Komplet Slovenščina za vsak dan 7_izdaja s plusom
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KOMPLET SLOVENŠČINA ZA VSAK DAN 7 –<br />
IZDAJA S PLUSOM<br />
Osnova kompleta je samostojni delovni zvezek, ki <strong>za</strong>jema vse učne cilje s<br />
povzetki učne snovi, <strong>za</strong>to ni potrebe po hkratni uporabi učbenika. Kljub temu<br />
smo <strong>za</strong> vse, ki pri pouku radi uporabljajo učbenik, pripravili tudi tega. Tako<br />
samostojni delovni zvezek kot učbenik bosta na voljo v tiskani in elektronski<br />
obliki. Znotraj elektronskega gradiva bodo na voljo tudi videoposnetki.<br />
7. razred Tiskana oblika Elektronska oblika<br />
Samostojni delovni<br />
zvezek v dveh delih*<br />
17,90 EUR<br />
brezplačno <strong>za</strong> uporabnike<br />
na www.irokus.si<br />
Poleg novega<br />
kompleta je še vedno<br />
na voljo tudi prejšnja<br />
različica gradiva<br />
<strong>Slovenščina</strong> <strong>za</strong><br />
<strong>vsak</strong> <strong>dan</strong>.<br />
IZDAJA<br />
<strong>Slovenščina</strong><br />
<strong>za</strong> <strong>vsak</strong> <strong>dan</strong><br />
S PLUSOM<br />
Učbenik**<br />
16,90 EUR<br />
brezplačno <strong>za</strong> uporabnike<br />
na www.irokus.si<br />
Rešitve nalog —<br />
Videoposnetki —<br />
* na voljo aprila 2015<br />
** na voljo poleti 2015<br />
brezplačno <strong>za</strong> uporabnike<br />
na www.devetletka.net<br />
brezplačno <strong>za</strong> uporabnike<br />
na www.irokus.si<br />
IMATE DODATNA<br />
VPRAŠANJA?<br />
Najbolj priljubljena serija <strong>za</strong> slovenščino<br />
je didaktično posodobljena!<br />
NAJBOLJ<br />
PRILJUBLJENA<br />
SERIJA<br />
ZA SLOVENŠČINO<br />
JE DIDAKTIČNO<br />
POSODOBLJENA!<br />
vsebuje<br />
videoposnetke<br />
<strong>za</strong> vse<br />
naprave<br />
GRADIVO TUDI V<br />
ELEKTRONSKI OBLIKI<br />
Pouk v razredu lahko popestrite z vključevanjem gradiva<br />
v elektronski obliki, ki ga boste našli na www.irokus.si.<br />
S projeciranjem e-gradiva boste laže motivirali učence<br />
in usmerjali njihove dejavnosti. Pouk bo <strong>za</strong>to privlačnejši,<br />
nazornejši in <strong>za</strong>gotovo tudi učinkovitejši.<br />
E-oblika je prav takšna kot tiskana različica, le da ima do<strong>dan</strong>o<br />
orodjarno s preprostimi, a zelo uporabnimi orodji. Vsebuje<br />
tudi videoposnetke, dodali pa bomo še interaktivne naloge <strong>za</strong><br />
pestrejši pouk.<br />
Na voljo so vam naše izobraževalne<br />
svetovalke, ki vas lahko obiščejo na šoli.<br />
Gorenjska, osrednjeslovenska<br />
in notranjsko-kraška regija<br />
Marinka Velikanje<br />
telefon: 031 725 534<br />
e-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si<br />
Koroška, podravska,<br />
pomurska in savinjska regija<br />
Slavica Bela<br />
telefon: 031 622 751<br />
e-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si<br />
Kodo <strong>za</strong> brezplačen dostop do elektronske oblike na<br />
www.irokus.si prejmejo vsi uporabniki – tako učitelji kot učenci.<br />
DODATNO GRADIVO ZA UČITELJE<br />
V pripravi je tudi dodatno gradivo; do avgusta 2015 bomo<br />
na naši spletni strani www.devetletka.net objavili:<br />
• strokovna izhodišča <strong>za</strong> učitelje,<br />
• nasvete učiteljem <strong>za</strong> izpeljavo ure,<br />
• predloge <strong>za</strong> preizkuse znanja.<br />
Goriška, obalno-kraška, jugovzhodna,<br />
spodnjeposavska in <strong>za</strong>savska regija<br />
Ava Zupančič<br />
telefon: 041 836 770<br />
e-pošta: ava.zupancic@rokus-klett.si<br />
Založba Rokus Klett, d. o. o.<br />
Stegne 9 b, 1000 Ljubljana<br />
www.rokus-klett.si<br />
telefon: 080 19 90<br />
e-pošta: rokus@rokus-klett.si<br />
• temeljni učni cilji na naslovnih straneh enot<br />
• aktualna besedila<br />
• več tvorbnih nalog<br />
• naloge <strong>za</strong> uresničevanje različnih strategij učenja<br />
• naloge <strong>za</strong> samostojno metajezikovno povzemanje<br />
• naloge <strong>za</strong> ponavljanje in utrjevanje<br />
Ë dostop do elektronske oblike tudi <strong>za</strong> učence
Spoštovane učiteljice,<br />
spoštovani učitelji!<br />
KLJUČNE NOVOSTI IZDAJE S PLUSOM<br />
PRIZNANA IN UVELJAVLJENA<br />
AVTORSKA EKIPA<br />
Z veseljem vam predstavljamo prenovljeno serijo<br />
učnega gradiva <strong>Slovenščina</strong> <strong>za</strong> <strong>vsak</strong> <strong>dan</strong> – <strong>izdaja</strong><br />
s <strong>plusom</strong>, ki smo jo pripravili na osnovi obsežne<br />
raziskave med več kot 160 učiteljicami in učitelji<br />
slovenščine. Prenovljena <strong>izdaja</strong> vključuje številne<br />
nove elemente.<br />
V prenovljenem gradivu <strong>Slovenščina</strong> <strong>za</strong> <strong>vsak</strong> <strong>dan</strong> –<br />
<strong>izdaja</strong> s <strong>plusom</strong> so metajezikovni oz. jezikovnosistemski<br />
cilji smiselno zgoščeni v posebnih učnih enotah. Na<br />
naslovni strani <strong>vsak</strong>e enote so pod <strong>za</strong>poredno številko<br />
in naslovom enote navedeni temeljni učni cilji; z njimi<br />
želimo učenca motivirati <strong>za</strong> razmišljanje in raziskovanje<br />
napove<strong>dan</strong>ih temeljnih pojmov. Vse učne enote se<br />
<strong>za</strong>čnejo z motivacijskimi nalogami; tem v večini enot<br />
sledi izhodiščno besedilo. Izhodiščna besedila so<br />
posodobljena, nekaj je tudi novih. Tudi naloge, ki sledijo<br />
branju/poslušanju izhodiščnih besedil, so prenovljene –<br />
z njimi učence spodbujamo k različnim dejavnostim<br />
in pri njih razvijamo višje miselne procese; do<strong>dan</strong>ih je<br />
več nalog <strong>za</strong> sintezo in uporabo novega znanja. Poleg<br />
tega so na koncu večine enot v posebnem podpoglavju<br />
(z naslovom Vaja dela mojstra) zbrane naloge <strong>za</strong><br />
ponavljanje in utrjevanje znanega ter <strong>za</strong> povezovanje<br />
novega z znanim.<br />
Delovno različico dveh enot iz samostojnega<br />
delovnega zvezka <strong>za</strong> 7. razred si lahko ogledate<br />
na naši spletni strani www.irokus.si.<br />
Prenovo serije smo <strong>za</strong>čeli z gradivom <strong>za</strong> 7. razred; to<br />
vam bo na voljo že spomladi 2015. V naslednjih dveh<br />
letih mu bosta sledili izdaji <strong>za</strong> 8. in 9. razred. Na koncu<br />
bomo prenovili še učno gradivo Gradim slovenski jezik 6,<br />
ki ga bomo preimenovali v <strong>Slovenščina</strong> <strong>za</strong> <strong>vsak</strong> <strong>dan</strong> 6 –<br />
<strong>izdaja</strong> s <strong>plusom</strong>; z njim bomo <strong>za</strong>okrožili prenovljeno<br />
serijo <strong>za</strong> jezikovni pouk od 6. do 9. razreda.<br />
V prepričanju, da bo prenovljena serija izpolnila vaša<br />
pričakovanja, vas vabim k pregledu predstavitvene<br />
brošure.<br />
Zgodovina nas uči<br />
Razmišljali bomo o tem,<br />
• kako se učimo iz besedil v učbeniku.<br />
Imperij Aleksandra Makedonskega<br />
temeljni<br />
učni cilji<br />
4<br />
Bukefalija<br />
4 Zgodovina nas uči<br />
1. Pred branjem izhodiščnega besedila si oglej zemljevid na naslovnici te učne enote<br />
in odgovori na vprašanja v 2. nalogi.<br />
GLAVNE IDEJE<br />
Kako je uspel vzpon Makedonije<br />
Kako je Aleksander porazil Perzijo<br />
Kaj se je zgodilo<br />
z veliko Aleksandrovo državo<br />
KLJUČNE BESEDE<br />
Filip Makedonski<br />
Aleksander Veliki<br />
Aleksandrija<br />
Na mo<strong>za</strong>iku je prika<strong>za</strong>n Aleksander<br />
Veliki med bitko pri Isu.<br />
»Kadar ni bil <strong>za</strong>poslen z državniškimi<br />
<strong>za</strong>devami, je po darovanju<br />
bogovom odšel na <strong>za</strong>jtrk.<br />
Nato je šel na lov, pisal je spomine,<br />
sprejemal vojaške odločitve<br />
ali se posvetil branju.«<br />
(Plutarh, Aleksander, 1. stoletje po Kr.)<br />
50 4<br />
Kako je Aleksander<br />
Makedonski postal<br />
velik vladar<br />
Kako je uspel vzpon Makedonije<br />
Peloponeške vojne konec 5. stoletja pr. Kr. so zelo oslabile grške polise. Njihov<br />
vojaški in politični vpliv se je <strong>za</strong>to zelo zmanjšal. Novo stanje je izkoristil makedonski<br />
kralj Filip II. (kralj 359–336 pr. Kr.), ki je želel <strong>za</strong>vladati celi Grčiji, nato pa<br />
uničiti Perzijo.<br />
Makedonija je bila dežela v severnih grških gorah. Ker je bilo podnebje tam hladnejše<br />
kot v Grčiji, je veljalo, da so bili Makedonci še posebej vzdržljivi ljudje. Živeli<br />
so v gorskih vaseh in govorili grščini soroden jezik. Grki so nanje gledali kot na<br />
neizobražene barbare, ker niso imeli filozofov, kiparjev in umetnikov.<br />
Filip II. Makedonski je imel odlične vojaške in voditeljske sposobnosti:<br />
• Prenovil je makedonsko vojsko in ta je postala ena od močnejših v vzhodnem<br />
Sredozemlju.<br />
• Po grškem zgledu je organiziral falange, tj. strnjene čete, v katerih so bili vojaki<br />
oboroženi z ostrimi kopji.<br />
Filip se je odločil <strong>za</strong> pohod proti Grčiji. Atenski govornik Demosten je sicer v svojih<br />
govorih opo<strong>za</strong>rjal Grke na makedonsko nevarnost, vendar ga niso poslušali. Filip je premagal<br />
združeno grško vojsko. Grška neodvisnost in svoboda sta bili tako končani. Grški<br />
polisi so morali priznati makedonsko nadoblast. Filip je po osvojitvi Grčije načrtoval še<br />
pohod proti Perziji, vendar je bil pred njim umorjen na poroki svoje hčere.<br />
Kako je Aleksander porazil Perzijo<br />
Po smrti Filipa II. je makedonski kralj postal njegov komaj 20-letni sin Aleksander.<br />
Ta se je na vla<strong>dan</strong>je pripravljal pri grškem filozofu Aristotelu. Dobro je spoznal filozofijo,<br />
geografijo in književnost; preučil je Homerjeve pripovedi o delih grških junakov<br />
v trojanski vojni. Že kot deček se je uril v ježi, uporabi orožja in poveljevanju.<br />
Aleksander se je odločil, da bo dokončal načrt svojega očeta. Odpravil se je na<br />
pohod proti Perziji.<br />
• Leta 334 pr. Kr. se je s 35.000 vojaki podal v Anatolijo (Malo Azijo). Pri reki<br />
Granik se je prvič spopadel s perzijsko vojsko in jo porazil.<br />
• Perzijski kralj Darij III. je nato zbral velikansko vojsko, ki je štela okoli 75.000<br />
mož, in se naslednje leto spopadel z Aleksandrom pri kraju Isos. Makedonska vojska<br />
je nepričakovano prebila perzijsko obrambo le na enem mestu in vse<br />
svoje sile usmerila v napad na kralja; ta je prestrašen zbežal skupaj<br />
z vojsko. Aleksander si je tako pridobil nadzor nad Anatolijo. Darij<br />
III. je po porazu skušal skleniti mirovni sporazum in je Aleksandru v<br />
<strong>za</strong>meno <strong>za</strong> mir ponudil tretjino Perzije. Aleksander je ponudbo <strong>za</strong>vrnil<br />
in je <strong>za</strong>sedel Egipt; tam so ga pozdravili kot osvoboditelja izpod<br />
perzijske oblasti in ga okronali <strong>za</strong> faraona. V delti Nila je ustanovil<br />
mesto in ga poimenoval Aleksandrija.<br />
• Aleksander se je po <strong>za</strong>vzetju Egipta podal proti Mezopotamiji.<br />
Obupani perzijski kralj je zbral 250.000 vojakov; ti so se z grškimi<br />
vojaki spopadli leta 331 pr. Kr. pri Gaugameli, vasici, ki je zrasla<br />
na ruševinah starodavnega asirskega mesta Ninive. Aleksandrova<br />
falanga je prebila perzijsko obrambo in Perzijce je <strong>za</strong>jela panika.<br />
Kralj je zbežal. Aleksander je <strong>za</strong>sedel Mezopotamijo ter mesta<br />
Babilon, Suzo in Perzepolis. Perzija je bila dokončno osvojena.<br />
Po zmagi nad Perzijo je Aleksander nadaljeval pot proti Vzhodu. Prišel<br />
je do reke Ind. Pri Bukefaliji se je l. 326 pr. Kr. spopadel z močno indijsko<br />
vojsko, v kateri je bilo tudi 200 bojnih slonov, in jo premagal. Po tej<br />
bitki se mu je izčrpana vojska, ki je v 11 letih prehodila več kot 17.000<br />
km, uprla in je <strong>za</strong>htevala, da se vrne domov. Po vrnitvi v Babilon je<br />
Aleksander načrtoval, kako bi okrepil državo in si podjarmil tudi Arabijo,<br />
vendar načrta ni izpeljal, ker je zbolel in umrl.<br />
Kaj se je zgodilo<br />
z veliko Aleksandrovo državo<br />
Po smrti Aleksandra Velikega so se njegovi generali spopadli med<br />
seboj <strong>za</strong> njegovo dediščino. Velika država je razpadla in nastale<br />
so manjše države, ki pa so se kmalu soočile z novo veliko silo v<br />
Sredozemlju -- z rimskim imperijem.<br />
PONOVIMO<br />
1. Zaka je Makedoniji uspelo poraziti Grke?<br />
2. Ob zemljevidu naštej pomembnejše Aleksandrove bitke in predstavi njihove posledice.<br />
3. Kaj se je zgodilo z Aleksandrovo državo po njegovi smrti?<br />
ALI VEŠ?<br />
aktualna<br />
in daljša<br />
izhodiščna<br />
besedila<br />
Kako je Aleksander Makedonski<br />
postal velik vladar<br />
– Aleksander Veliki je imel pod blazino knjigo Iliada, da bi ga ponoči navdihnila <strong>za</strong><br />
nove zmage.<br />
– Perzijskega kralja Darija III. je ob Kaspijskem jezeru umoril eden od njegovih<br />
guvernerjev.<br />
– Aleksander je raje osvajal nove dežele kot pa vladal.<br />
– Aleksander je želel združiti grško in perzijsko kulturo tudi tako, da je priredil<br />
množično poroko, na kateri se je na tisoče njegovih vojakov poročilo s Perzijkami,<br />
sam pa se je poročil s hčerjo kralja Darija III.<br />
na voljo<br />
aprila 2015<br />
ALEKSANDER VELIKI<br />
(356–323 pr. Kr.)<br />
• Že v mladosti je bil odličen vojak.<br />
• Ko je bil star 18 let, je poveljeval makedonski konjenici<br />
v bitki proti grškim silam in jih premagal.<br />
• Bil je zelo izobražen, njegov učitel je bil Aristotel.<br />
• Ko ga je nekoč njegov oče opazoval pri krotenju konja, ki<br />
je veljal <strong>za</strong> neukrotljivega, mu je rekel: »Najti si boš moral<br />
novo kraljestvo, Makedonija je <strong>za</strong>te premajhna.«<br />
• Verjetno je umrl <strong>za</strong> malarijo.<br />
• Po sebi je poimenoval vsaj ducat mest (Aleksandrija).<br />
• V osvojenih deželah je širil tudi kulturo; z njo je združeval<br />
razne narode.<br />
»Vzel je vodo in se <strong>za</strong>hvalil tistim, ki so mu<br />
jo prinesli /…/. Potem jo je pred očmi vse<br />
armade zlil proč /…/. Vojaki so bili pretreseni,<br />
a hrati opogumljeni, <strong>vsak</strong> vo- jak je<br />
namreč občutil, kot da je popil ravno toliko<br />
vode, kot jo je Aleksander zlil stran /…/.«<br />
(Lucius Flavius Arrian, <strong>za</strong>pisi o Aleksandru,<br />
1. stoletje po Kr.)<br />
Aleksandrovo državo so si razdelili<br />
njegovi generali:<br />
• Antigonid je postal makedonski kralj,<br />
• Ptolemej egiptovski kralj in<br />
• Selevkid perzijski kralj.<br />
Zgodovina nas uči 4<br />
4 Zgodovina nas uči<br />
POJMI<br />
BARBAR – poimenovanje <strong>za</strong> manj razvita ali<br />
nepoznana ljudstva; izraz so uporabljali Grki in<br />
tudi Rimljani<br />
2. Ob zemljevidu na naslovnici te učne enote odgovori na vprašanja.<br />
Katero državo prikazuje zemljevid?<br />
852<br />
Po čem to veš?<br />
Kaj <strong>za</strong>znamujejo puščice?<br />
Kaj <strong>za</strong>znamujeta prekrižana meča?<br />
In kaj <strong>za</strong>znamujejo zeleni krogi?<br />
Katero mesto je največkrat <strong>za</strong>znamovano na zemljevidu?<br />
Kaj sklepaš o izvoru tega imena?<br />
Kdo je bil ustanovitelj te države?<br />
Ali je živel pred našim štetjem ali po njem?<br />
Po čem tako sklepaš?<br />
V katerem kraju je <strong>za</strong>čel svoj osvajalni pohod?<br />
Po čem tako sklepaš?<br />
Do katere reke je prodrla njegova vojska na vzhodu?<br />
Kje in kdaj so bili pomembnejši spopadi?<br />
515<br />
DA NE<br />
Po čem tako sklepaš?<br />
Kje se je končala pot tega velikega poveljnika?<br />
Po čem tako sklepaš?<br />
Ali lahko iz naslova učne enote in zemljevida napoveš, o čem bo govorilo besedilo, ki<br />
ga boš prebral? DA NE<br />
Napiši, kaj bo po tvojem mnenju tema izhodiščnega besedila.<br />
Preleti izhodiščno besedilo v 1. nalogi.<br />
naloge <strong>za</strong><br />
spoznavanje,<br />
u<strong>za</strong>veščanje in<br />
uresničevanje različnih<br />
strategij učenja<br />
iz pisnih in ustnih<br />
virov<br />
na voljo<br />
spomladi 2016<br />
3. Kje je bilo objavljeno izhodiščno besedilo: v časopisu, leksikonu, učbeniku ali na spletu?<br />
Opazuj njegovo obliko in jo primerjaj z obliko drugih besedil, npr. časopisne novice,<br />
slovarskega sestavka, epske ali lirske pesmi. Kaj si ugotovil?<br />
Na koliko navpičnih pasov je razdeljeno besedilo na <strong>vsak</strong>i strani?<br />
Katere informacije vsebujeta? Poveži.<br />
Navpični pas ob notranjem robu vsebuje<br />
Navpični pas ob zunanjem robu vsebuje<br />
1 dodatno, netemeljno, manj<br />
2 temeljno besedilo (s pomembnimi,<br />
pomembno gradivo (npr. fotografije, temeljnimi podatki o obravnavani<br />
<strong>za</strong>nimivosti, slovarček, vprašanja).<br />
temi).<br />
Iz katerega dela izhodiščnega besedila pridobiš bistvene informacije o učni snovi:<br />
iz obrobnega dela ali iz temeljnega besedila?<br />
Kateri del je treba prebrati najprej: obrobnega ali temeljnega?<br />
Kdaj in čemu pa preberemo dodatni del?<br />
Primerjaj še velikost in oblikovanost črk v temeljnem in obrobnem delu.<br />
Kaj si ugotovil?<br />
4. Pozorno si oglej temeljni del izhodiščnega besedila.<br />
Temeljno besedilo je iz treh delov; prepiši njihove naslove.<br />
na voljo<br />
spomladi 2017<br />
več<br />
tvorbnih<br />
nalog<br />
Pod <strong>za</strong>dnjim delom je na rdeči podlagi rubrika Ponovimo; preberi jo ter povej,<br />
čemu je namenjena in kaj vsebuje.<br />
5. Rekli smo, da je najpomembnejši del izhodiščnega besedila temeljno besedilo.<br />
Podrobno ga preberi.<br />
6. Kaj je tema temeljnega besedila: zunanjost Aleksandra Makedonskega, njegova<br />
življenjska pot, življenje v njegovi veliki državi ali razvoj Velike Makedonije?<br />
O čem govorijo posamezni deli temeljnega besedila? Poveži.<br />
1 o peloponeških vojnah.<br />
Prvi del govori 2 o rimskem imperiju.<br />
3 o razcvetu Velike Makedonije.<br />
Drugi del govori 4 o grški filozofiji in književnosti.<br />
5 o <strong>za</strong>četku Velike Makedonije.<br />
Tretji del govori 6 o razpadu Velike Makedonije.<br />
4 Zgodovina nas uči<br />
Zgodovina nas uči 4<br />
16. V knjigah ali na spletu poišči podatke o znani zgodovinski osebnosti (npr. o<br />
Tutankamonu, Hanibalu, Ce<strong>za</strong>rju, Kleopatri, Samu, Mariji Tereziji, Napoleonu …).<br />
539<br />
58 14<br />
Izberi katero <strong>za</strong>nimivost o njej ali njen največji dosežek in napiši besedilo <strong>za</strong> kratek<br />
govorni nastop.<br />
Besedilo pokaži ali pošlji po e-pošti učitelju/učiteljici slovenščine in zgodovine ter se<br />
z učiteljem/učiteljico zgodovine dogovori <strong>za</strong> govorni nastop pri uri zgodovine.<br />
Na predstavitev povabi tudi učitelja/učiteljico slovenščine.<br />
Po govornem nastopu poročaj o tem, katere vire si uporabil in kako si iz njih tvoril<br />
svoje besedilo.<br />
17. S sošolci in sošolkami se pogovorite o tem, kaj novega ste se naučili v tej učni enoti.<br />
Vaja dela mojstra<br />
1. Oglej si odlomek iz SSKJ.<br />
na voljo<br />
spomladi 2018<br />
naloge <strong>za</strong><br />
ponavljanje in<br />
utrjevanje<br />
Katere besede so razložene poleg besede barbar?<br />
Kako so te besede pove<strong>za</strong>ne z besedo barbar?<br />
Za koga <strong>dan</strong>es rečemo, da je barbar?<br />
• Nana Cajhen<br />
• Nevenka Drusany<br />
• Dragica Kapko<br />
• dr. Martina Križaj<br />
• dr. Marja Bešter Turk<br />
Zgodovina nas uči 4<br />
Ali je imela ta beseda v času Aleksandra Velikega enak pomen, kot ga ima <strong>dan</strong>es?<br />
DA NE<br />
Pojasni odgovor.<br />
Kako se glasi ženska oblika od barbar?<br />
Napiši sopomenki <strong>za</strong> surovost, nekulturnost.<br />
Kaj je barbariziran novec?<br />
Razloži poved Včeraj zvečer so neznanci <strong>za</strong>grešili nov barbarizem nad spomenikom.<br />
2. Če želimo izvedeti, od kod izvira beseda barbar, kaj je bil njen prvotni pomen in<br />
s katerimi tujimi besedami je v sorodu, pogledamo v Slovenski etimološki slovar.<br />
Ta razkriva <strong>za</strong>nimivo zgodovino slovenskih besed.<br />
Iz katerega jezika izvira beseda barbar – iz nemškega, latinskega ali grškega?<br />
Kaj pomeni v tem jeziku?<br />
Ali je prišla v slovenski jezik neposredno iz tega jezika? DA NE<br />
14 Poved in stavek pod povečevalnim steklom<br />
10. Vstavi, kar manjka. Nato obkroži ime vstavljenega stavčnega člena.<br />
Rastline vodo. pov. oseb. pr. p. d.<br />
124 48<br />
oseb. pr. p. d.<br />
Kostanj dozori oseb. pr. p. d.<br />
Kaktusi <strong>za</strong>držujejo pov. oseb. pr. p. d.<br />
je prestopila bregove. p. d.<br />
pov. . Ozračje se oseb. pr. p. spreminja. pov. oseb. pr. Prestolonaslednik hrepeni pov. d.<br />
Po čem<br />
neki hrepeni naš<br />
prestolonaslednik?<br />
Mogoče<br />
si želi prigrizka.<br />
Grem peč torto!<br />
11. Ali so stavčni členi v naslednjih enostavčnih povedih podčrtani pravilno? Odpravi<br />
napake, kjer je potrebno.<br />
Ivan Cankar se je rodil na Vrhniki.<br />
Nastopajoči so se zbirali po razredih.<br />
Medveda so videli pri gozdarski koči.<br />
Matic je sošolcem pripovedoval o počitnicah na Krasu.<br />
Pomlad se <strong>za</strong>čne enaindvajsetega marca.<br />
Cestarji bodo <strong>za</strong>prli cesto <strong>za</strong>radi kolesarske tekme.<br />
Včeraj je lilo kot iz škafa.<br />
59 15<br />
PREDNOSTI SERIJE SLOVENŠČINA<br />
ZA VSAK DAN – IZDAJA S PLUSOM<br />
12. V tej učni enoti si spoznaval stavčne člene. Miselni vzorec dopolni z njihovimi imeni.<br />
STAVČNI ČLENI<br />
In kaj si izvedel o stavčnih členih? Dopolni miselna vzorca in preglednici.<br />
Kateri podatek nosi? Kako se vprašamo po njem?<br />
POVEDEK<br />
Kako ga podčrtamo? Kaj nastopa v njem?<br />
Pomen Vprašalnica<br />
Oznaka<br />
OSEBEK<br />
Poved in stavek pod povečevalnim steklom 14<br />
Oblika<br />
+ povedek<br />
samostalnik (in pridevnik)<br />
v ;<br />
včasih je izpuščen<br />
naloge <strong>za</strong><br />
samostojno<br />
metajezikovno<br />
povzemanje<br />
125 49<br />
Andreja Ponikvar,<br />
urednica <strong>za</strong> slovenščino<br />
Založba Rokus Klett<br />
SAMOSTOJNI<br />
DELOVNI ZVEZKI<br />
SLOVENŠČINA<br />
ZA VSAK DAN −<br />
IZDAJA S<br />
PLUSOM<br />
v dveh delih v dveh delih v dveh delih v dveh delih<br />
Z DOSTOPOM DO<br />
ELEKTRONSKE<br />
OBLIKE<br />
V <strong>vsak</strong>em<br />
samostojnem<br />
delovnem zvezku<br />
najdejo učenci kodo<br />
<strong>za</strong> dostop do gradiva<br />
v elektronski obliki.<br />
• nova razvrstitev učnih ciljev in vsebine<br />
• didaktična posodobitev gradiva<br />
• naloge spodbujajo učenca k opazovanju, večplastnemu razčlenjevanju ter<br />
vrednotenju sporazumevanja in besedil, k utemeljevanju lastnega mnenja,<br />
k povzemanju spoznanj in k uporabi novega znanja v <strong>vsak</strong><strong>dan</strong>jem življenju,<br />
h kritičnemu presojanju lastne sporazumevalne zmožnosti in zmožnosti<br />
učenja iz ustnih in pisnih virov ter k njenemu izboljšanju<br />
• naloge sooblikujejo učenčevo identiteto, njegov miselni, spoznavni,<br />
čustveni in vrednotenjski svet<br />
• osvežena oblikovna podoba gradiva in duhovite ilustracije
Change language