11.12.2012 Views

Glede varčne ogrevalne tehnike je pravi naravni ... - Energetik revija

Glede varčne ogrevalne tehnike je pravi naravni ... - Energetik revija

Glede varčne ogrevalne tehnike je pravi naravni ... - Energetik revija

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

40 let<br />

tOplOtNIh črpalK<br />

V slOVeNIjI<br />

Toplotne črpalke so za potrebe ogrevanja začeli koristiti<br />

v ZDA že takoj po II. svetovni vojni. V zahodni Evropi pa <strong>je</strong><br />

prišlo do množične uporabe koncem 60 in začetku 70 let, že<br />

v slutnji prihajajoče energetske krize.<br />

Brez omembe vredne zamude za razvito Evropo, smo<br />

tudi v Sloveniji začeli z razvo<strong>je</strong>m in maloserijsko proizvodn<strong>je</strong>otoplotnih<br />

črpalk. Podobno kot v Evropi, so tudi v<br />

Sloveniji bila svetla in temna obdobja za toplotne črpalke.<br />

Danes pa so vse bolj priljubl<strong>je</strong>n in iskan, zelo varčen in okolju<br />

prijazen ogrevalni sistem.<br />

Ob skorajšnji častitljivi obletnici toplotnih črpalk v<br />

Sloveniji, smo se pogovarjali s tremi ključnimi osebami, da<br />

ne rečemo, kar pionirji na področju toplotnih črpalk. Poiskali<br />

smo mag. Obersnuja bivšega direktorja Inštituta Zoran Rant,<br />

ki <strong>je</strong> že v začetku 70 let proučeval sisteme in uporabnost toplotnih<br />

črpalk v praksi. V takratni ekipi raziskovalcev PORS-a<br />

(področno raziskovalne skupnosti za hladilno tehniko), se<br />

mu <strong>je</strong> pridružil že tudi Rudi Kronovšek, takrat zaposlen v<br />

Gorenju. Slabo desetlet<strong>je</strong> pozne<strong>je</strong>, ko <strong>je</strong> stekla že kar serijska<br />

proizvodnja toplotnih črpalk v Sloveniji, pa <strong>je</strong> proizvodnjo<br />

»reševal« uspešen »trgovec« Jože Papež, ki <strong>je</strong> prodal skoraj<br />

vse, kar <strong>je</strong> prišlo s tekočih trakov.<br />

V nadal<strong>je</strong>vanju, vam želimo opisati razvojno pot teh pionir<strong>je</strong>v<br />

od takrat do danes.<br />

Agregat sanitarne toplotne črpalke izpred 35 let in danes.<br />

Februar 2011<br />

gospod anton Obersnu<br />

povejte nam nekaj o samem<br />

začetku proizvodn<strong>je</strong><br />

toplotnih črpalk v<br />

sloveniji.<br />

LTH <strong>je</strong> bilo v začetku<br />

70 let prejšn<strong>je</strong>ga stoletja<br />

zelo perspektivna in inovativna<br />

tovarna na področju<br />

hladilne <strong>tehnike</strong>. Za<br />

pospešitev razvoja novih<br />

izdelkov <strong>je</strong> bil ustanovl<strong>je</strong>n<br />

Zavod za hladilno tehniko g. Anton obersnu<br />

( pozne<strong>je</strong> TOZD). Kot direktorju<br />

Zavoda, mi <strong>je</strong> bila prioriteta iskan<strong>je</strong> novih modernih in<br />

perspektivnih programov za potrebe LTH-ja. Med drugimi<br />

programi smo se odločili tudi za razvoj toplotnih črpalk za<br />

segrevan<strong>je</strong> sanitarne vode in ogrevan<strong>je</strong> hiš. Prototipno smo<br />

razvili več modelov TČ voda-voda in zrak-voda, ter izdelali<br />

pilotne seri<strong>je</strong>. Še posebej smo tovrstne aktivnosti povečali<br />

po preoblikovanju Zavoda za hladilno tehniko v Inštitut<br />

Zorana Ranta, ki <strong>je</strong> postal samostojno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za raziskovalno<br />

razvojno dejavnost.<br />

tudi lth <strong>je</strong> sam vzporedno z vami razvijal toplotne<br />

črpalke, zakaj?<br />

Res <strong>je</strong>. Po izločitvi iz SOZD-a LTH <strong>je</strong> naš Inštitut na žalost<br />

doživel pogoste blokade pri prenosu (prodaji) znanja<br />

in razvojnih rešitev prejšnji matični firmi. Kadrovsko <strong>je</strong> bil<br />

LTH močan, zato se <strong>je</strong> odločil za lasten razvoj in proizvodnjo<br />

toplotnih črpalk. Mi pa nismo ustavili nadaljnji razvoj<br />

TČ v različnih verzijah, vključno z maloserijsko proizvodnjo.<br />

gospod Obersnu, vaši raziskovalci so 1981 patentirali<br />

tako imenovano hermetično kondenzacijsko enoto<br />

za toplotno črpalko, ki <strong>je</strong> bila nagra<strong>je</strong>na z nagrado<br />

borisa Kidriča.<br />

To <strong>je</strong> bila zelo dobra tehnična in cenena rešitev v tistem<br />

času za proizvodnjo toplotnih črpalk. Žal pa <strong>je</strong> bilo to obdob<strong>je</strong><br />

nenaklon<strong>je</strong>no toplotnim črpalkam. Svet si <strong>je</strong> po prvi<br />

naftni krizi opomogel. Naftni derivati so se močno pocenili, ><br />

9

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!