Naša sredina, številka 1, leto 1

More documents

Recommendations

Info

4 Novice Naša sredina Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in podpredsednik Stranke modernega centra Poslušanje je le prvi korak k slišanju Ko so mi poslanci pred letom z veliko večino zaupali mandat predsednika državnega zbora, si nisem mislil, kaj vse bo to potegnilo za sabo, predvsem pa ne, da bo leto, ki sem ga preživel na tem položaju, tako pestro in dinamično. Že od začetka se trudim, da bi deloval povezovalno, saj menim, da je za dobro državljanov nujno treba presegati delitve med pozicijo in opozicijo, torej med strankami, ki so v vladi, in strankami, ki niso. Brez takšnega pristopa ni prave demokracije, kot ni prave državnosti, če v težkih trenutkih ne znamo stopiti skupaj – ne glede na našo svetovnonazorsko ali katero drugo pripadnost. Ko gre za državo, si moramo biti edini. In danes, ob največji migrantski, begunski, predvsem pa človeški krizi po drugi svetovni vojni, je čas, ko gre za državo, zato v državnem zboru pri reševanju te humanitarne katastrofe nenehno sodelujemo vse politične stranke. Resda imamo različne poglede, a se zavedamo, da ne smemo dopustiti, da bi zameglili tisto, kar je ključno za Slovenijo – zagotoviti varnost in blaginjo vsem našim sodržavljankam in sodržavljanom pa tudi človečnost do ljudi v migrantskem in begunskem toku. In na tem delamo – skupaj s pristojnimi ministrstvi, predsednikom vlade, predsednikom države in civilno družbo. Država smo ljudje in brez nas ni države. Zato sem hvaležen vsem, ki v teh Danes, ob največji migrantski, begunski, predvsem pa človeški krizi po drugi svetovni vojni, je čas, ko gre za državo, zato v državnem zboru pri reševanju te humanitarne katastrofe nenehno sodelujemo vse politične stranke. trenutkih, najtežjih po slovenski osamosvojitvi, pomagajo, bodisi konkretno bodisi logistično: policistom, vojakom, civilni zaščiti, zdravstvenemu osebju, gasilcem, civilnodružbenim organizacijam. Še posebno pa sem hvaležen vsem tistim, ki s svojim vsakodnevnim delom in pričevanjem skrbijo, da prehod migrantov čez slovensko ozemlje poteka mirno in učinkovito ter humano. Vem, da so za prebivalce v Rigoncah, Dobovi, na Šentilju in v Gornji Radgoni to izjemno stresni in težki trenutki, a verjamem tudi to, da bomo s skupnimi močmi uspešno prebrodili vse težave ob migrantski in begunski krizi, ki ni nastala zaradi Slovenije, ampak zaradi geopolitičnih premikov največjih svetovnih akterjev. Tako bomo znova pokazali svoje sočutje in solidarnost, in to ne samo do migrantov, ki prečkajo slovensko ozemlje, ampak tudi do ljudi, ki prebivajo na migracijsko najbolj obremenjenih območjih, ter do vseh pripadnikov državnih organov, ki v tej krizi dajejo od sebe največ, kar zmorejo. Ko sem prevzemal mesto predsednika državnega zbora, ki je doslej sprejel mnogo zakonov, ki se dotikajo našega vsakdanjika, četudi so večinoma ostali v senci tistih, ki so bili javno najbolj izpostavljeni, sem dejal: »Zavedam se, da je pred menoj precej večja odgovornost, čeprav to odgovornost delimo vsi, saj to mesto simbolno predstavlja tisto najpomembnejšo točko vladavine ljudstva. In to točko vladavine ljudstva je treba izvajati na ustrezen način, s sodelovanjem in dialogom.« V to verjamem še danes. Dialog, dialog in dialog je tisto, kar poudarjam vseskozi. Ne glede na osebno prepričanje posameznika je včasih dovolj, če se stališča v dostojnem in zmernem duhu vsaj soočijo, morda občasno krešejo, predvsem pa se je treba pogovarjati, poslušati in slišati. Brez slišanja ni sodelovanja. Poslušanje pa je le prvi korak k slišanju. Končno bi se rad zahvalil vsem poslancem in poslankam, ki so odprti za sodelovanje z menoj, predvsem pa poslankam in poslancem SMC z vodjo poslanske skupine dr. Simono Kustec Lipicer na čelu, ki neutrudno delajo za to, da bi na Slovenskem uvedli nove politične prakse, dvignili politično kulturo, predvsem pa okrepili zaupanje ljudi v slovensko državo, slovenski politični sistem in v to, da smo s skupnimi močmi sposobni narediti veliko. Le stopiti moramo skupaj. In zapomnimo si – za Slovenca besedna zveza »ne gre« ne obstaja oziroma, kot je bolj poetično zapisal Simon Gregorčič, »dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. Zaščita delavcev Kdor ne plačuje delavcev, ne more delati z državo Vlada je z vrsto ukrepov zavarovala delavce z najnižjimi dohodki. Po novem v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju ni več mogoča izvršba na neto minimalno plačo, torej na znesek, ki je nujen za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb dolžnika, ta znesek pa se še poveča, če posameznik vzdržuje družinskega člana. Kdor torej ne poplača vseh svojih obveznosti in mu grozi izvršba, ima zagotovljeno vsaj minimalno plačo. Ta zakon tudi prepoveduje bankam, da bi administrativne stroške za izvrševanje sklepov o izvršbi poplačale iz varovanih prejemkov. Poslanska skupina SMC je podprla tudi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o minimalni plači, ker je pravično, da se delavcem ob minimalni plači ločeno izplača tudi dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo. Na ministrstvu za javno upravo so pod vodstvom ministra Borisa Koprivnikarja pripravili tudi nov Zakon o javnih naročilih, ki uvaja socialno klavzuro. Na novo se določa pogoj, da morajo imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev. Tako bo sedaj še manj prostora za nespoštljivo ravnanje delodajalcev do delavcev. Gre za zelo pomemben zakon, saj država za javna naročila nameni skoraj 10 Poslanke in poslanci na terenu Poslanke in poslanci SMC, lokalni odbori, sekretariat, članice in člani stranke iz vse Slovenije se seznanjajo z razmerami na območjih, kjer so namestitveni in sprejemni centri za begunce oziroma migrante. Številni opravljajo prostovoljsko delo na vhodnih in izstopnih točkah, v Brežicah, Dobovi, na Šentilju, v Gornji Radgoni. Tako lahko neposredno ocenijo, kako delujejo pristojne službe in s kakšnimi konkretnimi težavami se srečuje Slovenija pri reševanju največjega begunskega in migrantskega preseljevanja v Evropi po 2. svetovni vojni. Zlasti poslanci in članice ter člani naših lokalnih odborov v obmejnih krajih, v Brežicah, Krškem, Dobovi, na Šentilju, v Gornji Radgoni …, spremljajo prehajanje beguncev iz Hrvaške prek Slovenije naprej v Avstrijo vsak dan in lahko dejansko pomagajo pri rešitvah in so dragocena vez s prebivalstvom, ki potrebuje verodostojne in pravočasne informacije. V SMC smo izjemno ponosni na odzivnost vseh naših članic in članov, poslanske skupine, posameznic in posameznikov, ki svoj prosti čas namenjajo prostovoljskemu humanitarnemu delu. odstotkov državnega proračuna na leto, samo lani je bilo to 3,7 milijarde evrov. Poslanci SMC so podprli tudi spremembe Zakona o gospodarskih družbah, s katerimi omejujejo veriženje podjetij tistim z nepoštenimi poslovnimi praksami. Odprtje pisarne SMC Goriška Lokalni odbor Goriška je oktobra odprl lokalno in hkrati poslansko pisarno poslanke mag. Tanje Cink. Odprtja se je udeležil tudi predsednik državnega zbora in podpredsednik stranke dr. Milan Brglez. Novi strankarski prostori v središču Nove Gorice prinašajo krepitev sodelovanja in komunikacije v lokalnem okolju, nekaj dni po odprtju pa jih je obiskal tudi predsednik stranke SMC dr. Miro Cerar in se srečal s člani SMC Goriška. Tam je bil tudi poslanec Marko Ferluga. Dr. Brglez je spomnil, da je LO Goriška na lanskih volitvah dosegel najboljši rezultat po številu svetnikov v zahodni Sloveniji, poslanka Tanja Cink pa je izrazila željo, da bi bilo obiskov v pisarni čim več, saj v stranki SMC pozdravljamo pogovor in predloge državljank in državljanov. NS_01.indd 4 06/11/15 08:23
Naša sredina Novice 5 Najprej smo uredili finančno stanje Odpis dolgov zadolženim delavcem Pred poletnimi počitnicami je bil po nujnem postopku sprejet predlog vlade za odpis dolgov socialno najšibkejšim, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oziroma rednih življenjskih stroškov. Poslanci SMC so podprli tudi dvig cenzusa za brezplačno kosilo v osnovni šoli. Ukrep bo povečal število otrok, upravičenih do subvencioniranega šolskega kosila. Šolsko kosilo bo od 1. januarja 2016 v celoti subvencionirano za otroke iz prvega dohodkovnega razreda, za tiste iz drugega bo subvencionirano 70-odstotno in za tiste iz tretjega 40-odstotno. Poslanka Erika Dekleva (na fotografiji) je izpostavila, da je nedopustno, da starši nimajo dovolj denarja za plačilo šolske prehrane. Tistim, ki tega ne zmorejo, bo pomagala država. Državni zbor je v minulem letu iz svežnja petih pravosodnih ukrepov sprejel tudi Zakon o brezplačni pravni pomoči. Spremenjeni zakon prinaša predvsem hitrejše postopke dokazovanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ter razširitev obsega pravnega svetovanja za socialno šibkejše državljane. Vsi omenjeni ukrepi so korak bližje zaščiti temeljnih delavskih pravic in pravic socialno najšibkejših v nizu načrtovanih rešitev, ki si jih je zadala vlada dr. Mira Cerarja. Vlada je prvo leto urejevala slabo stanje državnih financ. Država je že zadolžena, hkrati pa dolg povečuje, ker preveč troši za sprotno delovanje. Vladi dr. Mira Cerarja je uspelo doseči široko dvotretjinsko politično podporo za sprejem fiskalnega pravila, ki pomeni prelom z dosedanjo prakso. Fiskalni zakon postavlja jasna pravila ravnanja z državnim denarjem, da srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor bomo zbrali. V izjemnih okoliščinah dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v korist varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov. Za zakon je glasovalo vseh 35 poslancev Stranke modernega centra in tako odločilno prispevalo k sprejetju zakona. Predsednik vlade dr. Cerar je poudaril, da smo z glasom za izkazali resen namen, da želimo dobro in odgovorno gospodariti z državnim denarjem. »S sprejetjem fiskalnega pravila so se poslanci in poslanke odločili za nadaljevanje poti do finančne stabilnosti, kar je eden od pomembnih mejnikov v delu vlade,« je dejal. Ena od naših najbolj izpostavljenih poslank na področju financ je bila Urška Ban, ki je prevzela vodenje Odbora za finance in monetarno politiko. Pod njenim predsedovanjem je odbor kot matično delovno telo prvi odločal o vladnih predlogih za področje financ, ki so najbolj zaznamovali prvo leto mandata: »Gre za izjemno zahtevno področje, katerega odločitve vplivajo na življenje vseh državljank in državljanov Slovenije.« V zadnjem letu je bil za urejeno poslovanje z gotovino in za zmanjševanje sive ekonomije sprejet tudi Zakon o davčnih blagajnah, sprejeli smo Strategijo o upravljanju državnega premoženja, Zakon o bančništvu, dva rebalansa proračuna. »Bilo je veliko zahtevnih nalog, na področju financ pa smo uresničili kar nekaj pomembnih zavez iz naše koalicijske pogodbe že v prvem letu mandata,« izpostavlja Banova. Vlada je tudi že pripravila predlog proračunov za leti 2016 in 2017, ki daje več možnosti za oblikovanje in izvajanje dobrih politik kot doslej. Prioritete vlade so zdravstvena reforma, pravosodje, infrastruktura, varnost ljudi in premoženja ter izobraževanje. O proračunih za dve leti bodo poslanke in poslanci odločali na novembrski seji državnega zbora. Slovenija je znova prepoznavna na zemljevidu Evrope in sveta kot država, ki se razvija, ki gre naprej in ki je uspešna. To potrjujejo dobri kazalci: stopnja brezposelnosti se še naprej znižuje, tveganje revščine se je stabiliziralo in ne narašča več, gospodarska rast se zvišuje, hkrati pa se povečuje varčevanje v gospodinjstvih in realno raste zasebna potrošnja. Poslanci nabirajo kilometrino 25. oktobra se je v Ljubljani odvijal že 20. Ljubljanski maraton, ki so se ga udeležili tudi naše tekačice in tekači, med njimi poslanec dr. Dragan Matić, ki je pretekel 21 kilometrov. Pred startom smo se dobili na sedežu, za spodbudo pred enkratno in posebno izkušnjo, kar ta velik športni dogodek zagotovo je. V stranki SMC menimo, da je športna dejavnost dobra priložnost tudi za poglabljanje odnosov in boljše medsebojno sodelovanje. Udeležili smo se tudi kolesarjenja po novi stezi od Rogaške Slatine do Podčetrtka in kolesarjenja po trasi tretje razvojne osi od Holmca do Šentruperta. Konec avgusta pa smo se preizkusili v vožnji z rafti na pikniku, ki ga je organiziral LO Radovljica. Dr. Simona Kustec Lipicer Podpredsednica SMC, vodja poslanske skupine SMC, (so)avtorica številnih domačih in tujih znanstvenih in strokovnih besedil ter samodeklarirano zagrizen knjižni molj Cenjeni in dragi sopotnice in sopotniki! Dovolite mi, da kot popotnico prvi številki našega časopisa z vami podelim nekaj vrstic mojega pogleda na zgodbe. Kakšen dan se bere kot zgodba elaborata oziroma poglavja v študijskem učbeniku. Ti dnevi so mi osebno še vedno najbolj všeč, ob njih mi zaigra srce. Ta zgodba mi je blizu, v njej se zliva ves moj strokovni napoj, mi je poznana, zato v večini primerov predvidljiva in njen konec napovedljiv. Spet drugi dan me zgodba spominja na klasičen, dolg ruski realistični literarni roman. Ta zgodba mi je všeč, ker mi zbudi spomine na skoraj že na smetišče postavljeno mladostniško vnemo, da se skozi več sto strani prebijem skozi pasti in izzive življenja drugih ter se tako prek drugih učim, razumem in rastem. Kakšen dan me zgodba spominja na Kafkovo ali pa Kovačičevo prozo. Ta me je, tako kot tista od Virginie Wolf, vedno srhljivo privlačila z nepojasnjeno silo pa tudi trenutno jezo in nemočjo, ker sem potrebovala tako zelo (pre)veliko časa, da sem ji dorasla in jo začela razumeti. To je tisti tip zgodb, h katerim se najraje vračam, ker jih lahko ob različnih dnevih berem in razumem iz povsem drugačnih zornih kotov in sporočil. Potem so tu še znanstvenofantastične zgodbe, ki mi v osnovi nikoli niso bile prav blizu, a se napor ukvarjanja z njimi vsakič znova obrestuje z zmožnostjo pogledati na ljudi in stvari skozi zelo drugačno prizmo, te podobe sprejeti in z njimi obogatiti svojo zelo drugačno podobo. Obožujem dneve, ko zgodbo lahko berem kot na primer Garfieldov strip, ker mi v sekundi napolni baterije s preprostim pogledom na težke situacije, z optimizmom, občutkom lahkega koraka in sreče, da preprosto sem in da so vsi problemi bodisi rešljivi bodisi povsem nepomembni. Obstaja še precej drugih vrst zgodb, a jim zaradi uredniške omejitve zapisov v tej časopisni zgodbi tokrat žal ne morem nameniti pozornosti. Vse to so naše, vaše zgodbe pa tudi moja SMC-zgodba, polne vreče učenja, preizkušenj, preizpraševanja, potrpežljivosti, izzivov, predvsem pa rasti – za soljudi, za skupnost, za državo in nekaj malega tudi zase. Pomembno je zgodbe brati, še pomembneje pa pisati. To terja veliko lastnega časa, pozornosti, potrpežljivosti in odrekanja, v sebi ne nosi materialne logike »stroškov in koristi«, ampak najpogosteje zgolj lastno zadovoljstvo nad dobro opravljenim delom. Ponosna sem, da z vsemi vami lahko sodelujem pri pisanju svežih, natančno spisanih, jasno berljivih, predvsem pa v lepšo prihodnost usmerjenih novih zgodb. Vse dobro in polno ustvarjalnega elana vam želim! NS_01.indd 5 06/11/15 08:23
Page 1 and 2: Naša sredina www.strankasmc.si Ča
Page 3: Naša sredina Uvodnik 3 Spoštovani
Page 7 and 8: Naša sredina Profil 7 Pomembno je
Page 9 and 10: Naša sredina Razmislek 9 Lilijana
Page 11 and 12: Naša sredina 11 Horst Hafner »Eno
Page 13 and 14: Naša sredina Intervju “Pogosto s
Page 15 and 16: Naša sredina Novice iz naše sredi
Page 17 and 18: Naša sredina 17 Hitenje beguncev,
Page 19 and 20: mo smeti in tisto, česar na tej do
Page 21 and 22: Naša sredina Mednarodna dejavnost
Page 23 and 24: Naša sredina 23 PRISTOPNA IZJAVA P

Naša sredina, številka 1, leto 1

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?