bF 6/2008

Gospod je tako dalmeni ...Pismo generalnega ministramanjših bratovDragi bratje,letos se vam v spominu smrti našegaočeta in brata sv. Frančiška pridružujemotako, da skupaj z vami ponovno beremoOporoko, povzetek njegovega življenja innjegove evangeljske poklicanosti.V tem besedilu Frančišek ponovno prehodisvoje življenje v luči pobude Najvišjega. Vnjem prepoznamo karizmatično obliko našeosebne in skupnostne poti v hoji za njim, kijo moramo živeti danes, v življenjskem inkritičnem soočenju z našim časom.V tem pismu, ki je zadnje v našem služenjuv generalnem definitoriju, zaključujemopot, ki nas je spodbudila, da smo prehodiliprednostne naloge reda s trajno in začetnoformacijo manjšega brata, učenca, ki sledistopinjam svojega Gospoda in Učitelja,ker sta ga osvojili njegova oseba in njegovabeseda. Kakor opozarja novi dokument otrajni formaciji, ki je bil nedavno objavljen,nas vse v različnih obdobjih in življenjskihrazmerah stalno zadeva pot formacije.Življenjska pomembnost tega področja zanašo sedanjost in zato tudi za prihodnostnašega življenja je očitna.V našem času bi radi poživili privlačnost,s katero sta Jezus Kristus in Frančiškovoživljenje delovala na vse nas. Zavedamo se,da brez te globoke privlačnosti, ki vzbujain oblikuje naše danes tako nestalne željeni veljavne vzgojne ponudbe. Brez vsakdanjegavarovanja osebnega prijateljstvaz Gospodom bo vsaka vzgojna pot zašla vnavado in razočaranje.Skupaj torej prehodimo stavke, ki jihnajdemo v Oporoki.Gospod je dal meni, bratu Frančišku,da sem začel delati pokoro.Sv. Frančišek nam pripoveduje zgodboposebne ljubezni, ki ga je osvojila in očarala:pred vsako njegovo namero je neki nepričakovanin presenetljiv dogodek posegel vnjegovo življenje. Njegova in naša poklicanostpotapljata svoje korenine v skrivnostljubezni, ki nas prehiteva in nas spremlja,tako da nas osvoji in spet od znotraj pretresetisto otopelost, ki jo je zaporedje dni, kiniso vedno lahki in jasni, ustvarilo v nas.Ob tem dogodku se vname pot spreobrnjenja,na kateri na prvem mestu ni tolikonaš napor, kot želja samega Boga, da binas srečal in nas ljubil. Spreobrnjenje sezačne z odkritjem Boga kot Očeta, ki ljubiživljenje vsake svoje stvari in ji je blizu.Frančišek oznanja »materinsko« nežnostobličja Jezusovega Očeta: potem postanemogoče, da na formacijo vse od začetkafrančiškanskega življenja gledamo kot napot spreobrnjenja. Čutimo nujno potrebo,da čas začetne vzgoje ponudimo kot časpostopnega in hkrati zahtevnega uvajanjav spreobrnjeno življenje.Frančiškov »delati pokoro« začenja življenje,ki je odgovor na Očetovo usmiljenje.Verjamemo, da je v ta celosten odgovor ševedno mogoče uvesti tistega, ki trka na našavrata, kakor tudi ta odgovor smelo in odločnopredložiti bratom, ki so v različnih obdobjihživljenja ter v različnih družbenih in kulturnihrazmerah, v katerih živijo. Ta odgovor sehrani preko duha svete molitve in pobožnosti,po katerem je naše srce lahko obrnjeno h Gospodu,oči pa široko odprte v svet in krivičnotrpljenje velikega dela človeštva.Gospod me je sam pripeljal med gobavcein bil sem usmiljen z njimi.Spreobrnjenje je sad Božje pobude, ki nasdoseže preko srečanja z drugim, ki se ga nebojimo več kot sovražnika, ampak ga odkrijemokot bližnjega. Frančiškova odločitev,da bo prve brate oblikoval v bolnišnicahza gobavce, ni naključna. Hotel jim je datidoživeti, skorajda občutiti tisto muko, ki joje sam doživljal med sladkostjo in grenkobo.Mar on sam ni bil osvojen prav v tistemtrenutku, v katerem je občutil gnus, in seje tako odprl novemu srečanju z GospodomJezusom, ki se skrivnostno istoveti z ubogim,zavrženim, gobavcem?Pogosto ponavljamo, da je naša vzgojnaponudba preveč teoretična in da sta mestonaše formacije resničen svet in bratstvo.Vprašajmo se torej, koliko smo tudi z različnimiodločitvami in oblikami blizu ubogimnašega časa, ki so pogosto sad nasilja globalizacijein njenega poenotenega trga. Ali smopripravljeni hoditi z njimi in živeti z njimikot manjši? Naše vzgojne poti namreč pogostopredstavljajo neki privilegij in položaj, kije v nevarnosti, da nas oddalji od resničnegaživljenja mnogih naših sodobnikov.Vprašati se moramo, ali se prepoznamov formaciji, v kateri ni pogumnih odločitev,ki bi naše vzgojne poti približale gobavcemnašega časa. Ali lahko vzgajamo v zaprtostizavarovanih prostorov, v katere se najmanjšibojijo vstopiti?Gospod mi je dal tako vero v cerkvahin v duhovnike.Pot spreobrnjenja sv. Frančiška nam kaže,da učenci postanemo tako, da hodimo v tistivečji skupnosti učencev, ki je Cerkev. Potopljenv živo skrivnost Božjega ljudstva, ki roma včasu, je Ubožec srečal Gospoda Jezusa v gobavcih,v evangeliju, v bratih in v stvarstvu.Priznavamo, da naša formacija ne moredrugače, kot da je pozorna na življenje inna pot Cerkve, ki se za nas ponavzočuje vkonkretnosti tolikih krajevnih Cerkva, v katerihživimo in oznanjamo evangelij. Manjšibrat v svoji poklicanosti in poslanstvu rastev Cerkvi, s Cerkvijo in v službi njenega poslanstva.Zdi se nam pomembno, da na tospomnimo tik pred osemstoto obletnico,odkar je gospod papež sprejel evangeljskinačrt sv. Frančiška in njegovih bratov.Vzgajati se v občestvu Cerkve za naspomeni poglobiti poslušanje Božje besede,ki jo je Frančišek povsod častil in zbiral.Poklicani smo k oznanjevanju evangelija, kiga poslušamo tudi preko dobre intelektualneformacije za poslanstvo, ki bo vedno bolj odprtosrečanju z današnjim svetom in dialoguz njim. Poslušanje Besede dosega vrhunec vobhajanju zakramentalnih znamenj, v katerihse sam vstali Gospod ponavzočuje v svojiCerkvi in deluje za odrešenje sveta.Gospod mi je dal brate.Ali bi sv. Frančišek lahko živel evangelijbrez daru bratov, ki so bili skupaj z njimučenci edinega Učitelja? Dar bratov ni nekajobrobnega ali zgolj v službi daru evangeljskepoklicanosti, ampak ji notranje pripada.Naše bratstvo se tako razodeva kot teološkiprostor, v katerem Gospodova navzočnostin delovanje postaneta prosojna v kakovostinaših medsebojnih odnosov, v odprtosti zadruge in v podrejenosti vsem.Ali naše vzgojne poti upoštevajo posebnoskrb, ki jo danes od nas zahteva našebratstvo? Ne moremo vzgajati tako, dabi svojo poklicanost živeli kot monade.Zato nam prihaja naproti tudi pripomočeknačrta življenja na svojih različnih ravneh:osebni, krajevni in provincialni. Vedno boljje nujno, da od začetne vzgoje naprej spremljamobrate na poteh rasti in ozdravljanjavse do zadnjih globin zgodovine vsakegaposameznika, njegovega čustvenega svetain njegovih odločitev. Prav tako je nujnospremljati brate na podobnih poteh sprave4 5bratFrančišek 6 • 2008bratFrančišek 6 • 2008