SUPER KAZALO - Arnes

------------------------- Šolsko glasilo 2008/2009 --------------------------
spremljavi instrumentov tudi zapel. Res nekoliko razglašen, ampak vaja dela
mojstra, kajne?
Lepa jesen nas je zvabila na daljši sprehod, obiskali smo
Tejin dom. Tejina mamica nam je spekla kostanj.
Kostanj je bil tako okusen, da smo ga spekli še na našem
šolskem igrišču. In kje je zrasel kostanj? »Tam daleč,« je
povedala Larisa. Res je. Kostanj je zrasel tam daleč, v
gozdu, ki je bil nekega lepega jesenskega dne cilj našega
potepa. Naš vodič je bila Alenka, ki nas je vodila po
poljski poti. Otroci so lahko brezskrbno tekali, si ogledovali, kaj vse se najde na tleh.
Na trenutek smo vsi zastali, saj smo videli divjega zajca, ki je tekel čez polje pred
lovskim psom. Na naše zadovoljstvo je zajec pobegnil v gozd. Tudi mi smo šli za
zajcem. V gozdu smo opazovali drevesa, pobožali lubje, potipali in povohali smrekove
veje, brcali v suho listje na tleh, nabirali šiške. Otroci so se spotikali ob suhe veje, si
jih ogledali in preizkusili mišice. Vsi skupaj so z lahkoto dvignili veliko vejo in z
zadovoljstvom ugotovili, kako močni so! A nekdo je še močnejši od nas in živi v
gozdu! No, kdo je to? Velik, kosmat, rad brunda? Medved, seveda! Tisti medved, o
katerem smo prepevali pesmice, poslušali zgodbe in se igrali gibalne igrice. Z
medvedom smo se igrali še naprej. Potrebno ga je bilo sestaviti. Poiskali smo dve roki,
eno glavo, en trebuh in dve nogi. A medved ima šape. Koliko jih ima? Pa smo tam!
Pri matematiki! Kot vidite, v vrtcu izkoristimo vsako
priložnost, da v igro in govor otrok vpeljemo
matematiko. Otrokom želimo približati matematiko na
njemu zabaven in privlačen način in načrtovati
dejavnosti, v katerih razvija svoje miselne procese.
Izkoristimo otroško radovednost, ga seznanimo s števili,
da šteje, odšteva na njemu razumljiv način. Nič zato, če
se zmoti. Vzgojiteljici mu pomagava, da sam pride do
pravilnega rezultata.
Najlepši mesec v vrtcu je december. To je mesec, ko se odpravi na pot znani dedek
Mraz. Debelušen možic v rdeči obleki, ki nam nosi darila. Ima rad otroke, pa tudi
otroci imajo radi njega. A ne samo otroci. Tudi mi odrasli ga imamo radi, sploh pa, če
na nas ne pozabi.
Vrtec je dobil praznično podobo: na hodniku smo postavili
veliko jelko in na njo obesili novoletne lučke in okraske, ki smo
jih izdelali iz slanega testa. Pod njo smo postavili zaprašene
sani, le toliko, da bi spomnili dedka Mraza na snežinke, na
katere je letos pozabil. Dedek Mraz je le eden, otrok je veliko
in vsak bi rad svojega dedka Mraza, kateremu bi šepnil, kaj si
letos želi. Zato si je vsak otrok izdelal svojega. Pri izdelavi smo
uporabili časopisni papir, vodo in moko, rdečo barvo in belo
vato. A s tem našega dela še ni bilo konec.
- 39 -