Glede varčne ogrevalne tehnike je pravi naravni ... - Energetik revija
Glede varčne ogrevalne tehnike je pravi naravni ... - Energetik revija
Glede varčne ogrevalne tehnike je pravi naravni ... - Energetik revija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
40 let<br />
tOplOtNIh črpalK<br />
V slOVeNIjI<br />
Toplotne črpalke so za potrebe ogrevanja začeli koristiti<br />
v ZDA že takoj po II. svetovni vojni. V zahodni Evropi pa <strong>je</strong><br />
prišlo do množične uporabe koncem 60 in začetku 70 let, že<br />
v slutnji prihajajoče energetske krize.<br />
Brez omembe vredne zamude za razvito Evropo, smo<br />
tudi v Sloveniji začeli z razvo<strong>je</strong>m in maloserijsko proizvodn<strong>je</strong>otoplotnih<br />
črpalk. Podobno kot v Evropi, so tudi v<br />
Sloveniji bila svetla in temna obdobja za toplotne črpalke.<br />
Danes pa so vse bolj priljubl<strong>je</strong>n in iskan, zelo varčen in okolju<br />
prijazen ogrevalni sistem.<br />
Ob skorajšnji častitljivi obletnici toplotnih črpalk v<br />
Sloveniji, smo se pogovarjali s tremi ključnimi osebami, da<br />
ne rečemo, kar pionirji na področju toplotnih črpalk. Poiskali<br />
smo mag. Obersnuja bivšega direktorja Inštituta Zoran Rant,<br />
ki <strong>je</strong> že v začetku 70 let proučeval sisteme in uporabnost toplotnih<br />
črpalk v praksi. V takratni ekipi raziskovalcev PORS-a<br />
(področno raziskovalne skupnosti za hladilno tehniko), se<br />
mu <strong>je</strong> pridružil že tudi Rudi Kronovšek, takrat zaposlen v<br />
Gorenju. Slabo desetlet<strong>je</strong> pozne<strong>je</strong>, ko <strong>je</strong> stekla že kar serijska<br />
proizvodnja toplotnih črpalk v Sloveniji, pa <strong>je</strong> proizvodnjo<br />
»reševal« uspešen »trgovec« Jože Papež, ki <strong>je</strong> prodal skoraj<br />
vse, kar <strong>je</strong> prišlo s tekočih trakov.<br />
V nadal<strong>je</strong>vanju, vam želimo opisati razvojno pot teh pionir<strong>je</strong>v<br />
od takrat do danes.<br />
Agregat sanitarne toplotne črpalke izpred 35 let in danes.<br />
Februar 2011<br />
gospod anton Obersnu<br />
povejte nam nekaj o samem<br />
začetku proizvodn<strong>je</strong><br />
toplotnih črpalk v<br />
sloveniji.<br />
LTH <strong>je</strong> bilo v začetku<br />
70 let prejšn<strong>je</strong>ga stoletja<br />
zelo perspektivna in inovativna<br />
tovarna na področju<br />
hladilne <strong>tehnike</strong>. Za<br />
pospešitev razvoja novih<br />
izdelkov <strong>je</strong> bil ustanovl<strong>je</strong>n<br />
Zavod za hladilno tehniko g. Anton obersnu<br />
( pozne<strong>je</strong> TOZD). Kot direktorju<br />
Zavoda, mi <strong>je</strong> bila prioriteta iskan<strong>je</strong> novih modernih in<br />
perspektivnih programov za potrebe LTH-ja. Med drugimi<br />
programi smo se odločili tudi za razvoj toplotnih črpalk za<br />
segrevan<strong>je</strong> sanitarne vode in ogrevan<strong>je</strong> hiš. Prototipno smo<br />
razvili več modelov TČ voda-voda in zrak-voda, ter izdelali<br />
pilotne seri<strong>je</strong>. Še posebej smo tovrstne aktivnosti povečali<br />
po preoblikovanju Zavoda za hladilno tehniko v Inštitut<br />
Zorana Ranta, ki <strong>je</strong> postal samostojno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za raziskovalno<br />
razvojno dejavnost.<br />
tudi lth <strong>je</strong> sam vzporedno z vami razvijal toplotne<br />
črpalke, zakaj?<br />
Res <strong>je</strong>. Po izločitvi iz SOZD-a LTH <strong>je</strong> naš Inštitut na žalost<br />
doživel pogoste blokade pri prenosu (prodaji) znanja<br />
in razvojnih rešitev prejšnji matični firmi. Kadrovsko <strong>je</strong> bil<br />
LTH močan, zato se <strong>je</strong> odločil za lasten razvoj in proizvodnjo<br />
toplotnih črpalk. Mi pa nismo ustavili nadaljnji razvoj<br />
TČ v različnih verzijah, vključno z maloserijsko proizvodnjo.<br />
gospod Obersnu, vaši raziskovalci so 1981 patentirali<br />
tako imenovano hermetično kondenzacijsko enoto<br />
za toplotno črpalko, ki <strong>je</strong> bila nagra<strong>je</strong>na z nagrado<br />
borisa Kidriča.<br />
To <strong>je</strong> bila zelo dobra tehnična in cenena rešitev v tistem<br />
času za proizvodnjo toplotnih črpalk. Žal pa <strong>je</strong> bilo to obdob<strong>je</strong><br />
nenaklon<strong>je</strong>no toplotnim črpalkam. Svet si <strong>je</strong> po prvi<br />
naftni krizi opomogel. Naftni derivati so se močno pocenili, ><br />
9