subjekt družbenega dogajanja in gospodar svoje usode - Dolenjski list

More documents

Recommendations

Info

lz zahtevkov šol po sredstvih bo, kol vse kaže, treba čriuii marsikaj kar je namenjeno dodatnim dejavnostim - Letošnje proračunske težave opozarjajo da družbenih služb ne moremo reševati samo na ramah občine - 2 milijardi republiških investicijskih sredstev za šolstvo, ki se bosta delili preko Gospodarske banke po konkurzni sposobnosti, sta kaplja v morje, če so potrebe povsod takšne kot v krški občini - S čim bomo prihodnje leto gradili stanovanja za delavce iz družbenih služb, če bodo stanovanjski skladi ukinjeni' 4. februarja je družbenopoHtični zbor občinske skupščine, ki ga sestavljajo odborniki ObS in člani občinskega odbora SZDL, ob prisotnosti predstavnikov šol razpravljal o poročilu sveta za šolstvo. Razprava je bila kritična in priznati moramo, da je bila njena ost na perjena tako v napake, ki jih bo moč odpraviti v mejah komune, kot v one, ki so posledica politike širših družbeno-političnih skupnosti. Poročilo sveta je postreglo z nrnogimi zanimivimi podatki, ki kažejo, da je šolstvo v občini skušalo kkjub obilici težav materialne narave svoje obsežno poslanstvo, ki mu ga nalaga reforma, opravljati kar najbolj uspešno. Zatika se že pri kadrih, prostorih, učiiih itd. 4037 otrok obiskuje letos pouk v 8 popolnih šolah, v eni neirazvajti šoli (na Vek'. Trnu), v 6 podružničnih šolah (v Gor. Leskovcu, Zdolah, Dol. vasi, Vel. Podlogu, v Gradcu-Brezjah in Čemeči vasi), v 12 kombiniranih oddelkih pa je bilo v šoli 253 otrok. Na vseh šolah je bilo letos 7 učiteljev manj kot v lanskem šolskem letu (!), manjkajo pa 3 učitelji za razredni in 31 učiteljev za predmetni pouk. Nič čudnega ni, če je treba k naštetemu dodati še težave, ki se pojavljajo v šolah pri prilagajanju k organiziranemu varstvu otrok, pri do datni pomoči slabšim učencem, pri modernizaciji pouka, ki naj zajema vedno več spodobnih pomagal in učil, pri šouanju prosvetnih kadrov, pri organiziranju malic za učence, prevozov oddaljenih šolarjev in podobnem. Poglavje zase pa so investicije v šolstvo, saj hi morali graditi novo šolo v Brestanici, dograjevati šolo v Koprivnici, povečati šolo v Krškem in poleg tega preurediti domala vse šoie. Letos je 7 šolnikov manj, kaj pa bo drugo ielo Lani je na osnovnih šolah v krški občim poučevalo 5 profesorjev, 25 predmetnih učiteljev, 4 strokovni učitelji in 11 honorarnih učnih moči ali skupaj 154 predavateljev. Letos poučujejo 4 profesorji, 24 predmetnih učiteljev, 111 učiteljev, 5 strokovnih učiteljev in 3 honorarne moči, kar je 7 predavateljev manj kot lani. V občini manjkajo 3 521,000.000 je potrebnih v šolstvu Iz gradiva, ki ga je občinski skupščini v Krškem pretiložil svet za šolstvo, je razvidno, da bi letos potrebovali za šolstvo okoli 521 milijonov din. Za osnovno dejavnost šol je po predračunu potrebnih 359 milijonov, za razširjeno dejavnost 9 milijonov in za dodatno dejavnost 9 milijonov. Poleg tega bi potrebovali za razne nujne investicije v šolstvu, za nakup opreme in gradnjo učiteljskih stanovanj skoraj 81 milijonov, za šolske mlečne kuhinje 35 milijonov in pol, za prevoze šolarjev 8 milijonov, za brezplačne učbenike blizu 9 milijonov ter za štipendiranje in izredni študij prosvetarjev nekaj čez 10 milijonov din. Potrebe so vsekakor večje od možnosti v občinskem proračunu, zato so odborniki na seji 4. marca Matični urad Leskovec pri Krškem Februarja sta bila doma rojena 1 deček in 1 deklica. — Poročili so sc: Nikola Haralovič in Ana Mustar, oba z Gorice; Alojz Pavkovic iz Vrbine in Antonija Račić iz Dfnovoga; Franc Pacek ir. Elizabeta Strle, oba iz Pristave. — Umrli sta: Vera Rolih, uslužbenka iz Lcskovca, in Ana Škrbina, gospodinja z MTtvic. Na odstavek »Veterinarska služba ni opravičila zaupanja občanov« v članku POGOVOR O SKUPŠČINI IN OBČANU, ki smo ga objavili v zadnji številki na strani krške občine, je Veterinarska postaja i2 Brestanice poslala zelo dolg odgovor, ki močno presega obseg omenjenega odstavka. Na izrecno željo kolektiva Veterinarske postaje v Brestanici objavljamo bistveni del odgovora, s katerim veterinarji po jasnjujejo svoja stališča in delo postaje. Poudarjamo, da smo zaradi pomanjkanju prostora morali članek ustrezno skrajšati. UREDNIŠTVO »Res je, da so veterinarji odgovarjali na pozive z izjavami: ,če pridete pome z avtom, grem, dru gače pa ne-; res je tudi, da ni bi lo umetnega osemenjevanja 19., 20., 22. in 23. februarja 1965. Vse to dnži, vendar zakaj? Zato, ker Veterinarska postaja ni izplačala svojim veterinarjem in veterinarskemu tehniku osebnih dohodkov za januar in februar ter ni povrnila potnih strožkov in materialnih stroškov za prevoz z lastnimi osebnimi avtomobili od 20. 11. 1954 dalje. Tako postaja še zdaj dolguje veterinarskemu tehniku približno 230.000 din, veterinarju iz 9,55 odst. pa jih je napredovalo z eno ali dvema slabima ocenama. V letošnjem polletju je uspeh nekoliko slabši, upoštevati pa moramo, da se ocenjuje v polletju strožje kot konec leta. Kritične pripomba odbornikov v razpravi Odborniiki so v razpravi poudarjali, da je bil skrajni čas razpravljati na seji skupščine o tako pomembni zadevi, kot je šolstvo. V razdobju od 1964 do 1965 je pla niranih 1 milijardo 600 mki- . jenov din za invesuiaije v šolstvo, od tega 900 milijonov za osnovno šolstvo. V razpravi so opozorili, da so zneski, namenjeni gradnjam z enakim številom sedežev, preveč različni, zato je treba stremeti za cenejšimi, pavi- tev. Vse zahteve v šolstvu morajo imeti materialno osnovo, zato jim bomo lahko zadoščali le postopoma. Ker sta za investicije v vsej republiki na voljo le 2 milijardi, bo najbrž prišla v poštev kot najbolj pereča samo gradnja šole v Brestanici. Vsa razpoložljiva sredstva za gradnjo stanovanj bo treba uporabita v Kostanjevici, v Krškem in na Senovem, kjer najbolj priman jje stanovanj za šolnike. Pri osebnih dohodkih šolnikov je poleg tega, koliko sredstev je na voljo zanje, zelo pomembno tudi to, kako jih delimo. Tu bo zato treba zagotoviti merila, ki bodo upoštevala prave odnose med šolami in med kategorijami šolnikov. Prevoz- šolarjev so brez dvoma veiik problem in kazalo bi razmišljaU o vozilih, ki bi bila last šol, vendar jih bo moč kupovati samo postopoma. Tam,. kjer je mogoče, bo treba urejati to tudi tako, da bi oddalje nejši šolarji med šolskim letom stanovali v bližnjih naseljih. Posebna šola je v Krškem potrebna, še prej pa je treba zagotoviti internat za Veterinarska postaja Brestanica odgovarja J 4. marca so na seji občinske skupščine sprejeli i odlok o prispevkih in davkih občanov. Zaradi težav- 1 nega stanja, v kakršnem je občinski proračun, je bil J predlagan odbornikom v potrditev odlok, ki določa i 18 odst. prispevek iz osebnih dohodkov od delovnega [ razmerja (od tega pripada občini 7,3 odst., republiki i 7,7 odst. in zvezi 3 odst.) I Odborniki so v razpravi izražali pomisleke proti [ tolikšni stopnji in opozarjali, da bodo podjetja pri- I zadeta pri skladih. Poudarjali so, da so investicijski i krediti vedno teže dostopni, skladi podjetij pa se j vrhu vsega zmanjšujejo, čeprav smo od novega gol spodarskega sistema pričakovali vse kaj drugega. Pri j enaki storitvi kot lani bo ostalo Rudniku na Seno- , vem letos za 52 milijonov din manj sredstev, skladov I sploh ne bodo ustvarili, nastaja pa vprašanje, kako [ povečati osebne dohodke, ki bi morali biti po spre- I jetih stališčih za 30 odst. višji kot v ostalih panogah. ODLOK 0 PRISPEVKIH IN DAVKIH OBCAHOV Po drugi strani spet pa bi se v primeru, ko bi J odlok določil 17,5 odst. prispevek od osebnih do- \ hodkov od delovnega razmerja, povečal primanjkljaj • v občinskem proračunu od planiranih 100 milijonov j na 130 milijonov. Pri glasovanju se je odločilo 21 I odbornikov za 18 odst. prispevek, 10 jih je glasovalo • proti, 6 pa se jih je vzdržalo. S tem je bil sprejet - 18 odst. prispevek iz osebnih dohodkov od delovnega razmerja. O proizvodnih okoliših so razpravljali pri sprejemanju členov, ki določajo prispevek od kmetijske i dejavnosti. Skupščina bo predlagala zveznim orga- { nom, naj izpremenijo razvrstitev katastrske občine Senovo tako, da bodo vsa zemljišča te občine razen • gradbenih, razvrščena v nižji okoliš kot zdaj. Besedilo I odloka so dopolnili še toliko, da prizna davčne I olajšave lastnikom intenzivnih sadnih nasadov in na- • sadov ribeza. S temi dopolnitvami so na seji odlok • o prispevkih in davkih občanov sprejeli. M. J. Ijonskimi gradnjami. V nanjo. V razpravi so ugotovili, da grajevanju šolnikov so po smo šolsko reformo doslej posameznih šolah precejšnje zasbavili le z načrti, materi Predpis o »členar- razlike, nič čudnega pa ni, alne osnove, ki bi zagotav če ni predmetnih učiteljev, jih« je treba Boljše bo počakati ljala uresničitev reforme, pa saj so primeri, ko je pred ni. Osnovno šolstvo je kljub izpopolniti metni učitelj pripravnik na na reorganizacijo bank temu deuovalo uspešno: kar isti šoli slabše plačan kot pri Glede »členarjev«, to je Na se i i občinske skup leto. Ker bi se s prenosom 77,2 odst. otrok je bilo konec pravnik učitelj. Glede pred šolarjev, ki lahko po predpiščine v Krškem se je bilo ta sredstva izpremenila v lanskega šol. leta pozitivnih, loga, naj bi učenci prejemali sih napredujejo z dvema ne 25. februarja treba med bančna sredstva, skupšči šolske knjige zastonj, so megativnima ocenama, so na se drugim odločiti tudi za to, na pa nima zagotovil, da nili, da je treba prej zagotoji menLi, da bi bilo predpis ali skupščina prenese vse lahko pričakuje naložbe iz viti sredstva za ostalo. Od treba izpopolni bi. Dovoljeval kredite, ki so bili odobre sredstev novega okrajnega borniki so opozorili tudi na naj bi samo eno negativno ni iz občinskega investicij sklada, so sklenili raje po to, da je v razredih danes oceno iz stranskih predmeskega sklada za investicije čakati na reorganizacijo po manj učencev, kot jih je bi učitelji in 31 predmetnih učitov in še zato naj bi bil v kmetijstvo, v okrajni bank. Nato bo vse jasnejlo pred vojno, na srednje in viteljev. Koliko več morajo po predpisan popravni izpit. sklad za pospeševanje še, skupščina pa se bo lašje šole pa kljub temu priučevati in koliko bolj se po kmetijstva v Celju. Skozi že odločila, ali naj prenese haja mladina, ki zna manj, šole svojih nalog pr; var več let se bo iz teh virov ta sredstva v celjsko, notruditi učitelji, ki na šolah kot je znala včasih. Menili stvu otrok ne bodo mogle zbralo za 246 milijonov^ vomeško ali kako drugo so, si lahko mislimo. Pouda so, naj bj šola posvečala več kmalu uresničiti v celoti, din ali po 17,500.000 din na banko. riti pa velja, da utegnejo na časa in pažnje osnovnim saj bi za organizirano celostati prihodnje leto pri pou predmetom, ker so predmetdnevno varstvo šolarjev poku na posameznih šolah veli. niki z raznimi dodatnimi trebovali enkrat toliko pro Na Senušah želijo imeti ke težave, če bodo učitelji ~> predmeti prenatrpani. Dostora, kolikor ga imajo vse puščali krško občino še nadatno znanje si bo lahko šole skupaj. Najprej je tre svojo KO SZDL prej tako, kot je bilo to od vsakdo dobil sam, če bo le ba začeti z varstvom otrok, »Do Leskovca imamo daleč, vili za Senuše, Ivandol, Kobi lani na letos. čutil potrebo! ki se v šolo vozijo, delovne tam pa imajo tudi čisto svole, in vso njihovo okolico sa organizacije pa naj pri tem je skrbi in naloge...« se mostojno krajevno organiza pomagajo, kolikor le more zadnje čase ljudje pogovarjacijo Socialistične zveze. — V Težko bo ustvariti jo. Skupščina je poročilo jo na Senušah in v okolici, kratkem bodo zbori občanov objektivna merila sveta z vsemi dO ' • ko nanese beseda na delo v in na svojem bodo prebivalci iz razprave spreje.a ter naio- vrstah Socialistične zveze, in za dodeljevanje Senuš dokončno odločili glede žiila svetu za šolstvo, Zavodu res imajo Senušani svoje ko osamosvojitve nove KO SZDL. sredstev iz munalne probleme; »zanje menili, da bo treba letos ome pa bomo sami najbolj skrbe Prepričani smo, da bodo spo šolskega sklada lam, naj ga skušajo uresnijevati dodatno dejavnost v li!« — so dejali predstavnisobni organizacijo dobro vočiti v čim krajšem času. šolstvu in še nekatere druge Po 4-urni razpravi so med kom občinskega odbora SZDL diti, zanimanje za delo pa se postavke, ki niso nujne. drugim izluščili Več ugotovi MILOŠ JAKOPEC in izrazili željo, da bi ustano- bo samo še povečalo- in načelnik oddelka za gospodarca obračunavati po stopnji 108 stvo sevniške skupščine ter vaj odst., ne pa 75 odst., kot smo ra člani delovne skupnosti postaje. čunali pri sestavljanju lanskega Računovodkinja in upravnik po proračuna. Dohodek postaje se je • staje sta prisotne seznanila s tež zaradi tega zmanjšal za 317.000 Brestanice pribl. 350.000 din, dru- štirih veterinarjev in enega vet. kim finančnim stanjem postaje ter dinarjev. ^gim veterinarjem pa nekaj manj. tehnika je znašal lani 1,314.600 predlagala ukr»pe, ki bi stanje 20 . 4. 1964 je postaja seznanila Vsakomur je lahko jasno, da brez din, vštevši pri tem osebni doho lahko ublažili. Postaja je po mno predstavnike ObS Krško in Sevni denarja ne more nihče vzdrževati dek iz kilometrine, brez tega pa gih ustnih dogovorih in predlogih ca z zapisnikom SDK.« — Pismo ve in popravljati avtomobila, niti ne 1,128.837 din. V tem dohodku so poslala obema občinskima skupterinarske postaje navaja nato po more dobiti bencina. — všteta tudi nedeljska dežurstva, ščinama poročilo o finančnem stadrobno, kakšni sklepi so bili na Postaja ni poravnala svojih ob nočna služba — skratka vse, kolinju postaje z dne 30. 9. 1964. predlog ObS Krško sprejeti glede veznosti dO uslužbencev zaradi enokor so veterinarji in vet. tehnik 16. 11. 1964 je bila seja strokov obračunavanja kilometrine v bostavnega vzroka, ker pač ni imela dobili izplačanega OD v letu 1964. nega kolegija, katere sta se udedoče, glede nadaljnjega obračuna sredstev. Zakaj jih ni imela, bo Mislimo, da so ti dohodki še vedležila tudi podpredsednika občinvanja storitev veterinarskih inmo še skučali objasniti/ no prenizki, če pa smo lani zabeleskih skupščin Krško in Sevnica. špektorjev in da bi bila izguba za Popolnoma razumljivo je, da žili porast osebnih dohodkov, je Predstavnike obeh skupščin' smo lani lahko za 740.000 din manjša, mora stranki, ki naroči interven to samo znak, da so bili osebni torej sproti obveščali o našem če bi uresničili samo ta dva, na cijo, plačat: poleg dela in zdravil dohodki v letu 1963 naravnost po finančnem stanju. sestanku DS 20. 4. 1964 sprejeta tudi prevoz od sadeža veterinarja razni. Zakaj je finančno stanje našo sklepa. Pismo nato navaja, da bi do svojega bivališča in nazaj. Pla Zakaj in v katerem primeru smo postaje tako kritično? Lani je zna bila Izguba lahko še za 127.013 din čilo prevoza je označeno na finanč se preveč zavedali samoupravnih šala izguba 1,959.786 dinarjev. — manjša, če bi popis živine organinem bloku in o plačevanju prevo pravic, ne vemo — morda pa je Predvidena dotacija za 1964 je znazirala krška občinska skupščina, zov »mimo blokov« ni bilo nikoli greh v tem, ker se zaradi strokovšala 3,758.133 din, od občinskih ne pa postaja, še podrobneje na govora, čeprav je. upravniku naše nih, organizacijskih in morda še skupščin Krško in Sevnica pa smo vaja pismo nato druga dejstva, ki postaje to predlagal načelnik od drugih razlogov ne želimo pripo dobili 3,315.000 din. Aprila 1964 je so po mnenju uslužbencev veteridelka za finance ObS Krško, ker jiti h KZ Krško. pregledala SDK poslovanje postaje narske postaje vplivala na lansko tak način poslovanja ni v skladu Kar zadeva lastno financiranje, za 1. 1963. Pri tem je ovrgla občin izgubo. s finan-hrmi predpisi. pa samo to: postelja bi morala (čo ski odlok o izplačevanju potnih Pismo 50 zaključili z ugotovitvi O gospodarsko-družbeni vlogi in bi se hotela sama vzdrževati) dvig stroškov 45 din za kilometer kot jo, da občina ne kaže ravno naj o tem, da se postaja premalo zaniti cene uslugam za 156 odst. pri materialne stroške, priznala pa je boljšega odnosa do veterinarske veda svejih dolžnosti, naj sprego zdravljenju in za 100 odst. pri za samo 25 din od kilometra. Zaradi postaje in do te službe kot celote, vorijo številke. V naši postaji so ščitnih cepljenjih. Ker pa je za tega smo plačali za to 1963 541.205 pri čemer je treba upoštevati dej lani delali štirje veterinarji in 1 zdravo živino zainteresirana celot din, za leto 1964 pa 655.560 din stvo, da znaša vrednost živalskega veterinarski tehnik. Pet ljudi je na družba — tako vsaj mislimo — neplaniranih obveznosti na osebni fonda na območju postaje pribiti- torej skrbs'.o za reprodukcijo 3000 ne pa samo vsak posamezni živi dohodek. no 4 milijarde in 800,000.000 din. krav, za zdravljenje in za zdravje norejec, je postaja zagovarjala Osemenjevalna proga traja od 7. »Kljub vsemu navedenemu pa 13.500 govedi, 1700 konj, 13.800 stališče, da naj družba (občinska do 15. ure; ker pa se osemenjeva- veterinarji in vet. tehnik spet red prašičev starih nad 3 mesece, za skupščina) za zdravljenje in zalec med progo vozi skozi kraj preno delajo. Za službene vožnje 25.000 prašičkov do 10 tednov ter ščito živali tudi nekaj prisp3va, bivanja, je SDK smatrala dnevni uporabljajo lastne avtomobile, če za 60.000 kokoši. Lani je teh pet kar tudi je. Zaradi tega je postace na osemenjevalni progi kot prav jim postaja še ne more po ljudi zaščitno cepilo 10.610 prašija tudi pokazala »zelo malo po osebni dohodek, ne pa kot matevrniti potnih stroškov in izplačati čev, 1537 p.-/, 669 kokoši ter bud« za lastno financiranje (bari: rialni strošek. Obveznosti na te OD za januar in februar. To se umetno osemfnilo 277 krav. Razen za dviganje cen uslugam). »dnevnice« v letu 1964 znašajo pravi: dobra volja pri uslužbencih toga so veterinarji intervenirali pri Izjava, da veterinarska postaja o 300.938 din nepredvidenih izdatkov. postaje je, če pa bi bilo še malo bolnih živa.'.ih v 3327 primerih. S svojem težavnem finančnem sta Naša postaja je izvršila popis ži dobre volje in razumevanja tudi tem so živinorejcem in vsej družnju ni obvestila občinske skupščivina na območju krške občine; pri pri uslužbencih občinskih skupbi rešili najmanj 280,000.000 .dinarne, je neresnična. 20. aprila 1964 tem smo imeli 327.013 din stroščin, bi zadevo lahko lepo in za jev. Toliko so veterinarji dali, je bila seja dol&vne skupnosti Veškov, cd sklada za pospeševanje živinorejce kot za vso družbo naj zdaj pa še poglejmo, koliko so za terinarsko postaje Brestanica, ka živinoreje pa smo dobili samo ugodneje rešili.« to dobili, ker se je govorilo o tere so se udeležili tudi predsed 200.000 din. — Po nalogu SDK Pismo sta podpisala predsednik tem, da si je kolektiv povečal nik ObS Krško, načelnik oddelka smo morali obveznosti na OD vet. DS vet. postaje Prane Rumpret in osobno dohodke. Povprečni OD za gospodarstvo krške ObS, tajnik inšpektorjev ObS* Krško in Sevnl- upravnik postaje Miroslav Mikeln.
Mirenčani so m m spomenik Krajevni odbor Zveze bor predvidevajo, da bo postavitev in še nekateri drugi kolektivicev na Mirni je zelo delaven, spomenika veljala okoli 5 mi Krajevna organizacija ZB saj je imel po rednem letnem lijonov dinarjev. To je precej trdno računa na razumevanje občnem zboru že pet sej. denarja, katerega krajevni od v vseh gospodarskih in drugih Pred kraitkim je bila razširjebor ZB gotovo ne bo mogel delovnih organizacijah, pa tuna seja odbora, kateri so pri zbrati sam. Nekaj pomoči so di na pomoč posameznikov, sostvovali tudi člani komisije obljubili v Ljubljani, precejš ki čutijo spoštovanje do pad za varstvo spomenikov in nje vsote pa bodo darovala lih tovarišev. Spomenik bo od predstavnici domačih gospo domača podjetja. Destilacija krit letos za dan borca, ko darskih organizacij. Skupno pijač DANA je predvidela v ta praznujemo 20-letnico osvobo so se pomenili o gradnji spo namen 1 milijon dinarjev, v ditve.menika padlim borcem na Ro- tcvarni šivalnih strojev pa so J02E JAKIC jah, kjer počiva več kot 100 tudi že sklenili prispevati. borcev in aktivistov iz oko Upamo, da njihova pomoč ne Amaterjev lice Mirne in drugod- bo manjša, kot jo je obljubila Člani komisije so poročali, DANA. KPD Dob bo prispeval šestkrat več da so bili glede postavitve potrebno količine peska in V trebanjski občini je oko spomenika v Ljubljeni in se kalna, pomoč pa so obljubili li 600 registriranih in blizu dogovorili za izdelavo načrta tudi Remontno opekarsko po 150 neregistriranih motornih za spomenik. Strokovnjaki djetje, društvo upokojencev vozil. Lani je imela občina 20 odstotkov več avtomobilov kot predlanskim, s takJnjo Namesto obveznega stopnjo porasta motornih vozil pa je »a petem mestu v Ljubljanskem okraju. Voznikov je v tej občini že 1034; pouka: mm oddaje samo lani je opravilo vozniški izpit 284 ljudi. Amaterjev je šestkrat več kot poklicnih Letos bo javna oddaja »POKAŽI, KAJ VEŠ 0 PROMETU!«« v Mokronogu voznikov, ki so jih lani našteli 164. Razen tega je imrla občina na koncu leta 3TJ64 208 mopedistev. Največ tečajev za voznike so organizirala avto-moto društva. Na predlog komisije za prometno varnost v Trebnjem je sprejel lani svet za šolstvo pri občinski skupščini odlok o obveznem pouku prometne vzgoje v vseh osnovnih šolah v občini. Pouk bi imeli vsi sedmi in osmi raaredi osnovnih šol. Ker pa so učenci zaradi prenatrpanih predmetnikov že zdaj preveč obremenjeni in ker marsikje sploh ni pogojev za poučevanje o prometu, so prvotno zamisel opustili. Da pa promeLna vzgoja le ne bi šla čisto mimo šol, so ris odločili za druge, prostovoljne oblike takega pouka. Tako so učenci že lani pisali naloge o premetu. Vrhunec je bila občinska javna oddaja v Trebnjem, na kateri so osnovnošolci tekmovali v znanju o prometni varnosti in drugih vprašanjih iz prometa. Natečaja za najboljšo nalogo o prometu se je lani udeležilo sedem šol "(od enajstih), katerih učenci so napisali nad 450 nalog. Okrajne nagrade so prejeli trije najboljši učenci, občinska komisija pa je nagradila najboljšo nalogo vsake šole. Letos so se šole bolje odzvale, učenci pa se že dalj časa marljivo pripravljajo na občinsko javno oddajo »Pokaži, kaj znaš o prometu«, ki bo v prvih spomladanskih mesecih v Mokronogu. Tudi za tokrat je občinska komisija pripravila nagrade, ki ne bodo manjše od lanskih. Profilnega jekla ni Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala pričakujejo letos v trebanjskem LITOSTKOJF- VEM obratu 10-odstotni izpad. Trenutno bistvenega zastoja nimajo. Zatrjujejo, da bi lahko ustvarili najmanj za 20 odstotkov več, če bi nc bilo težav z materialom. Najbolj občutno je pomanjkanje pločevine oziroma profilnaga jt.kla, ki ga v trebanjskem obratu najbo-lj potrebujejo. Tudi z drugim] materiali ne kaže najbolje. Tako elektrod, ki jih porabijo okoli 2 toni na mesec, krogličnih ležajev in podobnega. Obrat je planiral proizvodnjo, ki bo za okoli 18 odstotkov večja kot lani, vendar malce z negotovostjo spremljajo izpolnjevanje plana. Bistvenega zastoja trenu:no res ni, ker obrat »rešuje« matično podjetje. Kako dolgo bo %ako, pa v obratu ne vedo povedati, ker tudi še ne kaže, da oi se stanje izboljšalo. Trebnje dobi parkirišče za tovornjake 2e dalj časa ugotavljajo, da na trebanjskih cestiščr.h ni dovolj prostora za počivanje tovornjakov in avtobusov, saj primanjkuje že prostora za osebne avtomobile, ki jih je v tem kraju čedalje več. Ker pa je v Trebnjem precej podjetij, ki imajo živahen promet s tovornjaki, so aačeli pogoste j< misliti na prostor, kjer bi lahko počivala vsa večja tovorna motorna vozila. Pozivanje avtobusov bo rešeno, ko bo Trebnje dobilo avto Na Mirni še eno samostojno D iS O Te dni so na Mirni krstili še eno podjetje. To je bivši obrat III Tovarne šivalnih strojev, kjer so do zdaj izdelovali nalivna peresa. Začasno bo podjetje vodil Franjo Bule. Ideja o osamosvojitvi obrata nalivnih peres nikakor ni včerajšnja, saj je občinska skupščina Trebnje o takem podjetju razpravljala že lani. Zamisel Pa so lahko uresničili šele te dni oziroma 25. februarja, ko je občinska skupščina o zadevi spet raz- djm letos v načrtu parkirne prostore z boksi, v prvi vrsti pa za tovornjake. Komi&ija za prometno sprejela načelni program za delo v letu 1965. Tako namerava poleg uvedbe temeljitejše vzgoje o prometu v osnovnih šolah in vzgoje odraslih za cestni in železniška promet izboljšati cestno signalizacijo. Prometne znake je treba po mnenju komisije postavita zlasti v večjih naseljih, kjer je promet z motornimi busno postajo, medtem ko bo treba za vsa ostala vozila najti primerna parkirišča v sedanjih pogoj ;h. vozili največji. S postavitvijo prometnih znakov bodo tudi zmanjšali možnost nevarne vožnje v ostrih ovinkih. Le S tem vpratos bodo predvsem dopolnili šanjem se prav posebno cestno signalizacijo. Komisija ukvarja komisija za promet posveča veliko skrb tudi prono varnost, ki ima med dru-pagandi (stalne razstave do- pravljala in sprejela odločbo o ustanovitvi samostojnega podjetja na Mirni. S tem je občinska skupščina tudi potrdila sklep delavskega sveta Tovarne šivalnih strojev, da se obrat III s 15. februarjem izloči in oblikuje v samostojno podjetje. V novem podjetju bodo izdel6vali nalivna peresa, kemične svinčnike ter plastično jn kartonsko embalažo. Kvalitetna mirenska nalivna peresa so se že do zdaj močno prikupila kupcem m so tako domači trg že osvojila. kumentarnih slik s cestnega prometa v Mokronogu, Treb njem in na Mirni) in se zavzema za sodelovanje pri vseh večjih prometnih akcijah. Na kandidacijskih zborih volivcev v trebanjski občini, ki so bili te dni, so bili občani pretežno zadovoljni z izborom kandidatov za občinske odbornike, ki so jih predvidele politične organizacije. Poleg evidentiranih kandidatov so v več krajih predlagali in potrdili dodatne kandidate. Čeprav bodo volili le po enega odbornika, so ponekod vpisali na kandidatno Usto tudi po štiri kandidate. Občani so se večinoma odločali za mlajše kandidate. Žensk in mladincev kandidira manj. Marsikje so ženske predlagali, kandidirali pa jih niso. Filter izbor kandidatov Ugotavljali so, da ženske kot odbornice »ne bi mogle zadovoljivo opravljati nalog, ker so preveč obremenjene z domačini gospodinjstvom. Kot odbornice se ne bi mogle popolnoma uveljaviti tudi zavoljo tega, ker še ni zadovoljivo rešeno otroško varstvo...« Taka stališča seveda niso ne napredna, ne pametna — saj bodo drugi za ženske še manj skrbeli kot bi lahko to same v okviru občinske skupščine! Pri predlaganju kandidatov za republiške poslance in zvezni zbor so se občani omejili na ožji izbor, v glavnem pa so potrdili kandidate, ki so jih evidentirale politične organizacije. Na teh zborih so občani razpravljali tudi o ustanavljanju krajevnih skupnosti. Povsod so poudarjali, .da so krajevne skupnosti zelo potrebne, ker bodo le tako lažje in hitreje rešili krajevne probleme. Krajevno skupnost bi radi imeli tudi v posameznih krajih, predvsem pa nekaj krajev skupaj. Ponekod so tudi že imenovali iniciativne odbore. Tako vse kaže, da ne bo obveljala nobena od prejšnjih variant (10 ali 19), o čemer je pred dnevi razpravljala tudi občinska skupščina, temveč bo treba verjetno obravnavati ustanavljanje krajevnih skupnosti po novi, popestreni varianti. Povečan izvoz KZ Trebnje Kmetijska zadruga v Trebnjem je lani izvozila na tuja tržišča za 91.000 dolarjev svojih pridelkov in živine, letos pa se bo izvoz povečal na 130.000 dolarjev. Kot je na seji občinske skupščine pove dal njen direktor inž. Branko Voljč, bo zadruga izvažala preko svojega posrednika zlasti na tržišča stabilne in čvrste valute. N0V0TEHNA NOVO MESTO Zelo obiskana razstava Razstavo službe notranje varnosti v Trebnjem — odprli so jo 2. marca v zadružni dvorani — je v nekaj dneh obiskalo nad 900 ljudi. Zanimanje zanjo pa še ni pojenjalo. Med obij-kovalci so predvsem mlajši c-bčani. Največ je šolarjev, or edali pa so s: jo Uidi StevŠltifi odrasM, kmetje, gospodinje, kakor tudi zaposleni — tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Na razstavi je v prerezu prikazana dejavnosit slutf.be notranje varnosti, kakor tudi vrsta napak, spričo katerih pride do nesreč v prometu In na drugih področjih. 27 milijoiiav v nesrečah Na cestah trebanjske občine je bilo lani 55 hujših nesreč. Bilanca j " takale: eden mrtev, 33 ranjenih, 27 milijonov dinarjev škode. Najtežje breme v prometnih nesrečah nosi avtomobilska cesta. Kljub strožjim ukrepom v zadnjih letih so lani v tej občini zalotili pri vožnji 15 takih vznikov, ki so preveč srknil iz kozarčka. Stopnjo ni
Page 1 and 2: B DOLENJSKI LIST PRED V. KONGRESOM
Page 3 and 4: Veo lesa je moč dobiti le od večj
Page 5 and 6: Predpisi niso vse — so šele zač
Page 7 and 8: OB IZIDU NOVE KNJIGE O NOVEM MESTU
Page 9 and 10: lipi i© standarda: izobraževanj!
Page 11 and 12: S KONFERENCE ZVEZE BORCEV V RIBNICI
Page 13 and 14: Jal marsikateri prebivalec Loškega
Page 15: Kandidati za občinski zbor ¥ Sevn
Page 19 and 20: ŠESTSTO LET- 1 NOVEGA MESTA Medob
Page 21 and 22: KANDIDACIJSKI ZBORI VOLIVCEV SO KON
Page 23 and 24: JUNAK DIRKALNIH STEZA-FRANC BABIC O

subjekt družbenega dogajanja in gospodar svoje usode - Dolenjski list

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?