INTERVJU35MARKO GAVRILOSKI, FOTO • Denis ZupanDR. DRAGO BRACO ROTAR,DR. TAJA KRAMBERGERIZRINJENA INTELEKTUALCA
36Če bi želeli opisati dr. Rotarja in dr.<strong>Kramberger</strong> v nekaj stavkih, bi bilo toskrajno krivično do obeh, saj bi morali<strong>ma</strong>rsikaj izpustiti. Bogat opus, ki sta gaustvarila v nekaj desetletjih, priča onenehnem raziskovanju in ustvarjanjuintelektualnega para, ki ji<strong>ma</strong> izključenostin pozaba v slovenskem okolju nista tuji.Morda ravno zato svojih odgovorov nezavijata v celofan politične korektnosti,v svojih analizah in znanstvenihkritikah pa sta temeljita, saj ne <strong>ma</strong>ratapavšalnosti, kar znanost vsekakor ne bismela biti, a vedno bolj je. Zaradi nenehneangažiranosti, raziskovanja, ustvarjanjain participacije na različnih družbenihpoljih ji<strong>ma</strong> pričakovano z<strong>ma</strong>njkuje časa,zato sta privolila v intervju »po pošti«.Na teh straneh tako objavljamo le slabopetino celotnega intervjuja, ostalo pa silahko preberete na www.soup.si/kazin/extras/rotarkramberger.Na UP ste bili šest let, ogromno ste vložili v enoizmed njenih članic (Fakulteto za hu<strong>ma</strong>nističneštudije), nato pa so vas s t. i. kadrovsko čistkopostavili pred vrata. O tem ste že <strong>ma</strong>rsikajpovedali, a vendar še ne vsega. Na tem mestu mebolj zani<strong>ma</strong> vaš sedanji pogled na univerzo. Sevam oblikuje z večjo mero distance kot prej?<strong>Kramberger</strong>: Najprej: čistka je bila kar realna ne glede namodrovanja odvetnikov in »pravnih svetovalcev« o tem,kako se čistki pravno reče, ki so le primerna dekoracija gnilihrazmer. Ti strokovnjaki so skupaj z vodstvom šele zdaj opazili,da obstaja tudi Zakon o visokem šolstvu, prej pa, ko se jeBraco nanj skliceval, o njem niso hoteli niti slišati. Npr. sociološko,antropološko, historiografsko itn. se pojavi namreč neimenujejo enako kakor v pravnem registru. Vsaka disciplinai<strong>ma</strong> svojo terminologijo.Moj sedanji pogled na univerzo je v bistvenem enak kakortedaj. Zame sta akademska kolegialnost in etika polegznanja in spoznavnih orodij temelj univerzitetnih razmerij,sta tenki zaščitni plasti intelektualnega življenja, svobodein vrednot. Določata otipljivo mejo in nista brezmejni, konformističniali poljubni kategoriji, kakor meni srenja s FHŠ.Besede, ki so za mlade ljudi navdih in so idejno močne terodprte za elaboracijo, vselej izvirajo iz življenja, spodbujajoživljenje, pomenijo življenje in ne navsezadnje oblikujejoživljenje. To vednost sem skušala s svojim delom na fakultetivzdrževati – in dobro nam je šlo, dokler se vodilnim ni zazdelo,da so njihove pozicije že dovolj močne, da se lahko tegaživljenja in intelektualnega brbotanja znebijo, ga nadomestijoz merili, ki ne merijo ničesar, so pa prikladna za vladanjez <strong>ma</strong>nipuliranjem. Repriza filozofije palanke (Konstantinovićje aktualen bolj kakor kdajkoli!), ki smo jo nekateri v letu2010 doživeli in preživeli, je izjemna izkušnja. Materiala zaanalize, eseje, prozo i<strong>ma</strong>m za vse življenje. Toliko spak naenem mestu ne bi srečala, če bi jih iskala z lučjo pri belemdnevu. Vidim, da nekatere zdaj, ko so zadeve na tem, dadobijo pravni okvir in ne bo več mogoče ribariti v kalnem, žebežijo drugam kakor podgane s krova.Vi ste še zmeraj zaposleni na univerzi. Če nahitro pogledava njene vrednote, ki so zapisanena uradni spletni strani (http://www.upr.si/univerza/predstavitev-in-vizija/poslanstvovrednote-cilji/),lahko rečeva, da ja UPavtonomna, svobodna in odprta univerza?Rotar: Nehujem biti zaposlen na UP, na univerzi v neki drugideželi pa bom še kakšno leto ali dve. »Vrednote«, ki so napisanev prezentacijskih papirjih UP, so mišljene kot PR, ne pakot nekaj, kar bi vodstva in sodelujoče zavezovalo. Rektor Bohinc,ki je sodeloval pri nastanku tega »avtonomističnega«blebetanja, si je v resnici v <strong>ma</strong>niri jugoslovanske birokracijeprizadeval za njegovo špekulantsko in lukrativno nasprotje.Bohinc, ki je bil po Zakonu o visokem šolstvu varuh zakonitosti,je npr. podprl nezakonito čistko na FHŠ leta 2010 in jopo<strong>ma</strong>gal izpeljati. V glavah Bohinčevega vodstva je bila UPodprta kot konzerva, svobodna pa kot podeželska podružnicanotranje in mednarodne neoliberalne klike.Med cilji UP je med drugim naveden tudi ta,da »se bomo do leta 2013 uvrstili med 1000najboljših univerz po šanghajski lestvici«. Kolikose vam ta cilj zdi realen glede na trenutnostanje UP v visokošolskem in širšem družbenemprostoru? Ali je sploh pomembno, da se univerzauvrsti na to ali kakšno drugo lestvico?Rotar: Temu cilju, ki so ga kot papige ponavljala sedanjain prejšnja vodstva slovenskih univerz, se po svetu reži vseod krav naprej, le birokrati EU so to lestvico opustili in seoprijeli neke druge, enako bedaste in nesmiselne. Lestvicein »merila« namreč dajejo podlago osebam, ki o znanosti popolno<strong>ma</strong>nič ne vedo, da o njej odločajo in tako »vladajo«. Čebo neoliberalna tolpa »sestopljena« z oblasti (najbrž ne takomirno kakor »komunistične« oblasti v vzhodnem bloku in nedo leta 2013), UP, če bo obdržala ta topoumni cilj kot edinomerilo, ne bo imela hude konkurence za najvišja mesta. Akaj ko kaže, da novo vodstvo UP bolj zani<strong>ma</strong> dobra univerzakakor mesta na kateri izmed dementnih lestvic, ki jih je karnekaj na voljo, saj izdelovalcem prinašajo denar.Sicer pa sva s Tajo leta 2009 napisala članek o tej – zaznanost, znanstveno raziskovanje, znanstvenike in njihovedružbene respondente skrajno nepomembni, za birokrate infinančne špekulante v vladah in »think tanks« pa navdušujoči– lestvici kot »objektivnem«, <strong>ma</strong>lone »znanstvenem«kriteriju znanosti, ki z nevalidno »objektivno« in »univerzalno«mero (denimo metrom ali litrom) meri nekaj, kar jo vvseh smereh presega.
Change language