Glede varčne ogrevalne tehnike je pravi naravni ... - Energetik revija

10
Februar 2011
proizvajalci toplotnih črpalk pa so eden za drugim zapirali
svoje obrate. TUDI nam ni uspelo najti kupca za know - how.
Iz vaše kronologije je razvidno, da ste kljub temu
v 80 letih neumorno nadaljevali z raziskovalnim in razvojnem
delom na področju toplotnih črpalk. bili pa
ste tudi predavatelj za hladilno tehniko na fakulteti za
strojništvo v ljubljani.
V teh letih je bilo v takratni, naši skupni domovini
Jugoslaviji zelo dobro organizirano in finančno podprto
raziskovalno delo, zato smo se odločili za nadaljevanje razvoja
toplotnih črpalk. Izdelali smo vrsto raziskovalnih nalog
o toplotnih črpalkah, več deset prototipov, sodelovali
na mednarodnih simpozijih o toplotnih črpalkah itd. Potem
pa smola, ponovil se je primer izpred let. Ponovna pocenitev
nafte je povzročila upad zanimanja za toplotne črpalke.
Naše zgodbe o toplotni črpalki je bilo počasi konec. Poleg
vodenja Zavoda, pa sem predaval študentom strojništva v
Ljubljani in Mariboru, predmet Hladilna tehnika.
Imeli ste vrsto odličnih sodelavcev.
Res je, zato mi je še toliko težje, ker se pri nas izkušnje in
znanje dobrih inženirjev tako težko prenesejo v industrijo.
Žal so morali ti odlični strokovnjaki nadaljnjo usodo prevzeti
v svoje roke. Dr. Vinko Nastram in inženir Andrej Perko sta
ustanovila vsak svoje, še danes zelo uspešni podjetji na področju
hladilstva.
In kaj gospod Obersnu počnete danes?
Ko sem se upokojil, sem še sledil dogajanjem v moji celo
življenjski stroki, to je v hladilstvu. Po nesrečnem padcu in
udarcu na glavo pred tremi leti, sem prestal težko operacijo,
zato moja aktivnost zelo pada. Danes pri 83 letih sem se
lotil pisanja življenjepisa.
gospod rudi Kronovšek
kako ste pa vi zašli med
pionirje tč v sloveniji?
ste še edini od vsega začetka
na tem področju, ki
še vedno vztraja?
Prvo spoznanje s TČ
sem dobil pred več kot 35
leti, ko sem bil član PORS-a
(Področno raziskovalna
g. rudi Kronovšek
skupnost) za hlajenje in klimatizacijo
s sedežem v LTH-ju. Takrat je mag. Obersnu že
izvajal prve raziskovalne naloge s tega področja. V Evropi
se je razplamtela tako imenovana energetska kriza (podražitev
naftnih derivatov). Kot konstruktorju hladilnih naprav
v Gorenju, so bile TČ zame izjemen izziv. Vodstvu tehničnega
sektorja SOZDA Gorenje sem predlagal, da se tudi v
Gorenju preizkusimo po konceptu Junkersa, Stiebel Eltrona,
Siemensa, itd., z nekoliko zahtevnejšimi, energetsko varčnimi
izdelki, ki jim je energetska kriza na stežaj odpirala vrata.
Rudi Kronovšek opravlja meritve na prototipu tč. pred 30 leti.
Ideja je bila dobro sprejeta, posebej še s strani vizionarskega
generalnega direktorja gospoda atelška. Gospod atelšek
je že kmalu po tem na hišnih sejmih Gorenja z veseljem kazal
takratnim politikom, g. Dolancu, g. Popitu in drugim, naše
toplotne črpalke, ki so s toploto okolice grele sanitarno vodo
in radiatorje po ¼ ceni kurilnega olja.
In kako je šlo naprej?
V letih 1979/80 smo pod mojim vodstvom v Gorenju
Raziskave in razvoj začeli z zasnovo in konstrukcijskimi rešitvami
TČ za pripravo sanitarne vode. Izdelali smo prototipe
in osnovno dokumentacijo za zagon proizvodnje. Za proizvodnjo
je bila določena matična tovarna Gorenje gospodinjski
aparati (GA). V začetku 80 let je že bila pripravljena
tehnologija in proizvodni obrat zmogljivosti do 50 toplotnih
črpalk na dan.
Že po dobrem letu je žal vse skupaj zamrlo. Jugoslovanski
trg še ni bil dovolj osveščen za uporabo tovrstnih izdelkov,
svoje pa je prispevala tudi ponovna pocenitev naftnih derivatov.
Podobno se je zgodilo tudi drugod po Evropi, saj je več
kot 70 % takratnih proizvajalcev TČ prenehalo s proizvodnjo.
je koncem 80 let sploh kdo delal toplotne črpalke v
sloveniji?
Ne. Tudi LTH je iz podobnih vzrokov ustavil proizvodnjo.
V Gorenju pa tudi niso vedeli, kaj s tem programom. Moja
prepričevanja predsednika SOZD-a Gorenje, g. rigelnika,
da ima ta program perspektivo, so bila upoštevana. Posebej