lovenskega etnološkega društva - Slovensko etnološko društvo

Razglabljanja Boštjan Kerbler*
Uvod
VLOGA IN POMEN TRADICIJE PRI NASLEDSTVU NA SLOVENSKIH
HRIBOVSKIH KMETIJAH
Izvleček: V prispevku avtor izhaja iz domneve, da tradicija pomembno
vpliva na nasledstvo na hribovskih kmetijah v Sloveniji. Da bi hipotezo
dokazal, je izbral dejavnike, v katerih se kažejo tradicija oziroma
tradicionalni vzorci mišljenj in ravnanj, njihove vplive na nasledstvo pa
je ugotavljal s pomočjo verjetnostnih modelov. Izkazalo se je, da ima
tradicija pri nasledstvu na slovenskih hribovskih kmetijah sicer pomembno
vlogo, vendar ima poleg pozitivnega, vzpodbudnega vpliva
na prevzeme in predaje hribovskih kmetij tudi negativnega, kar ogroža
nadaljnji razvoj in obstoj hribovskih kmetij v Sloveniji.
Ključne besede: kmetijstvo, nasledstvo na kmetijah, hribovske
kmetije, tradicija, Slovenija
Kot navaja Hribernik (1994a: 32), je »kmečko prebivalstvo edini
del družbe, ki sam zagotavlja svojo socio-profesionalno reprodukcijo«.
Na kmetijah se namreč 'nadzor nad upravljanjem'
(angl. managerial control) in 'lastništvo kmetij' (angl. farm
ownership) medgeneracijsko prenašata znotraj družine (Gasson
in Errington 1993). Laband in Lentz (1983) ugotavljata, da so
nasleditve na kmetijah petkrat pogostejše kot pri drugih poklicih
ter da so najboljši primer medgeneracijskega 'prenosa fizičnega
in človeškega kapitala' (angl. transfer of physical and human
capital). Tak pomen pripisujejo nasledstvu strokovnjaki z različnih
raziskovalnih področij – ruralni sociologi (npr. Gasson
in Errington 1993), agrarni ekonomisti (npr. Pesquin, Kimhi in
Kislev 1999) in socialni geografi (npr. Potter in Lobley 1996a,
1996b). »Ko se večina mladih šele prične poklicno usposabljati,
kmečki otroci, zlasti tisti, ki so določeni ali predvideni za naslednike,
že usvojijo številna znanja za delo na kmetiji in njihovo
vodenje« (Laband in Lentz 1983: 311). Pri prenosu človeškega
kapitala gre za prenos splošnih veščin kmetovanja, kot na primer
upravljanje s kmetijskimi stroji, in za prenos specifičnih znanj,
ki so značilna za vsako posamezno kmetijo – navedena avtorja
to v angleškem jeziku imenujeta soil-specific human capital, Rosenzweig
in Wolpin (1985) pa land-specific experience, kar bi v
prenesenem pomenu lahko prevedli kot 'človeški kapital oziroma
znanja, ki so vezana na kmetijo'. Prenos človeškega kapitala med
generacijami v isti družini pomeni tudi njegovo plemenitenje,
hkrati pa se s tem povečuje tudi vrednost fizičnega kapitala, tako
njegova dejanska vrednost kot tudi zavedanje o njegovi vrednosti
(Laband in Lentz 1983).
Zaradi omenjenih značilnosti nasledstva je mogoče domnevati,
da so pri nasledstvu na kmetijah pomembni tradicija oziroma tradicionalni
vzorci mišljenj in ravnanj. Prav tradicija je namreč po
Hriberniku (1993) še vedno zelo močan dejavnik tudi za vztrajanje
mlajše generacije pri kmetovanju. Zaradi predanosti tradiciji,
ki je za kmečko populacijo značilnejša kot za druge dele prebivalstva,
naj bi bilo po njegovem mnenju zapuščanje kmetijstva
Izvirni znanstveni članek | 1.01
Abstract: The author suggests that tradition is a significant factor
in the process of succession on Slovene mountain farms. In order to
confirm this hypothesis elements have been selected that reflect traditional
patterns of thinking and acting. Their impact on succession
was established through the application of probability models. It has
been ascertained that tradition is indeed an important factor in this
pro cess; its role, however, is not always positive and stimulating but
can be rather negative and may jeopardize further progress and existence
of Slovene mountain farms.
Key Words: agriculture, farm succession, mountain farms, tradition,
Slovenia
manjše, kot bi ga lahko pričakovali glede na marginalni položaj
kmečkega poklica v slovenski družbi. Sklepati je mogoče, da to
v Sloveniji še posebno velja za kmetije na hribovskih območjih,
ki so imele v primerjavi z dolinsko-ravninskimi predeli več stoletij
specifičen razvoj, ki je temeljil predvsem na avtarkičnosti
kmetij in zaprtosti kmečke družbe.
Namen prispevka je preveriti postavljeno hipotezo, in če se bo
izkazala kot resnična, tudi oceniti, kakšen pomen ima tradicija za
obstoj in prihodnji razvoj slovenskih hribovskih kmetij.
Metoda
Vlogo tradicije pri nasledstvu sem ugotavljal na podlagi vpliva
izbranih dejavnikov na stanja glede nasleditev na kmetijah in
odločitve, povezane s prevzemi/predajami kmetij. Prvo pomeni,
ali je na kmetiji že oziroma ali bo kot naslednik določena/predvidena
oseba, ki bo za gospodarjem zagotovo v celoti prevzela
nadzor nad upravljanjem in vodenjem kmetije ter bo postala tudi
gospodar in lastnik kmetije. Drugo se nanaša na to, ali se je ta
oseba že odločila, da bo gospodarja nasledila, in ali se je tudi odločila,
da bo nadaljevala kmetovanje po prevzemu kmetije, ter na
odločitev gospodarja, kdaj namerava predati kmetijo določenim/
predvidenim naslednikom.
Značilnost izbranih dejavnikov je, da izvirajo s kmetij in da se v
njih kaže tradicija oziroma tradicionalni vzorci mišljenj in ravnanj.
Dejavniki, za katere sem preučil njihove vplive na stanja in
odločitve glede nasleditev na kmetijah, so:
- število otrok v gospodarjevi družini;
- število otrok moškega spola v gospodarjevi družini;
- število generacij družine, ki so imele v lasti kmetijo pred sedanjim
gospodarjem;
- prepričanje gospodarja, ali bi se še enkrat odločil, da bo prevzel
kmetijo in na njej gospodaril, če bi imel to možnost;
- gospodar je prevzel kmetijo od predhodnega gospodarja;
- naslednik živi na gospodarjevi kmetiji;
- spol naslednika;
- sorodstveno razmerje naslednika do gospodarja;
* Dr. Boštjan Kerbler, prof. geogr. in zgod., znanstveni sodelavec, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. 1000 Ljubljana, Trnovski pristan 2, E-naslov: bostjan.kerbler@uirs.si
21
Glasnik SED 49|3,4 2009