

s CMV lahko strnemo v naslednje trditve: 

• Dokazovanje virusne DNA v krvi oz. plazmi 

je enako ob~utljivo za dokaz kongenitalne 

oku`be v prvih 14 dneh po rojstvu kot je 

osamitev virusa CMV iz urina. 

• Pri simptomatskih otrocih, ki so kongenitalno 

okuèni s CMV, je virusno breme 

v plazmi pomenljivo ve~je kot pri otrocih 

brez simptomov. 

• Virusno breme v plazmi se spontano zmanj- 

{a, ~eprav proces poteka po~asneje pri 

simptomatsko okuènih otrocih (26). 

Nadaljno poenostavitev metode so dosegli 

z detekcijo virusne DNA v vzorcih krvi, ki 

so bili odvzeti na papirne kartice, ki jih sicer 

uporabljajo za diagnostiko kongenitalnih presnovnih 

bolezni. Ve~ raziskovalcev je dokazalo 

enako u~inkovitost metode kot pri obi~ajnem 

odvzemu vzorca (9). 

Za diagnostiko kongenitalne oku`be s CMV 

ne moremo priporo~ati serolo{kih metod, ker 

imajo veliko slab{o ob~utljivost (do 70 %) od 

na{tetih neposrednih metod (26). 

ZDRAVLJENJE 

Trenutno ni registriranega zdravila za zdravljenje 

kongenitalnih oku`b s CMV. Virus je 

razmeroma neob~utljiv na aciklovir in zelo 

ob~utljiv na intravenozno apliciran ganciklovir. 

Novej{a poro~ila kaèjo na omejeno 

koristnost zdravljenja simptomatskih kongenitalno 

okuènih otrok z ganciklovirjem (27). 

V raziskavi so ugotovili zmerno u~inkovitost 

ganciklovirja na prepre~evanje izgube sluha 

v primerjavi z nezdravljeno skupino. Podobno 

spodbuden vpliv zdravljenja z ganciklovirjem 

na sluh so dokazali {e v eni raziskavi. @al pa 

zdravljenje ni vplivalo na potek bolezni, pri 

bolnikih pa so kar v dveh tretjinah primerov 

ugotovili pomembno nevtropenijo in hepatosplenomegalijo 

(28). 

PREPREÊVANJE 

Cepiva proti oku`bi s citomegalovirusom {e 

ni na voljo in tudi obeti za bli`njo prihodnost 

so slabi. Smiselnost uporabe cepiva je vpra{- 

ljiva tudi zato, ker zelo verjetno ne bi moglo 

prepre~iti oku`be, ki je posledica reaktivacije 

virusa med nose~nostjo (29). Nedavno objavljena 

raziskava naj bi pokazala u~inkovito 

zmanj{anje oku`b s CMV pri novorojen~kih 

zaradi intravenske aplikacije specifi~nih imunoglobulinov 

proti CMV, vendar so bili avtorji 

dele`ni hudih kritik, ker raziskava ni bila randomizirana 

in kontrolirana (30). 

Trenutno je edina mo`nost prepre~evanja 

oku`be s CMV uvedba ustreznih higienskih 

ukrepov za najbolj ogroène skupine nose~nic, 

ki pred nose~nostjo {e niso prebolele oku`be 

s CMV (31). Ker je najve~ otrok s hudo simptomatsko 

oku`bo s CMV pri ènskah, ki med 

nose~nostjo prebolijo primarno oku`bo, je 

ustrezna zdravstvena vzgoja nose~nic {e bolj 

pomembna. Najpogostej{i vir oku`be za seronegativne 

nose~nice so majhni otroci v lastnem 

gospodinjstvu ali na delovnem mestu. Najbolj 

so ogroène ènske, ki è imajo enega ali ve~ 

otrok do 3 let, in tiste, ki pri svojem delu prihajajo 

v stik z majhnimi otroki (vzgojiteljice, 

negovalke, medicinske sestre, drugo zdravstveno 

osebje, …). Rezultati raziskav so dokazali, 

da je mogo~e uvesti preproste in u~inkovite 

ukrepe za prepre~itev oku`b pri ogroènih 

seronegativnih nose~nicah. Ena od raziskav 

je tudi pokazala, da so bile ustrezno osve{~ene 

nose~nice zelo motivirane za izvajanje ukrepov 

(32). 

Za konec naj samo povzamemo ukrepe za 

prepre~evanje CMV oku`be pri nose~nicah (31): 

1. Vsak otrok do 3 let, za katerega skrbi 

nose~nica, je lahko vir oku`be. Otrok izlo- 

~a virus v se~u in slini, ne da bi kazal znake 

bolezni. 

2. U~inkovito umivanje rok z milom in 

toplo vodo vsakokrat po: 

• menjavi plenic ali skrbi za otrokovo umazano 

perilo, 

• hranjenju ali kopanju otroka, 

• brisanju nosu ali ustnih izlo~kov, 

• dotikanju otro{kih igra~ ali zobne {~etke. 

3. Prepovedano je: 

• skupna raba istih kozarcev ali skodelic, 

pribora, hrane, pribora za zobno higieno, 

• poljubljanje otroka na usta ali blizu ust, 

• skupna raba brisa~ in kopalnega pribora, 

• spanje v isti postelji z otrokom. 

4. U~inkovito ~i{~enje povr{in, ki pridejo v stik 

z urinom in slino. 

119


120 


LITERATURA 

1. Ornoy A, Diav-Citrin O. Fetal effects of primary and secondary cytomegalovirus infection in pregnancy. Reprod 

Toxicol 2006; 21: 399–409. 

2. Hanshaw JB. Cytomegalovirus infections. Pediatr Rev 1995; 16: 43–8; quiz 9. 

3. Stagno S, Pass RF, Dworsky ME, Alford CA, Jr. Maternal cytomegalovirus infection and perinatal transmission. 

Clin Obstet Gynecol 1982; 25: 563–76. 

4. Vollmer B, Seibold-Weiger K, Schmitz-Salue C, Hamprecht K, Goelz R, Krageloh-Mann I, et al. Postnatally acquired 

cytomegalovirus infection via breast milk: effects on hearing and development in preterm infants. Pediatr 

Infect Dis J 2004; 23: 322–7. 

5. Neuberger P, Hamprecht K, Vochem M, Maschmann J, Speer CP, Jahn G, et al. Case-control study of symptoms 

and neonatal outcome of human milk-transmitted cytomegalovirus infection in premature infants. J Pediatr 2006; 

148: 326–31. 

6. Lazzarotto T, Varani S, Guerra B, Nicolosi A, Lanari M, Landini MP. Prenatal indicators of congenital cytomegalovirus 

infection. J Pediatr 2000; 137: 90–5. 

7. Muhlemann K, Miller RK, Metlay L, Menegus MA. Cytomegalovirus infection of the human placenta: an immunocytochemical 

study. Hum Pathol 1992; 23: 1234–7. 

8. Stagno S, Pass RF, Cloud G, Britt WJ, Henderson RE, Walton PD, et al. Primary cytomegalovirus infection in 

pregnancy. Incidence, transmission to fetus, and clinical outcome. Jama 1986; 256: 1904–8. 

9. Revello MG, Gerna G. Diagnosis and management of human cytomegalovirus infection in the mother, fetus, 

and newborn infant. Clin Microbiol Rev 2002; 15: 680–715. 

10. Azam AZ, Vial Y, Fawer CL, Zufferey J, Hohlfeld P. Prenatal diagnosis of congenital cytomegalovirus infection. 

Obstet Gynecol 2001; 97: 443–8. 

11. Stagno S, Reynolds DW, Huang ES, Thames SD, Smith RJ, Alford CA. Congenital cytomegalovirus infection. N 

Engl J Med 1977; 296: 1254–8. 

12. Fowler KB, Stagno S, Pass RF. Maternal immunity and prevention of congenital cytomegalovirus infection. Jama 

2003; 289: 1008–11. 

13. Lagasse N, Dhooge I, Govaert P. Congenital CMV-infection and hearing loss. Acta Otorhinolaryngol Belg 2000; 

54: 431–6. 

14. Ahlfors K, Ivarsson SA, Harris S. Secondary maternal cytomegalovirus infection – A significant cause of congenital 

disease. Pediatrics 2001; 107: 1227–8, Gaytant MA, Rours GI, Steegers EA, Galama JM, Semmekrot BA. 

Congenital cytomegalovirus infection after recurrent infection: case reports and review of the literature. Eur J 

Pediatr 2003; 162: 248–53. 

15. Lazzarotto T, Varani S, Gabrielli L, Spezzacatena P, Landini MP. New advances in the diagnosis of congenital 

cytomegalovirus infection. Intervirology 1999; 42: 390–7. 

16. Revello MG, Gerna G. Pathogenesis and prenatal diagnosis of human cytomegalovirus infection. J Clin Virol 2004; 

29: 71–83. 

17. Fowler KB, Boppana SB. Congenital cytomegalovirus (CMV) infection and hearing deficit. J Clin Virol 2006; 

35: 226–31. 

18. Noyola DE, Demmler GJ, Williamson WD, Griesser C, Sellers S, Llorente A, et al. Cytomegalovirus urinary excretion 

and long term outcome in children with congenital cytomegalovirus infection. Congenital CMV Longitudinal 

Study Group. Pediatr Infect Dis J 2000; 19: 505–10. 

19. Arav-Boger R, Battaglia CA, Lazzarotto T, Gabrielli L, Zong JC, Hayward GS, et al. Cytomegalovirus (CMV)-encoded 

UL144 (truncated tumor necrosis factor receptor) and outcome of congenital CMV infection. J Infect Dis 2006; 

194: 464–73. 

20. Schleiss MR. Role of breast milk in acquisition of cytomegalovirus infection: recent advances. Curr Opin Pediatr 

2006; 18: 48–52. 

21. Schleiss MR. Acquisition of human cytomegalovirus infection in infants via breast milk: natural immunization 

or cause for concern? Rev Med Virol 2006; 16: 73–82. 

22. Revello MG, Gorini G, Gerna G. Clinical evaluation of a chemiluminescence immunoassay for determination 

of immunoglobulin g avidity to human cytomegalovirus. Clin Diagn Lab Immunol 2004; 11: 801–5. 

23. Lazzarotto T, Gabrielli L, Foschini MP, Lanari M, Guerra B, Eusebi V, et al. Congenital cytomegalovirus infection 

in twin pregnancies: viral load in the amniotic fluid and pregnancy outcome. Pediatrics 2003; 112: e153–7, 

Lazzarotto T, Gabrielli L, Lanari M, Guerra B, Bellucci T, Sassi M, et al. Congenital cytomegalovirus infection: 

recent advances in the diagnosis of maternal infection. Hum Immunol 2004; 65: 410–5. 

24. Stagno S, Reynolds DW, Tsiantos A, Fuccillo DA, Long W, Alford CA. Comparative serial virologic and serologic 

studies of symptomatic and subclinical congenitally and natally acquired cytomegalovirus infections. J Infect 

Dis 1975; 132: 568–77. 

25. Stagno S, Pass RF, Reynolds DW, Moore MA, Nahmias AJ, Alford CA. Comparative study of diagnostic procedures 

for congenital cytomegalovirus infection. Pediatrics 1980; 65: 251–7.



26. Revello MG, Zavattoni M, Baldanti F, Sarasini A, Paolucci S, Gerna G. Diagnostic and prognostic value of human 

cytomegalovirus load and IgM antibody in blood of congenitally infected newborns. J Clin Virol 1999; 14: 57–66. 

27. Kimberlin DW, Lin CY, Sanchez PJ, Demmler GJ, Dankner W, Shelton M, et al. Effect of ganciclovir therapy on 

hearing in symptomatic congenital cytomegalovirus disease involving the central nervous system: a randomized, 

controlled trial. J Pediatr 2003; 143: 16–25. 

28. Michaels MG, Greenberg DP, Sabo DL, Wald ER. Treatment of children with congenital cytomegalovirus infection 

with ganciclovir. Pediatr Infect Dis J 2003; 22: 504–9. 

29. Plotkin SA. Is there a formula for an effective CMV vaccine? J Clin Virol 2002; 25 Suppl 2: S13–21. 

30. Nigro G, Adler SP, La Torre R, Best AM. Passive immunization during pregnancy for congenital cytomegalovirus 

infection. N Engl J Med 2005; 353: 1350–62. 

31. Cannon MJ, Davis KF. Washing our hands of the congenital cytomegalovirus disease epidemic. BMC Public Health 

2005; 5: 70. 

32. Adler SP, Finney JW, Manganello AM, Best AM. Prevention of child-to-mother transmission of cytomegalovirus 

among pregnant women. J Pediatr 2004; 145: 485–91. 

121


122


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 123–126 

Tina Mo~ilnik 1 , Katja Seme 2 , Kristina Fujs Komlo{ 3 , Dunja Z. Babi~ 4 , Mario Poljak 5 

Oku`be z virusi hepatitisa pri novorojencih 

IZVLEÊK 

Mother-to-Child Transmission of Hepatitis Viruses 

KLJU^NE BESEDE: virusi hepatitisa, vertikalni prenos, serolo{ka diagnostika, molekularna diagnostika 

Pet hepatotropnih virusov, virus hepatitisa A, virus hepatitisa B, virus hepatitisa C, virus hepatitisa 

D in virus hepatitisa E, povzro~a akutni ali kroni~ni hepatitis kot primarno klini~no obliko 

oku`be pri otrocih in odraslih. Vertikalen prenos je moèn za vse viruse hepatitisa, s tem da 

se ve~inoma prena{ajo ob porodu in veliko redkeje è med nose~nostjo. Vseh dejavnikov tveganja 

prenosa oku`be z matere na otroka {e ne poznamo, do prenosa pa najverjetneje pride 

v zgodnjem obdobju akutne oku`be oz. v obdobju viremije. Pri obravnavi otrok, rojenih oku- 

ènim materam, za dokaz vertikalnega prenosa oku`be uporabljamo tako posredne serolo{ke 

metode kot tudi neposredne molekularne metode, saj v~asih le s kombinacijo obojih ugotovimo, 

ali gre za pravo oku`bo ali le za pasivni prenos protivirusnih protiteles. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: viral hepatitis, vertical transmission, serologic tests, molecular diagnostic techniques 

Five viruses have been documented to cause acute or chronic hepatitis as the primary clinical 

manifestation in children and adults: hepatitis A virus, hepatitis B virus, hepatitis C virus, 

hepatitis D virus and hepatitis E virus. These viruses rarely cause transplacental in utero infection, 

but most of them are rather transmitted perinatally. All factors that may influence vertical 

transmission of hepatitis viruses have been not recognized yet. The diagnosis of mother to 

child transmission of hepatitis viruses is based on combination of serologic and molecular tests 

which allow reliable differentiation of vertical transmission and transplacentally acquired 

antiviral antibodies. 

1 Tina Mo~ilnik, univ. dipl. mikrobiol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, 


2 Doc. dr. Katja Seme, dr. med., spec. klin. mikrobiologije, In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, 

Medicinska fakulteta, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 



4 Dr. Dunja Z. Babi~, univ. dipl. mikrobiol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, 


5 Prof. dr. Mario Poljak, dr. med., spec. klin. mikrobiologije, In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, 


123


124 

UVOD 

T. MOÎLNIK, K. SEME, K. FUJS KOMLO[, D. Z. BABI^, M. POLJAK OKU@BE Z VIRUSI … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Pet hepatotropnih virusov, virus hepatitisa A 

(HAV), virus hepatitisa B (HBV), virus hepatitisa 

C (HCV), virus hepatitisa D (HDV) in 

virus hepatitisa E (HEV), povzro~a akutni ali 

kroni~ni hepatitis kot primarno klini~no obliko 

oku`be pri otrocih in odraslih. Vertikalen 

prenos je moèn za vse viruse hepatitisa, s tem 

da se ve~inoma prena{ajo ob porodu in veliko 

redkeje è med nose~nostjo. Vseh dejavnikov 

tveganja prenosa oku`be z matere na otroka 

{e ne poznamo, do prenosa pa najverjetneje 

pride v zgodnjem obdobju akutne oku`be oz. 

v obdobju viremije. 

VIRUS HEPATITISA A 

Prenos oku`be s HAV z matere na otroka je 

med nose~nostjo izjemno redek. Do oku`be 

novorojenca najpogosteje pride med porodom 

ali kasneje preko kontaminiranih rok (1, 2). 

Vertikalen prenos je najverjetneje moèn samo 

v zelo zgodnjem obdobju akutne oku`be s HAV 

oz. v obdobju viremije. Klju~ni dokaz perinatalnega 

prenosa HAV je prisotnost specifi~nih 

anti-HAV protiteles razreda IgM ali RNA HAV 

v serumu novorojenca. Prisotnost samo specifi~nih 

anti-HAV protiteles razreda IgG v serumu 

novorojenca in postopno znièvanje njihove 

koli~ine v prvih 6 mesecih starosti pa nakazuje 

pasiven prenos anti-HAV protiteles (2, 3). 

VIRUS HEPATITISA B 

Med virusi hepatitisa je HBV najpogostej{i in 

najpomembnej{i povzro~itelj virusnega hepatitisa 

pri otrocih, rojenih okuènim materam. 

Pri obravnavi nose~nic z dokazanim akutnim 

ali kroni~nim hepatitisom B so klju~ni trije 

virolo{ki kazalci, in sicer HBsAg, HBeAg in 

koli~ina DNA HBV, ki napovedujejo tveganje 

za oku`bo otroka. Pri HBsAg pozitivnih 

nose~nicah so v {tevilnih raziskavah dokazali, 

da sta koncentracija DNA HBV in prisotnost 

HBeAg najpomembnej{a napovedna dejavnika 

vertikalnega prenosa HBV oku`be (4). Tveganje 

za perinatalni prenos HBV je tako 

najve~je pri otrocih, rojenih HBsAg pozitivnim 

materam, ki imajo v krvi prisoten tudi 

HBeAg, in sicer zna{a 70–90 %. Pri pribli`no 

90 % teh otrok se bo razvil kroni~ni hepatitis 

B. Tveganje za perinatalni prenos HBV pri 

otrocih, rojenih HBeAg negativnim materam, 

zna{a med 10–40 %. Med temi otroki jih 

40–70 % razvije kroni~ni hepatitis B. ê se 

otrok HBsAg pozitivne matere ne okuì ob 

porodu, zanj ostaja veliko tveganje oku`be 

v zgodnjem otro{tvu (5). Pogostost vertikalnega 

prenosa oku`be s HBV je premo sorazmerna 

s koncentracijo DNA HBV v materinem 

serumu (6), prav tako pa je odvisna od tega, 

kdaj se nose~nica okuì s HBV, saj je mo`nost 

prenosa oku`be na otroka pri nose~nicah 

z akutnim hepatitisom B v zadnjem trimese~ju 

nose~nosti oz. kmalu po porodu vi{ja 

(76 %) kot pri oku`bi nose~nice v prvih dveh 

trimese~jih (10 %) (7). 

Uvedba aktivno-pasivne za{~ite proti oku`bi 

s HBV ob porodu je drasti~no zmanj{ala 

zbolevnost novorojencev, kljub temu pa {e vedno 

ostaja majhen dele` novorojencev, ki se 

kljub za{~iti okuìjo s HBV. Pri teh je najverjetneje 

pri{lo do prenosa oku`be s HBV med 

nose~nostjo (8). 

Za razlikovanje perinatalnega prenosa 

oku`be s HBV od pasivnega prenosa protivirusnih 

protiteles so klju~ni trije neposredni 

virolo{ki kazalci oku`be s HBV: HBsAg, HBe- 

Ag in DNA HBV. Prisotnost HBsAg in/ali DNA 

HBV v serumu novorojenca kaè na perinatalni 

prenos oku`be s HBV, prisotnost samo 

specifi~nih protiteles v serumu novorojenca 

ob odsotnosti HBsAg in DNA HBV pa kaè na 

pasivni prenos protiteles proti HBV in izklju- 

~uje prenos oku`be s HBV (4). 

VIRUS HEPATITISA C 

HCV se prena{a predvsem z okuèno krvjo, 

moèn pa je tudi vertikalen prenos, do katerega 

lahko pride med nose~nostjo, najpogosteje 

pa ob porodu, pri ~emer se stopnja prenosa 

oku`be s HCV z matere na otroka v razli~nih 

raziskavah giblje med 1 in 10%. So~asna oku`ba 

s HIV in uìvanje nedovoljenih drog pove~ata 

mo`nost vertikalnega prenosa HCV. Vertikalen 

prenos oku`be s HCV je omejen samo na 

viremi~ne matere, ni pa pogojen z genotipom 

HCV, spolom novorojenca, starostjo okuène 

matere, vrsto poroda oz. na~inom hranjenja 

novorojenca (9). 

Kvalitativna razli~ica veri`ne reakcije 

s polimerazo (PCR) je klju~na metoda za razlikovanje 

prave oku`be s HCV od pasivnega



prenosa anti-HCV protiteles pri novorojencih 

anti-HCV pozitivnih mater. Materina protitelesa 

proti HCV so namre~ prisotna v telesnih 

teko~inah novorojencev {e najmanj 6–24 mesecev 

starosti, ne glede na to, ali je pri{lo do 

vertikalnega prenosa oku`be s HCV ali ne (10). 

Zaradi tega za dokazovanje oz. izklju~evanje 

prenosa oku`be s HCV z matere na otroka 

uporabljamo kombinacijo obeh virusnih kazalcev. 

Tako lahko v primeru, ko se obrazec 

serolo{ke reaktivnosti pri novorojencu zmanj{uje 

(na membrani potrditvenega testa imunoblot 

se {tevilo virusnih beljakovin, ki jih spoznajo 

protitelesa novorojenca, iz meseca v mesec 

zmanj{uje) in je PCR vedno negativen, po 

nekaj mesecih z dolo~eno zanesljivostjo izklju- 

~imo oku`bo s HCV. Nasprotno pa lahko 

v primeru, ko obrazec serolo{ke reaktivnosti iz 

meseca v mesec ostaja enak (na membrani potrditvenega 

testa imunoblot je {tevilo virusnih 

beljakovin, ki jih spoznajo protitelesa novorojenca, 

vedno enako) in je PCR vedno ali ob~asno 

pozitiven, po nekaj mesecih pri otroku z dolo- 

~eno zanesljivostjo potrdimo oku`bo s HCV. 

Zanesljivost PCR v razre{evanju navedenih 

dilem je po mnenju ve~ine raziskovalcev 

tem vi{ja, ~im ve~ ~asa je poteklo od poroda. 

Zadovoljiva ob~utljivost (nad 80 %) in zadovoljiva 

negativna napovedna vrednost (nad 95%) 

PCR pri otrocih anti-HCV pozitivnih mater je 

bila v ve~ini raziskav doseèna {ele 3 mesece 

po porodu (11–13), zato svetujemo prvo testiranje 

novorojencev anti-HCV pozitivnih mater 

s kombinacijo PCR in posrednih serolo{kih 

metod {ele v drugem mesecu starosti, nato pa 

v mese~nih ali dvomese~nih presledkih do 

{estega meseca starosti (12). Vrsto in pogostost 

nadaljnjega testiranja skupaj dolo~ita pediater – 

infektolog in klini~ni mikrobiolog, glede na 

rezultate predhodnih testiranj (14). 

VIRUS HEPATITISA D 

HDV se brez prisotnosti virusa hepatitisa B 

oz. njegove pla{~ne beljakovine HBsAg ne 

more razmnoèvati, zato oku`ba s HDV lahko 

poteka kot akutna so~asna oku`ba s HBV 

ali kot naknadna oku`ba pri kroni~nih nosilcih 

HBsAg (15). 

O prenosu HDV z okuène matere na 

novorojenca zaenkrat ni veliko znanega, prav 

tako {e ni zanesljivih podatkov o stopnji tveganja 

za vertikalni prenos oku`be med nose~nostjo 

(8). Do prenosa oku`be najverjetneje 

pride v zgodnjem obdobju akutne oku`be oz. 

v obdobju viremije. Klju~ni dokaz, da je pri{lo 

do perinatalnega prenosa HDV, je isto~asna 

prisotnost HBsAg in vsaj enega izmed 

naslednjih kazalcev: antigena HDV (HDAg), 

RNA HDV ali specifi~nih anti-HDV protiteles 

razreda IgM v serumu novorojenca. Prisotnost 

specifi~nih anti-HDV protiteles razreda 

IgG v serumu novorojenca (tudi ob prisotnosti 

HBsAg) kaè na pasiven prenos anti-HDV 

protiteles (16). 

VIRUS HEPATITISA E 

Prenos HEV z okuène matere na otroka je 

relativno pogost v tistih podro~jih sveta, kjer 

je hepatitis E endemi~en. Do prenosa oku`be 

pride najpogosteje v zgodnjem obdobju 

akutne oku`be s HEV oz. v obdobju viremije 

(17). Oku`ba s HEV v nose~nosti lahko pri 

nose~nici povzro~i resne zaplete, kot so hude 

oblike hepatitisa (dokon~na odpoved jeter) in 

pred~asni porod, zna~ilna pa je tudi visoka 

stopnja smrtnosti, tudi do 31 % (18). Oku`ba 

nose~nic s HEV se pri tretjini primerov 

prenese na plod, pri ~emer se kot mo`ne 

posledice vertikalne oku`be pri novorojencu 

navajajo hepatitis, podhladitev, hipoglikemija 

ali celo smrt novorojenca (19). 

Klju~ni dokaz perinatalnega prenosa HEV 

je dokaz prisotnosti RNA HEV s PCR ali redkeje 

dokaz specifi~nih anti-HEV protiteles 

razreda IgM v serumu novorojenca. Prisotnost 

specifi~nih anti-HEV protiteles razreda IgG 

v serumu novorojenca pa nakazuje na pasiven 

prenos anti-HEV protiteles (17). 

LITERATURA 

1. Ranger - Rogez S, Alain S, Denis F. Hepatitis viruses: mother to child transmission. Pathol Biol 2002; 50: 568–75. 

2. Watson JC, Fleming DW, Borella AJ, et. al. Vertical transmission of hepatitis A resulting in an outbreak in a neonatal 

intensive care unit. J Infect Dis 1993; 167: 567–71. 

3. Leikin E, Lysikiewicz A, Garry D, et. al. Intrauterine transmission of hepatitis A virus. Obstet Gynecol 1996; 

88: 690–1. 

4. Simms J, Duff P. Viral hepatitis in pregnancy. Semin Perinatol 1993; 17: 384–93. 

125


126 

T. MOÎLNIK, K. SEME, K. FUJS KOMLO[, D. Z. BABI^, M. POLJAK OKU@BE Z VIRUSI … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

5. Rumi MA, Begum K, Hassan MS, et al. Detection of hepatitis B surface antigen in pregnant women attending 

a public hospital for delivery: implication for vaccination strategy in Bangladesh. Am J Trop Med Hyg 1998; 

59: 318–22. 

6. Burk RD, Hwang LY, Ho GY, et. al. Outcome of perinatal hepatitis B virus exposure is dependent on maternal 

virus load. J Infect Dis 1994; 170: 1418–23. 

7. Bradley JS. Hepatitis. In: Remington JS, Klein JO, Wilson CB, et. al, eds. Infectious diseases of the fetus and newborn 

infant. 6th ed. Philadelphia: Elsevier Saunders; 2006. p. 823–43. 

8. Wang JS, Chen H, Zhu QR. Transformation of hepatitis B serologic markers in babies born to hepatitis B surface 

antigen positive mothers. World J Gastroenterol 2005; 11: 3582–5. 

9. Syriopoulou V, Nikolopoulou G, Daikos GL, et al. Mother to child transmission of hepatitis C virus: rate of infection 

and risk factors. Scand J Infect Dis 2005; 37: 350–3. 

10. Novati R, Thiers V, Monforte AD, et al. Mother-to-child transmission of hepatitis C virus detected by nested 

polymerase chain reaction. J Infect Dis 1992; 165: 720–3. 

11. Ohto H, Terazawa S, Sasaki N, et al. Transmission of hepatitis C virus from mothers to infants. N Engl J Med 

1994; 330: 744–50. 

12. Thomas SL, Newell ML, Peckham CS, et. al. Use of polymerase chain reaction and antibody tests in the diagnosis 

of vertically transmitted hepatitis C virus infection. Eur J Clin Microbiol Infect Dis 1997; 16: 711–9. 

13. Mok J, Pembrey L, Tovo PA, et. al. When does mother to child transmission of hepatitis C virus occur? Arch 

Dis Child Fetal Neonatal Ed 2005; 90: F156–60. 

14. Poljak M, Seme K. Virolo{ka diagnostika hepatitisov. In: Bregant L, ed. Zbornik referatov: Nebakterijske oku`be 

v perinatologiji, 1998 maj 8–9. Ljubljana: Dru{tvo za pomo~ prezgodaj rojenim otrokom; 1998. p. 56–62. 

15. [tunf [, Seme K, Poljak M. Virus hepatitisa D. Med Razgl 2005; 44: 463–71. 

16. Sjogren MH. Serologic diagnosis of viral hepatitis. Med Clin North Am 1996; 80: 929–56. 

17. Khuroo MS, Kamili S, Jameel S. Vertical transmission of hepatitis E virus. Lancet 1995; 345: 1025–6. 

18. Kumar A, Beniwal M, Kar P, et. al. Hepatitis E in pregnancy. Int J Gynaecol Obstet 2004; 85: 240–4. 

19. Dahiya M, Kumar A, Kar P, et. al. Acute viral hepatitis in third trimester of pregnancy. Indian J Gastroenterol 

2005; 24: 128–9.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 127–131 

Dunja Z. Babi~ 1 , Mario Poljak 2 , Katja Seme 3 , Mojca Zelnikar 4 , 

Kristina Fujs Komlo{ 5 , Tina Mo~ilnik 6 

Diagnostika oku`be s HIV pri novorojencih 

IZVLEÊK 

Diagnosis of Mother-to-Child HIV Transmission 

KLJU^NE BESEDE: HIV, vertikalni prenos, diagnostika, veri`na reakcija s polimerazo, DNK HIV, RNK HIV 

Razlikovanje oku`be s humanim virusom imunske pomanjkljivosti (HIV) od pasivnega prenosa 

anti-HIV protiteles pri otrocih, rojenih materam, okuènim s HIV, je eden najve~jih 

problemov v diagnostiki oku`be s HIV. Zgodnja diagnoza vertikalnega prenosa oku`be s HIV 

temelji predvsem na dolo~itvi RNK HIV ali DNK HIV z metodo veri`ne reakcije s polimerazo 

(PCR). Otroke mater, okuènih s HIV, je priporo~ljivo testirati na prisotnost RNK HIV/DNK 

HIV v prvih 48 urah po rojstvu, med prvim in drugim mesecem starosti ter med tretjim in 

{estim mesecem starosti. Oku`bo s HIV potrjujeta najmanj dva pozitivna rezultata iz vzorcev, 

odvzetih v razli~nih obdobjih. V primeru ponovljivo negativnih rezultatov molekularnih 

testov do vsaj ~etrtega meseca starosti nedojenega otroka smatramo za neokuènega. Oku`bo 

s HIV lahko dokon~no izklju~imo, ~e je rezultat serolo{kega in molekularnega testiranja 

pri otrocih, starih 18 mesecev ali ve~, negativen. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: HIV, vertical transmission, diagnosis, molecular testing, HIV DNA, HIV RNA 

The early diagnosis of human immunodeficiency virus (HIV) infection in exposed infants 

is difficult because of the passive transfer of maternal anti-HIV antibodies that are present 

in infants up to 18 months of age. Therefore, the diagnosis of HIV infection among young 

infants now relies exclusively on molecular tests detecting HIV proviral DNA or HIV RNA, 

mainly by polymerase chain reaction (PCR). Molecular testing should be performed in newborns 

two days after delivery, between 1 and 2 months of age, and between 3 and 6 months 

of age. A perinatally HIV-exposed infant is determined to be HIV infected when results of 

HIV molecular test from infant's blood samples obtained at two different times are positive. 

If the results of molecular testing are persistently negative until 4 months of age, an exposed 

child is considered HIV negative. HIV infection is ruled out in children 18 months of age or 

older who have negative anti-HIV serology and negative HIV molecular tests results. 

1 Dr. Dunja Z. Babi~, univ. dipl. mikrobiol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, 


2 Prof. dr. Mario Poljak, dr. med., spec. klin. mikrobiologije, In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, 


3 Doc. dr. Katja Seme, dr. med., spec. klin. mikrobiologije, In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska 


4 Mojca Zelnikar, univ. dipl. mikrobiol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, 




6 Tina Mo~ilnik, univ. dipl. mikrobiol., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, 


127


128 

D. Z. BABI^, M. POLJAK, K. SEME, M. ZELNIKAR, K. FUJS KOMLO[, T. MOÎLNIK DIAGNOSTIKA … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

PRENOS OKU@BE S HIV 

Z MATERE NA OTROKA 

Najpogostej{i na~in oku`be s humanim virusom 

imunske pomanjkljivosti (angl. human 

immunodeficiency virus, HIV) pri otrocih je 

vertikalen prenos (ve~ kot 90 %). Do vertikalnega 

prenosa oku`be s HIV lahko pride v ~asu 

nose~nosti (25–40%), ob porodu (60–75%) ali 

po njem z dojenjem (10–15 %) (1). V ve~ini 

primerov pride do prenosa oku`be s HIV tik 

pred porodom ali med samim porodom, ko 

pride otrok v stik z materino krvjo ali drugimi 

okuènimi telesnimi teko~inami, npr. izcedkom 

iz no`nice. Tudi dejstvo, da je mo`nost 

oku`be novorojen~ka ve~ja, ~e pride do prezgodnjega 

razpoka mehurja, potrjuje domnevo, 

da se otroci v ve~ini primerov okuìjo v pozni 

nose~nosti ali ob porodu. Ocenjujejo, da je 

tveganje za prenos oku`be s HIV z matere na 

otroka pri normalnem porodu in v primeru, ko 

nose~nice ne prejemajo protiretrovirusnega 

zdravljenja ali obporodne profilakse, pribli`no 

25 % (1). S carskim rezom lahko zmanj{amo 

tveganje prenosa oku`be s HIV za polovico (1). 

Z uvedbo protiretrovirusnega zdravljenja in 

obporodne profilakse pa se tveganje zmanj{a 

na manj kot 2% (2, 3). Zaradi navedenih dejstev 

je testiranje nose~nic na prisotnost anti-HIV 

protiteles postalo v ve~ini razvitih dràv del 

rutinskega testiranja (4). 

MATI 

1t 4t 

OTROK 

12t 48t 

PCR + – – – – 

Slika 1. Seroreverzija – zmanj{evanje obrazca serolo{ke reaktivnosti 

na membrani Western-blota pri otroku matere, okuène s HIV. 

Legenda: PCR, veri`na reakcija s polimerazo; t, teden po rojstvu. 

Koncentracija RNK HIV-1 v plazmi ali 

materino virusno breme predstavlja trenutno 

najpomembnej{i dejavnik tveganja za prenos 

oku`be s HIV z matere na otroka (5). êprav 

so vse doslej opravljene {tudije pokazale, da 

je mo`nost prenosa oku`be s HIV z matere na 

otroka pred porodom, med njim in po porodu 

premo sorazmerna s koncentracijo RNK 

HIV-1 v materini plazmi, torej ~im vi{ja je 

koncentracija RNK HIV-1, ve~ja je mo`nost 

prenosa, zaenkrat ni mo`no postaviti jasno 

dolo~ene koncentracije RNK HIV-1, pod katero 

bi bila mo`nost za prenos oku`be s HIV 

z matere na novorojen~ka ni~elna (6–8). 

Za razliko od oku`be s HIV-1 je prenos oku`be 

s HIV-2 z matere na otroka manj pogost, 

razen v primerih, ko se ènska okuì s HIV-2 

v ~asu nose~nosti (9). 

DIAGNOSTIKA OKU@BE 

S HIV PRI OTROCIH, ROJENIH 

MATERAM, OKU@ENIM S HIV 

Razlikovanje oku`be s HIV od pasivnega prenosa 

anti-HIV protiteles pri otrocih, rojenih 

materam, okuènim s HIV, je bil do razvoja 

modernih molekularnih metod eden najve~jih 

problemov v diagnostiki oku`be s HIV. Protitelesa 

proti HIV so namre~ prisotna v telesnih 

teko~inah otroka od najmanj {est mesecev 

do najve~ dveh let po porodu v tako visokih 

koncentracijah, da jih lahko zaznamo s serolo{kimi 

testi, ne glede na to, ali je pri{lo do 

prenosa oku`be s HIV z matere na otroka ali 

ne. Do razvoja modernih molekularnih metod 

smo te probleme razre{evali z mese~nim 

testiranjem otroka, rojenega materi, okuèni 

s HIV, s kombinacijo serolo{kih posrednih 

metod ter klasi~nih neposrednih metod (poskusom 

osamitve virusa, dolo~anjem prisotnosti 

cirkulirajo~ega virusnega antigena p24) 

(10–12). ê se je obrazec serolo{ke reaktivnosti 

iz meseca v mesec zmanj{eval (na membrani 

Western-blot testa se je {tevilo virusnih 

beljakovin, ki jih spoznajo protitelesa novorojen~ka/dojen~ka, 

iz meseca v mesec zmanj- 

{evalo) in so bili neposredni testi za dokaz 

oku`be s HIV vedno negativni, smo lahko po 

nekaj mesecih pri otroku z dolo~eno zanesljivostjo 

izklju~ili oku`bo s HIV (slika 1) (11). 

Nasprotno smo v primeru, ko je obrazec serolo{ke 

reaktivnosti iz meseca v mesec ostajal



MATI 

1t 4t 

OTROK 

12t 48t 

PCR + + + + + 

Slika 2. Rezultati potrditvene metode Western-blot v {tirih serumskih 

vzorcih, zaporedno odvzetih otroku matere, okuène s HIV, v obdobju 

od 1 do 48 tednov po rojstvu, v primeru prenosa oku`be s HIV 

na otroka. 

Legenda: PCR, veri`na reakcija s polimerazo; t, teden po rojstvu. 

enak ali se je ve~al (na membrani Western-blot 

testa je bilo {tevilo virusnih beljakovin, ki jih 

spoznajo otrokova protitelesa, vedno enako 

ali ve~je) in so bili neposredni testi za dokaz 

oku`be s HIV vedno ali ob~asno pozitivni, po 

nekaj mesecih pri otroku z dolo~eno zanesljivostjo 

potrdili oku`bo s HIV (slika 2) (11). 

Na àlost je zaradi nezadostne ob~utljivosti 

in nezanesljivosti klasi~nih neposrednih metod 

v preteklosti preve~krat pri{lo do la`no negativnih 

in la`no pozitivnih rezultatov (10, 11). 

Z uvedbo molekularnih diagnosti~nih metod, 

zlasti kvalitativne razli~ice veri`ne reakcije 

s polimerazo (angl. polymerase chain reaction, 

PCR), s katero dolo~amo prisotnost provirusne 

DNK HIV v limfocitih in kvantitativne 

razli~ice PCR, ki omogo~a dolo~itev virusnega 

bremena RNK HIV v vzorcih plazme, se je 

zanesljivost in hitrost razre{evanja teh problemov 

bistveno izbolj{ala (12). Trenutno je 

kvantitativna razli~ica PCR sprejeta kot metoda 

izbire ter referen~ni standard za spremljanje 

virusnega bremena HIV med nose~nostjo 

in tekom protiretrovirusnega zdravljenja nose~nic, 

za zgodnjo diagnostiko oku`be s HIV 

pri novorojen~kih/dojen~kih ter spremljanje 

poteka oku`be in protiretrovirusnega zdravljenja 

novorojen~kov/dojen~kov, okuènih 

s HIV (13). Kljub temu je potrebno poudariti, 

da nobeden od trenutno komercialno dostopnih 

testov za kvantitativno dolo~anje RNK 

HIV nima odobritve ameri{kega Urada za hrano 

in zdravila (angl. Food and Drug Administration, 

FDA) za zgodnjo diagnostiko oku`be 

s HIV pri otrocih, rojenih materam, okuènim 

s HIV. Poleg spremljanja virusnega bremena 

HIV med nose~nostjo je priporo~ljivo izvesti 

tudi testiranje na odpornost HIV proti protiretrovirusnim 

zdravilom ter na ta na~in izbrati 

ustrezno shemo protiretrovirusnega zdravljenja 

oz. obporodne profilakse (13). 

Z uporabo molekularnih metod (DNK 

HIV PCR, RNK HIV PCR) lahko dolo~imo tudi 

~as prenosa oku`be s HIV z matere na otroka. 

ê so rezultati molekularnih testov (DNK HIV 

PCR, RNK HIV PCR) pozitivni v prvih 48 urah 

po rojstvu in ostanejo pozitivni tudi v kasneje 

odvzetih vzorcih, gre zanesljivo za oku`bo, 

pridobljeno med nose~nostjo. V primeru negativnih 

rezultatov molekularnih testov v prvih 

48 urah, ki pa postanejo pozitivni v prvem mesecu 

starosti (ob odsotnosti dojenja), govorimo 

o oku`bi s HIV, pridobljeni ob porodu (6, 14). 

Po mnenju ve~ine raziskovalcev je zanesljivost 

PCR v diagnostiki oku`be s HIV pri 

otrocih mater, okuènih s HIV, premo sorazmerna 

s ~asom, ki je pretekel od poroda, oz. 

je zanesljivost vi{ja, ~imve~ ~asa je preteklo 

od poroda. Tako se trenutno ocenjena ob~utljivost 

odkrivanja oku`be s HIV pri otrocih, 

rojenih materam, okuènim s HIV, s kvantitativno 

razli~ico PCR takoj po porodu giblje 

okoli 34%, v drugem, ~etrtem in {estem mesecu 

starosti pa med 95–99 % (15). 

ALGORITEM TESTIRANJA 

OTROK, ROJENIH MATERAM, 

OKU@ENIM S HIV 

Zgodnja diagnoza vertikalnega prenosa oku`be 

s HIV sloni na osamitvi virusa oz. na dolo~itvi 

RNK HIV ali DNK HIV z metodo PCR ob 

rojstvu iz otrokove krvi in ne iz popkovne 

vene. Kot je razvidno iz slike 3 oku`bo s HIV 

potrjujeta najmanj dva pozitivna rezultata iz 

vzorcev, odvzetih v razli~nih obdobjih. Kot 

molekularne teste lahko uporabimo kvantitativno 

razli~ico PCR, za dolo~anje koli~ine 

RNK HIV, ali kvalitativno razli~ico PCR, za 

dokazovanje prisotnosti DNK HIV. Pozitiven 

129


130 

D. Z. BABI^, M. POLJAK, K. SEME, M. ZELNIKAR, K. FUJS KOMLO[, T. MOÎLNIK DIAGNOSTIKA … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

RNK HIV PCR 

DNK HIV PCR 

+ 

oku`ba s HIV 

anti-HIV + nose~nica 

anti-HIV + novorojen~ek 

oku`ba s HIV? 

RNK HIV PCR 

DNK HIV PCR 

+ – 

RNK HIV PCR 

DNK HIV PCR 

RNK HIV PCR 

DNK HIV PCR 

Slika 3. Algoritem testiranja otrok, rojenih materam, okuènim s HIV. Povzeto po (4). 

Legenda: +, pozitivno; –, negativno. 

*Ponovitev testiranja na prisotnost RNK HIV/DNK HIV za izklju~itev la`no pozitivnih rezultatov. 

**Za dojene otroke je priporo~ljivo ponovno testiranje na prisotnost RNK HIV/DNK HIV pred 18 mesecem starosti ali testiranje na prisotnost 

anti-HIV protiteles po 18 mesecu starosti. 

rezultat molekularnega testa moramo ~imprej 

potrditi v drugem odvzetem vzorcu krvi. Otroke 

mater, okuènih s HIV, je priporo~ljivo 

testirati na prisotnost RNK HIV/DNK HIV 

v prvih 48 urah po rojstvu, med prvim in 

drugim mesecem starosti ter med tretjim in 

{estim mesecem starosti. V primeru ponovljivo 

negativnih rezultatov molekularnih testov 

(RNK HIV PCR, DNK HIV PCR) do vsaj ~etrtega 

meseca starosti, nedojenega otroka smatramo 

+ 

+ 

– 

* 

– 

RNK HIV PCR 

DNK HIV PCR 

– 

izklju~itev oku`be 

s HIV 

I. 48 h 

II. 4.–6. teden 

III. 3.–6. mesec** 

IV. 15.–18. mesec 

za neokuènega. Pri otrocih, starej{ih od 6 mesecev, 

ki ne kaèjo klini~nih znakov oku`be 

s HIV, lahko zanesljivo izklju~imo oku`bo, ~e 

je rezultat serolo{kega testiranja, ki vklju~uje 

dva, po metodologiji in antigenski sestavi 

razli~na presejalna testa, v razmaku najmanj 

enega meseca, negativen. Oku`bo s HIV lahko 

dokon~no izklju~imo, ~e je rezultat serolo{kega 

in molekularnega testiranja pri otrocih, 

starih 18 mesecev ali ve~, negativen.



LITERATURA 

1. Centers for Disease Control and Prevention. Revised recommendations for HIV screening of pregnant women. 

MMWR Recomm Rep 2001; 50: 63–85. 

2. Cooper ER, Charurat M, Mofenson L, Hanson IC, Pitt J, Diaz C, et al. Combination antiretroviral strategies for 

the treatment of pregnant HIV-1-infected women and prevention of perinatal HIV-1 transmission. J Acquir Immune 

Defic Syndr 2002; 29: 484–94. 

3. European Collaborative Study. Mother-to-child transmission of HIV infection in the era of highly active antiretroviral 

therapy. Clin Infect Dis 2005; 40: 458–65. 

4. Nielsen K, Bryson YJ. Diagnosis of HIV infection in children. Pediatr Clin North Am 2000; 47: 39–63. 

5. Sperling RS, Shapiro DE, Coombs RW, Todd JA, Herman SA, McSherry GD, et al. Maternal viral load, zidovudine 

treatment, and the risk of transmission of human immunodeficiency virus type 1 from mother to infant. 

Pediatric AIDS Clinical Trials Group Protocol 076 Study Group. N Engl J Med 1996; 335: 1621–9. 

6. Garcia PM, Kalish LA, Pitt J, Minkoff H, Quinn TC, Burchett SK, et al. Maternal levels of plasma human immunodeficiency 

virus type 1 RNA and the risk of perinatal transmission. Women and Infants Transmission Study 

Group. N Engl J Med 1999; 341: 394–402. 

7. John GC, Nduati RW, Mbori-Ngacha DA, Richardson BA, Panteleeff D, Mwatha A, et al. Correlates of mother-to-child 

human immunodeficiency virus type 1 (HIV-1) transmission: association with maternal plasma HIV-1 RNA load, 

genital HIV-1 DNA shedding, and breast infections. J Infect Dis 2001; 183: 206–12. 

8. Montano M, Russell M, Gilbert P, Thior I, Lockman S, Shapiro R, et al. Comparative prediction of perinatal human 

immunodeficiency virus type 1 transmission, using multiple virus load markers. J Infect Dis 2003; 188: 406–13. 

9. Faye A, Burgard M, Crosnier H, Retbi JM, Blanche S. Human immunodeficiency virus type 2 infection in children. 

J Pediatr 1997; 130: 994–7. 

10. Poljak M, Seme K, Koren S. Sodobna diagnostika oku`be s HIV. In: Zbornik predavanj I. Klini~nega simpozija 

o aidsu. Ljubljana: Medicinski razgledi 1997: 21–45. 

11. Poljak M, Seme K. Virolo{ka diagnostika oku`be s HIV. In: Nebakterijske oku`be v perinatologiji, zbornik referatov. 

Ljubljana, Zdruènje za perinatalno medicino SZD 1998: 72–6. 

12. Luft S, Seme K, Poljak M. Laboratory diagnosis of human immunodeficiency virus infection. Acta Dermatovenerol 

Alp Panonica Adriat 2004; 13: 43–9. 

13. Hawkins D, Blott M, Clayden P, de Ruiter A, Foster G, Gilling-Smith C, et al. Guidelines for the management 

of HIV infection in pregnant women and the prevention of mother-to-child transmission of HIV. HIV Med 2005; 

6: 107–48. 

14. Dunn DT, Simonds RJ, Bulterys M, Kalish LA, Moye J Jr, de Maria A, et al. Interventions to prevent vertical 

transmission of HIV-1: effect on viral detection rate in early infant samples. AIDS 2000; 14: 1421–8. 

15. Shearer WT, Quinn TC, LaRussa P, Lew JF, Mofenson L, Almy S, et al. Viral load and disease progression in infants 

infected with human immunodeficiency virus type 1. N Engl J Med 1997; 336: 1337–42. 

131

infekcije.qxd 8.11.2006 14:38 Page 132


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 133–138 


Oku`be s parvovirusom B19 v nose~nosti 

IZVLEÊK 

Parvovirus B19 Infection in Pregnancy 

KLJU^NE BESEDE: parvovirus B19, oku`ba, nose~nost, diagnostika 

Oku`ba s humanim parvovirusom B19 med nose~nostjo lahko povzro~i hidrops fetalis, razli~ne 

po{kodbe in celo odmrtje ploda. Veliko oku`b s parvovirusom B19 med nose~nostjo poteka 

brez simptomov, zato na oku`bo posumimo {ele takrat, ko ultrazvo~ni pregled odkrije spremembe 

na plodu. Oku`bo pri nose~nici potrdimo s serolo{kim testiranjem na specifi~na protitelesa 

razreda IgM in IgG, pri plodu pa predvsem z uporabo molekularnih metod za dokazovanje 

DNK parvovirusa B19. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: parvovirus B19, infection, pregnancy, detection 

Human Parvovirus B19 infection during pregnancy may cause hydrops fetalis and result in 

fetal damage or fetal loss. Unfortunately, many of the Parvovirus B19 infections during pregnancy 

are asymptomatic and are not recognized before fetal damage is detected by ultrasound 

examination. Confirmation of Parvovirus B19 infection requires laboratory assessment by 

using IgG and IgM ELISA assays in pregnant women and molecular methods for Parvovirus B19 

DNA detection in maternal and fetal samples. 


Univerza v Ljubljani. 

133


134 

UVOD 

M. PETROVEC OKU@BE S PARVOVIRUSOM B19 V NOSE^NOSTI MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Parvovirus B19 (PB19) je povzro~itelj pete 

otro{ke bolezni (erythema infectiosum). Pri odraslih 

se oku`ba redkeje kaè z izpu{~ajem, 

pogosteje pa z nespecifi~nimi simptomi oku`be, 

artritisom, kroni~no anemijo in v~asih z vnetjem 

miokarda. Brezsimptomna oku`ba s PB19 

je pogosta tako pri otrocih kot pri odraslih. 

Prebolela oku`ba s PB19 zapu{~a trajno imunost, 

zato je za nose~nice nevarno samo, ~e 

oku`be {e niso prebolele in so tako izpostavljene 

primarni oku`bi v obdobju gestacije. 

Oku`ba s PB19 pri nose~nici ogroà plod zaradi 

pogostega prenosa oku`be na plod preko 

posteljice in posledi~nega nastanka hude anemije 

in fetalnega hidropsa (1). 

PARVOVIRUS B19 

Parvovirus B19 je med najmanj{imi znanimi 

virusi. Uvr{~amo ga v druìno Parvoviridae, 

rod Erythrovirus in vsebuje enovija~no DNK. 

Virion nima ovojnice. Genom vsebuje zapis 

za tri beljakovine. Strukturni beljakovini VP1 

(5 %) in VP2 (95 %) sestavljata virusno kapsido. 

Beljakovina VP1 se od VP2 razlikuje zgolj 

po dodatnih 227 aminokislinah na N-terminalni 

regiji, ki so ve~inoma na zunanji strani 

viriona in tako dosegljive za vezavo protiteles. 

Nestrukturna beljakovina NS1 je pomembna 

pri virusni replikaciji, aktivaciji transkripcije 

virusnih genov in induciranju apoptoze 

v tar~nih celicah. Najpomembnej{a zna~ilnost 

oku`be s PB19 je mo~no zaviranje eritropoeze 

zaradi izrazite citotoksi~nosti virusa za eritroidne 

progenitorske celice (2). 


Oku`be s parvovirusom B19 so pogoste povsod 

po svetu. Epidemije se obi~ajno pojavljajo 

v {olah in vrtcih v zimskem in pomladanskem 

~asu na vsakih nekaj let. ^lovek se najpogosteje 

okuì s kapljicami iz dihal, mogo~a je 

tudi oku`ba s transfuzijo in vertikalen prenos 

z matere na plod. 

Pogostnost protiteles nara{~a s starostjo. 

V starosti od 6 do 19 let je prekuènost od 

15 do 60 %, v odrasli dobi od 30 do 60 %, pri 

starostnikih pa è ve~ kot 85 % (3). Iz tega 

sklepamo, da je v rodni dobi prvi oku`bi s parvovirusom 

B19 izpostavljenih od 30 do 45 % 

nose~nic, ki nimajo protiteles proti PB19. Ocenjena 

pojavnost oku`b med nose~nostjo je na 

endemskih podro~jih pribli`no od 1 do 2 % (4). 

Pogostnost oku`b pri nose~nicah se pove~a 

v letih epidemij in po podatkih iz literature 

lahko med epidemijo dokaèmo serkonverzijo 

pri 3 do 36 % nose~nic (5, 6). V kohortni 

raziskavi je Yahegashi opisal, da so najpogostej- 

{i vir oku`be lastni è rojeni otroci ali otroci, 

ki obiskujejo otro{ki vrtec. [e posebej ogro- 

ène so vzgojiteljice in negovalke, ki skrbijo 

za otroke (7). 

V primeru oku`be matere je mo`nost vertikalnega 

prenosa oku`be na plod velika in 

zna{a od 33 do 51 %. Pri veliki ve~ini se kljub 

prenosu oku`be na plod nose~nost kon~a 

normalno, brez posledic za plod. Tveganje za 

klini~no izraène posledice na plodu ocenujejo 

na pribli`no 10 % (8, 9). Tveganje za plod 

je odvisno od njegove gestacijske starosti v ~asu 

oku`be. Podatki kaèjo, da najve~je tveganje 

za izgubo ploda pomeni oku`ba matere med 

9. in 16. tednom nose~nosti. Tveganje se zmanj- 

{a pri oku`bah v drugi polovici nose~nosti 

in je majhno v zadnjih dveh mesecih nose~nosti 

(10). 

Obdobje med oku`bo matere in diagnozo 

fetalnega hidropsa variira med enim in 

20 tedni, povpre~no pa je 3 tedne. Kadar pride 

do zgodnje izgube ploda, je ta le redko zdru- 

èna s fetalnim hidropsom. 

ê upo{tevamo epidemiologijo PB19 

v razvitih dràvah Evrope, lahko ocenimo, da 

je v neepidemi~nem obdobju vsako leto v Sloveniji 

ogroènih 7200 nose~nic (pri 18.000 porodih). 

Od tega se jih 150 okuì, 75 pa jih oku`bo 

prenese na plod, pri katerem se v 10 % oku`ba 

izrazi s pojavom neimunskega hidropsa 

(pri oceni 10 %, torej pribli`no 8 primerov 

letno). V na{em laboratoriju smo v zadnjih 

letih dokazali PB19 kot vzrok fetalne smrti 

v 2–3 primerih letno. Najpogostej{a napotna 

diagnoza pri vzorcih nose~nic za dokazovanje 

DNK parvovirusa je bila hidrops fetalis. 

ZNAÎLNOSTI OKU@BE 

S PB19 V NOSE^NOSTI 

Oku`ba nose~nice s PB19 je razmeroma redka, 

saj je ve~ina ènsk è pred nose~nostjo 

imunih na oku`bo. Po oku`bi matere dose- 

è viremija vrh pribli`no en teden kasneje.



Klini~ni simptomi in znaki bolezni se po 10 do 

14 dnevih po oku`bi pojavijo pri pribli`no 

50 % okuènih in se kaèjo kot ko`ne spremembe 

v obliki erythema infectiosum, blaga 

vro~ina, artralgija in glavobol. Kmalu za 

pojavom vrha viremije se pojavijo specifi~na 

protitelesa razreda IgM in v tem ~asu je mo`nost 

prenosa oku`be na plod najve~ja (11). 

Prenos virusa preko placente vodi v oku`bo 

ploda. Posledica oku`be pri plodu je lahko 

brezsimptomna oku`ba, huda anemija, hidrops 

fetalis, nevrolo{ke po{kodbe in fetalna smrt. 

Virus zelo zgodaj okuì jetra. Plod je najbolj 

ranljiv v drugem trimese~ju nose~nosti, ko 

so jetra glavni krvotvorni organ, razpolovna 

ìvljenjska doba rde~ih krvni~k pa ob~utno 

kraj{a kot v kasnej{em obdobju nose~nosti (12). 

Yahegashi je s poskusnim modelom ugotovil, 

da so eritroidne progenitorske celice iz fetalnih 

jeter, ki na svoji povr{ini izraàjo antigen P 

(globozid) najverjetnej{a tar~a oku`be (13, 14). 

Dokazal je tudi, da oku`ba s PB19 lahko povzro~i 

apoptozo okuènih celic, ki jo neposredno 

sproì virusna beljakovina NS1. Posledi~no 

se pojavi huda anemija, ki je vzrok kongestivne 

sr~ne odpovedi in fetalnega hidropsa. 

Druge ne-eritroidne celice, ki izraàjo globozidni 

receptor, so endotelijske celice, megakariociti, 

miociti v srcu in trofoblastne celice 

posteljice. Analiza 26 posteljic pri potrjenih 

maternalnih in/ali placentalnih oku`bah 

z imunohistokemi~no metodo je odkrila znatno 

pove~ano apopotozo viloznih trofoblastnih 

celic v primerih prizadetih fetusov (15). 

Virus PB19 v fetalnem obdobju lahko okuì 

tudi mi{i~ne celice srca in sproì vnetje sr~ne 

mi{ice. Vzrok zato je v ekspresiji P antigena 

na povr{ini miocitov (16). Vnetje sr~ne mi{ice 

lahko {e dodatno poslab{a odpoved srca 

zaradi anemije. 

NEIMUNSKI HIDROPS FETALIS 

Neimunski hidrops fetalis je najpogostej{i 

zaplet maternalne oku`be s PB19 in se pojavi 

v 0,9 do 23 % oku`b (17). Najve~je tveganje 

za razvoj fetalnega hidropsa (7,1 %) imajo 

nose~nice, ki se okuìjo med 13. in 20. tednom 

nose~nosti. Pribli`no 1,6 % okuènih v tem 

obdobju ne donosi ìvega otroka (18). 

Hidrops fetalis je definiran kot generaliziran 

fetalni subkutani edem s pridruènim 

seroznim izlivom v eno ali ve~ telesnih votlin. 

Z ultrazvo~nim pregledom je mogo~e generaliziran 

edem ugotoviti kot podko`ni edem, 

edem posteljice, ascites in plevralni ali perikardialni 

izliv. Prve vzroke za nastanek fetalnega 

hidropsa so pojasnili kot primer hude 

izoimunizacije matere proti tujim krvnim 

skupinam (najpogosteje tipa Rh). Kasneje so 

ugotovili, da se vseh fetalnih hidropsov ne da 

pojasniti zgolj z izoimunizacijo matere, zato 

so uvedli termin neimunski hidrops fetalis, 

pri katerem vzrok nastanka ni povezan z izoimunizacijo 

(19). 

PRIZADETOST @IVÊVJA 

Opisanih je samo nekaj primerov encefalopatij 

in hudih prizadetosti ìv~evja pri znotrajmaterni~nih 

oku`bah s PB19, zato menimo, da so 

po{kodbe ìv~evja zelo redke. Nekateri raziskovalci 

so v mo`ganski skorji, bazalnih ganglijih 

in talamusu dokazali obìlne kalcifikacije. 

Genom PB19 so na{li v celicah glije in endotelnih 

celicah, kar kaè na sposobnost PB19, da se 

razmnoùje v nezrelih krvnih ìlah ploda (20). 

DIAGNOSTIKA 

Laboratorijska diagnostika oku`b s PB19 je 

zapletena zaradi narave virusa, patogeneze 

virusne oku`be in imunskega odziva. Virusa 

ni mogo~e vzgojiti v obi~ajnih celi~nih kulturah. 

Zaradi tega je iz diagnosti~nih mo`nosti 

izklju~ena virusna izolacija. Iz istega razloga 

je onemogo~eno tudi pridobivanje nativnih 

virusnih antigenov za uporabo v serolo{ki 

diagnostiki (21). Diagnostiko oku`b s PB19 

med nose~nostjo prvenstveno zapleta klini~no 

dejstvo, da ve~ina oku`b pri nose~nicah 

poteka brez simptomov in jih je tako nemogo~e 

opaziti v ~asu akutne oku`be. Zato se 

s posledicami oku`be s PB19 med nose~nostjo 

najve~krat sre~amo, ko ginekolog z ultrazvo~no 

preiskavo ugotovi nepravilnosti pri plodu. 

Serolo{ke metode za diagnostiko pri plodu 

niso primerne, zato je nujna uporaba molekularnih 

metod (19). 

SEROLO[KE PREISKAVE 

Serolo{ke preiskave so temelj diagnostike 

pri oku`bah s PB19. Razvite so bile metode 

dokazovanja specifi~nih protiteles z metodo 

135


136 


indirektne imunofluorescence (IFA), encimsko 

imunskega testa (ELISA) in Western blot (WB). 

Danes v rutini mo~no prevladujejo diagnosti~ni 

reagenti, temelje~i na metodi ELISA, saj 

mo~no presegajo ob~utljivost testov IFA in 

WB (2). Med akutno oku`bo se specifi~na 

protitelesa razreda IgM pojavijo od 7 do 14 dni 

po oku`bi in lahko vztrajajo ve~ mesecev. 

Protitelesa IgG se pojavijo 10. do 14. dan po 

oku`bi. Protitelesa, ki nastanejo po oku`bi, 

specifi~no reagirajo z nestrukturnimi in strukturnimi 

virusnimi beljakovinami in prepoznavajo 

linearne in konformacijske epitope 

kapsidnih beljakovin VP1 in VP2 (21). Protitelesa 

razreda IgM in IgG, ki prepoznavajo 

konformacijske epitope, se ohranijo dalj ~asa. 

Nasprotno pa IgG protitelesa, ki prepoznavajo 

linearne epitope, izginejo iz obtoka pribli`no 

6 mesecev po oku`bi. Vse na{teto predstavlja 

velike tehni~ne probleme serolo{ki diagnostiki 

in izdelavi zanesljivih diagnosti~nih 

reagentov. Nedavne raziskave so dokazale, da 

mora diagnosti~ni test kot antigen vsebovati 

konformacijske antigene VP1 in VP2 ali 

samo VP2 (2). 

Ve~ino nose~nic obravnavamo v obdobju, 

ko so è vidne posledice na plodu (od 2 do 

12 tednov po oku`bi). V tem ~asu pa je mogo- 

~e, da odkrijemo le {e visoko vrednost specifi~nih 

protiteles IgG, medtem ko lahko protitelesa 

IgM è izginejo iz obtoka. Tako lahko odziv 

IgM in s tem potrditev akutne oku`be s serolo{kimi 

metodami ve~inoma odkrijemo le pri 

nose~nicah, ki so med nose~nostjo zbolele 

za simptomatsko oku`bo s PB19, in jih torej 

obravnavamo {e pred pojavom fetalnega 

hidropsa (22). 

Dodatno nam v serolo{ki diagnostiki lahko 

pomaga opredeliti ~as oku`be test avidnosti 

protiteles IgG. Relativna koli~ina nizko avidnih 

protiteles proti PB19 namre~ pomembno 

pada s ~asom, ki je minil od oku`be. Dolo~anja 

avidnosti specifi~nih protiteles IgG za 

diagnostiko oku`b s PB19 {e ne uporabljamo 

rutinsko, ker ni komercialno dostopnih diagnosti~nih 

reagentov. 

DOKAZOVANJE VIRUSNE 

DNK (PCR) 

Mo`nosti diagnostike oku`b s PB19 so se znatno 

izbolj{ale s pojavom zelo ob~utljivih metod 

molekularne virologije in {e posebej z uporabo 

metode veri`ne reakcije s polimerazo 

v realnem ~asu (rtPCR). Danes je standardni 

postopek v neposredni diagnostiki pomno- 

èvanje DNK PB19 s kvantitativno metodo 

rtPCR, kjer pozitivni rezultat izrazimo v {tevilu 

kopij virusnega genoma na mililiter ali 

pa neposredno v mednarodnih enotah (22). 

Pri okuèni nose~nici lahko DNK PB19 

dokaèmo v vzorcih seruma, plazme ali krvi. 

Interpretacijo rezultatov PCR pri nose~nici 

mo~no zapleta perzistenca parvovirusne DNK 

v krvi, ki jo je v nekaterih primerih mogo~e 

dokazati {e 6 mesecev ali dlje po preboleli 

oku`bi. S kvantitativnimi metodami rtPCR so 

sicer dokazali, da se vsebnost virusne DNK 

v ~asu po oku`bi koli~insko zmanj{uje, vendar 

danes {e ni dogovora o klini~no pomembnih 

kvantitativnih mejah (22). Za relativno primerjavo 

nam lahko sluìjo podatki retrospektivne 

raziskave seronegativnih pacientov, ki so prejeli 

plazmo ve~ donorjev. Znaki oku`be ali 

serokonverzija so se pojavili le v primeru, ~e 

je donorska plazma vsebovala ve~ kot 10 7 virusnih 

kopij genoma na mililiter (23). 

DIAGNOSTIKA OKU@BE 

PRI PLODU 

Za diagnostiko oku`be pri plodu je najprimernej{a 

kvantitativna metoda rtPCR. Virusno 

DNK dokazujemo v fetalnem serumskem vzorcu 

ali amnijski teko~ini. Raziskave, v katerih 

so pri sumu na oku`bo s PB19 hkrati testirali 

fetalni serumski vzorec in amnijsko teko~ino, 

so pokazale, da sta oba vzorca enakovredna. 

Pri vseh potrjenih oku`bah so virusno DNK 

lahko dokazali v fetalnem serumu in amnijski 

teko~ini (24). Zaradi dostopnosti in varnosti 

odvzema je primernej{i vzorec amnijske teko- 

~ine. Za dokazovanje oku`be potrebujemo 

vsaj 2 mililitra amnijske teko~ine ali 0,5 ml 

fetalnega serumskega vzorca. 

Metoda {e ni standardizirana in {e vedno 

obstaja sicer majhna mo`nost, da trenutno 

uporabljani za~etni oligonukleotidi (primerji) 

niso primerni za detekcijo vseh genotipov 

PB19, ki kroìjo v dolo~eni populaciji. Zato je 

potrebno vse laboratorijske rezultate skrbno 

primerjati s klini~nimi podatki nose~nice in 

ploda kakor tudi z epidemiolo{kimi podatki 

o oku`bah in epidemijah, povzro~enih s PB19 

v dolo~enem okolju.



PREPREÊVANJE 

Mo`nosti prepre~evanja oku`b s PB19 so omejene. 

Najve~jo oviro za u~inkovito prepre~evanje 

s higienskimi ukrepi predstavlja dejstvo, 

da oseba v ~asu jasno izraènega izpu{~aja 

(najve~krat otrok) in drugih klini~nih znakov 

oku`be ni ve~ ku`na za okolico. V ~asu, ko je 

otrok kuèn, pa izraà nespecifi~ne simptome 

bolezni ali je celo brez njih. Virus se prena- 

{a s kapljicami in je v okolju obstojen, zato 

obi~ajni higienski ukrepi ne pripomorejo bistveno 

k prepre~evanju oku`b (1). 

Cepivo bi lahko u~inkovito prepre~ilo aplasti~no 

krizo pri bolnikih s te`kimi osnovnimi 

boleznimi in oku`be pri seronegativnih ènskah 

med nose~nostjo. U~inkovita cepiva proti ìvalskim 

parvovirusom so è na voljo (25). Cepivo 

za uporabo na ljudeh, izdelano iz kapsidnih 

rekombinantnih beljakovin VP1 in VP2, je bilo 

v prvi fazi klini~nega preizkusa varno in imunogeno 

pri 24 seronegativnih odraslih prostovoljcih 

(26). 

ZDRAVLJENJE 

Pri peti otro{ki bolezni in artropatiji obi~ajno 

zadostuje le simptomatsko zdravljenje. Akutna 

aplazija rde~ih krvni~k le redko zahteva 

zdravljenje s transfuzijo eritrocitov. Pri perzistentni 

aplaziji so najpogosteje uporabljano 

zdravilo intravenozni koncentrirani imunoglobulini, 

ki so izvor nevtralizirajo~ih protiteles 

proti PB19 (27). 

Pri oku`bi v nose~nosti lahko intrauterina 

aplikacija transfuzije izbolj{a mo`nosti za 

preìvetje ploda. Stanje anemije pri plodu je 

potrebno najprej oceniti z analizo krvi, ki jo 

pridobimo s hordocentezo, kar pomaga pri 

optimizaciji zdravljenja s transfuzijo. Na tak 

na~in se prognoza zelo izbolj{a celo pri fetusih 

s hudo anemijo. Pri otrocih, ki so v fetalnem 

obdobju preìveli anemijo in fetalni hidrops, 

tudi ~e so bili zdravljeni z intrauterino transfuzijo, 

niso ugotovili sprememb ìv~evja in 

pomanjkljivosti v razvoju (28). 

LITERATURA 

1. Young NS, Brown KE. Parvovirus B19. N Engl J Med 2004; 350: 586–97. 

2. Corcoran A, Doyle S. Advances in the biology, diagnosis and host-pathogen interactions of parvovirus B19. J Med 

Microbiol 2004; 53: 459–75. 

3. Heegaard ED, Brown KE. Human parvovirus B19. Clin Microbiol Rev 2002; 15: 485–505. 

4. Dembinski J, Eis-Hubinger AM, Maar J, et al. Long term follow up of serostatus after maternofetal parvovirus B19 

infection. Arch Dis Child 2003; 88: 219–21. 

5. Kerr JR, O'Neill HJ, Coyle PV, et al. An outbreak of parvovirus B19 infection; a study of clinical manifestations 

and the incidence of fetal loss. Ir J Med Sci 1994; 163: 65–7. 

6. Woernle CH, Anderson LJ, Tattersall P, et al. Human parvovirus B19 infection during pregnancy. J Infect Dis 1987; 

156: 17–20. 

7. Yaegashi N, Niinuma T, Chisaka H, et al. The incidence of, and factors leading to, parvovirus B19-related hydrops 

fetalis following maternal infection; report of 10 cases and meta-analysis. J Infect 1998; 37: 28–35. 

8. Chisaka H, Morita E, Yaegashi N, et al. Parvovirus B19 and the pathogenesis of anaemia. Rev Med Virol 2003; 

13: 347–59. 

9. Norbeck O, Papadogiannakis N, Petersson K, et al. Revised clinical presentation of parvovirus B19-associated 

intrauterine fetal death. Clin Infect Dis 2002; 35: 1032–8. 

10. Prospective study of human parvovirus (B19) infection in pregnancy. Public Health Laboratory Service Working 

Party on Fifth Disease. Bmj 1990; 300: 1166–70. 

11. de Haan TR, Oepkes D, Beersma MF, et al. Aetiology, diagnosis and treatment of hydrops foetalis. Current Pediatr 

rev 2005; 1: 63–72. 

12. Nyman M, Tolfvenstam T, Petersson K, et al. Detection of human parvovirus B19 infection in first-trimester 

fetal loss. Obstet Gynecol 2002; 99: 795–8. 

13. Brown KE, Anderson SM, Young NS. Erythrocyte P antigen: cellular receptor for B19 parvovirus. Science 1993; 

262: 114–7. 

14. Yaegashi N. Pathogenesis of nonimmune hydrops fetalis caused by intrauterine B19 infection. Tohoku J Exp 

Med 2000; 190: 65–82. 

15. Jordan JA, Butchko AR. Apoptotic activity in villous trophoblast cells during B19 infection correlates with clinical 

outcome: assessment by the caspase-related M30 Cytodeath antibody. Placenta 2002; 23: 547–53. 

16. Rouger P, Gane P, Salmon C. Tissue distribution of H, Lewis and P antigens as shown by a panel of 18 monoclonal 

antibodies. Rev Fr Transfus Immunohematol 1987; 30: 699–708. 

137


138 


17. Koch WC, Harger JH, Barnstein B, et al. Serologic and virologic evidence for frequent intrauterine transmission 

of human parvovirus B19 with a primary maternal infection during pregnancy. Pediatr Infect Dis J 1998; 17: 

489–94. 

18. Guidozzi F, Ballot D, Rothberg AD. Human B19 parvovirus infection in an obstetric population. A prospective 

study determining fetal outcome. J Reprod Med 1994; 39: 36–8. 

19. Ergaz Z, Ornoy A. Parvovirus B19 in pregnancy. Reprod Toxicol 2006; 21: 421–35. 

20. Isumi H, Nunoue T, Nishida A, et al. Fetal brain infection with human parvovirus B19. Pediatr Neurol 1999; 

21: 661–3. 

21. Manaresi E, Gallinella G, Venturoli S, et al. Detection of parvovirus B19 IgG: choice of antigens and serological 

tests. J Clin Virol 2004; 29: 51–3. 

22. Enders M, Schalasta G, Baisch C, et al. Human parvovirus B19 infection during pregnancy-value of modern molecular 

and serological diagnostics. J Clin Virol 2006; 35: 400–6. 

23. Brown KE. Detection and quantitation of parvovirus B19. J Clin Virol 2004; 31: 1–4. 

24. Knoll A, Louwen F, Kochanowski B, et al. Parvovirus B19 infection in pregnancy: quantitative viral DNA analysis 

using a kinetic fluorescence detection system (TaqMan PCR). J Med Virol 2002; 67: 259–66. 

25. Palmer GA, Brogdon JL, Constant SL, et al. A nonproliferating parvovirus vaccine vector elicits sustained, protective 

humoral immunity following a single intravenous or intranasal inoculation. J Virol 2004; 78: 1101–8. 

26. Ballou WR, Reed JL, Noble W, et al. Safety and immunogenicity of a recombinant parvovirus B19 vaccine formulated 

with MF59C. 1. J Infect Dis 2003; 187: 675–8. 

27. de Jong EP, de Haan TR, Kroes AC, et al. Parvovirus B19 infection in pregnancy. J Clin Virol 2006; 36: 1–7. 

28. Dembinski J, Haverkamp F, Maara H, et al. Neurodevelopmental outcome after intrauterine red cell transfusion 

for parvovirus B19-induced fetal hydrops. Bjog 2002; 109: 1232–4.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 139–144 

IZVLEÊK 


Oku`be z virusom rde~k v nose~nosti 

Rubella Virus Infections in Pregnancy 

KLJU^NE BESEDE: rde~ke, nose~nost, novorojen~ek 

Virus rde~k je pri ~loveku najpomembnej{i virus s teratogenim u~inkom. Za plod je najnevarnej{a 

oku`ba v prvem trimese~ju nose~nosti. U~inkovita primarna preventiva je cepljenje 

z ìvim oslabljenim cepivom, ki zagotavlja u~inkovito za{~ito. Zaradi visoke precepljenosti 

v Sloveniji je velika ve~ina prebivalstva imuna in virus v populaciji ne kroì. V Sloveniji v zadnjih 

letih nismo zabeleìli laboratorijsko potrjenega primera kongenitalnega sindroma rde~k, 

kar {tejemo kot velik uspeh javnozdravstvenih ukrepov in cepljenja. Na pojav rde~k in tudi 

preverjanje imunosti moramo biti zato pozorni predvsem v populaciji priseljencev in pri osebah, 

ki potujejo v nerazvite dràve, ki nimajo uvedenega cepljenja proti rde~kam. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: rubella, pregnancy, newborn 

Rubella virus is the most important teratogenic virus of man. There is a high risk to develop 

congenital rubella syndrome if rubella is contracted in the first trimester of pregnancy. 

Effective preventive meassures are available by vaccination with attenuated live vaccine which 

provides complete protection. High vaccination coverage in Slovenia effectively stopped the 

circulation of rubella virus in the population. In the last years there was no reported case of 

congenital rubella syndrome in Slovenia what we held as a success of vaccination and public 

health meassures. Particular care should be exercised when evaluating the pregnant woman 

from immigrant populations or in those with history of travelling to developing countries 

with no rubella vaccination coverage. 



139


140 


M. PETROVEC OKU@BE Z VIRUSOM RDE^K V NOSE^NOSTI MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Virus rde~k spada v rod Rubivirus in druìno 

Togaviridae. Virus vsebuje enovija~ni RNA 

genom in ovojnico ter je razmeroma neobstojen 

v okolju. Razmnoùje se v celicah dihal, 

od koder se prena{a na druge ob~utljive osebe. 

Za razliko od o{pic in noric so rde~ke manj 

nalezljiva bolezen. Bolnik je kuèn od 7 dni 

pred in 2 tedna po pojavu izpu{~aja, ~eprav 

lahko izlo~anje virusa, predvsem v urinu, traja 

dalj ~asa. Kongenitalno okuèni otroci izlo~ajo 

virus v vseh svojih izlo~kih in so lahko vir 

oku`be za ob~utljive osebe {e eno leto ali ve~ 

po rojstvu. Edini znani gostitelj virusa rde~k 

je ~lovek. Virus je raz{irjen po vsem svetu. 

Pred uvedbo cepljenja so bile najpogostej- 

{e epidemije v poznih zimskih in zgodnjih 

pomladnih mesecih, ki so se pojavljale v neenakomernih 

intervalih na 5 do 7 let. Epidemije 

so najpogostej{e pri starej{ih {olarjih, adolescentih 

in odraslih, ki ìvijo v tesnih skupnostih. 

Oku`be so redke v pred{olskem obdobju. 

Nose~nice se najpogosteje okuìjo od otroka 

v svojem gospodinjstvu, ali pa so poklicno 

izpostavljene (u~iteljice, vzgojiteljice, negovalke, 

medicinske sestre) (1). 

V Sloveniji po laboratorijskih podatkih 

virus rde~k ni bil potrjen è ve~ let. V letih 2003 

in 2004 je bilo sicer prijavljenih do 10 primerov 

oku`be z virusom rde~k, vendar nobena 

ni bila laboratorijsko potrjena. Zaradi mo`nosti 

zamenjave klini~ne slike z drugimi izpu{~ajnimi 

otro{kimi boleznimi teh primerov ne 

moremo {teti za dokaz kroènja virusa v populaciji. 

KLINI^NA SLIKA OKU@BE 

Oku`ba z virusom rde~k je najve~krat blaga, 

pogosto celo asimptomatska. Najve~ji klini~ni 

pomen ima oku`ba z rde~kami ravno zaradi 

mo`nih hudih posledic za plod, ~e se okuì 

nose~nica v zgodnjih obdobjih nose~nosti. Pri 

otroku je oku`ba asimptomatska, ali jo spremlja 

minimalni izpu{~aj, ki zlahka ostane spregledan. 

Pri odraslih bolezen pogosteje poteka 

s klini~nimi simptomi in znaki, a obi~ajno 

v blagi obliki. Ponavadi se pred boleznijo pojavijo 

prodromi v obliki rahlo zvi{ane telesne 

temperature, glavobolov, slabega po~utja, blagega 

nahoda in konjunktivitisa, ki trajajo od 1 

do 5 dni. Nekaj dni pred pojavom izpu{~aja 

se lahko pojavi generalizirana limfadenopatija, 

ki je najbolj opazna na bezgavkah za u{esi, 

zatilju in zadnjem delu vratu. Izpu{~aj je difuzen, 

droben, makulopapularen in se za~ne 

na podro~ju glave, od koder se {iri navzdol. 

Najbolj viden je na izpostavljenih delih telesa. 

Izpu{~aj izgine v 3 do 4 dneh in le redko 

povzro~a srbenje. Artritis, ki se ob oku`bi 

z virusom rde~k pojavi pri 70% odraslih ènsk, 

bolniki obi~ajno ob~utijo kot otrdelost sklepov. 

Artritis se pri odraslih ènskah lahko pojavi 

tudi po cepljenju. Klini~na diagnoza rde~k je 

te`ka, saj so znaki in simptomi bolezni podobni 

drugim vro~inskim boleznim (npr. alergi~ne 

reakcije, oku`ba s parvovirusom B19, enterovirusi 

ali virusom o{pic). Zapleti so zelo redki 

(5 na 10.000). Najpogostej{a sta trombocitopenija 

in encefalitis (1). 

KONGENITALNA OKU@BA 

Do prenatalne oku`be z virusom rde~k pride 

med viremi~no fazo oku`be, kadar ènska 

prvi~ preboleva rde~ke med nose~nostjo. Virus 

se s krvjo prenese v posteljico, kjer okuì 

horionski epitel, endotel kapilar in krvnih ìl, 

od koder se z embolusi okuènih celic prenese 

v plodov krvni obtok. Virus se zaradi nezrelega 

imunskega sistema razmnoùje v odsotnosti 

vnetnega odgovora, pogosto samo v omejenem 

{tevilu celic. Zaradi zavrte mitoti~ne 

aktivnosti celic pride do upo~asnjene celi~ne 

delitve, kar se izrazi v motenem razvoju 

razli~nih organov, kot so srce, o~esna le~a in 

notranje uho. Dodatne po{kodbe srca in jeter 

lahko nastanejo kot posledica krvavitev zaradi 

okvarjenih endotelnih celic v prizadetih 

organih (2). 

TVEGANJE ZA RAZVOJ 

OKU@BE PRI OTROKU 

Tveganje za prenos oku`be na plod je mo~no 

povezano z obdobjem nose~nosti, ko mati 

preboleva oku`bo. Tveganje je tem ve~je, 

~imbolj zgodaj v nose~nosti pride do oku`be 

matere in se z nara{~ajo~o nose~nostjo zmanj- 

{uje. V prvih dvanajstih tednih je tveganje za 

oku`bo ploda 80 %, med 13. in 14. tednom 

67% in se zmanj{uje do 25% ob koncu 26. tedna 

(3). Pri okuènem plodu pride do okvar 

v 100 % oku`b do 11. tedna nose~nosti, v 50 %



oku`b med 11. in 12. tednom in v 35 % oku`b 

med 13. in 16. tednom nose~nosti. Pri oku`bah 

nose~nic po 16. gestacijskem tednu je 

tveganje minimalno z le nekaj opisanimi primeri 

gluhosti (2). 

Najbolj pogoste trajne okvare so gluhost, 

mentalna prizadetost, katarakta, motnje vida, 

napake v razvoju srca in cerebralna paraliza. 

KLINI^NA SLIKA 

KONGENITALNEGA 

SINDROMA RDE^K 

Klini~ne simptome in znake kongenitalnega 

sindroma rde~k lahko v grobem razdelimo 

v tri skupine. 

V prvo skupino spadajo pojavi, ki so neposredna 

posledica razmnoèvanja virusa. Prisotni 

so samo v prvih tednih ìvljenja, se ne ponavljajo 

in niso povezani s trajnimi okvarami. Primeri 

so: nizka porodna teà, spremembe na 

kosteh, trombocitopeni~na purpura, hepatosplenomegalija, 

generalizirana limfadenopatija 

in meningoencefalitis. 

V drugo skupino uvrstimo razvojne napake, 

ki so neposredna posledica vpliva virusa na 

organogenezo. Nekatere posledice iz te skupine 

so lahko vidne {ele v adolescenci ali odrasli 

dobi. Najpogostej{a je senzorinevralna prizadetost 

sluha, sledijo pa: napake na o~esu 

(katarakta, kongenitalni glavkom, hud strabizem, 

mikrooftalmija), kongenitalne napake na 

srcu (odprt ductus arteriosus, ventrikularni 

septalni defekt in periferna pulmonalna stenoza) 

in pomanjkljivosti na osrednjem ìv~evju 

(mentalna zaostalost in mikrocefalija). 

V tretjo skupino poznih okvar spadajo 

gluhost, od inzulina odvisni diabetes melitus, 

mentalna zaostalost in »zapoznela bolezen«, 

ki se kaè z izpu{~ajem, plju~nico, drisko in 

zaostankom v rasti. Vzrok za pojav »zapoznele 

bolezni« je verjetno tvorba imunskih kompleksov, 

ki se odlagajo v razli~nih organih, bolezen 

pa se pojavi {ele ve~ let po rojstvu (1, 2). 

DIAGNOSTIKA 

Laboratorijska diagnostika je nujna za potrditev 

klini~ne diagnoze zaradi velike podobnosti 

klini~ne slike rde~k z boleznimi, ki jih povzro- 

~ajo druge oku`be. Laboratorijska diagnostika 

je klju~na pri: 

• nose~nicah z izpu{~ajno boleznijo, 

• ènskah, ki so bile v stiku z bolnikom z rde~kami, 

• otrocih, rojenih materam, ki so v nose~nosti 

prebolele rde~ke, 

• novorojen~kih, ki kaèjo znake sindroma 

kongenitalnih rde~k. 

Pri ocenjevanju mo`nosti oku`be nose~nice 

z rde~kami se moramo v Sloveniji opirati 

predvsem na epidemiolo{ke in anamnesti~ne 

podatke pri vsakem posami~nem primeru. 

Glede na ugodno epidemiolo{ko sliko 

rde~k (ni laboratorijsko potrjenih primerov) 

ni zelo verjetno, da bi bil vzrok spremembam 

na plodu, ki jih odkrije ultrazvo~na ali druga 

preiskava, virus rde~k. Opozoriti moramo {e 

na dejstvo, da smo v zadnjih desetih letih 

v nekaj primerih s samoiniciativnim testiranjem 

vzorcev, poslanih na testiranje za virus 

rde~k, odkrili pravega povzro~itelja sprememb 

na plodu, in sicer parvovirus B19. Laboratorijska 

preiskava je izjemno pomembna pri osebah, 

ki so se v Slovenijo preselile iz dràv, kjer 

ne izvajajo popolnega cepljenja proti rde~kam, 

in pri osebah, ki na taka podro~ja potujejo ali 

imajo stik z osebami iz teh podro~ij. 

Serolo{ke preiskave 

Serolo{ke preiskave so osnova laboratorijske 

diagnostike rde~k. Najpogosteje izvajana metoda 

je encimsko imunski test (ELISA), s katerim 

dokazujemo specifi~na protitelesa razreda IgM 

in IgG. Za dokazovanje protiteles je najbolj- 

{a uporaba metode »μ-capture«, s katero se 

izognemo la`no pozitivnim rezultatom zaradi 

prisotnosti revmatoidnega faktorja ali velike 

koli~ine specifi~nih protiteles IgG. Pri interpretaciji 

je nujna velika previdnost, saj lahko 

pri nose~nicah ob~asno opazimo nizko pozitivne 

rezultate za protitelesa IgM. Ob takem 

rezultatu vedno zahtevamo {e naslednji vzorec 

seruma, najbolje po treh tednih od prvega 

testiranja. Ob tem pa moramo upo{tevati {e 

dejstvo, da lahko po primarni oku`bi z virusom 

rde~k protitelesa IgM v serumu vztrajajo 

10 mesecev ali celo dlje (4). Akutno oku`bo 

lahko potrdimo s testiranjem avidnosti protiteles 

razreda IgG, v razli~ici testa ELISA 

z dodatkom se~nine. Princip testa avidnosti 

temelji na dejstvu, da avidnost (mo~ vezave) 

protiteles za specifi~ni antigen nara{~a s ~asom, 

141


142 


Tabela 1. Interpretacija serolo{kih preiskav na rubelo pri nose~nicah (2). Legenda: Poz – pozitivno, Neg – negativno. 

Rezultat testiranja 

IgM IgG Interpretacija Svetovanje Potrebni ukrepi 

Neg Neg Ni aktivne oku`be, nose~nica Ni aktivne oku`be, nose~nico Ponovitev serolo{kih preiskav 3 tedne 

je sprejemljiva za oku`bo posvarimo pred mo`nostjo oku`be po izpostavitvi ali 1 teden po pojavu 

izpu{~aja, cepljenje po kon~ani nose~nosti 

Poz Neg Primarna oku`ba Visoko tveganje za otroka 

Poz Poz Primarna oku`ba ali ponoven Primarna oku`ba z visokim Testiranje avidnosti protiteles IgG 

stik z virusom rde~k tveganjem, sekundarna oku`ba 

z majhnim tveganjem 

Neg Poz Imunost Ni nevarnosti za plod in nose~nico 

ki je minil od oku`be. Zato imajo protitelesa, 

ki nastanejo v za~etku oku`be, slab{o mo~ vezave 

za specifi~ni antigen. Razliko v avidnosti 

dokaèmo z uporabo snovi, ki denaturira beljakovine 

(obi~ajno uporabimo se~nino) v izpiralni 

teko~ini, ki jo uporabljamo med posameznimi 

koraki izvajanja testa ELISA. Nizko avidna protitelesa 

je med spiranjem znatno la`je odstraniti 

z vezavnih mest na antigenu kot visoko 

avidna. Test se izvaja v dvojniku (z dodatkom 

se~nine in brez nje), rezultat pa izra~unamo 

kot indeks izmerjene opti~ne gostote v posami~nem 

testu in ga izrazimo kot indeks avidnosti 

v odstotkih. Protitelesa IgG, ki nastanejo 

ob akutni oku`bi, imajo indeks avidnosti obi- 

~ajno manj{i od 40%, protitelesa IgG, ki so znak 

prebolele oku`be, pa obi~ajno ve~jega od 60 % 

(2, 5). Interpretacija serolo{kih rezultatov na 

rde~ke v nose~nosti je podana v tabeli 1. 

Neposredne virolo{ke metode 

Virusna izolacija je primerna metoda za potrditev 

diagnoze kongenitalnega sindroma rde~k. 

Virus rde~k lahko osamimo na celi~ni kulturi 

iz ku`nin, kot so bris nazofarinksa, kri, likvor 

in urin (6). Osamitev virusa je primerna tudi 

za potrditev izlo~anja virusa pri okuènih 

novorojen~kih. Ti lahko virus izlo~ajo ve~ 

mesecev in so potencialni vir oku`be za sprejemljive 

osebe. Najbolj primerna ku`nina za 

dokaz izlo~anja virusa je urin. Virus rde~k na 

celi~nih kulturah raste po~asi, zato je povpre- 

~en ~as do rezultata 11 dni. 

Virusni genom lahko dokaèmo v istih ku`ninah, 

primernih za virusno izolacijo, s pomnoèvalnimi 

tehnikami, obi~ajno z veri`no 

reakcijo s polimerazo s predhodnim reverznim 

prepisom RNA molekule (RT-PCR) (7). 

Prenatalna diagnostika 

Ve~ina kongenitalnih oku`b je potrjenih 

z diagnosti~nimi postopki pri otrocih s kongenitalnimi 

anomalijami. V takem primeru 

oku`bo novorojen~ka potrdimo z dokazom 

specifi~nih protiteles razreda IgM v serumu 

ali z osamitvijo virusa iz ku`nin novorojen~ka. 

Prenatalna diagnostika je koristna v dolo~enih 

posebnih okoli{~inah, denimo v primeru, 

ko se je nose~nica okuìla po prvem trimese~ju 

nose~nosti, in kadar obstajajo dvomi v diagnozo 

rde~k pri nose~nici. Do primernih vzorcev za 

laboratorijsko preiskavo lahko pridemo z vzor- 

~enjem horionskih resic, s hordocentezo ali 

z amniocentezo. Vse na{tete metode so invazivne 

in imajo lahko neugodne posledice za 

plod oz. dokon~anje nose~nosti (8). Najmanj 

rizi~na in zato najbolj primerna je amniocenteza. 

V vzorcu amnijske teko~ine lahko 

z metodo RT-PCR razmeroma hitro ugotovimo 

prisotnost nukleinskih kislin virusa rde~k (7). 

Za preiskavo zadostuje od 2 do 5 ml amnijske 

teko~ine. Prenatalna serolo{ka diagnostika je 

mogo~a v primeru, ko vzorec plodove krvi 

pridobimo s hordocentezo. Za dokazovanje 

specifi~nih protiteles razreda IgM potrebujemo 

vsaj 0,5 ml seruma oz. 1 ml krvi. Metoda 

je manj zanesljiva kot dokazovanje virusnega 

genoma. La`no negativni rezultati so pogosti 

pred 23. tednom gestacije zaradi nezrelega 

imunskega sistema pri plodu. 

Postnatalna laboratorijska 

diagnostika 

Specifi~na protitelesa IgM proti virusu rde~k 

lahko dokaèmo pri 100 % kongenitalno oku- 

ènih novorojen~kov do 3. meseca starosti.



V starosti med 3. in 6. mesecem lahko protitelesa 

IgM dokaèmo {e v 90 % in v starosti 

od 6 do 12 mesecev pri 50 %. Nizko avidnost 

protiteles IgG je mogo~e pri kongenitalno oku- 

ènih otrocih dokazati vse do 3. leta starosti, 

ker avidnost pri kongenitalnih oku`bah z rde~kami 

nara{~a veliko po~asneje kot obi~ajno (2). 

K potrditvi diagnoze nam lahko pomaga 

poskus osamitve virusa na celi~ni kulturi in 

RT-PCR iz vzorcev novorojen~ka. Poskus osamitve 

virusa je pri kongenitalno okuènih 

otrocih skoraj vedno uspe{en. V treh mesecih 

po rojstvu se odstotek otrok, ki izlo~ajo virus, 

zmanj{a na od 50 do 60 %. Otroci s hudimi 

znaki prizadetosti v svojih izlo~kih izlo~ajo veliko 

koli~ino virusa in predstavljajo nevaren vir 

oku`be za sprejemljive osebe. Pomembno je, 

da za take bolnike skrbi samo osebje s preverjeno 

imunostjo proti virusu rde~k (2). 

PREVENTIVA OKU@B PRI 

NOSE^NICI IN PLODU 

Izginotje kongenitalnega sindroma rde~k iz 

Slovenije in ve~ine razvitih dràv je v celoti 

zasluga u~inkovitosti cepljenja proti virusu 

rde~k z ìvim oslabljenim cepivom. Cepivo 

dosega dobro za{~ito pri pribli`no 95% cepljenih 

in nima hudih stranskih u~inkov. Cepljene 

osebe izlo~ajo cepilni virus, vendar se ta ne 

prena{a na ob~utljive osebe (9). Ker gre za 

ìvo cepivo, ga ne uporabljamo pri hudo 

imunsko oslabljenih osebah in nose~nicah. Pri 

ènskah po cepljenju ni priporo~ljiva zanositev 

do treh mesecev. Poro~ila o pomotoma 

cepljenih nose~nicah so odkrila, da se virus, 

enako kot divji tip virusa, prenese na plod. Po 

LITERATURA 

pregledu podatkov {tevilnih raziskav o zapletih 

po cepljenju so ugotovili, da v nobenem 

primeru, kljub prenosu virusa na plod, ni pri{lo 

do okvar organov ali drugih bolezenskih 

sprememb (10). Po nenamernem cepljenju 

nose~nice s cepivom proti rde~kam zato ni 

utemeljena umetna prekinitev nose~nosti. 

Enako velja za doje~e matere, ki prav tako izlo- 

~ajo cepilni virus v mleku, a to za otroka ne 

predstavlja nevarnosti. 

Tudi v Sloveniji se izvaja preventivno 

cepljenje proti rde~kam. Prvi odmerek dobi 

otrok v drugem letu ìvljenja, drugega poìvitvenega 

pa ob vstopu v {olo. Precepljenost 

je è nekaj ~asa zadostna, da prepre~uje kro- 

ènje virusa v populaciji. Ker cepljenje ni ves 

~as potekalo po omenjenem reìmu, je {e vedno 

precej{nje {tevilo oseb brez imunosti in 

predstavlja tveganje za ponoven vnos virusa. 

V Sloveniji so znani primeri, ko so se necepljene 

osebe okuìle na potovanjih v tuje, manj 

razvite dràve. 

êprav so rde~ke izginile iz ve~ine dràv, 

ki so uvedle obse`no in u~inkovito cepljenje 

prebivalstva, ostaja bolezen pomemben vzrok 

obolevnosti in umrljivosti v nerazvitih dràvah. 

Zaradi drugih {e bolj pere~ih problemov 

z infekcijskimi boleznimi tudi ni dele`na {ir{e 

pozornosti javnega zdravstva na teh podro~jih. 

Ocenjujejo, da ima samo 28 % dràv v razvoju 

nacionalne programe za cepljenje proti 

rde~kam (11). Opogumljena z uspehi cepljenja 

proti otro{ki ohromelosti, o{picam in 

~rnim kozam, je Svetovna zdravstvena organizacija 

za~ela z obse`nimi akcijami, da bi 

v prihodnosti tudi rde~ke lahko vpisali na seznam 

iztrebljenih ku`nih bolezni (12). 

1. Banatvala JE, Brown DW. Rubella. Lancet 2004; 363: 1127–37. 

2. Martin D, Schoub B. Rubella infection in pregnancy. In: Newell ML, McIntyre J, editors. Congenital and perinatal 

Infections. Cambridge: Cambridge University Press; 2000. p. 83–95. 

3. Miller E, Cradock-Watson JE, Pollock TM. Consequences of confirmed maternal rubella at successive stages of 

pregnancy. Lancet 1982; 2: 781–4. 

4. Pattison JR, Dane DS. The routine serological investigation of cases and contacts of rubella. J Hyg (Lond) 1975; 

75: 91–8. 

5. Bottiger B, Jensen IP. Maturation of rubella IgG avidity over time after acute rubella infection. Clin Diagn Virol 1997; 

8: 105–11. 

6. Best JM. Laboratory diagnosis of intrauterine and perinatal virus infections. Clin Diagn Virol 1996; 5: 121–9. 

7. Bosma TJ, Corbett KM, Eckstein MB, O'Shea S, Vijayalakshmi P, Banatvala JE, et al. Use of PCR for prenatal and 

postnatal diagnosis of congenital rubella. J Clin Microbiol 1995; 33: 2881–7. 

8. D'Alton ME, DeCherney AH. Prenatal diagnosis. N Engl J Med 1993; 328: 114–20. 

9. Best JM. Rubella vaccines: past, present and future. Epidemiol Infect 1991; 107: 17–30. 

143


144 


10. Bart SW, Stetler HC, Preblud SR, Williams NM, Orenstein WA, Bart KJ, et al. Fetal risk associated with rubella 

vaccine: an update. Rev Infect Dis 1985; 7 Suppl 1: S95–102, Hamkar R, Jalilvand S, Abdolbaghi MH, Esteghamati 

AR, Hagh-Goo A, Jelyani KN, et al. Inadvertent rubella vaccination of pregnant women: Evaluation of possible 

transplacental infection with rubella vaccine. Vaccine 2006; 24: 3558–63. 

11. Banatvala JE. Rubella-could do better. Lancet 1998; 351: 849–50. 

12. Cutts FT, Robertson SE, Diaz-Ortega JL, Samuel R. Control of rubella and congenital rubella syndrome (CRS) 

in developing countries, Part 1: Burden of disease from CRS. Bull World Health Organ 1997; 75: 55–68.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 145–152 

IZVLEÊK 

Tatjana Lu`nik Bufon 1 , Vera Maraspin ârman 2 

Prepre~evanje oku`b nose~nice, 

ploda ali novorojen~ka 

Prevention of Infections in Pregnant Woman, Fetus or Newborn 

KLJU^NE BESEDE: nose~nost, plod, novorojenec, oku`ba, prepre~evanje 

Oku`bo nose~e ène lahko spremljajo zna~ilni simptomi, bolezni pa ni mogo~e vedno diagnosticirati 

na osnovi klini~nih zna~ilnosti, ker so lahko simptomi odsotni. Materina oku`ba 

tudi ne pomeni vedno oku`be ploda ali oku`be otroka. Nekaterim oku`bam se lahko mati 

izogne z enostavnimi higienskimi ukrepi, s kemo- in imunoprofilakso in z zdravljenjem. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: pregnancy, fetus, newborn, infection, prevention 

Infection in the pregnant woman can be accompanied by very trivial symptoms, or even none 

at all, so many of them are difficult or impossible to diagnose on clinical grounds. Infection 

in the mother does not always mean the fetus or baby will be affected. Some infections can 

be avoided by the mother through simple hygiene measures, with chemo- or immunoprophylaxis 

and treatment. 

1 Prim. Tatjana Lu`nik Bufon, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Klini~ni center 

Ljubljana. 

2 Doc. dr. Vera Maraspin ârman, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Klini~ni 

center Ljubljana. 

145


146 

UVOD 

T. LU@NIK BUFON, V. MARASPIN ÂRMAN PREPREÊVANJE OKU@B NOSE^NICE, … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

Ukrepi za prepre~evanje oku`be in prenosa 

oku`be na plod ali novorojen~ka pri nose~nicah, 

ki so bile v stiku z okuènim bolnikom, 

so pomembni zaradi mo`nosti, da poteka 

oku`ba v nose~nosti te`je, ima vi{jo smrtnost 

kot v populaciji nasploh, in zato, ker lahko 

v nekaterih primerih ogroà plod oz. novorojen~ka. 

Nose~nica, ki ni prebolela oku`be ali ni 

bila cepljena proti dolo~enim nalezljivim boleznim, 

nima za{~itnih protiteles in lahko zboli 

ob stiku s ku`nim bolnikom. Na~in prenosa 

oku`b se ne razlikuje od obi~ajnega na~ina pri 

ljudeh. Mo`ni na~ini prenosa so: 

• kontaktni – s stikom, npr. z virusom citomegalije 

(CMV), virusom herpes simpleks 

(angl. Herpes simplex virus – HSV) in drugimi, 

• kaplji~ni – z okuènimi kapljicami prek zraka, 

npr. pri gripi, rde~kah in drugih, ali 

• aerogeni – z razpr{evanjem ku`nih izlo~kov, 

kot pri tuberkulozi, noricah, o{picah, 

kozah. 

Nekateri krvno prenosljivi virusi, kot npr. virus 

hepatitisa B (HBV), virus ~love{ke imunske 

pomanjkljivosti (HIV), se poleg prenosa s krvjo 

prenesejo na nose~nico tudi s spolnim stikom, 

kot druge spolno prenosljive oku`be. Tudi 

oku`be, ki jih prena{ajo insekti, lahko nose~nica 

prenese na plod ali novorojen~ka. 

Oku`ba nose~nice ne pomeni vedno oku`be 

ploda ali novorojen~ka. Pri oku`bah z razli~nimi 

povzro~itelji obstaja za plod razli~no 

tveganje v posameznih obdobjih nose~nosti. 

Kongenitalno ali prirojeno oku`bo povzro~ajo 

{tevilni mikroorganizmi, ki prek posteljice 

okuìjo plod, kot npr. virus rde~k, Toxoplasma 

gondii, Treponema pallidum in drugi. Poleg 

hematogeno povzro~enega prenosa preko posteljice 

se lahko zarodek ali plod okuìta zaradi 

ascendentnega {irjenja oku`be iz spodnjih 

delov genitalij na sosednja tkiva in organe. 

Redkej{e so oku`be po invazivnem posegu 

pri plodu, kot npr. po amniocentezi, odvzemu 

fetalnih vzorcev krvi, znotrajmaterni~nem 

monitoringu in podobno (1, 2, 3). 

Pri nose~nici lahko mikrobna populacija 

no`nice zaradi prezgodnjega razpoka plodovih 

ovojev povzro~i oku`bo plodovih ovojev, 

posteljice in popkovnice. Z aspiracijo plodovnice, 

zauìtjem in vstopom plodovnice v sluhovod 

pride do oku`be ploda (1, 2, 3). 

Neonatalna oku`ba novorojen~ka se razvije 

kot posledica oku`be pri prehodu skozi 

porodni kanal ob izpostavljenosti otroka no`ni~nim 

izlo~kom, krvi, se~u in iztrebkom. 

Mo`na je oku`ba z dojenjem oz. prek materinega 

mleka ali bolni{ni~no pridobljena oku`ba 

med porodom ali v zgodnjem poporodnem 

obdobju (1, 4, 5). 

PREPREÊVANJE OKU@BE 

NOSE^NICE, PLODA ALI 

NOVOROJEN^KA 

Ukrepi, s katerimi prepre~ujemo oku`bo nose~nice, 

so usmerjeni v: 

1. ugotavljanje dovzetnosti za oku`be, ki bi 

lahko v nose~nosti povzro~ile neugoden 

potek in razplet; 

2. ugotavljanje pove~anega tveganja za oku`bo 

v nose~nosti; 

3. prepre~evanje izpostavljenosti nose~nice 

potencialnim povzro~iteljem oku`b; 

4. prepre~evanje oku`be dovzetne nose~nice 

po izpostavljenosti; 

5. zgodnje odkrivanje oku`be nose~nice; 

6. prepre~evanje prenosa na plod ali novorojen~ka 

in prepre~evanje oku`be novorojen~ka. 

1. Ugotavljanje dovzetnosti 

za oku`be, ki bi lahko 

v nose~nosti povzro~ile 

neugoden potek in razplet 

nose~nosti 

Za ène v rodnem obdobju so pomembni 

podatki o prebolelih nalezljivih boleznih in 

cepljenju, ki je opredeljeno v imunizacijskem 

programu. V kolikor so negativni ali nezanesljivi, 

je smiselno ugotoviti, ali ima za{~itna 

protitelesa proti povzro~iteljem oku`b, ki so 

pogoste v njihovem ìvljenjskem okolju, npr. 

proti virusu varicella-zoster (VZV). Tem ènam 

lahko svetujemo ustrezno za{~ito s cepljenjem 

(6). Prav tako je pomembno svetovanje 

pred zanositvijo, npr. presejanje na oku`bo 

s hepatitisom B, cepljenje ali zdravljenje 

kroni~ne oku`be pri nose~nici ali njenem 

partnerju (7, 8).



2. Ugotavljanje pove~anega 

tveganja za oku`bo 


Nekatere oku`be pri ènah v rodnem obdobju 

predstavljajo pove~ano tveganje za oku`bo 

ploda ali novorojen~ka zaradi kolonizacije ali 

latentne oku`be. Med take primere sodijo npr. 

ène s ponavljajo~im genitalnim herpesom ali 

ène s kolonizacijo rodil s Streptococcus agalactiae. 

Pri ènah s pogostimi epizodami genitalnega 

herpesa lahko pri~akujemo izbruhe 

bolezni tudi v nose~nosti. Plod se lahko oku- 

ì po ascendentni poti, najpogostej{a pa je 

oku`ba s HSV med porodom. Tveganje za 

oku`bo novorojen~ka je odvisno od tipa oku`be 

(ve~je pri primarni HSV oku`bi) in tipa 

virusa (tip 1 > tip 2) (9, 10). Bolezen novorojen~ka 

poteka v ve~ oblikah: s prizadetostjo 

koè, o~i in ust (angl. skin, eye and mouth – 

SEM), kot razsejana oku`ba ali kot oku`ba 

osrednjega ìv~evja (z ali brez SEM) z visoko 

smrtnostjo. Ker so pogosto epizode genitalnega 

herpesa brez zaznavnih simptomov, 

je ogroènost novorojen~ka, ki se okuì pri 

prehodu skozi porodni kanal, velika. Ocenjujejo, 

da je od 35 do 80 % otrok z neonatalnim 

herpesom rojenih materam, ki niso imele 

anamneze o genitalnem herpesu ali klini~nih 

znakov v ~asu poroda (9, 10). 

V puberteti pride obi~ajno do kolonizacije 

no`nice s streptokoki skupine B (angl. 

group B Streptococcus ali GBS ali S. agalactiae), 

ki je v pribli`no 35 % kroni~na. Podatki 

o kolonizaciji nose~nic so razli~ni, v ZDA je 

dele` med 10 in 30 %, medtem ko ima znake 

oku`be manj kot 1 % (11, 12). V nose~nosti 

povzro~i oku`ba s S. agalactiae oku`bo se~il 

in rodil, kar pove~a tveganje za prezgodnji razpok 

mehurja in prezgodnji porod, lahko pa 

pride tudi do odmrtja ploda ali mrtvorojenosti. 

Znano je, da zboli od 1 do 2 % novorojen~kov 

porodnic, ki so kolonizirane z GBS, 

nedono{en~ki pa so bolj dovzetni za oku`bo 

(13). Pojavnost oku`be z GBS je v porodni{nici 

Klini~nega centra v Ljubljani v letu 2003 

primerljiva s pojavnostjo v ZDA in Zahodni 

Evropi ter zna{a 4,9/1000 ìvorojenih 

otrok (14). 

3. Prepre~evanje 

izpostavljenosti 

nose~nice potencialnim 

povzro~iteljem oku`b 

Nekatere oku`be pri ènah lahko vplivajo na 

potek nose~nosti in na plod, zato je pomembno, 

da se nose~nica oku`bam izogiba. Dokazano je, 

da je oku`ba s Chlamydia trachomatis razlog 

za sterilnost ali atopi~no nose~nost. Oku`ba 

materni~nega vratu pri nose~nici je dejavnik 

tveganja za nedono{enost ali nizko porodno 

teò otroka. Nezdravljena oku`ba se raz{iri 

v rodila in zve~a tveganje za splav in prezgodnji 

razpok plodovih ovojev (1). Podobno je, 

~e èna v nose~nosti zboli za gonorejo, kajti 

nezdravljena gonoreja predstavlja tveganje za 

spontano prekinitev nose~nosti, prezgodnji 

porod, prezgodnji razpok plodovih ovojev ali 

oku`bo med porodom. Okuèni otroci lahko 

razvijejo oku`bo o~i, sklepov, redkeje oku`bo 

krvi (15). Zato je v primerih mo`nosti spolno 

prenosljive oku`be pomembno prepre~iti 

prenos od okuènega partnerja na razli~ne 

na~ine: z zdravljenjem partnerja, z za{~itenim 

spolnim odnosom in abstinenco. 

Nekatere oku`be, kot so npr. listerioza ali 

toksoplazmoza, prepre~ujemo z izogibanjem 

potencialno okuèni hrani in drugimi ukrepi. 

Listeria monocytogenes se prena{a s surovim 

ali slabo kuhanim mesom, siri, neoprano zelenjavo, 

nepasteriziranim mlekom, medtem ko 

se oociste parazita Toxoplasma gondii prena- 

{ajo tudi z ma~jimi iztrebki oz. kontaminirano 

zemljo in vodo, ~emur naj se nose~nica izogiba. 

V endemskih okoljih za malarijo, rumeno 

mrzlico, boreliozo in druge, ki jih prena{ajo 

insekti, naj se nose~nice enako kot drugi za{- 

~itijo z repelenti, uporabljajo dolga obla~ila, se 

v mraku umaknejo v zaprte prostore, uporabljajo 

za{~ito z mreàmi, prepojenimi z repelenti. 

Nose~nicam, ki nameravajo potovati v malari~na 

podro~ja, to odsvetujemo. 

V nekaterih primerih za prepre~evanje 

izpostavljenosti uporabljamo kemoprofilakso, 

kot npr. antimalari~no profilakso. 

Cepljenje nose~nice z inaktiviranimi virusnimi, 

bakterijskimi cepivi ali toksoidi ne 

predstavlja znanega tveganja za mater ali 

otroka, cepljenje z ìvimi oslabljenimi cepivi 

pa je na~eloma kontraindicirano. V kolikor 

bi èna zanosila v {tirih tednih po cepljenju 

147


148 


Tabela 1. Cepljenje med nose~nostjo (17–20). 

Vrsta cepiva Tip cepiva Indikacija med nose~nostjo Opombe 

O{pice @ivo oslabljeno Kontraindikacija 

Mumps @ivo oslabljeno Kontraindikacija 

Otro{ka paraliza @ivo oslabljeno (oralno) Pri nose~nici z visokim tveganjem Potovanje v endemsko okolje, druge 

in inaktivirano virusno ob izpostavljenosti okoli{~ine z visokim tveganjem 

Rde~ke @ivo oslabljeno Kontraindikacija Teratogenost cepiva je teoreti~na 

Rumena mrzlica @ivo oslabljeno Kontraindikacija, razen ~e je Preloìtev potovanja 

izpostavljenost neizogibna 

Norice @ivo oslabljeno Kontraindikacija Ni neugodnega izhoda, ~e je dano 

v nose~nosti, teratogenost cepiva 

je teoreti~na 

Gripa Inaktivirano virusno @ene, ki bodo v sezoni gripe nose~e 

v 2. in 3. trimese~ju 

Steklina Mrtvo virusno Indikacije enake kot pri ostali populaciji 

Hepatitis B Rekombinantno Pred- in poekspozicijska za{~ita Za{~ita novorojenca z imunoglobulinom 

in cepivom 

Hepatitis A Inaktivirano virusno Pred- in poekspozicijska za{~ita 

Pnevmokok Polivalentno polisaharidno Indikacije enake kot pri ostali populaciji 

Meningokok Kvadrivalentno polivalentno Indikacije enake kot pri ostali populaciji; 

cepljenje indicirano v epidemiji 

Tifus Mrtvo ali ìvo oslabljeno Indikacija izjemoma (popotniki v endemsko Prednost ima oralno cepivo 

oralno bakterijsko podro~je, trajna izpostavljenost) 

Vrani~ni prisad Pripravljeno iz filtrata 

B. anthracis Izjemoma pri delu z bakterijo Teratogenost cepiva je teoreti~na 

in v podro~jih z visoko 

pojavnostjo 

Tetanus – davica Toksoid tetanus – davica Necepljenost ali pomanjkanje V predporodnem obdobju bi moral 

osveìtvenega odmerka v zadnjih biti poznan imunski status ène 

10 letih 

ali bi bila cepljena v nose~nosti, je potrebno 

svetovanje (16, 17, 18, 19). 

Nose~nico lahko cepimo proti meningokokni 

oku`bi s polisaharidnim meningokoknim 

cepivom (MPSV4), podatkov o varnosti meningokoknega 

konjugiranega cepiva (MCV4) {e 

ni (17, 18). V primeru potovanja necepljene 

nose~nice v endemsko podro~je za poliomielitis, 

priporo~amo cepljenje z inaktiviranim 

cepivom (IPV) po cepilnem programu (17, 19). 

V tabeli 1 so predstavljene mo`nosti cepljenja 

med prebolevanjem razli~nih bolezni 

v nose~nosti. 

Za prepre~evanje izpostavljenosti oku`bi 

v nose~nosti je poleg omenjenega pomembno 

{e zdravstveno preventivno izobraèvanje, 

ki vklju~uje: 

• vzpostavitev vedenjskih sprememb, s katerimi 

omejimo {irjenje spolnih bolezni in 

izobraèvanje spolnih partnerjev za varova 

nje zdravja èna, kar je klju~nega pomena 

za omejitev {irjenja bolezni, kot so sifilis, 

genitalni herpes, gonoreja in vnetja v trebu{ni 

votlini; 

• ureditev primernega bivalnega okolja 

z zagotavljanjem ustreznih higienskih 

pogojev in oskrbo z neopore~no pitno 

vodo (npr. prepre~evanje ~revesnih oku`b, 

legioneloze); 

• skrb za osebno higieno in higieno okolja: 

– pogosto umivanje rok, da prepre~imo prenos 

oku`b s stikom (npr. enteroviroze, CMV); 

– pou~evanje »higiene ka{lja« in izogibanja 

bli`njih stikov, da prepre~imo prenos oku`b, 

ki se prena{ajo kaplji~no (npr. gripa); 

– prepre~evanje aerogenega prenosa (npr. 

norice, tuberkuloza, o{pice, plju~na kuga); 

– izogibanje okolij z velikim {tevilom in 

veliko koncentracijo ljudi, zlasti v ~asu epidemij 

ali v sezoni dolo~enih oku`b (glede 

na na~in {irjenja).



Tabela 2. Imunoprofilaksa z imunoglobulinom v nose~nosti (17–20). 

Bolezen, ki jo prepre~ujemo Vrsta imunoglobulina Indikacija med nose~nostjo Opombe 

Hepatitis B Hepatitis B imunoglobulin (HBIG) Poekspozicijska za{~ita Obi~ajno apliciran skupaj s cepivom; 

Novorojenec okuène matere: 

apliciran takoj po rojstvu skupaj 

s cepivom 

Steklina Rabies imunoglobulin Poekspozicijska za{~ita Apliciran skupaj z mrtvim cepivom 

proti steklini 

Tetanus, davica Tetanusni imunoglobulin Poekspozicijska za{~ita Apliciran skupaj s tetanusnim 

toksoidom 

Norice Varicella-zoster imunoglobulin (VZIG) Poekspozicijska za{~ita Novorojenec: apliciran novorojencu 

(ne {~iti ploda pred viremijo) matere, ki zboli z noricami 5 dni 

pred do 2 dni po porodu 

Hepatitis A Standardni imunoglobulin Poekspozicijska za{~ita Hepatitis A cepivo naj se uporabi 

skupaj s hepatitis A imunoglobulinom 

(HAIG) 

4. Prepre~evanje oku`be 

dovzetne nose~nice 

po izpostavljenosti 

Indikacije za uporabo kemoprofilakse za prepre~evanje 

oku`b v nose~nosti se ne razlikujejo 

od sicer veljavnih indikacij, kot npr. za{~ita 

druìnskih ~lanov ob stiku z obolelim z meningokokno 

invazivno oku`bo, stik s tuberkulozo 

(TBC). Uporabljamo antibiotike, ki so varni 

za uporabo v nose~nosti. 

Imunoglobuline ali specifi~ne imunoglobuline 

damo nose~i èni po stiku (poekspozicijsko), 

da bi prepre~ili ali omilili oku`bo 

s hepatitisom A in B, o{picami, noricami, steklino 

in tetanusom. Ne prepre~ijo viremije in 

mo`nosti oku`be ploda. V nekaterih primerih 

je potrebno hkratno cepljenje (npr. pri mo`ni 

HBV oku`bi) (tabela 2). 

Od poekspozicijskega cepljenja pride 

v nose~nosti v po{tev le cepljenje proti hepatitisu 

B in v posebnih epidemiolo{kih okoli{~inah 

(kjer je tveganje za nose~nico ve~je, ~e bi 

zbolela) tudi cepljenje s cepivom proti hepatitisu 

A, rumeni mrzlici (17, 19, 20). 

5. Zgodnje odkrivanje oku`be 

nose~nice 

Oku`be v nose~nosti so pogosto asimptomatske, 

lahko potekajo te`je kot pri populaciji 

nasploh ali pa so zapleti pri njih pogostej{i. 

Ugotavljamo jih klini~no, z analizami mikrobiolo{kih 

vzorcev (npr. vaginalni bris na spolno 

prenosljive bolezni) in serolo{ko (s kontrolo 

po 14 do 21 dneh in ugotavljanjem serokonverzije 

ali 4-kratnega porasta nivoja protiteles). 

Imunoglobulin G (IgG) test avidnosti lahko 

pomaga pri odlo~itvi med sedanjo in predhodno 

oku`bo. 

Za zgodnje odkrivanje asimtomatskih oku`b 

v nose~nosti (presejanje), je potrebno izvajati 

naslednje (21, 22): 

• rutinsko testiranje za sifilis (VDRL) v zgodnji 

nose~nosti, 

• rutinsko testiranje za hepatitis B povr{inski 

antigen (HBsAg) v zgodnji nose~nosti 

(in dodatno po potrebi), 

• rutinsko testiranje na toksoplazmozo v vsakem 

trimese~ju, 

• testiranje na oku`bo s povzro~itelji spolnih 

bolezni in hepatitisa C pri prvem 

obisku ginekologa in eventualno kasneje, 

kadar obstaja tveganje, 

• ugotavljanje plazemske viremije en mesec 

pred porodom pri nose~ih ènah s kroni~nim 

hepatitisom, povzro~enim s HBV ali 

virusom hepatitis C (HCV) ter diagnosticiranje 

drugih oku`b glede na sumljive 

klini~ne in/ali usmerjene in epidemiolo{ke 

podatke o stiku z okuèno osebo. 

Za u~inkovito prepre~evanje oku`b je pomembno 

{e izobraèvanje zdravstvenega kadra za 

zgodnje prepoznavanje simptomov oku`be pri 

nose~nici in na~rtovanje ukrepov. 

149


150 


6. Prepre~evanje prenosa 

oku`be na plod ali 

novorojen~ka z odkrivanjem 

oku`be ploda ali 

novorojen~ka 

Odkrivanje oku`be ploda je pomembno, kajti 

oku`ba nose~nice, ki prizadene plod, povzro~i 

smrt zarodka, spontani splav ali mrtvorojenost 

ploda, prezgodnje rojstvo otroka, ki je ali 

pa ni normalno razvit. Pri ìvorojenih otrocih 

s prizadetostjo zaradi »in utero« oku`be, 

so lahko prisotne razvojne motnje, kongenitalna 

oku`ba ali nizka porodna teà, {e 

posebej, ~e je nose~nica podhranjena, ima 

pomanjkanje èleza, folatov, cinka in vitamina 

A (tabela 3). 

Diagnozo kongenitalne oku`be postavi 

ginekolog ali pediater na osnovi nekaterih 

znakov/simptomov, fizikalnih najdb pri otroku 

pred ali po rojstvu (npr. z ultrazvokom), 

tako kot tudi s preiskavami v krvi matere in 

otroka. V~asih kljub razli~nim medicinskim 

metodam ni mogo~e ugotoviti kongenitalne 

oku`be. 

Na oku`bo ploda posumimo glede na: 

• anamnezo dejavnikov tveganja pri materi 

v ~asu nose~nosti, 

• znano izpostavitev, 

• dokumentirano akutno oku`bo matere, 

• rezultate presejalnih testov in drugih usmerjenih 

preiskav, 

• okvare ploda (z ultrazvokom in drugimi 

diagnosti~nimi metodami). 

Za diagnozo prirojene oku`be pri novorojen~ku 

pa je potrebno dodatno ovrednotiti stanje 

novorojen~ka (klini~no, laboratorijsko), dokazati 

povzro~itelja pri novorojen~ku in opraviti 

ustrezno serolo{ko testiranje pri materi in 

otroku. Pri sumu na neonatalno oku`bo novorojen~ka 

so, poleg è omenjenih, pomembni 

tudi podatki o poteku poroda in poporodnega 

obdobja, rezultati mikrobiolo{kih analiz odvzetih 

vzorcev pri materi in otroku, epidemiolo{ki 

podatki o pojavnosti oku`b v dolo~enem 

okolju in rezultati analiz sanitarno-higienskega 

nadzora. 

Za odkrivanje oku`b ploda uporabljamo 

razli~ne mikrobiolo{ke preiskave v kombinaciji 

z ultrazvokom. Amniocenteza je pomemben 

perkutani igelni diagnosti~ni poseg za oprede- 

Tabela 3. Mo`ne posledice oku`be v nose~nosti (23). Legenda: CMV – virus citomegalije, HSV – virus herpes simpleks (angl. Herpes 

simplex virus), VZV – virus varicella-zoster, HBV – virus hepatitisa B, HIV – angl. human immunodeficiency virus. 

Mikroorganizem Nedono{enost Zastoj rasti Razvojne Prirojena Perzistentna 

»in utero« okvare bolezen postnatalna oku`ba 

VIRUSI 

Virus rde~k – + + + + 

CMV + + + + + 

HSV + – – + + 

VZV – (+) + + + 

Enterovirusi – + (+) + + 

HBV + – – + + 

HIV (+) (+) (+) + + 

Parvovirus B19 – – – + – 

Bakterije 

Treponema pallidum + – – + + 

Mycobacterium tuberculosis + – – + + 

Listeria monocytogenes + – – + – 

Campylobacter fetus + – – + – 

Salmonella typhi + – – + – 

Borrelia burgdorferi – – – + – 

Zajedalci 

Toxoplasma gondii + + – + + 

Plasmodium spp. (+) + – + + 

Trypanosoma cruzi + + – + –



litev kongenitalne oku`be v zgodnjem obdobju 

gestacije. Molekularne biolo{ke analize amnijske 

teko~ine so v pomo~ pri opredelitvi oku`be 

ploda, npr. pri kongenitalnem sifilisu, toksoplazmozi. 

Z razli~nimi preiskavami za opredelitev 

oku`be ploda so sku{ali v prenatalnem obdobju 

dokazati oku`bo in napovedati izhod kongenitalne 

oku`be, kot npr. z dokazom specifi~nih 

protiteles za CMV oku`bo ploda v amnijski 

teko~ini po 21. tednu nose~nosti oz. 6 tednov 

po serokonverziji pri materi (24). S sledenjem 

serologije, testom avidnosti in veri`ne reakcije 

polimeraze (PCR) opredeljujejo individualno 

tveganje za plod (25, 26). 

Ultrazvo~ne preiskave so neinvazivne in 

so primerne za ugotavljanje anatomskih sprememb 

ob kongenitalni oku`bi. Odkrivamo in 

spremljamo spremembe, kot so: oligo- in polihidramnion, 

neimuni hidrops, fetalni ascites, 

znotrajmaterni~ni zastoj rasti, mikrocefalija, 

ventrikulomegalija ali hidrocefalus, intrakranialne 

kalcifikacije, plevralni izliv, izliv v osr~nik, 

hepatosplenomegalija, kalcinacije v jetrih, 

pseudomekonijski ileus. Lahko jih odkrijemo 

pri razli~nih kongenitalnih oku`bah, kot 

npr. hidrops pri oku`bi s parvovirusom B19, 

hepatosplenomegalija pri sifilisu, CMV oku`bi 

itd. (27). 

Prenos oku`be na plod ali novorojen~ka 

prepre~ujemo tudi z zdravljenjem bolne 

nose~nice. Uporabljamo antibiotike, protivirusna 

in protiparazitna zdravila, ki so varna 

za uporabo v nose~nosti in v ~asu dojenja. 

Za nekatere oku`be, ki se transverzalno 

prena{ajo na plod, je kljub zaznavanju ogro- 

ènosti pogosto nemogo~e prepre~iti prenos. 

Verjetnost prenosa je v posameznih obdobjih 

nose~nosti za razli~ne povzro~itelje razli~na. 

Rojstvo okvarjenega otroka v nekaterih primerih 

lahko prepre~imo z u~inkovito prenatalno 

diagnostiko, svetovanjem prekinitve nose~nosti 

ali z zdravljenjem nose~nice in ublaìtvijo 

pri~akovanih znakov kongenitalne bolezni. 

Preiskave in obravnava okuène nose~nice so 

pogosto povezani z eti~nimi vpra{anji. 

ZAKLJUÊK 

Nekatere oku`be lahko prepre~imo z enostavnimi 

ukrepi, kot so cepljenje v otro{tvu 

ali pred na~rtovano nose~nostjo (npr. rde~ke, 

norice), druge z doslednim izvajanjem higienskih 

ukrepov (npr. oku`be s CMV), nekatere 

oku`be pa lahko aktivno zdravimo (npr. sifilis). 

Zato je pri nose~nici pomembno, da ~imprej 

po stiku z nalezljivo boleznijo, ki ogroà nose- 

~o èno ali plod, ugotovimo njeno dovzetnost 

ter ustrezno ukrepamo. 

LITERATURA 

1. Fisher RG, Boyce TG. Perinatal syndromes. In: Fisher RG, Boyce TG, eds. Moffet's Pediatric infectious diseases. 

A problem-oriented approach. 4th ed. Lippincot: Williams & Wilkins; 2005. p. 622–45. 

2. Tangir J. Infection and pregnancy loss. Dosegljivo na: http://http://hygeia.org/poems21.htm 

3. Enders G, Miller E, Cradock-Watson J, et al. Consequences of varicella and herpes zoster in pregnancy: prospective 

study of 1739 cases. Lancet 1994; 343: 1548–5. 

4. Gaynes RP, Edwards JR, Jarvis WR. Nosocomial infections among neonates in high-risk nurseries in United States. 

Pediatrics 1996; 98: 357–61. 

5. Committee on infectious diseases. Breastfeeding; Transmission of infectious agents via human milk. In: Pickering 

Lk, et al, eds. Red book: 2003 report of the committee on infectious diseases. 26th ed. Elk Grove Village: 

American academy of pediatrics; 2003. p. 118–21. 

6. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Recommended childhood and adolescent immunization schedule, 

United States, January–June 1996. MMWR Morb Mortal Wkly Rep. 1996; 45 (RR-11): 1–36. 

7. Brinovec V, Le{ni~ar G. Sodobno zdravljenje kroni~nega hepatitisa B. Med Razgl 2002; 41 Suppl 2: 113–22. 

8. Mati~i~ M. Hepatitis B and C virus infections – an overview. In: Ferlan - Marolt V, Luzar B, eds. Viral hepatitis, 

XXXV. memorial meeting to professor Janez Ple~nik. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, University 

of Ljubljana; 2004. p. 98–105. 

9. Whitley R, Arvin A, Prober C, et al. Predictors of morbidity and mortality in neonates with herpes simplex virus 

infections. The National Institute of Allergy and Infectious Diseases Collaborative Antiviral Study Group. N Engl J 

Med 1991; 324: 450–4. 

10. Malkin JE, Beamont MG. Herpes simplex virus infection in pregnancy. Herpes 1999; 6: 50–4. 

11. Hanley J. Neonatal infection: group B streptococcus. Clin Evid 2005, 14: 1–4. 

12. Morantz CA. CDC updates guidelines for prevention of perinatal group B streptococcal disease. Practice guidelines. 

AFP 2003; 67: 1124–9. 

151


152 


13. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Prevention of perinatal group B streptococcal disease: revised 

guidelines from CDC. MMWR Recomm Rep. 2002; 51 RR-11: 1–22. 

14. Mole H, [tucin Gantar I, Kornhauser Cerar L, et al. Oku`be z bakterijo Streptococcus agalactiae pri novorojencih. 

Med Razgl 2004; 43 Suppl 2: 97–106. 

15. Workowski KA, Berman SM. Sexually transmitted diseases. Treatment guidelines 2006. Centers for Disease Control 

and Prevention (CDC). MMWR Recomm Rep. 2006; 55 (RR-11): 1–94. 

16. Glezen WP, Baylor College of Medicine, Huston. Maternal immunization for the prevention of infections in late 

pregnancy and early infancy. URL: http://www.medscape.com/viewarticle/417519 

17. Vaccines in pregnancy, Dosegljivo na: http://www.zoronto.ca/health/preg_vaccines.htm 

18. CDC Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP). Guidelines for vaccinating pregnant women, 2005. 

Dosegljivo na: http://www.cdc.gov/ 

19. Committee on infectious diseases. Immunization in special clinical circumstances. Pregnancy. In: Pickering Lk et al, 

editors. Red book: 2003 report of the committee on infectious diseases. 26th ed. Elk Grove Village: American 

academy of pediatrics; 2003: p. 68–9. 

20. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Bacterial vaginosis, chlamidia, genital herpes, genital HPV 

infection, gonorrhea, syphilis, trichomoniasis, 2002. URL: http://www.cdc.gov 

21. Keller MA, Stiehm R. Passive immunity in prevention and treatment of infectious diseases. Clin Microbiol Rev 

2000; 13: 602–14. 

22. Weinbaum C, Lyerla R, Margolis HS. Prevention and control of infections with hepatitis viruses in correctional 

settings. Centers for Disease Control and Prevention. MMWR Recomm Rep. 2003; 52 (RR-1): 1–33. 

23. Infections of the fetus and newborn. Dosegljivo na: http://www.kcom.edu/faculty/chamberlain/website/lectures/ 

lecture/fetusppt.ppt 

24. Grangeot-Keros L, Cointe D. Diagnosis and prognosis markers of HCMV infection. J Clin Virol 2001; 21: 213–21. 

25. Adrews JI. Perinatal diagnosis. Curr Opin Obstet Ginecol 2004; 16: 163–6. 

26. Lazzarotto T, Gabrielli L, Foschini MP, et al. Congenital cytomegalovirus infection in twin pregnancies: viral 

load in the amniotic fluid and pregnancy outcome. Pediatrics 2003; 112: 153–7. 

27. Hollier LM, Harst TW, Sanches PJ, et al. Fetal syphilis: clinical and laboratory characteristics. Obstet Gynecol 

2001; 97: 947–53.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 153–161 

Maja Arne` 1 , Tatjana Lu`nik - Bufon 2 , Maja Pestev{ek 3 , Jana Frelih 4 , Aleksandra Kraut 5 , 

Jernej Logar 6 , Miroslav Petrovec 7 , Tanja Premru - Sr{en 8 , Andrej Zore 9 , @iva Antoli~ - Novak 10 

IZVLEÊK 

Kongenitalna toksoplazmoza v Sloveniji 

Congenital Toxoplasmosis in Slovenia 

KLJU^NE BESEDE: Toxoplasma gondii, presejalni test, oku`ba, kongenitalna toksoplazmoza, zdravljenje 

Ugotoviti smo èleli pogostnost kongenitalne oku`be z zajedalcem Toxoplasma gondii pri otrocih, 

napotenih na na{o kliniko zaradi suma na kongenitalno toksoplazmozo po uvedbi obveznega 

presejanja v nose~nosti na toksoplazmozo. Prospektivna klini~na raziskava je potekala na Kliniki 

za infekcijske bolezni in vro~inska stanja v Ljubljani od 10. decembra 1999 do 15. aprila 2005. 

Na{i preiskovanci so bili otroci, ki so bili napoteni iz slovenskih porodni{nic zaradi suma na 

kongenitalno toksoplazmozo. Kongenitalno oku`bo pri otrocih smo ugotavljali z anamnezo, 

s klini~nim pregledom in z mikrobiolo{kimi preiskavami. Okuène otroke smo zdravili s protiparazitnimi 

zdravili. V petih letih smo obravnavali 397 otrok s sumom na kongenitalno 

toksoplazmozo. Kongenitalno oku`bo smo ugotovili pri 13 (4 %) od 333 otrok, ki so ostali v raziskavi. 

Pri 92 % otrok je bila kongenitalna oku`ba posledica oku`be matere z zajedalcem 

v zadnjem trimese~ju nose~nosti. Matere, ki so rodile okuène otroke, so imele med nose~nostjo 

pogosteje dokazano serokonverzijo protiteles proti Toxoplasma gondii kot matere, ki 

so rodile neokuène otroke. Oku`bo brez izraènih simptomov je imelo 54 % otrok. Pri 33 % 

okuènih otrok smo ugotovili kalcinacije v mo`ganih. Pri nobenem otroku nismo ugotovili 

o~esne toksoplazmoze. Vsi otroci s kongenitalno oku`bo so bili ustrezno zdravljeni in se (zaenkrat) 

razvijajo normalno. Kongenitalno oku`bo z zajedalcem Toxoplasma gondii smo ugotovili 

pri 4 % otrok, ki so bili napoteni na na{o kliniko zaradi suma na kongenitalno toksoplazmozo 

po uvedbi obveznega presejanja v nose~nosti na toksoplazmozo. Pri 1 % otrok je bila oku`ba 

verjetna, medtem ko 95 % otrok ni bilo okuènih z zajedalcem. 

1 Doc. dr. Maja Arne`, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Klini~ni center, Japljeva 2, 


2 Prim. Tatjana Lu`nik - Bufon, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Klini~ni center, 

Japljeva 2, 1525 Ljubljana. 

3 Prim. Maja Pestev{ek, dr. med., SPS Ginekolo{ka klinika, Klini~ni center, [lajmarjeva 3, 1000 Ljubljana. 

4 Prim. mag. Jana Frelih, dr. med., SPS Pediatri~na klinika, Klini~ni center, Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana. 

5 Prim. Aleksandra Kraut, dr. med., O~esna klinika, Klini~ni center, Zalo{ka 29a, 1525 Ljubljana. 

6 Prof. dr. Jernej Logar, univ. dipl. biol., In{titut za mikrobiologijo in imunulogijo, Medicinska fakulteta, 

Ljubljana, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 

7 Asist. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, 

Ljubljana, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana. 

8 Asist. dr. Tanja Premru - Sr{en, dr. med., SPS Ginekolo{ka klinika, Klini~ni center, [lajmarjeva 3, 


9 Mag. Andrej Zore, dr. med., SPS Ginekolo{ka klinika, [lajmarjeva 3, 1000 Ljubljana. 

10 Prof. dr. @iva Antoli~-Novak, dr. med., SPS Ginekolo{ka klinika, Klini~ni center, [lajmarjeva 3, 1000 Ljubljana. 

153


154 

UVOD 

M. ARNE@, T. LU@NIK - BUFON, M. PESTEV[EK, J. FRELIH, A. KRAUT, J. LOGAR, M. PETROVEC, … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

ABSTRACT 

KEY WORDS: Toxoplasma gondii, screening, infection, congenital toxoplasmosis, treatment 

Our aim was to establish how often children, referred to our department because of suspected 

congenital toxoplasmosis after compulsory screening of pregnant women for toxoplasmosis, 

are infected with parasite Toxoplasma gondii. Prospective clinical study was conducted at the 

Department of Infectious Diseases Ljubljana between December 10, 1999 and April 15, 2005. 

Our patients were children, referred from Slovenian maternity hospitals because of suspected 

congenital toxoplasmosis. Congenital infection in children was searched for by medical history, 

physical examination and microbiological investigations. Infected children were treated 

by anti parasitic drugs. In five years we investigated 397 children with suspected congenital 

toxoplasmosis. Congenital infection was detected in 13 (4%) of 333 children who remained 

in the study. In 92% of the children the congenital infection resulted from infection with parasite 

in mothers in last trimester of pregnancy. Seroconversion of antibodies to Toxoplasma 

gondii was detected more often in mothers who had given birth to infected children than in 

mothers, who had given birth to uninfected children. The infection was asyptomatic in 54% 

of children. In 33% of infected children brain calcifications were found. We could not find 

any child with ocular toxoplasmosis. All children with congenital infection were appropriately 

treated and the development (so far) is normal. Congenital infection with parasite 

Toxoplasma gondii was established in 4% of children, referred to our department because of 

suspected congenital toxoplasmosis after compulsory screening of pregnant women for toxoplasmosis. 

In 1% of children infection was probable while 95% of children were not infected 

with parasite. 

Kongenitalna toksoplazmoza je prirojena 

bolezen otrok, ki je posledica oku`be z zajedalcem 

Toxoplasma gondii (T. gondii) v maternici 

(1). Kon~ni gostitelj zajedalca v naravi so 

ma~ke. V ~revesju ma~ke se zajedalec preobrazi 

v oociste, ki so napolnjene s sporozoiti. 

Sporozoiti se z iztrebki ma~k izlo~ijo v okolico. 

^lovek se z zajedalcem najpogosteje 

okuì z zauìtjem oocist. Po zauìtju oocist se 

sporozoiti preobrazijo v tahizoite, ki so ku`na 

oblika zajedalca. Tahizoiti se po krvi okuène 

osebe razsejejo po telesu v organe. V tkivih 

lahko sproìjo vnetni odgovor, ki ima za 

posledico klini~ne simptome in znake bolezni. 

Ve~ina oku`b pri ~loveku je brez izraènih 

simptomov (1). 

ê se z zajedalcem prvi~ v ìvljenju okuì 

èna med nose~nostjo, lahko rodi okuènega 

ali bolnega otroka (1). Oku`ba se pri otroku 

pokaè takoj po rojstvu ali pa {ele kasneje 

v ìvljenju, kot ponovitev kongenitalne oku`be. 

Najpogosteje prizadene mo`gane in o~i (2). 

Oku`ba ploda je najbolj pogosta, ~e se 

èna okuì z zajedalcem v tretjem trimese~- 

ju nose~nosti, posledice oku`be pri otroku pa 

so najhuj{e, ~e pride do oku`be ploda v prvem 

trimese~ju nose~nosti (1). Mo`nost oku`be 

ploda je manj{a, ~e akutno okuèna èna prejema 

do poroda antibiotik spiramicin (3). 

V Sloveniji nimamo podatkov o pogostosti 

kongenitalne toksoplazmoze, imamo pa 

izra~un o pogostosti akutne oku`be z zajedalcem 

v nose~nosti, na osnovi katerega je bilo 

leta 1995 uvedeno obvezno presejalno testiranje 

nose~ih èna na toksoplazmozo (4). 

Z raziskavo smo èleli ugotoviti, kako 

pogosta je oku`ba s T. gondii pri otrocih, ki 

so napoteni na na{o kliniko zaradi suma na 

kongenitalno toksoplazmozo po uvedbi obveznega 

presejalnega testiranja v nose~nosti na 

toksoplazmozo. 

BOLNIKI IN METODE 

Prospektivna klini~na raziskava je potekala 

na Kliniki za infekcijske bolezni in vro~inska 

stanja v Ljubljani od 10. decembra 1999 do 

15. aprila 2005. Na{i preiskovanci so bili otroci, 

ki so bili napoteni na kliniko iz slovenskih 

porodni{nic zaradi suma na kongenitalno tok-



soplazmozo. Na vpogled smo imeli podatke, 

ki so bili zabeleèni v materinski knjiìci in 

v porodnem zapisniku matere in otroka. Dobili 

smo rezultate serolo{kega testiranja na T. gondii 

pri materi in otroku, ki so bili narejeni ob 

porodu iz materine in popkovne krvi. Do prvega 

pregleda na kliniki so otroci prejemali za{~ito 

s spiramicinom (Rovamycine), kot je bilo dogovorjeno 

(5). Vzeli smo natan~no anamnezo in 

naredili popoln klini~ni pregled. Vse podatke 

smo zabeleìli v vpra{alnik, ki smo ga izpolnili 

za vsakega otroka posebej. Otrokom smo 

vzeli kri za osnovne hematolo{ke in biokemi~ne 

preiskave. Vsem otrokom smo dolo~ili 

serumska protitelesa proti T. gondii iz razreda 

IgA, IgM in IgG, kot je bilo è opisano (6). 

S pomo~jo anamneze in serolo{kih preiskav 

smo oku`bo pri materi med nose~nostjo 

opredelili kot sveò, kot verjetno sveò ali pa 

kot staro (6, 7). Verjetnost oku`be pri otroku 

smo ocenili po kriterijih, ki so bili è opisani 

(2). Na kratko naj ponovimo. Tisti otroci, 

ki so imeli izvid specifi~nih IgA in IgM protiteles 

negativen, nivo IgG protiteles pa je bil 

enak ali ni`ji kot v materini krvi, so bili neokuèni. 

Za{~ito s spiramicinom smo ukinili. 

Serolo{ke preiskave smo ponovili pri 3, 6, 

12 in 18 mesecih starosti, oz. do prvega negativnega 

izvida specifi~nih IgG protiteles. 

Otroci, ki so imeli v popkovni krvi pozitivna 

specifi~na IgA in/ali IgM protitelesa, izvid 

v materini krvi pa je bil negativen, so bili oku- 

èni. Spiramicin smo ukinili in jih pri~eli 

zdraviti s protiparazitnimi zdravili. ê so bila 

specifi~na IgA in/ali IgM protitelesa pozitivna 

v krvi matere in v popkovni krvi otroka, 

smo smatrali, da je pri{lo do onesnaènja otrokove 

krvi z materino krvjo med porodom. 

Za{~ito s spiramicinom smo pustili do izvida 

kontrolnih serolo{kih preiskav pri otroku. 

Vsi tisti otroci, ki so imeli pozitivna specifi~na 

IgA in/ali IgM protitelesa ob prvem testiranju 

na na{i kliniki ali kasneje, so bili okuèni. 

Okuène otroke smo zdravili po priporo- 

~ilih Stray-Pedersena (8). Prejemali so pirimetamin, 

sulfadiazin in folinsko kislino {est 

mesecev neprekinjeno, nato pa izmeni~no 

s spiramicinom, do otrokovega prvega leta starosti. 

Okuène otroke, ki so imeli znake za 

bolezen (kongenitalno toksoplazmozo), smo 

sprejeli na kliniko. Lumbalno smo jih punktirali, 

opravili preiskave mo`ganske teko~ine 

in naredili tomografijo mo`gan. Pregledal jih 

je tudi pediater nevrolog. 

Vse okuène otroke smo enkrat na mesec 

klini~no in serolo{ko kontrolirali. Ob vsakem 

pregledu so dobili nov odmerek zdravil, ki je 

bil prilagojen telesni teì. Zaradi mo`nih stranskih 

pojavov zdravil je izbrani zdravnik pri 

otroku vsakih {tirinajst dni nadzoroval hemogram. 

Otroka je redno cepil po predpisanem 

cepilnem programu. 

Vse otroke smo serolo{ko spremljali do 

18. meseca starosti, oz. do prvega negativnega 

izvida specifi~nih IgG protiteles. Otroci, ki 

so imeli ob zadnji kontroli specifi~na IgG protitelesa 

pozitivna, so bili okuèni. 

STATISTI^NE METODE 

Razlike v kvalitativnih podatkih smo testirali 

s testom χ 2 z Yatesovim popravkom ali Fisherjevim 

in z Mantel-Haenszeljevim testom. 

Razlike v kvantitativnih podatkih med dvema 

skupinama otrok smo testirali s Kruskal-Wallisovim 

testom. P vrednosti, manj{e od 0,05, 

so predstavljale statisti~no zna~ilne razlike 

med skupinama otrok. 

REZULTATI 

V petih letih smo na kliniki obravnavali 

397 otrok s sumom na kongenitalno toksoplazmozo. 

Od teh je bilo 9 parov dvoj~kov. Iz 

raziskave je izpadlo 64 otrok; 57 otrok ni pri{lo 

na kontrolni pregled, pri 7 otrocih pa smo 

ugotovili, da v maternici niso bili izpostavljeni 

oku`bi s T. gondii. Matere so imele med 

nose~nostjo la`no pozitivna specifi~na IgM 

protitelesa. S serolo{kim testiranjem po porodu 

smo ugotovili, da niso okuène z zajedalcem. 

V raziskavi je ostalo 333 otrok. Od teh je bilo 

7 (2 %) parov dvoj~kov. Za 307 otrok imamo 

podatke, iz katere porodni{nice so bili napoteni 

k nam: Ljubljana 134 (44 %), Celje 51 

(17 %), Ptuj 22 (7 %), Slovenj Gradec in Kranj 

po 20 (6 %), Postojna 17 (5 %), Maribor, Novo 

mesto in Trbovlje po 8 (3 %), [empeter pri 

Novi Gorici in Murska Sobota po 6 (2%), Jesenice 

3 (1 %) ter Izola in Breìce po 2 (0,5 %). 

Pri enem letu starosti je imelo pozitivna 

specifi~na IgG protitelesa {e 35 (11 %) otrok 

in pri 18 mesecih {e 22 otrok (7 %). Od teh 

22 otrok je bilo 13 otrok zanesljivo okuènih, 

155


156 


Tabela 1. Potek nose~nosti pri materah, ki so rodile okuène otroke, in pri materah, ki so rodile neokuène otroke. 1 mediana (razpon), 

2 serokonverzijo pri nose~i èni smo izra~unali kot sredino med zadnjim negativnim in prvim pozitivnim izvidom specifi~nih IgG protiteles ali 

14 dni pred prvim pozitivnim izvidom specifi~nih IgM protiteles, ~e je bil izvid IgG {e negativen, 3 polymerase chain reaction – deoxyribonucleinic 

acid. 

Spremenljivka Okuèni Neokuèni p 

Trimese~je pozitivnega serolo{kega testa 

I. 0/13 (0 %) 106/314 (34 %) 0,0247 

II. 1/13 (8 %) 146/314 (46 %) 0,0134 

III. 12/13 (92 %) 62/314 (20 %) 0,0000 

Teden pozitivnega serolo{kega testa 1 35 (22–40) 16 (6–39) 0,0000 

Ocena oku`be: potrjena 13/13 (100 %) 246/315 (78 %) 0,0782 

Verjetna 0/13 (0 %) 50/315 (16 %) 0,2308 

Stara 0/13 (0 %) 19/315 (6 %) 1,0000 

Nizka avidnost-IgG 6/6 (100 %) 146/190 (77 %) 0,3407 

Serokonverzija 12/13 (92 %) 103/306 (34 %) 0,0000 

Teden serokonverzije 1, 2 28 (20–36) 20 (5–33) 0,0000 

Zdravljenje 8/13 (62 %) 275/313 (88 %) 0,0182 

Spiramicin 5/8 252/266 0,0092 

Pirimetamin, sulfadiazin in folinska kislina 4/8 49/264 0,0490 

Prenatalna diagnoza 4/13 (31 %) 171/317 (54 %) 0,1747 

Pozitiven PCR-DNA 3 T. gondii 1/4 (25 %) 1/171 (0,6 %) 0,0453 

Gestacijski teden 1 36 (16–38) 22 (16–39) 0,0021 

2 verjetno okuèna, pri 7 otrocih pa je bila 

oku`ba pridobljena po rojstvu. 

Kongenitalno oku`bo s T. gondii smo tako 

ugotovili pri 13 od 333 (4 %) otrok, 2 (1 %) 

otroka sta imela verjetno oku`bo, 318 (95 %) 

otrok pa je bilo neokuènih. Pri otrocih s kongenitalno 

oku`bo je bila oku`ba pri 6 (46 %) 

simptomatska in pri 7 (54 %) brez izraènih 

simptomov. Potek nose~nosti pri materah, ki so 

rodile okuène otroke, in pri materah, ki so rodile 

neokuène otroke, prikazujemo v tabeli 1. 

Podatke o porodu pri materah, ki so rodile 

okuène otroke, in pri materah, ki so rodile 

neokuène otroke, prikazujemo v tabeli 2. 

Okuèni otroci so bili ob porodu manj{i 

od otrok, ki niso bili okuèni z zajedalcem. 

Drugih razlik med obema skupinama otrok 

nismo opazili (tabela 3). 

Rezultate serolo{kih preiskav pri materah 

ob porodu in pri otrocih ob rojstvu prikazujemo 

v tabeli 4. 

Ugotovitve pri okuènih otrocih in pri 

otrocih, ki niso bili okuèni z zajedalcem ob 

prvem pregledu na na{i kliniki, prikazujemo 

v tabeli 5. 

Zdravljenje okuènih otrok in otrok, ki 

niso bili okuèni z zajedalcem, prikazujemo 

v tabeli 6. 

Vsi okuèni otroci so bili ustrezno zdravljeni 

in se (zaenkrat) normalno razvijajo. 

Pred vstopom v {olo in pri 15 letih imajo predviden 

pregled pri okulistu. 

Tabela 2. Podatki o porodu pri materah, ki so rodile okuène otroke, in pri materah, ki so rodile neokuène otroke. 1 mediana (razpon). 


Starost (leta) 1 32 (19–41) 28 (16–42) 0,2790 

Gestacijski teden 1 39 (37–41) 39 (27–42) 0,2899 

Porod: normalen 10/13 (77 %) 281/306 (92 %) 0,0954 

carski rez 2/13 24/306 0,2867 

vakumski 1/13 1/306 0,0071 

Glavi~na vstava 13/13 (100 %) 291/298 (98 %) 1,0000



Tabela 3. Ugotovitve pri okuènih otrocih in pri otrocih, ki niso bili okuèni z zajedalcem T. gondii ob rojstvu. 1 mediana (razpon). 


[tevilo 13 320 

Deklice/de~ki 5/8 155/165 0,6726 

Porodna teà (g) 1 3310 (2630–3820) 3400 (905–5270) 0,7449 

Porodna dolìna (cm) 1 50 (48–51) 51 (36–58) 0,0297 

Obseg glave (cm) 1 34 (32–36,5) 35 (26–38) 0,3407 

Apgar 1 min 1 9 (7–10) 9 (3–10) 0,9230 

Apgar 5 min 1 9 (7–10) 9 (8–10) 0,4391 

Normalen status 9 (69 %) 239 (75 %) 0,7449 

Tabela 4. Rezultati serolo{kih preiskav pri materah ob porodu in pri otrocih ob rojstvu: primerjava med okuènimi otroci in otroci, ki 

niso bili okuèni z zajedalcem T. gondii. 

Spremenljivka Okuèni Neokuèni P 

Mati 

Pozitivna IgA-T. gonii 9/10 (90 %) 116/226 (51 %) 0,0210 

Pozitivna IgM-T. godii 

Otrok 

12/12 (100 %) 191/263 (73 %) 0,0761 

Pozitivna IgA-T. gondii 10/12 (83 %) 18/273 (7 %) 0,0000 

Pozitivna IgM-T. gondii 

Titer IgG-T. gondii 

7/12 (58 %) 6/298 (2 %) 0,0000 

Kot pri materi 5/12 (42 %) 200/261 (77 %) 0,0121 

Vi{ji kot pri materi 5/12 (42 %) 14/261 (5 %) 0,0006 

Ni`ji kot pri materi 2/12 (16 %) 47/261 (18 %) 1,0000 

Tabela 5. Ugotovitve pri okuènih otrocih in pri otrocih, ki niso bili okuèni z zajedalcem T. gondii ob prvem pregledu na Kliniki za 

infekcijske bolezni in vro~inska stanja v Ljubljani. 1 mediana (razpon), 2 polymerase chain reaction – deoxyribonucleinic acid. 


Starost (dni) 1 12 (10–52) 13 (6–240) 0,8711 

Pozitivna IgA-T. gondii 9/11 (82 %) 3/296 (1 %) 0,0000 

Pozitivna IgM-T. gondii 7/11 (64 %) 1/296 (0,3 %) 0,0000 

Pleocitoza v likvorju 2/7 0/4 0,0000 

Pozitiven PCR-DNA 2 T. gondii v krvi 0/9 0/5 

Pozitiven PCR-DNA 2 T. gondii v likvorju 0/9 0/4 

Nenormalen ultrazvok mo`gan 5/12 (42 %) 9/262 (3 %) 0,0001 

Kalcinacije 2 2 

Encefalomalacija 1 0 

Ciste 2 5 

Vaskulitis 1 0 

Spremembe v ehogenosti 1 2 

Krvavitev v ventrikle 0 1 

Raz{irjeni ventrikli 0 1 

Nenormalen izvid okulista 0/12 5/145 1,0000 

Nenormalen ultrazvok trebuha 0/4 3/18 1,0000 

Nenormalen tomogram mo`gan 4/10 0/2 0,5152 

Kalcinacije 4 0 

Ecefalitis 1 0 

Nenormalen elektroencefalogram 2/6 0/4 

157


158 


Tabela 6. Zdravljenje okuènih otrok in otrok, ki niso bili okuèni z zajedalcem T. gondii. 1 mediana (razpon). 


Spiramicin po rojstvu 10/13 (77 %) 241/307 (79 %) 1,0000 

Trajanje spiramicina (dni) 1 16 (10–26) 12 (2–55) 0,0028 

Pirimetamin, sulfadiazin, folinska kislina 13/13 5/6 0,3158 

Metilprednizolon 2 0 

Trajanje protiparazitnega zdravljenja 1 359 (180–425) 180 (90–365) 0,0087 

RAZPRAVA 

Kongenitalna toksoplazmoza nastane zaradi 

oku`be s T. gondii, ~e se èna akutno okuì 

z zajedalcem med nose~nostjo. Oku`ba se skozi 

posteljico lahko prenese na plod. Pri otroku 

se bolezen pokaè z zna~ilnimi znaki, kot so 

hidrocefalus, kalcinacije mo`gan in horioretinitis 

(1, 2). ê okuèna nose~a èna prejema 

do poroda spiramicin, lahko v 60 % prepre- 

~imo oku`bo ploda (1). Ustrezno zdravljenje 

okuènega otroka takoj po rojstvu izbolj{a 

kon~ni izid bolezni (8). 

Z na{o raziskavo smo èleli ugotoviti, kako 

pogosta je kongenitalna toksoplazmoza v Sloveniji 

po uvedbi obveznega presejalnega 

testiranja v nose~nosti na toksoplazmozo. 

Ugotovili smo, da se bolezen pri otrocih pojavi 

kljub obveznemu presejalnemu testiranju in 

kljub zdravljenju akutno okuènih nose~ih 

èna. Kongenitalno oku`bo smo ugotovili pri 

4 % otrok, ki so bili napoteni na na{o kliniko 

zaradi suma na kongenitalno toksoplazmozo. 

Po podatkih iz literature je najve~ja verjetnost 

oku`be otroka, ~e se nose~a èna okuì z zajedalcem 

v zadnjem trimese~ju nose~nosti (1, 9). 

Na{e ugotovitve se ujemajo s podatki iz literature. 

Kar 92 % okuènih otrok se je rodilo 

materam, ki so se z zajedalcem okuìle v zadnjem 

trimese~ju nose~nosti (tabela 1). V primerjavi 

z materami, ki so rodile neokuène 

otroke, so imele matere, ki so rodile okuène 

otroke, pogosteje dokazano serokonverzijo 

specifi~nih IgG protiteles proti zajedalcu. 

Serokonverzija pa je edini zanesljivi dokaz 

za sveò oku`bo z zajedalcem. Mikrobiolo{ki 

sum na sveò oku`bo je tudi nizka avidnost 

IgG (7). Pri na{ih ènah je bila nizka avidnost 

IgG tudi indikacija za zdravljenje z antibiotiki. 

Po podatkih iz literature je visoka avidnost 

IgG zanesljivi pokazatelj stare oku`be. 

Nizka avidnost IgG pa ni vedno zanesljivi 

dokaz za sveò oku`bo. Ugotovili so jo pri bolnikih 

z akutnim toksoplazemskim limfadenitisom 

{e 17 mesecev po za~etku bolezni (10). 

Zato pri nose~i èni z nizko avidnostjo IgG 

pred uvedbo zdravil priporo~ajo dodatne serolo{ke 

preiskave za dokaz sveè oku`be (11). 

Opozorili bi {e na pozitiven izvid specifi~nih 

IgM protiteles brez drugih serolo{kih 

pokazateljev za oku`bo pri nose~i èni. V na{i 

raziskavi smo ugotovili 2 % èna, ki so imele 

la`no pozitiven izvid specifi~nih IgM protiteles. 

Pri teh ènah je bila opravljena prenatalna 

diagnostika in uvedeno zdravljenje z antibiotiki. 

Dolo~anje specifi~nih IgA protiteles nam 

v takem primeru res ni v pomo~ pri diagnozi 

sveè oku`be. Protitelesa lahko namre~ vztrajajo 

v krvi odraslih oseb {e eno leto po akutni 

oku`bi (1). Pri diagnozi akutne oku`be pa si 

v tem primeru lahko pomagamo s ponovnim 

odvzemom krvi za serolo{ke preiskave ~ez 

7 do 14 dni. 

Rezultati na{e raziskave so pokazali, da 

je 62% okuènih èna kljub zdravljenju rodilo 

okuènega otroka, nimamo pa natan~nih podatkov 

o tem, koliko ~asa je minilo od diagnoze 

oku`be do za~etka zdravljenja, katera zdravila 

so ène prejemale in koliko ~asa. Dobljene 

rezultate zato te`ko interpretiramo. 

Okuènost ploda lahko ugotovimo s pregledom 

amnijske teko~ine na prisotnost zajedalca 

z metodo PCR (angl. polymerase chain 

reaction). Po podatkih iz literature sta ob~utljivost 

in specifi~nost metode skoraj 100% (1, 3). 

Preiskavo smo naredili pri eni tretjini na{ih 

nose~ih èna, ki so rodile okuènega otroka. 

Eden od razlogov, da preiskava ni bila narejena 

pogosteje, je ta, da so se ène okuìle z zajedalcem 

neposredno pred porodom. Pri 25 % 

èna, ki so rodile okuène otroke, je bil izvid 

pozitiven. V enem primeru smo ugotovili la`no 

pozitiven izvid tudi pri èni, ki je rodila 

neokuènega otroka. Po podatkih iz literature



oku`bo otroka pred rojstvom ugotovijo v 27%, 

ob rojstvu v 50 %, kasneje pa v 23 % primerov 

(9). To se ujema tudi z na{imi ugotovitvami. 

Nose~im ènam so nekateri ginekologi po 

amniocentezi in v primeru negativnega rezultata 

PCR amnijske teko~ine na zajedalca za{~ito 

s spiramicinom ukinili. To se ne ujema s priporo~ili 

iz literature (3). Pri akutni oku`bi 

nose~e ène z zajedalcem lahko pride do prehajanja 

zajedalca iz okuène posteljice v plod 

kadarkoli kasneje v nose~nosti. Zato tudi pri 

negativnemu izvidu PCR priporo~ajo za{~ito 

s spiramicinom v odmerku 3g/dan do poroda, 

v primeru pozitivnega izvida pa po 17. tednu 

nose~nosti zdravljenje ploda s protiparazitnimi 

zdravili. Okuèna nose~a èna v tem primeru 

prejema en mesec pirimetamin 50mg/dan, 

sulfadiazin 3 g/dan in folinsko kislino 50 mg 

dvakrat na teden, izmeni~no s spiramicinom 

3 g/dan 15 dni, do poroda (1, 3). 

Zaradi nevarnosti oku`be otroka z zajedalcem 

med porodom priporo~ajo po porodu 

za{~ito novorojenca s spiramicinom do dokon~ne 

izklju~itve kongenitalne oku`be (3). To se 

ujema tudi z na{imi priporo~ili (6). V raziskavi 

smo ugotovili, da je za{~ito po porodu dobilo 

77 % okuènih in 79 % neokuènih otrok. 

Na{i okuèni otroci so bili ob rojstvu manj- 

{i od neokuènih otrok. Drugih razlik med 

obema skupinama otrok ob rojstvu nismo 

ugotovili (tabela 3). Pri enem letu so bili vsi 

okuèni otroci telesno in du{evno normalno 

razviti. Pri eni tretjini teh otrok smo s preiskavami 

ugotovili kalcinacije v mo`ganih 

(tabela 5). Po podatkih iz literature ima kalcinacije 

v mo`ganih 9 % zdravljenih otrok 

s kongenitalno toksoplazmozo, ugotavljajo pa 

tudi hidrocefalus in mikrocefalijo (9). Zadnjih 

dveh nepravilnosti pri na{ih okuènih otrocih 

nismo ugotovili. Prav tako nismo ugotovili 

sprememb na o~eh. Razlog za to je verjetno 

zgodnje zdravljenje okuènih otrok s protiparazitnimi 

zdravili in dejstvo, da je bilo ve~ kot 

polovica okuènih otrok ob rojstvu brez izra- 

ènih simptomov. O podobnem izidu bolezni 

pri otrocih brez izraènih simptomov poro- 

~ajo tudi v literaturi (12). 

Po podatkih iz literature lahko nastanejo 

spremembe na o~eh zaradi kongenitalne 

oku`be s T. gondii kljub ustreznemu zdravljenju 

tudi kasneje v ìvljenju (9). V Franciji ima 

ena ~etrtina okuènih otrok è ob rojstvu 

horioretinalne lezije. Pri eni tretjini teh otrok 

se v prvih desetih letih po zdravljenju pojavi 

vsaj {e ena nova horioretinalna lezija. Nastane 

lahko v primarnem àri{~u, ali pa nastane 

povsem novo àri{~e. Pri dobri polovici teh 

otrok je prizadeto eno oko, pri eni ~etrtini pa 

je prizadetost o~i obojestranska. Nih~e zaradi 

bolezni ne oslepi (9). 

Pri 54 % na{ih otrok je bila oku`ba brez 

izraènih simptomov. Kongenitalno oku`bo 

brez izraènih simptomov lahko dokaèmo 

samo s pomo~jo mikrobiolo{kih preiskav. Za 

primerjavo rezultatov je nujno potrebno, da 

se preiskave izvajajo v istem laboratoriju in 

z enakimi metodami. Najbolj ob~utljiv test za 

dokaz prirojene oku`be pri novorojencu je 

IgM ISAGA (immunosorbent agglutination 

assay). Skupaj z IgA testom lahko ugotovimo 

oku`bo pri novorojencu v 75 % primerov (1). 

Pri tistih otrocih, ki v krvi nimajo specifi~nih 

IgA in IgM protiteles, lahko ugotovimo kongenitalno 

oku`bo samo s primerjavo materine 

in otrokove krvi. V literaturi priporo~ajo dolo- 

~anje specifi~nih IgG protiteles z metodo 

Western blot (1). 

V na{i raziskavi smo oku`bo pri novorojencih 

ugotavljali s pomo~jo dolo~anja 

specifi~nih IgA, IgM in IgG protiteles isto~asno 

v krvi matere in v popkovni krvi otroka 

z metodo ELISA (enzyme-linked immunosorbent 

assay). Rezultati raziskave so pokazali, 

da je bila pri porodu odvzeta kri za dolo~itev 

specifi~nih IgA protiteles pri 71 % mater in 

pri 86% novorojencev, za dolo~itev IgM pa pri 

83 % in 93 %. Zato pri vseh otrocih, ki so bili 

napoteni k nam zaradi suma na kongenitalno 

toksoplazmozo, oku`be ob porodu nismo 

mogli oceniti. La`no pozitiven izvid IgM in 

IgA protiteles smo ugotovili pri 2 in 7 % novorojencev. 

Vzrok za la`no pozitiven izvid je bilo 

verjetno onesnaènje otrokove krvi z materino 

krvjo med porodom. V takih primerih 

v literaturi priporo~ajo hkratno testiranje 

specifi~nih IgG in IgM protiteles matere in 

otroka z metodo Western blot (11). Specifi~na 

IgA in IgM protitelesa imajo kratko ìvljenjsko 

dobo. IgM protitelesa preìvijo v obtoku 

2–4 dni, IgA pa 10 dni. Zato jih pri ponovnem 

odvzemu krvi za serolo{ke preiskave pri neokuènem 

novorojencu, ki je star vsaj 10 dni, 

ne dokaèmo ve~. Za pravilno oceno oku`be 

novorojenca torej nujno potrebujemo izvide 

159


160 


specifi~nih IgA, IgM in IgG protiteles pri 

materi in otroku. Kri za preiskave mora biti 

vzeta isto~asno, preiskave pa se morajo narediti 

v istem laboratoriju, kjer bo otrok kasneje 

serolo{ko voden. 

Ob prvem pregledu na na{i kliniki so bili 

okuèni otroci stari 13 dni, z razponom med 

6 in 240 dni. Kri za dolo~itev specifi~nih IgA 

in IgM protiteles je bila vzeta pri 92 %. La`no 

pozitivna IgA in IgM protitelesa smo ugotovili 

pri 1 % neokuènih otrok, pri 18 in 36 % 

okuènih otrok pa smo ugotovili la`no negativna 

IgA in IgM protitelesa (tabela 5). La`no 

pozitiven rezultat je lahko posledica prezgodnjega 

odvzema krvi za kontrolne serolo{ke 

preiskave. 

Otroke, ki so imeli izvid specifi~nih IgA 

in IgM protiteles negativen, IgG protitelesa 

pa so bila pozitivna, smo serolo{ko kontrolirali 

pri 3, 6, 12 in 18 mesecih starosti, oz. do 

prvega negativnega izvida IgG. V literaturi priporo~ajo 

serolo{ko testiranje takih otrok do 

{estega meseca starosti bolj pogosto, in sicer 

enkrat na mesec (11). 

Med na{imi okuènimi otroci je bila deklica, 

pri kateri smo kongenitalno toksoplazmozo 

ugotovili {ele v starosti enega meseca, ko 

je zbolela z akutnim hepatitisom. Njena mati 

je imela v tretjem trimese~ju nose~nosti izvid 

krvi na toksoplazmozo negativen. S preiskavami 

krvi po porodu smo ugotovili, da se je 

z zajedalcem okuìla tik pred porodom. O tem 

je bilo v literaturi è poro~ano (13). Vsak drugi 

otrok mater, ki se okuìjo z zajedalcem tik 

pred porodom in so ob zadnjem testiranju 

v nose~nosti {e negativne, ima kongenitalno 

oku`bo. Zato priporo~ajo ponovno testiranje 

takih mater en mesec po porodu. Tako odkrijemo 

tudi tiste otroke, ki imajo kongenitalno 

oku`bo brez izraènih simptomov. 

LITERATURA 

V literaturi je pozitiven izvid specifi~nih 

IgG protiteles v starosti enega leta edini 

kriterij za zanesljivo kongenitalno oku`bo 

s T. gondii (11). V na{i raziskavi smo pri 

35 otrocih v starosti enega leta ugotovili 

pozitivna specifi~na IgG protitelesa, kar predstavlja 

11% vseh otrok. Pri 18 mesecih je imelo 

pozitiven izvid {e 22 otrok. Samo 13 (4 %) 

otrok je bilo zanesljivo okuènih, 2 (1 %) sta 

bila verjetno okuèna, pri 7 (2 %) otrocih pa 

je pri{lo do sveè oku`be z zajedalcem po rojstvu. 

Menimo, da pozitiven izvid specifi~nih 

IgG protiteles ne sme biti edini kriterij za 

dokaz kongenitalne oku`be. Pomembno je klini~no 

in serolo{ko spremljanje otrok. 

Za ustrezno obravnavo otrok s sumom na 

kongenitalno toksoplazmozo torej potrebujemo 

natan~ne podatke o poteku nose~nosti, 

o ~asu oku`be in zdravljenju nose~e ène, 

o prenatalni diagnostiki in o serolo{kih izvidih 

v nose~nosti in ob porodu. Menimo, da 

bi potrebovali centralni register Republike 

Slovenije, kjer bi bili vsi potrebni podatki 

natan~no zabeleèni in dostopni vsem specialistom, 

ki se ukvarjamo s kongenitalno toksoplazmozo. 

@elimo si, da bi bili vsi otroci 

z dejavniki tveganja za kongenitalno toksoplazmozo 

enako obravnavani in zdravljeni, ne 

glede na to, v kateri slovenski porodni{nici se 

rodijo. Prispevku prilagamo navodila za vodenje 

in zdravljenje otrok s sumom na kongenitalno 

toksoplazmozo (priloga 1). 

V zaklju~ku naj povemo, da smo v petih 

letih ugotovili kongenitalno oku`bo z zajedalcem 

T. gondii pri 4 % otrok, ki so bili napoteni 

na na{o kliniko zaradi suma na kongenitalno 

toksoplazmozo po uvedbi obveznega presejanja 

v nose~nosti na toksoplazmozo. Pri 1 % 

otrok je bila oku`ba verjetna, medtem ko 95% 

otrok ni bilo okuènih z zajedalcem. 

1. Montoya JG, Liesenfeld O. Toxoplasmosis. Lancet 2004; 363: 1065–76. 

2. Arne` M, î`man M, Planinec K, et al. Kongenitalna toksoplazmoza. Med Razgl 1998; 37 Suppl 1: S95–106. 

3. Couvreur J. Le problème de la toxoplasmose congénitale. L'évolution sur quatre décennies. Presse Med 1999; 

28: 753–7. 

4. Zore A, Novak Antoli~ @, Cerar V, et al. Toxoplazmoza v nose~nosti. Med Razgl 1998; 37 Suppl 1: S73–85. 

5. Arne` M, î`man M, Planinec K, et al. Prirojena toksoplazmoza – kasnej{e spremljanje otrok. In: Bregant L, ed. 

Zbornik referatov: Nebakterijske oku`be v perinatologiji; 1998 maj 8–9. Ljubljana: Dru{tvo za pomo~ prezgodaj 

rojenim otrokom; 1998. p. 150–6. 

6. Logar J. Laboratorijska diagnoza toksoplazmoze. Med Razgl 1998; 37 Suppl 1: S87–93. 

7. Logar J, Petrovec M, Novak - Antoli~ @, et. al. Prevention of congenital toxoplasmosis in Slovenia by serological 

screening of pregnant women. Scand J Infect Dis 2002; 34: 201–4.



8. Stray-Pedersen B. Treatment of toxoplasmosis in the pregnant mother and newborn child. Scand J Infect Dis 1992; 

84 Suppl: S23–31. 

9. Wallon M, Kodjikian L, Binquet C, et. al. Long-term ocular prognosis in 327 children with congenital toxoplasmosis. 

Pediatrics 2004; 113: 1567–72. 

10. Montoya JG, Huffman HB, Remington JS. Evaluation of the immunoglobulin G avidity test for diagnosis of toxoplasmic 

lymphadenopathy. J Clin Microbiol 2004; 42: 4627–31. 

11. Remington JS, Thilliez P, Montoya JG. Recent developments for diagnosis of toxoplasmosis. J Clin Microbiol 2004; 

42: 941–5. 

12. McLeod R, Boyer K, Karrison T, et al. Outcome of treatment for congenital toxoplasmosis, 1981–2004: the national 

collaborative Chicago-based, congenital toxoplasmosis study. Clin Infect Dis 2006; 42: 1383–94. 

13. Marx - Chemla C, Puygauthier - Toubas D, Foudrinier F, et al. Should immunologic monitoring of toxoplasmosis 

seronegative pregnant women stop at delivery? Presse Med 1990; 19: 367–8. 

Priloga 1. Smernice za preiskave in zdravljenje otrok s sumom na kongenitalno toksoplazmozo na Kliniki za infekcijske bolezni in vro- 

~inska stanja v Ljubljani (1). 

Prvi pregled (starost 7–14 dni) 

1. Preiskave: CRP, KKS, hepatogram, imunoglobulini, IgA, IgM in IgG na toksoplazmo. 

2. Fotokopija dokumentacije iz porodni{nice in materinske knjiìce. 

3. Pozitiven izvid IgA in/ali IgM iz porodni{nice (kri iz popkovnice – mo`nost kontaminacije 

otrokove krvi z materino krvjo med porodom) → spiramicin (Rovamycine) v odmerku 

150.000–300.000 IE/kg/dan: 2 (50–100 mg/kg/dan: 2) do novih izvidov; negativen izvid IgA 

in IgM → kontrola (IgA, IgM, IgG na toksoplazmo) v starosti 3, 6, 12, 18 mesecev oz. do 

prvega negativnega izvida IgG; ponovno pozitiven izvid IgA in/ali IgM: 

A. asimptomatska oku`ba → zdravljenje, 

→ ambulantni CT glave pri 3 mesecih; 

B. simptomatska oku`ba → hospitalizacija; 

a. kri: CRP, KKS, jonogram, hepatogram, imunoglobulini, albumini, IgA, IgM, IgG na toksoplazmo, 

PCR na toksoplazmo; 

b. likvor: celice, proteini, glukoza, imunoglobulini, albumini, IgA, IgM, IgG na toksoplazmo, 

PCR na toksoplazmo; 

c. CT glave; 

d. okulist; 

e. nevrolog. 

Zdravljenje A in B je enako. 

Zdravilo Odmerek Trajanje 

Pirimetamin (daraprim) 2 mg/kg/dan prva 2 dni, nato 

1 mg/kg/dan 2–6 mesecev, 

nato v ponedeljek, sredo in petek 

eno leto 

Sulfadiazin 100 mg/kg/dan: 2, 2–6 mesecev, 

nato v ponedeljek, sredo in petek 

eno leto 

Kalcijev folinat 10 mg v ponedeljek, sredo in petek {e en teden po kon~anem zdravljenju 

s pirimetaminom 

Metilprednizolon* 1 mg/kg/dan: 2 do umiritve vnetja 

*samo pri vnetju ìv~evja, o~i in hudi generalizirani oku`bi 

161


@e 25 let – 

produkti in storitve 

najvi{je kakovosti 

WA 96 Si 

WA 40 Si 

autoSCAN ® -4 

Gram (–) bakterije 

Gram (+) bakterije 

Glive 

Haemophilus/Neisseria 

Branhamella 

Gardnerella 

Anaerobi 

MicroScan ® 

Avtomatizacija v mikrobiologiji 

Walkaway ® 96 SI 

Walkaway ® 40 SI 

autoSCAN ® –4 

Paneli 

BEP® III 

BEP® 2000 

Enzygnost® 

Novagnost® 

Serolo{ki testi 

ToRCH 

Enzygnost ® Toxoplasmosis/IgG, – /IgM 

Enzygnost ® Anti-Rubella Virus/IgG, – /IgM 

Enzygnost ® Anti-CMV/IgG, – /IgM 

Enzygnost ® Anti HSV/IgG, – /IgM 

Enzygnost ® Anti VZV/IgG, – /IgM 

Bakterije 

Enzygnost ® Syphilis 

Novagnost ® Bordetella Pertusis 

Novagnost ® Mycoplasma pneumoniae 

… 

Virusi – Hepatitis 

Enzygnost ® HBsAg 5.0 

Virusi – Retrovirus 

Enzygnost ® HIV 1/2 plus 

Enzygnost ® HIV Integral II (Ag/Ab) 

Paraziti 

Glive


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 163–166 

Mirjana Todorovi~ Guid 1 , Zlatka Kani~ 2 

Prirojena toksoplazmoza pri novorojen~ku – 

predstavitev bolnika 

IZVLEÊK 

Congenital Toxoplasmosis of Newborn – Case Presentation 

KLJU^NE BESEDE: oku`ba, Toxoplasma gondii, newborn, diagnoza 

Oku`ba s parazitom Toxoplasma gondii v perinatalnem obdobju je resen in usoden zaplet, ki 

lahko vpliva na zdravje novorojen~ka in kasnej{i razvoj otroka. Nose~nica se okuì peroralno 

preko okuènih rok ali z zauìtjem okuènega mesa. V perinatalnem obdobju poteka oku`ba 

s klini~nimi znaki febrilnega stanja ter prizadetostjo ìvljenjsko pomembnih organov. Bolezen 

potrdimo z ustreznimi ciljanimi serolo{kimi preiskavami, klini~no sliko ter s slikovno diagnostiko 

z usmerjenimi pregledi prizadetih tkiv. Nezdravljena oku`ba je v perinatalnem obdobju 

povezana z visoko smrtnostjo ali z doìvljenjskimi posledicami. Potrebno je pravo~asno odkriti 

tiho oku`bo, jo zdraviti in spremljati nadaljnji telesni in du{evni razvoj novorojen~ka. Najpomembnej{e 

je preventivno prepre~evanje te usodne oku`be. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: infection, Toxoplasma gondii, newborn, diagnosis 

Fetal infection with protozoan Toxoplazma gondii in perinatal period is a serious complication 

and can cause serious disease in the newborn and can also influence later development. 

Maternal infection occurs with ingestion of soil contaminated with oocysts excreted in faeces 

of cats or by ingestion of pseudocysts in inadequatly cooked meat infected with T. gondii. 

During perinatal period infection occurs with clinical signs of fever and affects the vital organs. 

Infection should be confirmed by the presence of IgM with certain serological tests, clinical 

presentation, ultrasound and CT examination. Infection with Toxoplasma gondii in perinatal 

period can cause fetal death or damage. Human infection is usually asymptomatic so we must 

detect silent infections. We must treat infection and follow up development of the child. 

Preventive measures must be improved. 

1 Mag. Mirjana Todorovi~ Guid, dr. med., Klini~ni oddelek za pediatrijo, Odsek za intenzivno nego in terapijo 

otrok, Ljubljanska cesta 5, 2000 Maribor. 

2 Asist. mag. Zlatka Kani~, dr. med. Klini~ni oddelek za pediatrijo, Odsek za intenzivno nego in terapijo 

otrok, Ljubljanska cesta 5, 2000 Maribor. 

163


164 

M. TODOROVI^ GUID, Z. KANI PRIROJENA TOKSOPLAZMOZA PRI NOVOROJEN^KU … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

RAZVOJ IMUNSKEGA 

SISTEMA NOVOROJENCA 

Novorojen~ki so {e posebej ob~utljivi za dolo~ene 

oku`be v zgodnjem ìvljenjskem obdobju (1). 

Imunski sistem novorojenega otroka je 

nedozorel, njegova imunska odzivnost je zmanj- 

{ana. Novorojenega otroka pred oku`bo pasivno 

{~itijo materina protitelesa iz razreda IgG, ki 

prehajajo skozi posteljico. Protitelesa iz razreda 

IgM in IgA skozi posteljico ne prehajajo, 

prisotnost protiteles iz razreda IgM pa v visokem 

odstotku potrjujejo prirojeno oku`bo. 

V zgodnjem perinatalnem obdobju so novorojen~ki 

bolj dovzetni za oku`be z bakterijami, 

glivami, virusi in paraziti (2). 

PRIROJENE OKU@BE 

Vertikalne oku`be so lahko usodne za razvijajo~ 

fetus in so povezane s pogostimi prirojenimi 

anomalijami, splavnostjo, mrtvorojenostjo 

ter prirojenimi oku`bami. Nose~nice te oku`be 

prebolevajo klini~no tiho. Oku`ba s Toxoplasma 

gondii je relativno raz{irjena (3) in nevarna 

za novorojenega otroka (4, 5). 

V Sloveniji se od leta 1995 izvaja presejalni 

program za vse nose~nice v zvezi z oku`bo 

s parazitom Toxoplasma gondii (6). Tako so 

oku`be s tem parazitom mo`ne tudi v perinatalnem 

obdobju; klini~no se pokaèjo pod 

sliko generalizirane oku`be in prizadetostjo 

ìvljenjsko pomembnih organov v obdobju 

novorojen~ka. 

V Sloveniji smo glede na hude posledice 

oku`be s parazitom Toxoplasma gondii sprejeli 

priporo~ila za ukrepanje (7, 8). 

PREDSTAVITEV BOLNIKA 

En dan stara novorojenka, rojena v 38. tednu 

gestacije, je bila preme{~ena iz Splo{ne 

bolni{nice Ptuj v Enoto za intenzivno nego in 

terapijo otrok Klini~nega oddelka za pediatrijo 

Splo{ne bolni{nice Maribor zaradi konvulzivne 

simptomatike, hipoglikemije in zastoja 

dihanja. 

Deklica je plod prve nose~nosti 19-letne 

matere. Nose~nost ni bila nadzorovana, prvi 

pregled je nose~nica opravila v 32. tednu 

gestacijske starosti. Nose~nost je potekala 

brez teàv. V 38. tednu starosti je bil porod 

induciran in dokon~an s carskim rezom zaradi 

patolo{kega CTG, plodovnica je bila mekonijska, 

popkovnica je bila brez posebnosti, 

posteljica popolna, porodna teà 3820g, porodna 

dolìna 56 cm, obseg glavice 36 cm, ocena 

po Apgarjevi 6/9/9. 

Deklica je bila ob sprejemu za gestacijsko 

starost primerno razvita in prehranjena, afebrilna, 

kardiocirkulatorno stabilna, glavica 

je bila normocefalna, velika fontanela je bila 

primerno tonizirana, v nivoju lobanjskih 

kosti, velika 3×2cm, veznici sta bili rahlo vneti 

z gnojno sekrecijo. Na hrbti{~u korena nosu 

proti zrklu je bila tipna 1,5 cm velika kavernozna 

sprememba, jezik je bil vlaèn, prsni ko{ 

simetri~en, respiratorno enakomerno pomi- 

~en, dihanje je bilo ~isto, sr~na akcija je bila 

ritmi~na, normokardna, sr~ni toni so bili primerno 

poudarjeni, {uma ni bilo sli{ati. Trebuh 

je bil v nivoju prsnega ko{a, jeter, vranice in 

patolo{kih rezistenc ni bilo tipati. Peristaltika 

je bila sli{na. Okon~ine so bile gibljive, refleksi 

so bili primerno izzivni, nevrolo{ki status 

je bil, razen zmerne hipotonije, gestacijski starosti 

primeren. Prisotna je bila primerna in 

obilna motorika. Krvni tlak je bil v mejah 

normale. Periferni pulzi so bili dobro tipni, 

enaki. Anogenitalna regija je bila v mejah normale. 

Koà deklice je bila nakazano zlateni~na, 

prisoten je bil generaliziran makulo papulozen 

izpu{~aj, ki je bil centralno razporejen. 

Laboratorijske preiskave ob sprejemu so 

potrdile zniàne vrednosti levkocitov in trombocitov 

(88×10/9/l); izraèna je bila anizocitoza 

in makrocitoza. CRP, jetrne transaminaze, 

direktni in indirektni bilirubin, jonogram, retenti 

in analiza arterijske krvi so bile v mejah 

normale. Krvni sladkor se je po infuziji 10 % 

glukoze normaliziral, vrednosti hipoglikemije 

se ve~ niso ponovile. Zaradi konvulzivne 

simptomatike v starosti enega dne smo opravili 

lumbalno punkcijo. Likvor je bil bister, 

pritisk je bil normalen, koncentracija beljakovin 

v likvorju je bila zvi{ana 2g/L, koncentracija 

sladkorja v likvorju je bila zniàna, celice so 

bile normalne. Opravljen EEG je bil primeren 

gestacijski starosti, UZ mo`ganov pa je 

prikazala asimetri~en ventrikularni sistem, 

rezistentni indeks arterije cerebri medije je 

bil v mejah normale, kalcinacij v mo`ganovini 

ni bilo videti. Zaradi suma na septi~no 

obolenje smo po odvzemu ku`nin za~eli s cilja



no antibioti~no terapijo, hemokulture so ves 

~as hospitalizacije ostajale sterilne. 

Zaradi povi{ane telesne temperature smo 

izklju~ili {e druge povzro~itelje encefalitisa 

v neonatalnem obdobju. IIF na enteroviruse 

in parvoviruse B 19 so bili negativni. DIF 

na HSV-1 in 2 so bili negativni, ravno tako 

ostali povzro~itelji prirojenih oku`b (virus 

Epstein-Barr, virus citomegalije, virus rde~k). 

Serolo{ke preiskave na Toxoplasma gondii po 

VIDAS in IIF metodi v serumu matere in 

deklice pa so bile pozitivne (IgM VIDAS pozitiven 

0,6; IIF, IgG 1: 4096, IgM 1: 20, avidity 

20–30 %, IgA 13,7 %). Serolo{ki izvidi matere: 

IgG VIDAS 159, IgM VIDAS pozitiven 

(0,88), IIF IgG 1: 2048, IgM 1: 80, IgA +; avidity 

17,4%). PCR na Toxoplasma gondii v likvorju 

in serumu pa je bil negativen. Diferencialno 

diagnosti~no smo izklju~ili {e druge vzroke 

neonatalnega hepatitisa. Vse ciljane preiskave 

na metabolopatije so bile negativne. Zaradi 

makulo papuloznega izpu{~aja, ki se je deloma 

zlival in je bil izraèn po celotnem trupu, 

lasi{~u in okon~inah ter anogenitalnem predelu, 

smo konzultirali alergologa in dermatologa. 

V tretjem tednu starosti je oftalmolog na 

o~esnem ozadju potrdil koti{~e s prerazporeditvijo 

pigmenta. 

Glede na prejete serolo{ke izvide smo pri 

deklici vklju~ili predpisano ustrezno terapijo 

za zdravljenje parazitoze ob dodatku folne 

kisline po protokolu. 

V 4. tednu zdravljenja je pri{lo do klini~nega 

poslab{anja, visoke febrilnosti, ikteri~nosti, 

nakazovali so se pretibialni edemi, deklica ni 

LITERATURA 

tolerirala peroralnega hranjenja, odvajala je 

mehkej{e blato, bila je generalizirano ohlapna, 

nakazovali so se pretibialni edemi. Klini~no 

so se tipala pove~ana jetra in pove~ana vranica. 

UZ trebuha je potrdil zrak v portalnem 

obtoku brez proste teko~ine, jetra so bila inhomogena, 

koagulogram je bil patolo{ki, pri 

deklici so nara{~ale jetrne transaminaze in 

vrednosti direktnega in indirektnega bilirubina. 

Deklico smo po dogovoru zaradi nadaljnjega 

zdravljenja in poslab{anja klini~nega stanja 

premestili na Infekcijsko kliniko v Ljubljani. 

ZAKLJUÊK 

V prispevku smo prikazali klini~ni potek oku`be 

s parazitom Toxoplasma gondii pri en dan 

stari novorojenki. 

Novorojena deklica je imela izraèno trombocitopenijo, 

levkopenijo, klini~no sliko generalizirane 

oku`be, zvi{ano telesno temperaturo, 

generaliziran izpu{~aj, znake neonatalnega 

hepatitisa, konvulzivno atako z zastojem dihanja, 

zmerno ohlapnostjo, zvi{ane vrednosti 

proteinov v likvorju, zniàne vrednosti levkocitov 

in trombocitopenijo. Pri deklici smo 

posumili, da gre za prirojeno oku`bo s parazitom 

Toxoplasma gondii. 

Zdravljena je bila s terapijo po protokolu 

(9, 10, 11). Zaradi klini~ne slike generalizirane 

oku`be, neonatalnega hepatitisa, je bila 

nato preme{~ena na Infekcijsko kliniko Klini~nega 

centra v Ljubljani zaradi nadaljnjega 

zdravljenja in spremljanja posledic primarne 

oku`be. 

1. Kemp AS, Campbell DE. The neonatal immune system. Semin Neonatal 1996; 1: 67–75. 

2. Issacs D; Moxon ER. Neonatal Infections. Oxford: Bütterworth Heinemann, 1991; 149–66. 

3. Logar J, Marin J. Limfadenitis, pogosten pojav pri infekcijah s parazitom Toxoplasma gondii in virusom 

Ebstein–Barr. Zdrav Vestn 1987; 56: 95–97. 

4. Logar J, Novak–Antoli~ @, Zore A, Cerar V, Likar M. Kongenitalna toxoplazmoza pri nas Zdrav Vestn 1991; 60: 

463–465. 

5. Logar J, Novak - Antoli~ @, Zore A, Carar V, Likar M. Incidence of congenital toxoplasmosis in the Republic Slovenia. 

Scan J Infect Dis 1992; 24: 105–8. 

6. Logar J, Novak - Antoli~ @, Zore A. Improved diagnosis of toxoplasmosis acquired during pregnancy by determination 

of specific IgG avidity. In: Toda J, Kojima S, Tsuji Meds. ICOPA 9–9th international congress of 

parasitology; 1998 Aug 24–28; Makahuri Messe, Chiba, Japan. Bologna: Manduzzi ede; 1998: 1259–62. 

7. Logar J, Novak - Antoli~ @, Zore A. Specific IgG avidiy – A supplementary assay in serological screening for toxoplasmosis 

in pregannsy. J Infect 1999; 38: 61–3. 

8. Logar J. Diagnoza in prepre~evanje kongenitalne toksoplazmoze. In: Bregant L ed. Zbornik referatov Nebakterijske 

oku`be v perinatologiji; 1998 maj 8–9 Ljubljana. Ljubljana: Dru{tvo za pomo~ prezgodaj rojenim otrokom; 

1998: 144–146. 

165


166 

M. TODOROVI^ GUID, Z. KANI PRIROJENA TOKSOPLAZMOZA PRI NOVOROJEN^KU … MED RAZGL 2006; 45: SUPPL 3 

9. Mal M, Tonin T. Prirojena toxoplazmoza – postopki ob porodu in prikaz dveh primerov. In: Bregant L ed. Zbornik 

referatov Nebakterijske oku`be v perinatologiji; 1998 maj 8–9 Ljubljana. Ljubljana: Dru{tvo za pomo~ prezgodaj 

rojenim otrokom; 1998: 147–49. 

10. Arne` M, î`man M, Planinec K, [travs M Kongenitalna toksoplazmoza – kasnej{e spremljanje otrok In: Bregant 

L ed. Zbornik referatov Nebakterijske oku`be v perinatologiji; 1998 maj 8–9 Ljubljana. Ljubljana: Dru{tvo 

za pomo~ prezgodaj rojenim otrokom; 1998: 150–55.


MED RAZGL 2006; 45: S 3: 167 

IZVLEÊK 

Katja Zelenik 1 , Marija Lu{icky 2 

Enterobacter sakazakii v upra{enih 

formulah za dojen~ke 

Enterobacter sakazakii in Powdered Infant Formula 

KLJU^NE BESEDE: Enterobacter sakazakii; upra{ene formule za dojen~ke; meningitis 

O prvih primerih neonatalnih meningitisov, povezanih z bakterijo vrste Enterobacter sakazakii, 

so poro~ali è leta 1958. Sledili so {tevilni primeri, ki so jih povezali z dehidriranimi 

formulami za dojen~ke. Oku`be se pojavljajo po celem svetu. O smrtnih primerih so poro- 

~ali iz mnogih dràv, med drugim iz Velike Britanije, Kanade, Belgije, Danske, Islandije, Nem~ije, 

Gr~ije, Nizozemske in ZDA. Enterobacter sakazakii je povzro~itelj meningitisov, meningoencefalitisov, 

nekrotizirajo~ega enterokolitisa, bakteriemije, poro~ali pa so tudi o konjunktivitisih. 

Ve~ina poro~il o oku`bah z Enterobacter sakazakii se nana{a na dojen~ke in otroke, stare od 

3 dni do 4 let. Smrtnost je 33–80 %. 

Dehidrirane formule za dojen~ke ter okolje, v katerem se hrana pripravlja, predstavljata 

glavni vir oku`b. Leta 2002 so v ZDA izpostavili problem neonatalnih oku`b, povezanih z bakterijo 

Enterobacter sakazakii. Sprejeli so nove smernice, ki jih je posredovala FDA, leta 2004 

pa so smernice dopolnili {e FAO in WHO. 

ABSTRACT 

KEY WORDS: Enterobacter sakazakii; powdered infant formula; meningitis 

The first documented cases of neonatal meningitis caused by Enterobacter sakazakii occured 

in 1958. Several subsequent outbreaks of disease have been linked to powdered infant formula. 

E. sakazakii infections have been reported worldwide, with fatal outcomes in many 

countries, including Great Britain, Canada, Belgium, Denmark, Iceland, Germany, Greece, 

the Netherlands and the United States. E. sakazakii has been implicated in outbreaks causing 

meningitis, meningoencephalitis, necrotizing enterocolitis, bacteriemy and even 

conjunctivitis. The majority of cases have been reported in infants and children under 4 years 

old. Mortality rates have been reported as high as 33 to 80 per cent. The main source of infection 

is rehydrated powdered infant formula and the environment in which the formula is 

prepared. In 2002 the Food and Drug Administration issued an alert regarding the risk associated 

with E. sakazakii infections among neonates fed powdered infant formulas. The FDA 

gave clear recommendations that were extended by Food and Agriculture Organization and 

World Health Organization in 2004. 

1 Katja Zelenik, dr. vet. med., Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor. 

2 Mag. Marija Lu{icky, dr. vet. med., Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor. 

167


�� 

�� 

Oxoid 

Meridian Bioscence 

MBL 

Euro Diagnostica 

Abbot Laboratories 

American Diagnostica 

Bühlmann Laboratories 

Care Diagnostica 

Dade Behring 

Diamed 

Medis, d. o. o., Brn~i~eva 1, Ljubljana 

tel 01 589 69 17, fax 01 561 21 18

Oku`be v nose~nosti neko~ in danes - IMI

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?