Glede varčne ogrevalne tehnike je pravi naravni ... - Energetik revija

78
Februar 2011
vanja, ki so bila bolj oddaljena od kotlovnice, manj ogreta.
S povečanjem obtočne črpalke smo povečali pretok v celotnem
sistemu, tlačna razlika pa je narasla s kvadratom števila
povečanja pretoka. Posledica je bila pregrevanje bližnjih
prostorov in večja poraba električne energije za obratovanje
črpalke. Zaradi takšnega načina reševanja problemov v
vezi hidravličnega uravnovešenja ogrevalnega sistema, zdaj
lažje razumemo podatek, ki ga navaja stroka, da je kar 95 %
ogrevalnih sistemov neuravnovešenih in da so obtočne črpalke
glede ne pretok predimenzionirane 2 do 4 krat. Pri tem
ne smemo pozabiti, da moč za obratovanje črpalke glede na
pretok narašča s tretjo potenco števila povečanja pretoka.
Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da je v praksi hidravlično
uravnovešenje dejansko zanemarjeno, kar vodi do
višjih stroškov obratovanja ogrevalnih sistemov.
Z ustvarjenjem tlačne razlike med dotokom in povratkom
obtočna črpalka zagotavlja pretok vode. Tlačna razlika
je največja na začetku omrežja in najmanjša na koncu
omrežja. Čim daljša je veja, večje bo odstopanje tlačne razlike.
Potrebna tlačna razlika za posamezno ogrevalo (vejo) je
odvisna od pretoka grelne vode, ne glede na lego v omrežju.
Iz tega razloga je nujno, da ima vsako ogrevalo (veja) na
razpolago tlačno razliko, ki ustreza njegovemu pretoku.
Odvečno tlačno razliko zato odpravimo z dušenjem. V ta
namen imamo na razpolago različne možnosti. Uporabimo
lahko cevi manjših dimenzij na določenih odsekih, dušilne
zaslonke oz. ventile ter posebne nastavitvene in zaporne
ventile s pred nastavitvijo.
Pri hidravličnem uravnovešenju praviloma dušimo višek
tlačne razlike na vseh pokončnih (dvižnih) vodih razen seveda
na zadnjem, kjer tega viška ni. Enako dušimo tlačne razlike
tudi na ogrevalih posameznih pokončnih vodov.
2.1. enocevni sistemi
Hidravlično uravnovešenje klasičnega enocevnega sistema
izvedemo z omejevanjem maksimalnega pretoka skozi
določeno zanko. V ta namen lahko uporabimo avtomatske
omejevalnike pretoka, ki delujejo neodvisno od trenutnega
tlaka na ventilu. Maksimalni pretok nastavimo v litrih na uro
(l/h). Primer vgradnje je prikazan na sliki št.3.
slika 3: avtomatski omejevalnik pretoka
Avtomatski omejevalnik pretoka
omogoča:
p omejevanje največjega pretoka neodvisno od tlačnih
nihanj,
p optimalno porazdelitev pretoka med dvižnimi vodo,
p natančno in hitro regulacijo sistema,
p samodejno prilagoditev razširitvam sistema,
p vgradnjo v nove in stare ogrevalne sisteme,
p vgradnja v dovod in povratni vod,
p nastavljena vrednost se lahko plombira,
p impulzne cevi niso potrebne,
p možnost zapiranja in praznjenja sistema.
Nazivni premeri omejavalnikov za radiatorsko ogrevanje
znašajo od DN 15 do DN 32 ter pretok od 0,1 do 3 m 3 /h.
Diferenčni tlak na ventilu znaša od 15 do 80 kPa.
2.2. Dvocevni sistem
Pri dvocevnih sistemih ločimo hidravlično uravnovešenje
sistema s stalnim pretokom in uravnovešenje sistema s
spremenljivim pretokom.
2.2.1. Dvocevni sistem s stalnim nazivnim
pretokom – ročni radiatorski ventili
Hidravlično uravnovešenja sistema s stalnim nazivnim
pretokom (Q = 100 %) je praktično uravnovešenje sistema v
eni točki. Takšen sistem lahko poenostavljeno imenujemo
tudi »statično« uravnovešenje. Pri teh sistemih dušimo višek
tlačne razlike na posameznih pokončnih vodih (odstranimo
odvečni diferencialni tlak) z ročnimi dušilnimi ventili ali pa
vgradimo avtomatske izravnalne ventile.
2.2.2. Dvocevni sistem s spremenljivim pretokom
– termostatski radiatorski ventili za
družinske hiše
Energijski prihranek pri sistemih s termostatskimi ventili
je od 20 do 30 %. S termostatskimi ventili reguliramo temperaturo
v posameznih prostorih. Termostatski ventili reagirajo
na toplotne vire, ki jih centralna regulacija ne zazna ali
pa le delno (toplota oddana od ljudi, razsvetljava, električne
naprave, sončno sevanje). Pri naraščanju temperature v prostoru,
ventil zmanjša pretok ogrevalne vode skozi ogrevalo.
Manjši pretok zmanjša toplotno oddajo ogrevala in posledično
se zmanjša tudi temperatura v prostoru.
Termostatski radiatorski ventili zaznajo že najmanjše dodatne
vire toplote in tako primerno zmanjšajo pretok. Zaradi
dušenja se pretok stalno spreminja. To je bistvena razlika v
primerjavi z enakimi sistemi z ročnimi ventili, kjer je pretok
dejansko nespremenjen. Enako velja tudi za enocevne sisteme,
kjer ni pomembnih sprememb pretoka, čeprav imamo
vgrajena ogrevala s termostatskimi ventili. V sistemih
s spremenljivim pretokom uravnovešenje dvižnih vodov ni
več možno z ročnimi – regulacijskimi ventili. Glavni vzrok za
neučinkovitost ročnih ventilov je dejstvo, da se s spreminjanjem
pretoka močno spreminja upornost dušilnega ventila.