Tegi 2017

GlasiloŠolskegacenteraNovomesto 

Srednjaelektrošolaintehnškagimnazija 

LETNIK2017

ŠOLA 2 

INTERVJU 20 

LITERATURA 33 

ZANIMIVOSTI 38 

PRILOGA 44 

TEGI, šolsko glasilo 

številka 1, letnik 15, maj 2017 

Mentorica: 

mag. Magdalena Udovč, prof. 

Mentor oblikovanja: 

Tomaž Ferbežar, univ. dipl. inž. 

Oblikovanje in urejanje: 

Andraž Bajec, R2b 

Megi Škufca, R2b 

Matej Marolt, R2b 

Tisk: 

______ 

Naklada: 

______ 

Izdaja: 

Šolski center Novo mesto, SEŠTG 

Naslovnica: 

Luka Hudoklin, R2a 

Tilen Matko, R2a 

Žiga Povhe, R2a

Za uvod 

2 Šola 

Izbira ... 

V življenju je pač tako: vedno znova se moramo odločati, katero 

stran mejne črte bomo zavzeli. Črta je tanka in loči dve popolnoma 

različni skrajnosti. Prinaša lahko ugodnosti in lagodje, pa tudi trnje. 

Ali je bila odločitev dobra, se včasih pokaže šele čez dolgo časa. 

Kaj do takrat? Obupavati, gledati črno? Nikakor ne. 

Dejstvo je namreč, da v osnovi vsakdo želi dobro zase. Ustvarjeni 

smo tako, da še celo za druge. Če si le prisluhnemo … Ko si neko 

stvar želimo, sledi odločitev za pot. Seveda se nam upira 

dolgotrajnejša, in kamnitejša, vabljivejša je tista rožnata. Pa je tudi 

boljša? Vprašanje. Gotovo pa je lažja in prijetnejša. Kaj pa cilj? 

V tej številki Tegija smo razmišljali o tehniki in znanosti ter njunem 

vplivu na človeka. Strinjamo se, da pot do nekega odkritja ni bila 

kratka in lahka. Dejstvo pa je, da če je cilj služil dobrim 

namenom, pa ne samo posameznika, ampak širše družbe, je vsak 

napor oplemeniten. Za to je bilo potrebnih mnogo pravilnih odločitev 

in zbiranja strani meja. Vendar če človeka vodijo nesebični cilji, se 

ne rabi bati za pravilnost izbire. In to je tista maksima, po kateri bi 

se morali ravnati na poti. 

Zato se ne smemo ustraši ne trnjev in ne kamenja, še manj meja! 

Mag. Magdalena Udovč, mentorica Tegija 

PS: Tegi ima nove oblikovalce☺. Zahvaljujem pa se Urošu Šmajdku in Roku Miklavčiču za odlično 

dosedanje oblikovanje! 

Spoštovane dijakinje in dijaki! 

Kot vsako leto nam junijski z vsem mogočim natrpan urnik razbistrijo in polepšajo naši Tegijevci. 

Ob izteku šolskega leta se lahko veselo ozremo na opravljeno 

delo. Poleg rezultatov in dela v razredu je zaznamovano 

tudi z veliko obšolskimi aktivnostmi in projekti, ki pa dajejo 

priložnost vsakemu posamezniku, da izkaže svoja »močna 

področja« ali interese. 

Z večino bomo jeseni nadaljevali začrtano delo in dodali še kaj 

novega, dijaki zaključnih letnikov bodo sicer odšli po novih 

poteh. Verjamem in upam pa, da bodo ostali ustvarjalci in 

zvesti bralci Tegija. 

Vsem želim veliko užitkov ob prebiranju prispevkov, uspešen 

aključek šolskega leta in lepe počitnice, maturantom pa srečno 

na novi poti. 

Boris Plut, ravnatelj SEŠTG

AVTOR: Žan Luka Jelenc, T1a 

Ekskurzija na Dunaj 

29. in 30. maj 2017 smo imeli dijaki prvih letnikov 

tehniške gimnazije ekskurzijo na Dunaj, t.i. mesto 

presežkov. Na pot smo se odpravili že zgodaj zjutraj, da 

bi čim hitreje dosegli svoj cilj. Mnogi smo bili še zaspani, 

a smo se že po nekaj minutah vožnje v dvonadstropnem 

avtobusu, ki je bila za večino novo doživetje, popolnoma 

prebudili. Med vožnjo smo poslušali glasbo in se zelo 

zabavali. Po treh postankih in 6 urah vožnje smo končno 

prispeli na Dunaj. Tam smo takoj izstopili iz avtobusa in 

pričakal nas je veličasten dvorec Schonbrunn, ki je dobil 

ime po tamkajšnjemu lepemu vodnjaku. Na našo veliko 

žalost pa sta bili tam tudi sopara in vročina. A kljub temu 

se nam je zdel dvorec zelo lep. Po uri hoje skozi park 

in ogledu bližnjega paviljona smo imeli približno uro in 

pol prostega časa za ogled živalskega vrta- najstarejšega 

v Evropi, ki ga je dal postaviti Franc Štefan Lotariški, 

soprog Marije Terezije. V njem smo se lahko nagledali 

eksotičnih, zanimivih in prelepih živalih, tako da je ta 

čas hitro minil. Kmalu zatem smo si imeli po kratki 

vožnji možnost ogledati tudi dunajski tehniški muzej, za 

katerega smo sprva mislili, da bo le dolgočasen, a se je 

izkazal kot zelo zanimiva ustanova. Mnoge so nas pritegnile razne animacije, naprave in časovni trak 

prevoznih sredstev. Pa vendar sta bili dve uri več kot dovolj časa za ogled. Ob uri smo vsi šli nazaj na 

avtobus, ki nas je odpeljal do našega hotela. Tam smo povečerjali ter odšli v svoje sobe. Noč je bila 

skoraj da prekratka, saj smo po dokaj zgodnjemu zajtrku že morali pospraviti svojo prtljago in oditi 

iz hotela. Čakala nas je namreč znova vožnja do dunajskega Ringa, na katerem smo videli mnogo 

zanimivih stavb in ustanov, med njimi tudi bivši cesarski dvor Hofburg, dunajsko opero, parlament, 

naravoslovno-umetnostni muzej, mestno hišo in se na koncu ustavili v središču mesta, kjer smo si 

ogledali tudi cesarsko grobnico in Štefanovo cerkev, kjer leži ustanovitelj dunajskih dečkov; Slovenec 

Jurij Slatkonja. Nato smo imeli nekaj prostega časa za ogled glavne ulice, nakup spominkov ter tudi, 

da smo se najedli v bližnjih restavracijah. Potem je še sledila vožnja do Hundertwasserjeve hiše, ki 

slovi po svoji drugačnosti. V njej smo si imeli priložnost ogledati dela znanega Hundertwasserja. 

Zatem smo si le še od daleč 

pogledali dunajski stolp (150m) 

in pričeli s potjo domov. Ta 

je trajala nekoliko dlje, kot 

je trajala pot do Dunaja, zato 

smo se vrnili v poznih večernih 

urah. Od ekskurzije smo 

odnesli precej novih spoznanj, 

videli veliko novega in se 

obogatili z novimi doživetji. 

Po mojem mnenju je Dunaj res 

mesto presežkov, ki je polno 

različnih spoznanj in je res 

vredno ogleda. 

Šola 

3

AVTORICA: Nina Pavlin, T3b 

Nagradna ekskurzija 2017 

4 Šola 

Letos je šola že sedemnajstič nagradila uspešne 

in prizadevne dijake z ekskurzijo, katere pot je 

vodila v Avstrijo, tokrat v Gradec; Styrische park 

in čokoladnico Zotter. 

Šestnajstega maja smo se v zgodnjih jutranjih 

urah odpravili proti naši sosednji državi. Dolgi 

vožnji je v Gradcu sledil vzpon na grajski 

grič Schlossberg in naši napori so bili ob dih 

jemajočem razgledu na mesto ter znamenito uro 

vsekakor poplačani. Ogledali smo si tudi staro 

mestno jedro in glavni trg ter obiskali deželni 

dvorec in mestno hišo. Sprehodili smo se do 

reke Mure, kjer je urejen otok, simbol evropske 

kulturne prestolnice. Naleteli smo tudi na most, 

ki je pokazal, da smo Avstrijci in Slovenci v 

romantiki posegli po isti evropski tradiciji – most 

je okraševalo neskončno morje ključavnic, ki so 

jih priklenili parčki. Tako je močno spominjal na 

ljubljanski Mesarski most. Lep zaključek izleta v 

Gradec nam je predstavljalo kosilo, kjer so nam 

postregli s tradicionalnim dunajskim zrezkom, 

kar je seveda eden izmed obveznih čarov obiska 

Avstrije. Pot smo nadaljevali do Styrische Parka, 

kjer smo vstopili v povsem nov svet. Med 

drevesi ob lepo urejeni pešpoti so nas namreč 

pričakali dinozavri. Na voljo smo imeli več kot 

dovolj prostega časa, da smo si ogledali vse; 

od krvoločnih velikanov do ljubkih malčkov, ki 

nam niso segli niti do kolen. Po potopu v davno 

zgodovino smo se odpravili na zadnjo postojanko 

našega izleta, ki smo jo mnogi ljubitelji slaščic 

nestrpno pričakovali - čokoladnico Zotter. Najprej 

smo si ogledali postopek izdelave čokolade, nato 

pa smo sami dobili priložnost, da poskusimo 

neomejeno količino vseh tipov prodajnih čokolad. 

Izziv smo z veseljem sprejeli in se proti domu 

odpravili s polnimi želodčki, a zadovoljni. 

Vsi nagrajenci smo počaščeni, da smo bili izbrani, 

in se vsem, ki ste nam to omogočili, zahvaljujemo 

za še eno poučno in predvsem zabavno izkušnjo, 

ki si jo bomo zagotovo zapomnili. 

Vtisi o nagradni ekskurziji 

Nika Barbo in Zarja Fabjan, T3A 

Vtisi z ekskurzije so sončni, sladki, vroči. 

Najprej smo si ogledali lep razgled nad mestom 

Gradec. Sprehodili smo se po mestu, kjer 

smo videli »otok« na reki Muri. Imeli smo 

značilno avstrijsko kosilo »Wiener Schnitzel 

mit Pommes«. Nato smo odšli malo v preteklost 

in si ogledali jurski park. Najboljši del je bila 

čokoladnica Zotter, kjer smo poskusili veliko vrst 

čokolade. Tu smo imeli možnost, da se najemo 

čokolade do sitega. Splača se potruditi skozi 

leto, da lahko doživiš nagradni izlet. Zahvala gre 

organizatorjem, ki so nam čudovito popestrili dan. 

Gregor Zadnik, R4B 

Nagradni izlet je bil zelo zanimiv. Najboljši 

del je bila čokoladnica in degustacija čokolade. 

Prepričala me je čokolada z gozdnimi sadeži. 

Nerad se bom spominjal čistega kakava, ki je imel 

zelo poseben, grenak okus. Letos sem drugič na 

ekskurziji in mi je bila všeč, kljub dolgi vožnji. 

Rok Bunderšek, E2B 

V Avstriji sem drugič, drugače sem prvič na tem 

izletu. V čokoladnici je bilo luštno. Poskusil 

sem veliko vrst čokolad; belo, temno … Ogled 

dinozavrov pa me ni prepričal. Mesto Gradec 

je zelo lepo mesto. V spominu mi bo ostala reka 

Mura ter most zaljubljencev, po katerem smo se 

sprehodili. 

Maj Volkar, R2E 

Letos sem prvič na nagradnem izletu. Kljub 

zgodnji jutranji uri je bilo zelo zabavno. Mesto 

Gradec je čudovito in drago mesto. Užival sem 

tudi ob ogledu dinozavrov in okušanju čokolade. 

Kaja Jelinič, T3B 

Na nagradni ekskurziji mi je bilo zelo všeč. 

Najprej smo si ogledali znamenitosti Gradca in 

po napornem vzponu do grajskega griča ni bilo 

nikomur žal za trud, saj je bil razgled neverjeten. 

Zelo zanimivo je bilo tudi v Styrische parku, 

kjer smo si ogledali dinozavre v njihovi naravni 

velikosti. Najboljše ta dan za vse, pa je bila 

zagotovo čokoladnica Zotter, kjer smo lahko 

poskusili in pojedli, kolikor čokolade smo hoteli. 

Vtise zbrala: Manca Dragan, T3c

AVTORICA: Diana Strugar, prof. 

Ekskurzija v Dalmacijo 

in Hercegovino 

Dijaki drugih letnikov tehniške 

gimnazije so zadnji teden v maju 

preživeli na tradicionalnem 

projektnem tednu v Dalmaciji in 

Hercegovini. Obiskana mesta so 

pritegnila dijake s svojimi 

arhitekturnimi posebnostmi in 

zgodovinskimi sledmi, vreme je bilo 

poletno, morje toplo, vzdušje na poti in 

ob večerih na hotelski terasi veselo. 

Na poti do Gradca, kjer so dijaki 

trikrat prenočili, so naredili postanek v 

Zadru. Sprehodili so se po zadrske rivi, kjer ponoči zasije tristo večplastnih steklenih plošč, imenovan 

Pozdrav soncu. Ob stiku morja z obalo se nahaja moderna mestna ikona – morske orgle, na katere je ob 

njihovem obisku morje zaigralo čudovito melodijo. Naslednji postanek je bilo staro pristaniško mesto 

Šibenik, kjer so se skozi stare kamnite ulice sprehodili do Trga Republike Hrvatske, ki ga obkrožajo 

mestna hiša z obokano ložo in znamenita katedrala sv. Jakova. 

Drugi dan so prečkali mejo z Bosno in Hercegovino ter obiskali romarski kraj Međugorje in etno 

vas Herceg. Posebno doživetje je bil obisk starega hercegovskega mesta ob Neretvi, Mostar. Lokalna 

vodička jim je razložila zgodovino mesta ter jih skozi glavno ulico ob številnih prodajalnah ročno 

narejenih izdelkov popeljala do turške hiše. V prostem času so si dijaki privoščili čevapčiče v lepinji 

in nakupili spominke. Ker je bilo v Mostarju preko 30 stopinj, se je vožnja z lesenimi trupicami po 

neretvanskih kanalih zelo prilegla. Še lepši je bil večerni skok v morje ter zabava ob glasbi in plesu s 

hotelskimi animatorji. 

Mirno jutranje morje so najbolj pridni izkoristili za zgodnje plavanje in telovadbo. V nadaljevanju 

tretjega dne smo si privoščili kavico v Stonu in od daleč opazovali slavni hrvaški »Kitajski zid«. V več 

sto let starih solinah smo lahko kupili sol, pridelano na prvoten način. Za mnoge najlepše doživetje 

dalmatinske turneje je bilo mesto Dubrovnik. Ta hrvaški biser je navdušil s svojim mogočnim 

obzidjem, izjemno lepo arhitekturo in živahnim vrvežem na ulicah. Ob izpogajanem popustu so si 

dijaki privoščili odlično kosilo s svežimi morskimi dobrotami v enem izmed dubrovniških lokalov. 

Vrhunec dne sta bila večerni kviz ter predstavitev razredov, kjer so dijaki dokazali svoje odlično 

poznavanje dejstev z ogledov ter glasbeno-plesni talent. Zadnja mirna prespana noč v Gradcu je bila 

tudi slovo od nepozabnega popotovanja po hrvaški obali. 

Na poti proti domu so dijaki naredili postanek v Makarski ter si ogledali mesto Split. V Pakovem selu 

so ob ogledu starih kamnitih hiš spoznali, kakšno je bilo nekoč življenje Dalmatincev, ter okusili 

tamkajšnji sušeni Drniški pršut. Dolgo pot do doma je dijakom krajšal ogled filmov, doma pa jih je 

pozdravilo vetrovno nevihtno vreme, ki je simbolično naznanilo, da je vsega lepega enkrat konec. 

6 Šola

Šola 

7

AVTORICI: Maša Pavlič in Katarina Gršič, T3b 

Ekskurzija na Irsko 

V začetku leta je bila za naše dijake organizirana 

3-dnevna nadstandardna ekskurzija na Irsko. 

Tako je bilo: 

Ob enih zjutraj smo se izpred Šolskega centra 

odpeljali proti letališču Bergamo, kjer smo se ob 

10:20 uri vkrcali na letalo prozi Dublinu. Pristali smo 

okoli 12. ure po lokalnem času. Z letališča smo se z 

avtobusom odpravili proti našemu hostlu - Generator, 

ki se nahaja poleg stare destilarne Jameson viskija. 

Po namestitvi v hostlu, smo se odpravili v središče 

Dublina, kjer smo si najprej ogledali muzej Dublinia, 

kjer smo spoznali vikinško kulturo in podobo 

srednjeveškega Dublina. Po ogledu nas je pot vodila 

do kipa Molly Malone. Tam smo prisluhnili ljudski 

pesmi o njej. Zatem smo se odpravili proti Trinity 

College, kjer v knjižnici hranijo rokopis iz 8. stol. 

– Book of Kells. Ta vsebuje štiri evangelije iz Nove 

zaveze in razna druga besedila. Že se je začelo mračiti, 

ko smo se odpravili proti kulturnemu centru Dublina 

– Temple Bar. Znan je predvsem po pubih, tam pa 

najdemo tudi muzeje, galerije in nakupovalne ulice. V 

prostem času, ki smo ga imeli, smo se nekateri podali 

na raziskovanje Temple Bara, zavili v kakšen pub in 

se ob njihovi narodni glasbi predali tradicionalnim 

irskim dobrotam. 

Naslednji dan nas je pot vodila daleč na drugo stran 

otoka, z vzhoda proti zahodu, zato smo se morali 

zbuditi zelo zgodaj. Po naporni poti v soboto bi se nam 

prilegla še kakšna ura spanca več, k sreči smo se lahko 

potem naspali na avtobusu. Jutro je bilo megleno, a se 

je počasi začelo prikazovati sonce. Tisti, ki niso 

spali,so lahko občudovali čarobno irsko pokrajino, 

vso v meglicah, ki se je začela ravno prebujati. 

Pozdravljale so nas ovce in krave, ki so se pasle na 

zelenem pašniku, obrobljenem s kamniti zidovi. Po 

vožnji skozi nacionalni park Connemara smo prispeli 

do romantičnega dvorca Kylemore Abbey, kjer smo 

imeli krajši postanek. Pot smo nadaljevali proti mestu 

Galway, enemu najlepših in najživahnejših mest na 

zahodni obali, kjer smo imeli nekaj prostega časa za 

ogled in malico. Že je bila ura dve, ko smo se 

odpravili proti enemu izmed sedmih čudes Irske - 

Cliffs of Moher. Ti 200-metrski klifi res niso najvišji, 

so pa zagotovo najbolj impresivni tam naokoli. Imeli 

smo srečo, sijalo je sonce! Dan je že začel počasi 

prehajati v noč. 

Čudovit pogled na pečine in sočni zahod ter butanje 

valov in blag vetrc so to pokrajino naredili pravljično. 

Po ogledu klifov nas je čakala dolga pot do Dublina, 

ki smo jo v večini izkoristili za spanec. 

Naš zadnji dan na Irskem smo preživeli tako, da smo 

imeli zajtrk v hostlu; nekateri že ob 7:30 uri, drugi pa 

ob 8. uri zjutraj. Po njem smo se ob 8:45 zbrali pred 

hostlom, od koder smo se sprehodili čez mesto do 

Guinnessove tovarne temnega piva s sodobno in 

multimedijsko predstavitvijo. Na najvišjem 

nadstropju/ploščadi tovarne smo lahko videli 360° 

raztegujoč pogled na Dublin. V tovarni smo imeli tudi 

nekaj prostega časa, katerega je večina porabila za 

obisk trgovine s spominki, nekateri pa so se ustavili 

v kavarni, kjer so si privoščili kavo, sok ali pa kaj za 

pod zob. Po končanem ogledu tovarne smo se napotili 

proti St. Stephen’s Green parku, kjer smo se seznanili 

tudi s slavnim pisateljem Oscarjem Wildom, kasneje 

pa smo dobili nekaj prostega časa za sprehod po 

znameniti nakupovalni ulici Graffton. Kmalu je prišel 

čas za odhod, zato smo se napotili nazaj proti hostlu, 

kjer so nas čakale naše stvari in avtobus. Tako smo se 

nekaj čez 14. uro odpeljali proti dublinskemu letališču. 

Let je trajal 2 uri, pred Šolski center smo se po dolgi 

vožnji pripeljali ob 4:30 zjutraj. 

Domov smo prispeli polni novih spoznanj in lepih 

spominov, posneli pa smo tudi več 100 fotografij 

prelepe Irske, ki nas bodo spominjale na ta izlet še 

veliko let. Poleg tega, da smo si ogledali ene najlepših 

krajev na Irskem, smo spoznali tudi nove prijatelje in 

se družili s sošolci, s katerimi smo delili to izkušnjo. 

Mislim, da lahko v imenu večine rečem, da je bila to 

ena izmed nepozabnih izkušenj. Še posebej to velja 

za ogled Moherskih klifov, s katerih smo opazovali 

prelep sončni zahod. 

Na koncu bi se radi zahvalili vsem profesoricam, 

vodički in voznikom, ki so nas varno pripeljali domov, 

poleg tega pa poskrbeli za prijetno vzdušje in zanimiv 

program. 

8 Šola

Podnaslov 

Šola 

9

Robotika 

V sodobnem času je težko najti človeka, ki ne bi vedel, kaj pomeni beseda robot. Leta 1920 si jo je 

izmislil češki dramski pisatelj Karel Čapek, ki jo je uporabil v gledališki predstavi R.U.R. (Rossumovi 

univerzalni roboti) in v češčini pomeni suženj. 

Robotika je avtomizacija znanosti, ki razvija avtomatske stroje, ki ljudem lajšajo delo ali ga 

povsem nadomestijo. Avtomatizacija je izvajanje samodejnega izvrševanja zahtevnih nalog brez 

posega človeka. Robote dandanes uporabljamo že v številnih tovarnah z avtomobili (Revoz), z 

električnimi elementi (Tem), v tovarnah s termoformiranjem plastičnih elementov (Plastoform) in 

drugih. Uvedli so jih predvsem z namenom, da bi zmanjšali stroške obdelave in razbremenili 

človeka. Robotika se je v zadnjih desetletjih utrdila v številnih industrijskih procesih kot 

nepogrešljiv del moderne, ekonomične in človeku prijazne tehnologije, vendar ta znanost še zdaleč ni 

izčpana in se bo v prihodnjih letih se razvijala. 

Matic Macedoni, R2b 

Na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji imamo kar nekaj krožkov, med drugim je za 

računalničarje/računalniške tehnike ter električarje/elektrotehnike zelo priljubljen krožek robotika. 

Krožek poteka enkrat tedensko, naša mentorja pa sta Ivan Slinkar in Uroš Nosan. Krožek je zelo 

zanimiv ter poučen, saj nam odpira vrata v svet programiranja, pridobimo lahko veliko teoretičnega, 

predvsem pa ogromno praktičnega znanja o programiranju kontrolerjev ter sestavljanju robotov, 

avtomobilov, uporabljanju motorjev, delovanju vezja... 

Megi Škufca, R2b 

10 Šola

Na začetku šolskega leta sem slišal za krožek robotike. Ta novica je v meni takoj vzbudila zanimanje 

zanj, zato smo se s prijatelji prijavili ter prišli na prvi sestanek, kjer smo dobili vse osnovne 

informacije. Tako smo začeli redno hoditi na krožek, kjer smo počeli veliko stvari. 

Po prvih nekaj srečanjih smo nekako vedeli, 

kaj bi radi počeli, ter se odločili, katero opremo 

bomo kupili. Jaz sem sicer že imel čip Arduino, 

tako da s tem nisem imel nikakršnih stroškov. 

Ko je večina imela svojo opremo, smo začeli 

programirati. Naučili smo se kontrolirati led lučke 

in elektromotorje. Sam se trenutno ukvarjam 

z led ploščo-matrico, na kateri bi lahko izpisal 

kakšne stvari oz. narisal kakšne preproste slike 

(8x8). Prej pa sem izpisoval stvari na zaslonu, kot 

so besedila, številke ipd. Imam tudi ultrasonični 

senzor, s katerim lahko merim razdaljo in z 

uporabo zaslona ta podatek izpišem. 

David Šeruga, R2b 

Kamor koli se danes zazreš, povsod vidiš tehnologijo, razne robote, pripomočke za lažje življenje. Sam 

želim postati uspešen elektro tehnik in zato tudi obiskujem srednjo elektro šolo. Ker sem željan znanja, 

sem se odločil, da začnem obiskovat krožek robotike, kjer bi pridobil veščine, ki jih pri pouku pač 

ne moreš. S sošolcem Rokom sva se odločila, da bova izdelala avto z upravljanjem preko pametnega 

telefona. Na internetu sem pobrskal, katere stvari rabiva, in pregledal razne načrte. Našel sem vse 

avtomobilske dele in tudi program zanj. Vse sva nakupila ter sestavila. Tako sva imela avto, ki bi ga 

lahko upravljala preko pametnega telefona. Izmislil in naredil sem tudi napajanje zanj in naredil še 

polnilec za baterije, ki sem jih uporabil. Tako sva imela vse. Seveda pa je zaškripalo v programu. 

Odločila sva se, da ga bova napisala znova in se s tem tudi več naučila. Če bi še kdo želel narediti svoj 

avto, lahko tudi zaupam, kaj sva uporabila: arduino nano, L298N motor driver, baterije 18650 (lahko 

tudi druge, napetost mora biti 6-12V), Bluetooth čip, dva motorja in veliko volje do znanja. Rada bi se 

zahvalila prof. Slinkarju in prof. Nosanu, ker sta nama vedno svetovala in pomagala. 

Mitja Macedoni, E2b 

Šola 

11

AVTORICA: Zarja Fabjan, T3a 

Podjetniški krožek 

12 Šola 

Podjetništvo… Kdo lahko postane podjetnik? Zakaj bi uspelo prav meni? Ali sem res dovolj 

drugačna od drugih? Čemu bi se izpostavila in vstopila v neznano področje brez kakršnega koli 

predznanja? To je le nekaj od vprašanj, ki so se mi začela porajati ob predstavitvi Ustvarjalnikovega 

podjetniškega krožka. 

Kljub manjšemu nezaupanju sama vase 

in v svoje sposobnosti podjetniškega 

razmišljanja in delovanja sem se z 

mislijo na svojo prihodnost podala na to 

negotovo, a sila zanimivo pot. Krožek 

je bil organiziran za dijake 3. letnikov 

tehniške gimnazije in je 

potekal ob petkih po koncu pouka. 

Naša mentorica je postala Laura 

Martinčič, ki je prav tako obiskovala 

tehniško gimnazijo in je imela zato 

dokaj dobro izoblikovano predstavo 

o naših sposobnostih in znanju 

na različnih področjih. Znala nas 

je odlično motivirati in tako smo 

zatopljeni v delo ali pogovor ostajali 

v šoli še dolgo po tem, ko se je ta že 

dokončno izpraznila in so vsi ostali že uživali v vikendu. Ampak meni ni žal niti ene ure. 

Skozi zabavne izzive, ki so se v danem trenutku zdeli kot igra, a se kasneje izkazali za skrbno 

načrtovane, smo dobili znanja s področja marketinga in se naučili dobrega sodelovanja, organizacije 

ter iznajdljivosti. Vse te veščine smo lahko nato s pridom izkoristili na Startup vikendu, ki je potekal 

meseca februarja v Celju. Tam smo pred vrstniki in Ustvarjalnikovimi mentorji z vseh koncev 

Slovenije predstavili svoje ideje ter jih čez vikend v manjših skupinah razvijali ter predstavljali 

javnosti. Skozi celoten proces smo nezavedno pridobivali na samozavesti in samozaupanju, kar 

je v današnjem času po moje zelo 

pomembno. Z vseh strani nas namreč 

strašijo in opozarjajo na negotovost 

naše zaposlitve. Na zavodu za 

zaposlovanje je vse več visoko 

izobraženih mladih ljudi, podobnih 

nam - polnih energije, motivacije in 

življenjskega zagona. Ljudi, ki bi 

radi pustili pečat in delovali v dobro 

družbe, pa ne vedo kako. Mi pa po 

zaslugi vsega, česar smo se naučili 

na podjetniškem krožku, vemo, da ne 

bomo nikoli rabili postati eden izmed 

njih. Vemo, da si lahko delo ustvarimo 

sami. Vemo pa tudi, da lahko v življenju 

počnemo stvari, ki nas zares veselijo in 

svoje hobije spremenimo v naš poklic.

AVTORICA: Marjana Pogačnik, prof. 

Erasmus plus 

Obisk profesoric angleščine iz Turčije 

V ponedeljek, 10.aprila 2017, so na našo šolo prišli trije gostje iz Konye v Turčiji. Eden od njih je bil 

direktor Direktorata za šolstvo v okrožju Konye, ostali dve pa profesorici angleščine, ki sta ves teden 

opazovali , kako pri nas poučujemo angleščino in tudi sodelovali pri pouku. V Slovenijo sta prišli, ker 

je pri nas zelo visok standard znanja in smo po evropskih merilih med tremi najboljšimi državami v 

Evropi. 

Naše profesorice so se jim predstavile z vsemi novostmi in preverjenimi metodami, ki jih 

uporabljamo pri sodobnem pouku angleščine, gostji pa bosta to, kar sta izvedeli oz. se naučili, prenesli 

v svoje šolsko okolje in na delavnicah predstavili ostalim profesoricam angleščine pri njih. 

V popoldanskem času smo jim razkazali Novo mesto, si ogledali arheološko razstavo Dolenjskega 

muzeja ter jih peljali na ogled Ljubljane. 

V petek, 14. aprila, smo projekt zaključili z evalvacijo in se pogovorili o možnostih nadaljnjega 

sodelovanja v kakšnem drugem projektu Erasmus plus. 

Profesorici sta ugotovili, da naši dijaki znajo angleščino precej bolje kot njuni v Turčiji. Najbolj 

sta pohvalili, da so naši dijaki sproščeni, da govorijo brez zatikanja, da med urami ne uporabljamo 

slovenščine in da znajo kritično razmišljati. Tudi sami sta sodelovali pri urah s tem, da sta predstavili 

kulturo in jezik svoje države ter odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavili dijaki. Med temi so bila 

tudi vprašanja o situaciji v Turčiji po poskusu državnega udara lani julija in o kurdski manjšini. 

Profesorici sta razkrili svoje poglede na to, kaj se dogaja in razložili nekaj podrobnosti o sodobni 

Turčiji. 

Preko aplikacije na pametnih telefonih so se naši dijaki povezali z njunimi in si izmenjali nekaj misli 

ter pozdravov. 

Kljub temu, da sta si slovenska in turška kultura precej različni, smo profesoricama omogočili, da sta 

se dobro počutili in nista doživeli »kulturnega šoka«. 

Šola 

13

AVTORICA: Leja Udovč, T1b 

Projektni teden na Voglu 

14 Šola 

Kot že mnoga leta do sedaj smo se tudi letos dijaki 1. letnika tehniške gimnazije odpravili na 

projektni teden na Vogel, kjer smo usvojili veščine smučanja. 

1. dan 

V ponedeljek, 13. 2. 2017 smo zjutraj, namesto v šolske klopi, odrinili na pot proti Bohinju, kjer naj bi 

v Hostelu pod Voglom ob Bohinjskem jezeru bivali naslednjih nekaj dni. Že med vožnjo ni manjkalo 

zabave in petja. Takoj po prihodu v hostel, so nas, še predenj smo prišli do sob, strpali v nazaj v 

avtobus in nas odpeljali do vznožja smučišča. Po vožnji v prenatrpani gondoli, so nas razdelili v 

skupine po našem predhodnem znanju smučanja. Po razdelitvi v skupine smo se odpravili na smuko 

po našem prelepem Voglu, no vsaj tako so nam rekli, saj samega Vogla prvi dan nismo videli veliko, 

zaradi goste megle, ki nam je kratila užitek v smuki. Kljub temu, da padcev ni manjkalo, smo dan 

vsi končali z celimi okončinami.Po končanem smučanju in vožnji z gondolo, nas je v dolini že čakal, 

v prihodnjih dneh nas zvesti prevoz, »Blue bird«, starodobni avtobus, ki ga v hostelu uporabljajo za 

prevoz smučarjev na in z Vogla. Po prihodu v hostel smo se porazdelili po sobah in po hitrem postopku 

razpakirali, saj smo kmalu odšli naprej, na sprehod do spomenika štirim srčnim možem v Bohinju. Po 

okusni večerji, ki so nam jo postregli v hostelu, smo imeli predavanje o ustrezni pripravi smuči, ter 

spoznavni večer. Po tem pa smo se odpravili proti sobam in k počitku … 

2. dan 

Po burni noči smo 

se zbudili v veliko 

prezgodnje jutro in 

odšli na že zelo težko 

pričakovan zajtrk. 

Z našim »Blue birdom« 

smo se odpravili do 

vznožja Vogla, kjer 

smo opazili, da nam 

bo danes vreme bolj 

naklonjeno, saj smo že 

zagledali prve sončne 

žarke, ki so osvetljevali 

okoliške vrhove. Ob 

vzponu z gondolo pa 

smo zaradi jasnega vremena lahko uživali tudi v izjemnem razgledu. Zaradi lepega vremena se je na 

smučišču, kljub zgodnji uri že trlo ljudi, zato smo se z našimi mentorji, kar se da hitro podali na bele 

strmine. Čas za smučanje je prehitro minil, naučili pa smo se tudi veliko novega. Po spustu v dolino 

nas je tam že čakal naš predragi avtobus, ki nas je odpeljal nazaj do naših toplih sob. Po prihodu v 

hostel je med nami završala novica, da se lahko nekateri med nami odpravimo v »šoping« in seveda 

so dijaki takoj ustvarili (pre)dolg seznam želja. Ko smo se vrnili v hostel ni bilo časa, da bi razdelili 

stvari, ki smo jih v kar nekaj škatlah natovorili iz trgovine, saj so nas v dnevnem prostoru že čakali 

profesorji z navodili za naše tekmovanje. Profesorji so nas z žrebom določili v pare, ki so se med seboj 

pomerili v pikadu, namiznem nogometu in biljardu. Nekateri dvoboji so bili izredno napeti, spodbudo 

pa so dajali izredno zavzeti ter glasni navijači. 

Večer smo zaključili z večerjo in se odpravili proti sobam, kjer se je zabava nadaljevala …

3. dan 

Po ponovno zanimivi in veliko 

prekratki noči, nas je, tokrat še bolj 

zgodaj zjutraj, prebudil nadležen glas 

budilke. Po zajtrku smo ugotovili, 

da se nam danes ne bo pridružilo 

kar nekaj dijakov, zaradi »bolezni« 

ali poškodbe. Če nič drugega, je 

bila vsaj vožnja z »Blue birdom« 

prijetnejša, saj smo se lahko manj 

stiskali. Spet nas je razveselilo lepo 

vreme, malo manj pa gneča, ki se je 

posledično nabrala na smučišču. Po 

dopoldnevu intenzivnega smučanja 

smo si v hotelu na Voglu, tako kot že 

vsak dan privoščili kosilo. Po njem 

pa smo si ponovno zapeli pancarje 

in se spustili po zasneženih strminah. Po še nekaj urah intenzivnega smučanja in učenja novih tehnik, 

smo se zopet odpravili v dolino in proti hostlu. V Hostelu pod Voglom smo nadaljevali tekmovanja, 

ki smo jih pričeli prejšnji dan, da smo dobili zmagovalne pare v vseh kategorijah. Večerja je bila ta 

dan še posebno okusna. Po večerji pa nas je čakal zanimiv večer. Vsaka soba se je morala predstaviti 

z svojo točko. No, vsaj naj bi se, vendar je prišlo tudi do nekaj skupinskih točk, ki smo jih izvedli 

kar dijaki večih sob skupaj. Videli smo kar nekaj nastopov in se ob nekaterih tudi nasmejali do solz. 

Kot zaključno točko smo vsi trije razredi združili moči in zapeli pesem, tako da smo večer zagotovo 

zaključili v prijetnem vzdušju. 

4. dan 

Kot vsak dan je tudi ta dan budilka 

zvonila veliko prezgodaj. Z težkimi 

vekami smo se spravili iz postelj, ter 

pred hostel, kjer nam je hladen zrak 

rezal v obraz. Vsi smo bili že utrujeni 

in smo se po eni strani že veselili, da 

je danes dan, ko gremo spet v objem 

domačih postelj. Takoj po zajtrku 

smo morali spakirati kovčke, da 

so medtem, ko smo mi smučali že 

pospravili in pregledali naše sobe. Še 

zadnjič smo se povzpeli na našega 

»Blue birda«, ki bo za vedno ostal v 

naših srcih. Vogel je bil spet obsijan z 

sončnimi žarki, zato je bilo ta dan na 

strminah še posebno veliko ljudi. Ker 

je bil to zadnji dan, so nam profesorji dali tudi več prostega časa za poljubno vijuganje po čudovitih 

progah.Ko je končno nastopila ura, da smo se lahko odpravili v dolino, smo bili vsi navdušeni, saj nas 

je utrujenost počasi že začela dohitevati. 

V dolini sta nas tokrat čakala malce modernejša avtobusa, ki sta nas popeljala nazaj proti Dolenjski. 

Take tišine ni bilo v zadnjih štirih dneh nikoli, kot med vožnjo nazaj, saj je večina zaspala med dolgo 

vožnjo. V mesto smo prispeli okoli pete ure in komaj čakali, da pridemo do svojih toplih postelj.Na 

splošno je bil projektni teden zelo zanimiv in bi ga vsi z veseljem ponovili, kljub temu, da smo bili na 

koncu zelo utrujeni. 

Šola 

15

AVTORICA: dr. Jožica Jožef Beg 

Praznovanje dneva knjige 

in avtorskih pravic 

Na Šolskem centru Novo mesto smo že četrto leto zapored v počastitev dneva knjige in avtorskih 

pravic, ki ga sicer vsako leto obeležujemo 23. aprila, pripravili bralni maraton, ki je bil letos še 

posebej bogat. V pogovoru z Andrejo Kernc iz T4c se je obiskovalcem bralnega maratona 

predstavil Aleš Matoh iz T4a s prvim delom svojega romana Lovec. Drugi del pričakujemo še 

pred koncem šolskega leta. Alešu čestitamo in mu želimo veliko ustvarjalnosti tudi v prihodnje. 

Rdeča nit bralnega maratona pa je bila poezija v glasbi, zato smo prebirali uglasbeno poezijo 

domačih in tujih avtorjev (kakšno pesem tudi zapeli), dopoldne pa obogatili s pogovorom gospe 

Sandre Tomović z Miho Blažičem – N'tokom. 

Dan knjige in avtorskih pravic smo zaključili s podelitvijo nagrad udeležencem 4. natečaja 

SEŠTG, na katerem so letos prvič sodelovali tudi osnovnošolci. Letošnja tema natečaja je bila 

V svetu znanosti in tehnike. 

1.Kategorija OSNOVNOŠOLCI 

LIKOVNI NATEČAJ 

Prva triada: 

1.nagrada: Aliona Alibegić iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj 

2.nagrada: Zala Količ iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj 

3.nagrada: Tim Oberstar iz OŠ Prevole 

Druga triada: 

1. mesto: Ana Blatnik iz OŠ Frana Metelka Škocjan 

2. mesto: Sara Vrščaj iz OŠ Šmarjeta 

3. mesto: Marko Tramte iz OŠ Frana Metelka Škocjan 

Tretja triada: 

Fran Zupet iz OŠ Frana Metelka Škocjan 

LITERARNI NATEČAJ V SLOVENŠČINI 

Gašper Gole in Ida Ramovš, oba iz OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 

NAGRAJENCI LITERARNEGA NATEČAJA V TUJIH JEZIKIH SO: 

1. Tina Pevec, 7.d, OŠ Trebnje 

2. Kaja Resnik, 8.r., OŠ Adama Bohoriča Brestanica 

3. Manca Rajnar, 8.a, OŠ Trebnje 

2.Kategorija SREDNJEŠOLCI 

LITERARNI NATEČAJ V SLOVENŠČINI 

Priznanja in knjižno nagrado so prejeli: 

Katarina Gršič iz T3b je v spisu Duma 2017 po vzoru pesnika Otona Župančiča razmišljala o begu 

možganov in o razlogih, zaradi katerih mladi iščejo uspeh in srečo zunaj domovine: 

»Župančič se v Dumi zaveda, da lepi, idilični tradicionalni svet pripada preteklosti, vztrajanje v njem 

pa vodi v zaostalost. 

Domovina se mora odpreti zunanjemu svetu in napredku, ki zagotavlja kulturni in gospodarski razvoj. 

16 Šola

Slovenija je v primerjavi z razvitejšimi državami še vedno v zaostanku, ampak danes ne izgublja samo 

mož, ampak predvsem mlada dekleta in fante. Tiste najbolj delavne, ki bi lahko največ pripomogli k 

sami razvitosti. Ta pojav imenujemo beg možganov. Mladi bi se radi izobrazili, bili uspešni, najboljši 

na svojem področju in radi bi preizkusili svoje 

zmožnosti, česar pa jim Slovenija žal ne nudi 

toliko, kolikor bi jim lahko.« 

Mojca Trunkelj iz T1a se v pesmi Človek 

in narava poigrava z zeleno barvo narave in 

jo poveže z razmišljanjem o medčloveških 

odnosih in zaključi z mislijo: 

»In zakaj človek 

vse prej kot motiko 

uporablja profilno sliko, 

pa naj bo za obliko ali piko?« 

Gašper Gorišek iz T1b je v svojem spisu 

primerjal vpliv tehnike na vsakdanje življenje 

v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter 

utemeljeval, zakaj ni najbolj navdušen nas 

pretirano rabo sodobne tehnologije: 

»Nad današnjim svetom in družbo nisem 

popolnoma navdušen. Navdušen nisem zaradi 

tega, ker opažam, da vse več ljudi (ne samo mladi) postaja odvisnih oziroma zasvojenih z vsemi temi 

napravami, ki jih znanost omogoča. Od računalnikov do televizije in raznih telefonov in tablic, ki jih 

ima že skoraj vsako gospodinjstvo, ljudje počasi postajajo odvisni. Pa ne samo odvisnost, če gledam 

z ekološkega vidika na ta problem, lahko vidim, kako vse te naprave vodijo k večji odvisnosti, ta 

odvisnost k potrebi po še več napravah, ta potreba po nakupu vseh želenih naprav, ti številčni nakupi 

pa k vse večji porabi materiali in energije, kar je eden od glavnih vzrokov za globalno segrevanje 

(zaradi vseh teh plinov in sproščene energije v tovarnah), onesnaževanje okolja in debelost.« 

LITERARNI NATEČAJ V TUJIH JEZIKIH: 

Angleščina 

1. Nina Pavlin, T3B, SEŠTG 

2. Janez Fabjan, R4A, SEŠTG 

2. Katja Jakša, Z4A, SZKŠ 

3. Julija Košir, Zn2a, SZKŠ 

Nemščina: 

1.Valentina Umek, T2B, SEŠTG 

2. Sara Krnc, Zn 3c, SZKŠ 

3. Peter Hrastar, T4b, SEŠTG 

Francoščina: 

1. Andreja Kernc, T4C, SEŠTG 

2. Tjaša Stopar, T3A, SEŠTG 

3. Christian Janjac, T3A, SEŠTG 

Šola 17

Utrinki iz ...

... šolskega leta

AVTORICA: Megi Škufca, R2b 

20 Intervju 

"Ko so drugi razmišljali, 

smo mi realizirali ..." 

Uradno: Tomaž Ferbežar, univ. dipl. inž. elektrotehnike, profesor računalništva na Srednji elektro 

šoli in tehniški gimnaziji, neuradno pa mentor multimedijcev, Tegijevcev, radioamater…odličen 

praktik in teoretik hkrati, pa kljub naštetemu skromna, prijazna in dostopna oseba. 

Kje so tekla vaša dijaška oz. 

študijska leta in kakšna so bila? 

Zakaj študij elektrotehnike? 

Po končani osnovni šoli na Grmu 

smo se s prijatelji odločili, da bomo 

šolanje nadaljevali na Gimnaziji 

Novo mesto. Že v osnovni šoli sem 

vedel, kakšna bo moja nadaljnja 

študijska usmeritev. Doma sem se, 

ob dedovi spodbudi in podpori, s 

tehniko ukvarjal že kot majhen fantek, 

ki je bil raje v delavnici kot v vrtcu, 

skupaj sva raziskovala, popravljala 

naprave, kasneje sem tudi čaral z 

računalnikom. Na gimnaziji sem hotel 

pridobiti ostala splošna znanja, jezike, 

zanimalo me je tudi naravoslovje. 

Maturo sem, poleg obveznih predmetov, opravil 

še iz fizike in kemije. Študij elektrotehnike je 

vsebinsko vseboval poleg veliko teorije tudi 

povezavo s praktičnim delom in računalništvom. 

V prvem letniku smo se s starimi sošolci iz 

osnovne šole ponovno srečali v Ljubljani. Po 

dveh semestrih se je pokazalo, kdo je primeren za 

študij in kdo ne. Seveda smo morali tisti vztrajni 

na zanimivejše stvari čakati dve leti, saj smo 

se šele takrat delili po izbirnih smereh, jaz sem 

izbral elektroniko. Potem je postal študij veliko 

bolj individualen in ozko usmerjen. Vzporedno 

se je razvijalo tudi računalništvo in internet, ki je 

postajal vse bolj dostopen. 

S čim ste se v prostem času takrat ukvarjali in 

kako ste to usklajevali z zahtevnim študijem? 

Študij sam po sebi se mi ni zdel zahteven. Res je, 

da smo veliko študirali in se pripravljali, samo 

snov pri večini predmetov ni bilo težko razumeti, 

potreboval si le čas. Ko enkrat stvari razumeš, 

kako delujejo, postanejo zadeve zelo preproste. 

Sicer pa smo poleg študija s kolegi počeli še 

marsikaj. Ko enkrat študiraš, imaš zelo veliko 

časa, in če ga nepravilno razporediš, se lahko 

hitro kaj zalomi. Ker je »cimer« takrat veliko 

programiral in tudi delal poleg študija, sem se teh 

navad hitro naučil ter tako spoznal paleto orodij, 

katerih uporaba tiči v marsikateremu programu, 

ki se uporablja še danes. Tako sem z ekipo recimo 

oblikoval zbornik Ekonomske fakultete, vseboval 

je prek 200 A4 strani, na takrat modernem 

Intlovem Pentimu 3 133MHz z 256MB 

pomnilnika. To je bil res podvig, še tiskarja je 

zanimalo, kako nam je uspelo. Poleg ostalih stvari 

pa moram izpostaviti radioamaterstvo, ki je name 

naredilo velik vpliv. Z samogradnjo radijskih 

postaj smo vzpostavili prvi dolenjski megabitni 

link med Gimnazijo Nm, Grmom in Žabjo 

vasjo (kasneje še na Trdinov vrh in Ljubljano). 

Zanimale so me torej stvari, ki širši javnosti niso 

bile dostopne na vsakem koraku oz. manj znane, 

zanimali so me izzivi. 

Sedaj ste že kar nekaj let profesor na SEŠTG. 

Znani ste po širokem znanju računalništva, 

poleg pouka pa vas je moč videti tudi na 

terenu, kjer ste mentor različnim krožkom 

oz. dejavnostim. Pa za začetek izpostaviva 

Multimedijce… 

V zadnjih letih se je pri nas resda razširila 

multimedija, vendar segajo njene korenine že 

v leto 2011, kjer smo s tako obliko dela prvič

začeli. Pomembno je poudariti, da smo bili prva 

šola v Sloveniji, ki je realizirala spletni prenos v 

živo z lastnim znanjem in opremo. Ko so drugi 

razmišljali, smo mi realizirali. Vendar takrat 

čas še ni bil primeren za kaj večjega/resnega, 

predvsem zaradi stroškov, kar pa je danes 

drugače. Princip in namen pa ostaja isti. Zato 

smo, kot šola, v zadnjem letu pridobili kar nekaj 

opreme, s pomočjo katere smo nanizali nekaj 

uspešno izpeljanih projektov (Konferenca SirIKT, 

Evropsko prvenstvo v raftingu 2016, vsakoletni 

Novomeški tek, dvoranske tekme itd.). Povezali 

smo se z RTV-jem, Fakulteto za elektrotehniko 

in posodabljamo tako opremo kot tudi znanje. 

Slednje je pomembno, pomemben je razvoj ne 

pa copy-paste in odgovor, ki ti ga ponudi prvi 

zadetek na Google-u. 

Kako pomembno je pri tem povezovanje 

teoretičnega znanja s prakso? Tu je gotovo 

nezanemarljiva vloga dobrega mentorja… 

Mladi so danes bombardirani z vseh strani z 

različnimi informacijami, napotki, predlogi ipd. 

Nemogoče je, da si aktiven na vseh področjih, 

pomembno je, da šola poskrbi za delno 

usmeritev, ki pa mora biti na trgu delu prodorna 

in perspektivna. Zato poskušam dijakom preko 

raznih praktičnih dejavnosti prikazati možnosti 

zaposlitve in nadaljnje usmeritve. Seveda brez 

dela ni nič. 

Tudi Tegi je produkt vašega mentorskega dela. 

Kako le-to poteka? 

Pri Tegi-ju imam podoben pristop – na začetku 

pustim skupini dijakov, ki je zadolžena za 

oblikovanje in postavitev vsebine, proste roke. 

Tako sami poizkušajo in izpeljejo idejo oz. rdečo 

nit glede oblikovanja in postavitve. Največkrat 

je rezultat kar kopija enega izmed prejšnjih 

Tegijev z nekaj malenkostnih razlik. Potem se 

usedemo in podebatiramo ... počasi dojamejo, 

da je dovolj že, če se spremenijo ali dodajo 

elementi, ki na celotno podobo naredijo velik 

vpliv. Skratka, začnejo razmišljati s 'svojo glavo' 

in si predstavljajo končni izdelek. Ker se ekipa za 

Tegi menja na 2-3 leta, napreduje ne samo dijak, 

temveč tudi izdelek. Ta številka je za letošnjo 

ekipo prva. 

Katera pohvala vam je največ pomenila? 

Kreativnost se razvija tudi skozi svobodo, ki jo 

imaš pri delu. Ob vsakem zaključenem projektu 

se pohvale zrcalijo v besedi, največ pa štejejo 

ljudje. Velika pohvala mojemu delu je vsekakor 

to, da se pri mladih pojavi 'želja po še'. Po še več 

in po nečem novem. To je najboljši znak, da smo 

na dobri poti. 

Kako vam uspe ne samo pridobiti, ampak tudi 

odlično usposobiti dijake za delo? 

V prvem koraku je pomembno, da dijak pride in 

pokaže voljo ter zainteresiranost sam. Ni dovolj, 

da ga zanima, potrebno je nadgraditi to zanimanje 

z razumevanjem. To marsikomu ne uspe, žal. 

Ostalim pa pokažem nadaljnjo pot dela. Od dijaka 

se ne pričakuje, da bo prvič odlično opravil svoje 

delo, potrebna je seveda vaja, vaja. Tako sam sebe 

izpopolnjuje in gradi na samozavesti, obenem 

pa se razvija in mogoče celo spozna, kaj bi rad v 

življenju počel. 

Morda kakšen nasvet za dijake, ki bi radi 

sledili vaši poti…? 

Bodite širokih pogledov. Spoštujte sočloveka 

ter delajte v dobrobit vseh nas. Ne pozabite na 

naravo in njeno izjemno raznovrstnost, pa tudi 

potencial idej, ki nam jih ponuja. Izobražujte se, 

nadgrajujte znanje in vztrajajte. Iščite nove izzive/ 

priložnosti. Pa smejte se. 

Intervju 

21

AVTORICA: Sara Barčič, T4b 

"Košarka je zakon," 

menita Bor in Matic, udeleženca letošnjega evrop. prvenstva v Turčiji. 

Bor Šteblaj, temnooki fant odličnega značaja, katerega tudi ocene niso prav nič drugačne, bo 

študiral strojništvo. Kako ob vsakodnevnih napornih treningih med mladinci KK Krka najde čas še 

za šolo, nam ne bo nikoli jasno. Zgleda, da kdor je za nekaj, je pač za vse. 

BOR: 

Zakaj in kako dolgo že košarka? 

S košarko sem se začel bolj resno 

ukvarjati z 10. letom. 

Vse od prvega treninga dalje sem 

bil prepričan, da je to 

pravi šport zame. 

22 Intervju 

Koliko svojega prostega časa ji 

posvetiš? 

Za trening sam vsak dan vsaj 2 do 

3 ure, potem pa so tu tudi tekme 

in priprave nanje, tako da gre za 

košarko veliko 

mojega prostega časa. 

Kje potekajo treningi in kako naporni so? 

Treningi potekajo v Športni dvorani Leona Štuklja. Navadno so dosti naporni, ampak se takega ritma 

kmalu navadiš. 

Kako ob tem še najdeš moč za učenje? Si le maturant 

tehniške gimnazije… 

Dobra stvar športa je poleg telesne aktivnosti tudi to, da se že zgodaj naučiš delovnih navad in znaš 

razporediti dan tako, da opraviš vse obveznosti. Včasih zna biti tudi težko, saj je ob vsakdanjih 

treningih energije za učenje bistveno manj, zato je potrebno svoj prosti čas razporediti drugače, 

kakor bi si kot najstnik kdaj želel. 

Odrekanje pa je značilnost zmagovalcev. Katerih zmag si bil najbolj vesel? 

Kar se tiče ekipnih zmag, sem bil najbolj vesel osvojitve naslova državnega prvaka, kar nam je uspelo 

večkrat. Največja osebna zmaga pa je bila vpoklic v mladinsko reprezentanco in zastopanje Slovenije 

na evropskem prvenstvu v Turčiji. 

Dosežki in sposobnosti niso ostali neopaženi, ko so zbirali reprezentante … Lahko kaj več poveš 

o tej izkušnji ? 

Cilj vsakega športnika je enkrat zastopati barve svoje države na mednarodnem tekmovanju, tako 

da je bila ta izkušnja definitivno ena izmed lepših. Na evropskem prvenstvu je vse izpeljano zelo 

profesionalno, postavljen je velik standard glede hotela, prevozov, dvorane in vseh malenkosti, ki so 

res na najvišjem nivoju. Igrati za svoj državni grb pa je definitivno izjemna izkušnja, katere ne bom 

pozabil. Poleg naju z Maticem je tako čast imel še Nejc Škedelj iz E3A.

Košarka in študij gresta skupaj? 

Ob resnem treniranju košarke je zraven študirati zelo zahtevno, če igraš na profesionalni ravni, pa 

skoraj nemogoče. Sistem študija poleg igranja košarke je odlično razvit v ZDA, pri nas pa, žal, še ni 

tako, zato je zelo težko delati oboje hkrati. 

Matic Šiška pa je, ki poleg tega, da igra z mladinci, vešč parketa 

tudi s člani KK Krka. Njegove ocene so prav monotone in celo 

kičaste: 5, 5, 5, 5 … Zanima ga fizioterapija, kjer mu bodo 

lastne športne izkušnje gotovo prav prišle. 

MATIC: 

Zakaj in kako dolgo že košarka? 

Ko sem bil se mlajši, sem bil večji od ostalih vrstnikov, kar so 

opazili trenerji in me povabili na trening košarke. Ta mi je takoj 

postala všeč in tako se ji že skoraj 7 let skoraj vsak dan posvečam. 

Koliko svojega prostega časa ji posvetiš? 

Treninge in tekme imamo v bistvu vsak dan, celo po dvakrat, zato 

košarki posvetim kar veliko prostega časa. 

Kje potekajo treningi in kako naporni so? 

Treningi potekajo v ŠD Leona Štuklja ali v Marofu. Na tem nivoju 

so treningi zelo zahtevni, zato je pomemben tudi počitek. 

Kako ob tem še najdeš moč za učenje? Si le maturant tehniške gimnazije… 

Tudi v klubu poudarjajo, da je šola na prvem mestu, tako da moram zbrati moč tudi za učenje in ostale 

šolske obveznosti. Včasih se je res težko po napornem treningu učiti, a z voljo se da vse. 

Odrekanje pa je značilnost zmagovalcev. Katerih zmag si bil najbolj vesel? 

Odrekanja je pri športu zelo veliko, zato tudi nimam veliko časa za prijatelje in zase, a to je pač 

potrebno za uspeh. Težko je reči, katera je moja najljubša zmaga, a če bi moral izbirati, je to zagotovo 

ena od štirih zmag v finalu in seveda osvojitev državnega naslova. 

Dosežki in sposobnosti niso ostali 

neopaženi, ko so zbirali reprezentante… 

Lahko kaj več poveš o tej izkušnji ? 

Vsakemu športniku je lahko v ponos, da 

je izbran v reprezentanco. Bil sem zelo 

vesel, da sem bil tudi sam del le-te, saj tako 

vem, da grem po pravi poti in sem uspešen. 

Seveda pa je zelo dober občutek, ko slišiš 

svojo himno pred tekmo in to ti da nek 

dodaten zagon. 

Košarka in študij gresta skupaj? 

Pri nas v Sloveniji je to bolj težko, saj je 

naporno trenirati dvakrat na dan in zraven 

hoditi še v šolo. V drugih državah imajo 

to veliko bolj urejeno, zato študentje 

lahko uspešno študirajo in zraven še igrajo 

košarko, kar pri nas pogrešam. 

Intervju 

23

AVTORICA: Anja Sever, T4b 

Državni mladinski prvak v 

streljanju 

Domen Jarni je maturant tehniške gimnazije, oz. dijak T4B. Vsak dan se v šolo pripelje iz 

Kočevja, a na to se je že navadil. Njegov prosti čas pa je drugačen od večine, zaznamuje ga 

streljanje z zračno puško. Da je pri tem dober, kažejo njegovi izvrstni rezultati na tekmovanjih. 

Mirnost in zbranost, ki sta pri tem športu potrebna, pa Domnu prav prideta tudi na šolskem 

področju. 

Za fante tvojih let večkrat slišimo, da se 

ukvarjajo z nogometom, košarko, morda 

atletiko …Da pa se kdo s streljanjem, to pa ni 

ravno pogosto. Od kod ta ljubezen? 

Ja, res je. Strelcev nas ni prav veliko v 

primerjavi z drugimi športniki. Moja ljubezen do 

športa pa je nastala že v mojih rosnih letih. Prvič 

sem imel puško v rokah že kot 3-letni fantič, ko 

smo pri sosedu streljali z malo starejšimi otroci na 

pločevinke. Potem pa me je oče malo podučil o 

tehniki dihanja, koncentriranja in samega 

streljanja. V tistem času je še v slovenski vojski 

na šoli za častnike poučeval oborožitev. 

V klub sem se včlanil z 9 leti in od takrat aktivno 

treniram in tekmujem, torej letos zaključujem že 

11. sezono. 

24 Intervju 

Kako pogosto in kje treniraš? Kako to poteka, 

upam, da na zavarovanem območju?! 

Treniram odvisno glede na obdobje v sezoni. Na 

začetku sem treniral le po enkrat na teden, vendar 

se je to kmalu povečalo na dva do tri treninge 

tedensko. Sedaj v zadnjih treh sezonah, ko 

streljam kot mladinec, pa treniram od petkrat do 

šestkrat tedensko, včasih opravim tudi po dva ali 

tri treninge na dan, če mi to le dopušča čas. Kot 

sem že prej rekel, stopnjujem intenzivnost in 

število treningov glede na obdobje in tako 

tempiram formo za večja tekmovanja. Na sam 

trening se začnem pripravljati že doma, ko 

naredim dihalne vaje za sprostitev, potem na 

strelišču pred treningom naredim še raztezne vaje. 

Trening poskušam čim bolje približati tekmam, 

včasih pa streljam tudi različne vaje, da osvojim 

ali pa samo ponovim tehniko streljanja. 

Po zaključenem streljanju naredim še analizo 

treninga.

Treniram na notranjem 10-metrskem strelišču, ki 

je avtomatizirano ter zavarovano, da se med 

streljanjem ne bi kdo znašel med tarčo in 

strelcem. 

Tvoje prizadevanje pa ni ostalo brez obrojenih 

sadov. Na katerih tekmovanjih vse si bil in 

katero ti največ pomeni? 

V svojih 11 sezonah sem bil na res veliko 

tekmovanjih, predvsem v Sloveniji. V zadnjih 

dveh sezonah, ko sem se pridružil reprezentanci, 

pa sem nastopil tudi na mednarodnih tekmovanjih 

v Trzinu in Rušah ter na tekmovanju v Münchnu. 

Letos sem nastopil tudi na evropskem prvenstvu z 

zračnim orožjem, ki je potekalo marca v 

Mariboru. Ne morem se odločiti, katero od teh 

tekmovanj mi pomeni največ, saj sta bila pot 

in nastop na vsakem od njih nekaj posebnega. 

Gotovo mi pa veliko pomenijo letošnji nastopi v 

Rušah, kjer sem z osebnim rekordom prisostvoval 

ekipi članske državne reprezentance, pa tudi 

nastop v Münchnu, kjer sem imel priložnost 

streljati ob boku najboljših strelcev 

svetovnega merila. Tem tekmam lahko 

dodam tudi nastop na evropskem prvenstvu, 

ki pa se mi je na žalost nekoliko ponesrečil. 

Nikakor ne smem pozabiti na nastope na 

državnih prvenstvih, kjer sem 

dvema posamičnima bronastima medaljama 

iz prejšnjih let dodal letos tudi posamično 

zlato in s tem dobil dolgo željeni naslov 

državnega 

mladinskega prvaka. 

Končuješ četrti letnik tehniške gimnazije. Šola 

je nate prav gotovo ponosna, kaj pa ti o njej 

praviš? 

Šoli ter učiteljem, ki so me učili, se moram 

iskreno zahvaliti, saj so mi omogočili, da sem 

šolske obveznosti uspel preplesti s svojim 

tekmovalnim koledarjem. Šola je do športnikov 

izredno prilagodljiva in učiteljski zbor je 

fantastičen. Če bi moral še enkrat izbirati, bi se 

ponovno odločil za tehniško gimnazijo v Novem 

mestu. 

Kakšna bo tvoja nadaljnja pot? Boš ob študiju 

še našel čas za treninge? 

Nadaljnja pot še ni čisto točno zarisana, se bom 

pa trudil, da bom uspel še naprej prilagajati 

streljanje svojemu življenju ali naj raje rečem: 

svoje življenje streljanju. Želim si, da ne bi bilo 

prevelikih ovir, ki bi mi onemogočile 

ukvarjanje s tem športom, ki je postal del mene. 

Se pa že veselim naslednje sezone, ko bom 

prestopil med članske vrste. 

Gotovo ti potrebna koncentracija za 

streljanje pride prav tudi pri učenju … 

Kaj še ti prinaša ta šport? 

Ja, koncentracija je ena od glavnih stvari, 

ki mi pomagajo v šoli. Je pa tu zraven tudi 

znanje, s katerim uspem telo obvladati, da v 

težkih in 

napetih trenutkih, predvsem med testi, 

ostanem miren in zbran. Šport mi prinaša 

še veliko stvari, tista, ki jo je vredno 

izpostaviti, pa je definitivno sproščenost. 

Streljanje mi omogoči, da se za kratek čas 

odklopim in 

pozabim na vse, pa tudi, da se 

»pogovorim sam s sabo«. 

Intervju 

25

AVTORICA: Nika Barbo, T3b 

26 Intervju 

Ko se združijo vztrajnost, trdo delo 

in želja po odkrivanju neznanega 

Pia Žnidaršič, Kristjan Stopar, Urban Košale in Nina Pavlin so skupina štirih dijakov tretjega 

letnika (T3b) tehniške gimnazije, ki se poleg šole še individualno ukvarja z najrazličnejšimi projekti. 

Prosti čas izkoristijo za učenje in izdelovanje stvari, o katerih se vrstnikom niti ne sanja. Sami pa delo 

vidijo kot prednost in si že utirajo pot v svet inovativnosti in trgovanja. 

Kako je nastala vaša skupina? 

Kristjan: Z Urbanom sva se povezala že v prvem letniku. 

Kmalu sva ugotovila, da naju združuje velika želja po 

ustvarjanju novega, drugačnega in sprejemati dodatne 

informacije izven šolskih klopi. Tako sta kmalu nastala 

prva dva projekta. Pri naslednjem projektu sva želela 

narediti nekaj večjega. Pri tem sva potrebovala pomoč, zato 

sva v ekipo povabila še Pio. Nina pa je postala del ekipe pri 

podjetniškem krožku pri projektu Hot dog cup. 

Kje ste dobili ideje z projekte? 

Kristjan: S prvim projektom sva se želela naučiti nekaj 

novega. Odločila sva se, da bova izdelala svoj CNC, s 

katerim sva pridobila veliko novega znanja. Poimenovala 

sva ga EGGY 1.0. Opazil ga je podjetnik, ki naju je prosil, 

da bi tudi zanj naredila takega. Tako je nastal še EGGY 2.0. 

Tretji projekt – Robotska roka je bil tudi namenjen učenju, 

predstavljen je bil na dnevu odprtih vrat Srednje elektro 

šole in tehniške gimnazije. Takrat smo si za ta namen 

naredili tudi svoj logo in natisnili majice. Projekt Pametna 

stena pa je bila narejena po naročilu fizioterapevta. 

V okviru podjetniškega krožka smo prišli še do ideje Hot dog cup ter spletne strani za mlade inovatorje kot 

smo mi. 

Omenili ste projekt Pametna stena. Bi nam predstavili kakšen je njen namen? 

Kristjan: Pametno steno sestavlja sistem 12 lučk, ki so pritrjene v steno velikosti 2,25 x 2.25m. 

Narejen je bil po naročilu fizioterapevta. Sistem naključno prižiga posamezno lučko, naloga športnika pa je, 

da se ji, kar se da najhitreje približa z roko. Hitrost spreminjanja lučk nastavi trener sam. Sistem pomaga pri 

fizioterapiji ter izboljševanju refleksov športnikov, še posebej vratarjev. 

Pia: Idejo bi lahko nadgradili tako, da bi steno postavili na tla in bi služila kondicijski pripravi. V 

podlago bi bile prav tako kot pri steni vgrajene lučke, ki bi se poljubno prižigale. Oseba, ki bi na njej 

trenirala, bi morala steči do prižgane lučke. Ko bi senzor zaznal prisotnost tekača, bi se prižgala naslednja 

naključna lučka. 

V okviru Ustvarjalnika – Podjetniškega krožka ste začeli z projektom Hot dog cup. Kje ste dobili 

idejo in kako daleč ste z njo že prišli? 

Pia: Poznimi voda v pasji posodi zamrzne. S tako posodo je potem veliko dela, saj je potrebno to vodo 

odtajati. Ker smo vsi trije lastniki psov in se zavedamo, da to predstavlja problem, smo se odločili, da ne 

bomo še naprej brezupno tekmovali z mrazom, ampak bomo izdelali posodo, ki se bo z mrazom borila 

namesto nas.

Tako smo izdelali posodo, ki vodo greje in jo drži na temperaturi, kjer voda ne zmrzne. Začeli smo 

s prototipom, ki smo ga že uspeli narediti. Na Start up vikendu sta se nam pridružila tudi Eugene 

Smith Žagar in Petra Šporar. Tam smo našo idejo skupaj nadgrajevali z raziskovanjem trga in samo 

promocijo samih sebe. Našli smo si nekaj trgovin in podjetij, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nami 

in našo posodo tudi postaviti na svoje police. Pogovarjali pa smo se tudi s tujci. V Skandinaviji 

zmrzovanje predstavlja še večji problem, saj se tam temperature spustijo še bolj pod ničlo. Prav tako 

bi bila za posodo dober trg tudi Švica, saj tam prevladujejo pasme velikih psov, ki jih imajo lastniki 

zunaj. Odšli smo tudi na radio, kjer smo se predstavili. 

V delu imate še spletno stran. Komu bo namenjena? 

Kristjan: Spletna stran bo namenjena ljudem, kot smo mi. Namenjena bo tistim, ki doma sami 

izdelujejo projekte, so, tako rečeno, domači umetniki. Prepričani smo, da obstajajo ljudje, ki radi 

ustvarjajo, a se nikjer ne pokažejo. Radi bi ustvarili skupnost ustvarjalcev, kjer bodo lahko na spletno 

stran objavljali svoje izdelke, se o njih pogovarjali, hkrati pa širili ideje, znanje in sklepali nova 

poznanstva. Stran bo namenjena mehaniki, letalstvu, lesarstvu in drugim področjem, ki ‘’umirajo’’. Na 

začetku se bomo osredotočili na slovensko skupnost. V nadaljevanju pa ne izključujemo tujega trga. 

Želja po znanju vas združuje. Ste se teh stvari naučili sami ali vas je kdo usmerjal? Kako ste si 

pomagali? 

Kristjan: Večinoma smo se naučili sami s pomočjo interneta in knjig. Veliko pa nam je pomagal tudi 

profesor Ferbežar, za kar smo mu zelo hvaležni. 

Veliko vas je in prihajate iz različnih krajev. Kje najdete čas za projekte? 

Kristjan: Čas za projekte si moramo vzeti. Zelo so nam pomembni in vemo, da z njimi pridobivamo 

znanje in osebno rastemo. Načrte pripravljamo že nekaj mesecev prej, projekte pa razvijamo 

počitnicami. Manjše projekte delamo med krajšimi počitnicami, včasih tudi med šolo. Večje projekte 

pa izvajamo med poletnimi počitnicami. 

Kako se vidite v prihodnosti? 

Boste kot skupina nadaljevali? 

Pia: Kot skupina dobro 

sodelujemo, zato bomo tudi v 

prihodnje ostali skupaj. V času 

srednješolskega izobraževanja 

imamo odlično priložnost za delo 

med vsemi odmori, včasih pa tudi 

po pouku. Za delo izkoristimo 

celo malo manj natrpan vikend in 

si ga sami naredimo zanimivega. 

Zavedamo se, da imamo sedaj 

odlično priložnost, da ta čas kar 

najbolje izkoristimo in izdelamo 

kar se da največ skupnih projektov. 

Vendar se zavedamo tudi tega, 

da se bo situacija spremenila, ko 

bomo odšli na fakultete. 

Takrat nam bo majhno oviro 

predstavljala komunikacija, saj bomo verjetno študij nadaljevali v različnih krajih. Vsi si želimo 

novega znanja in novih izzivov, ki jih bo prineslo življenje. Če nas bo razočaralo, si jih bomo pa kar 

sami postavili in tako še naprej pridno nabirali znanje in izkušnje. 

Intervju 

27

AVTORICA: Manca Dragan, T3c 

Darko Jorgić- Naslov naj športnik 

MO Novo mesto 2016 

avtor: Magdalena Udovč, R2b 

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je imela Slovenija svojega predstavnika na samem vrhu mladinske 

lestvice Evropske namiznoteniške zveze (ETTU). Med »loparčki« do 18. leta starosti je takšen podvig 

uspel članskemu reprezentantu in igralcu Krke, našemu Darku Jorgiću, dijaku 3. letnika programa 

računalniški tehnik. 18-letni Darko je iz mladinskih vrst prestopil v člansko, kjer trenutno zaseda 

158. mesto. Na slavnostni prireditvi so ga ob koncu leta razglasili za Naj športnika novomeške 

občine. 

Kdaj si začel trenirati namizni tenis in zakaj ravno ta šport? Kdo te je pri tem najbolj 

spodbujal? 

Ta šport sem začel trenirati, ko sem bil star 5 let. V vrtcu sem bil skupaj s trenerjevim sinom in me je 

povabil na trening, da bi se igrala, tekla itd... 

Kako se motiviraš? Kaj ti pomeni zmaga in kako sprejmeš poraz? 

Motiviram se tako, da si vedno rečem, če sem že toliko let v tem športu in da je bilo toliko 

odrekanja drugim stvarem in vloženega denarja, ne bi rad odnehal. Zmaga mi pomeni največ, kajti 

poraze težko sprejmem, nerad izgubljam. 

Se je ti je v življenju kaj spremenilo po 

doseženem 3. mestu na mladinskem svetovnem prvenstvu v Cape Townu? 

Po 3. mestu na svetovnem prvenstvu se mi ni 

skoraj nič spremenilo. Seveda, bil se vesel in medalja je medalja. Ampak mladinska kategorija je samo 

neka dobra popotnica za v člansko kategorijo, tako da upam na medaljo na članskem prvenstvu in 

potem se bo veliko spremenilo. 

28 Intervju

Za tabo je pestra sezona 2015/2016, 

predvsem zaradi vseh odličij, ki si jih 

dosegel. Kateri dosežek ali turnir je tisti, 

ki si ga boš najbolj zapomnil? Po čem? 

Res je, sezona je res dolga in še v toku, 

kajti čez 7 dni se začne člansko svetovno 

prvenstvo v Nemčiji. Najbolj sem bil 

vesel evropske medalje, in sicer 3. mesto 

posamično v Zagrebu, kajti samo še ta 

medalja mi je manjkala v mladinski 

kategoriji. 

Treniraš tudi ekipno. Kako tekmuješ 

raje, posamično ali ekipno? 

Raje tekmujem ekipno, kajti če se počutiš 

slabo za mizo, te lahko ekipa s klopi 

motivira in lahko začneš igrati bolje. 

Izbran si bil za Naj novomeškega športnika leta 2016. Kaj ti pomeni ta naziv? Si mogoče 

pričakoval ta naziv? 

Postal sem Naj športnik. Bil sem zelo vesel, kajti lansko sezono sem bil drugi in sem bil kar malce 

razočaran in sem si rekel, da bom naslednjo sezono še izboljšal rezultate in osvojil naziv Naj športnik 

MO Novo mesto. 

Glede na to, da večina časa posvečaš 

namiznemu tenisu, se sploh najde kaj prostega časa? Kako si ga zapolniš? 

Prostega časa je zelo malo, ampak ko je, se rad družim s prijatelji iz osnovne šole ali pa se 

ukvarjam s kakšnim drugim športom. 

Kaj se ti obeta v prihodnosti? Imaš mogoče kakšne načrte? 

V prihodnosti me čaka še veliko odrekanja in treniranja ter veliko tekem. Moj cilj je nastop leta 2020 v 

Tokiu na olimpijskih igrah ter poskus uvrstitve med prvih 20 na svetu pri članih. 

Intervju 

29

AVTORICA: Alenka Švajger, T1b 

Najboljša harmonikarica 

med računalničarji 

Nikita Galuh Kapušin je preprosto, vendar zanimivo dekle. Izhaja iz Metlike in je dekle mnogih 

talentov. V preteklem letu pa je osvojila tudi naziv državne prvakinje v igranju diatonične harmonike 

med dekleti. Na Šolskem centru Novo mesto je letos prvo leto, torej je še fazanka. Obiskuje program 

tehnik računalništva. V razredu je edina Belokranjka ter ena izmed le dveh deklet v oddelku. 

Najbolj jo odlikujejo dobrosrčnost, prijaznost, predanost ter vztrajnost. 

Igraš že kar nekaj let in dosegaš najboljše 

rezultate. Kako si se odločila, da se boš 

ukvarjala ravno s harmoniko? 

Na šolskem koncertu je prijatelj nastopil s 

harmoniko. Njegovo igranje in sam zvok sta mi 

bila zelo všeč, kar je opazil moj oče. Kmalu sem 

se odločila, da poskusim tudi sama. Oče je 

predlagal, da bi se učila pri istem učitelju kot prej 

omenjeni prijatelj. Ne dolgo za tem sem se 

odločila, da se želim s harmoniko ukvarjati še 

naprej, saj mi je bilo igranje zelo všeč. 

Kdaj pa si se pričela udeleževati tekmovanj? 

Prvega tekmovanja sem se udeležila po dveh letih 

igranja. Mislim, da je to bilo tekmovanje za 

Pohorsko coklo, na Rogli. 

V petih letih tekmovanj pa si vsekakor 

nabrala veliko novih izkušenj. Ob nastopih na 

tekmovanjih te prav gotovo spremljajo različni 

občutki glede tistega trenutka, ko sta na odru le 

ti in tvoja harmonika. Kako bi opisala te 

občutke? 

Na odru je seveda prisotna trema, vendar v manjši 

meri. Pred samim nastopom, ko gledaš druge 

tekmovalce oz. svojo konkurenco, razmišljaš 

večinoma o tem, da ne boš zgrešil katerega izmed 

tonov. Nervoza pa je velika tudi, če je pred teboj 

veliko drugih tekmovalcev. Med samim igranjem 

oz. nastopom si tudi živčen, vendar ne tako kot 

prej. Po igranju pa čutiš neke vrste olajšanje, saj 

veš, da si opravil to, kar si si zadal. 

Tvoji dosežki pa ne pridejo zlahka. 

Prepričana sem, da je potrebno kar nekaj vaje. 

Koliko približno vadiš na dan? 

Med šolo, torej med tednom, vadim približno 45 

minut na dan. Med vikendi in počitnicami, ko 

imam več prostega časa, pa si vzamem tudi več 

časa za harmoniko. 

30 Intervju 

Katera je najlepša izkušnja, povezana s tvojo 

harmonikarsko potjo? 

Lahko bi rekla, da je to potovanje v Kanado 

z mentorjem in njegovo družino. Namen tega 

potovanja je bila udeležba dogodka »Canadian 

Slovenian Button Accordion Championship«, ki 

so ga organizirali tamkaj živeči Slovenci. Najbolj 

zanimivo mi je bilo to, da se je zbralo toliko ljudi, 

večinoma Slovencev, in zaradi tega smo imeli 

občutek, kot da smo v domači Sloveniji. 

Si na tem dogodku oz. tekmovanju kaj dosegla? 

Dosegla ravno nisem, saj so podelili le prva mesta. 

Lahko pa rečem, da sem pridobila neko novo 

razgledanost in nove izkušnje. Videla pa sem tudi 

način igranja, ki se skoraj povsem razlikuje od 

načinov, ki jih vidim na slovenskih tekmovanjih. 

Veliko glasbenikov pravi, da v igranju najdejo 

sprostitev oz. se z igranjem pomirijo. Je tako 

tudi pri tebi? 

Vsekakor je tako tudi v mojem primeru. Pri 

harmoniki je ravno to tisto, kar mi je najbolj všeč. 

Ko s premiki prstov po tipkah in pritiskih nanje 

nastajajo toni, ki se povezujejo v melodijo, ta pa te 

pomiri in sprosti. 

Lani si se udeležila državnega tekmovanja v 

igranju diatonične harmonike za dekleta na 

Velikem Trnu. Tam si osvojila zmago, ki ti 

verjetno pomeni zelo veliko. Kakšni so bili tvoji 

občutki ob tej novici? 

Občutek je bil neverjeten. Sama nisem mogla 

verjeti, da mi je uspelo. Po končanem tekmovanju 

sem poklicala mentorja in mu povedala, da nisem 

osvojila nič. Nato pa sem mu povedala resnico. Bil 

je zelo vesel, saj sem prva izmed njegovih učenk, 

ki je osvojila ta naziv. Ob prihodu v Metliko pa 

me je doma pričakalo tudi presenečenje. Mentor 

je zbral orkester, ki je ob mojem prihodu veselo 

igral. Oče in mama pa sta povabila tudi prijatelje 

in sosede.

Vse skupaj je bilo tudi precej čustveno, saj je bilo 

videti celo solze sreče. 

Kot pravijo mnogi, si dekle mnogih hobijev in 

talentov. Med temi najdemo tudi petje. Kdaj si 

se začela ukvarjati s petjem? 

Pojem od 6. leta dalje, z nastopanjem pa sem 

začela v tretjem razredu. V osmem razredu pa sem 

hodila tudi v šolo petja. 

Eno izmed zanimivih dejstev pri tebi je tudi to, 

da si pol Indonezijka. Kako ostajaš povezana s 

to kulturo, čeprav si na drugem koncu sveta? 

Ja, moja mama je Indonezijka, saj prihaja z otoka 

Bali. Glede jezika lahko rečem, da imam za prva 

jezika slovenščino in indonezijščino. 

Z mamo se radi ukvarjava s to kulturo, redno 

pa sva tudi v stiku z njeno družino v Indoneziji. 

Večkrat sem bila tudi pri njih na obisku, nazadnje 

je bilo to leta 2012. 

Katera stvar ti je najljubša pri slovenski in 

katera pri indonezijski kulturi? 

Pri slovenski sta to vsekakor glasba in hrana, pri 

indonezijski pa obleke oz. narodne noše ter hrana. 

Poleg glasbene imaš tudi izjemno nadarjenost 

za jezike, saj govoriš kar nekaj tujih jezikov. 

Poleg obeh prvih jezikov že kar dolgo govorim 

angleščino, nemščino in hrvaščino. Nekaj časa 

sem se učila tudi španščine, trenutno pa se učim 

korejščino. 

Intervju 

31

Od septembra 2016 pa si dijakinja Srednje 

elektro šole in tehniške gimnazije, program 

tehnik računalništva. Kako si se odločila za ta 

program? 

S tem programom me je najprej spoznal bratranec, 

ki ga obiskuje tudi sam. Takoj sem postala 

navdušena nad tem, od vedno so me namreč 

zanimali računalniki, zato sem vedela, da je to 

prava izbira zame. 

Kako usklajuješ šolske obveznosti z vadbo 

harmonike? 

Ko pridem domov, imam kosilo, po kosilu 

naredim nalogo in se učim, nato pa še cca. 45 

minut vadim igranje. To se ponavlja vsak dan. 

Med vikendi in počitnicami, ko nimam toliko 

šolskih obveznosti, pa vadim več. 

Česa se najbolj veseliš v prihodnjih letih, ki te 

čakajo na Šolskem centru Novo mesto? 

Mislim, da so to nova znanja iz te stroke ter nove 

dogodivščine s sošolci. 

Po končani srednji šoli imaš namen študirati 

računalništvo. Boš takrat opustila harmoniko 

in nadaljevala po končanem študiju? 

Ne, s harmoniko se bom tudi med študijem 

poskušala ukvarjala, kolikor se bom lahko. 

Prihajaš iz Bele krajine. Pri tebi je opaziti, 

da v družbi vedno govoriš v belokranjskem 

oz. metliškem narečju. Ali ima kdo kakšne 

pripombe na to? 

Razen tega, da ne morem nikoli uporabiti dvojine, 

posebnih komentarjev ni. Mnogim je to narečje 

zanimivo in želijo, da govorim v njem, nekateri pa 

se za to sploh ne zmenijo. 

Ob koncu pa bi te prosila še za 

zaključno misel. 

Najbolj pomembno za uspeh je to, 

da imaš zastavljen cilj. Ne sme pa 

manjkati tudi 

podpora najbližjih, brez katere 

tudi meni ne bi uspelo. Tukaj bi se 

jim rada zahvalila, da so mi vedno 

stali ob strani, dajali nasvete in 

poslušali moje 

dolge ure vaj. 

32 Intervju

AVTORICA: Janja Bohte, T1a 

Na pragu življenja, pa 

Naslov 

vendar že dovolj domač 

Danes živimo v miru in svobodi. Ne, nisem noben modrec, da bi govorila o tem. Vendar pa sem se v 

svojih petnajstih letih življenja naučila že kar nekaj stvari. Te stvari so tiste, ki me bodo zaznamovale 

za celo življenje in me naučile biti boljša oseba. 

Dandanes nas v šoli in doma velikokrat vprašajo, kaj želiš postati, ko dorasteš. Vsak bi ob tem 

pomislil na dobro službo, zaslužek, družino in možnost potovanja. Vendar, a ni ključna stvar življenja, 

da si srečen? Kaj ti bo lep avto in ogromna hiša, če pa v sebi čutiš sovraštvo, jezo in žalost!? Dejstvo 

je, da te te stvari ne morejo osrečiti. Pravzaprav te lahko, vendar sreča ne traja dolgo. Tisto, kar v 

življenju res šteje in te naredi srečnega, so družina, prijatelji in odnos, ki ga gradiš s temi ljudmi. Prav 

tako te gradijo izkušnje in napake. Sreča torej lahko pride le iz tebe. Preveč nas misli, da če bomo 

imeli službo svojih sanj, bomo pa srečni. Vendar temu ni tako. Še vedno bodo ovire. Sreča bo prišla, če 

boš hvaležen za tisto, kar imaš. 

Na svetu nisem dolgo, vendar če sem se nekaj naučila med hojo po tem planetu, je to dejstvo, da 

življenje ni lahko. Uspehi, stvari ne bodo kar prišle do tebe. Za vse, kar si v življenju želiš, moraš trdo 

delati in nikoli obupati. Ko si želiš dobiti tisto petico pri matematiki, se moraš zanjo pošteno potruditi. 

Nič ne bo prišlo k tebi kar samo od sebe. Pomembno pa je, da pri tem ne odnehamo. Če nam ne uspe 

prvič, poskusimo še enkrat in še enkrat. Vedno bomo bližje našemu cilju. Iz tega se bomo tudi veliko 

naučili, pridobili izkušnje, ki pa krojijo naše življenje. Vendar pa se večina ljudi boji narediti korak, 

ker se bojijo kritike. Bojijo se, da drugim to ne bo všeč. Toda ali to delaš za njih ali zase? Ne smemo se 

toliko obremenjevati z mnenjem drugih. Kar si oni mislijo o nas, ima opraviti le z njimi in ne z nami. 

Včasih sem tudi sama preveč kritična do drugih. Morda zaradi obnašanja, oblačenja ali le njihovega 

načina življenja. Potem pa pomislim in se zavem, da je to njihovo življenje in da v njem živijo oni in 

zato lahko počnejo tisto, kar osrečuje njih. Pomembno lekcijo v življenju mi je zadela tudi srednja šola. 

Obiskujem jo šele štiri mesece, pa se mi zdi, da me je naučila že toliko stvari. Za vpis na srednjo šolo 

sem se morala pošteno truditi. Vedela sem, da ne bo lahko, ker moraš imeti dober uspeh. Vendar mi je 

s trdim delom in upanjem uspelo. Včasih pomislim in se vprašam, kako bi bilo, če bi naredila drugačno 

odločitev? Če bi se vpisala na drugo šolo? Ne bi poznala vseh teh ljudi in morda niti ne bi bila tako 

srečna. Morda če bi kdaj kje ostala malo dlje, bi spoznala novo prijateljico? Če bi kdaj naredila 

napačen premik, bi morda že umrla? Včasih se bojim odločiti, ker vem, da me bo ta odločitev 

spremenila. Vendar sem se naučila, da vse, kar sprejmem s srcem, me veseli in mi za to ni nikoli žal. 

Ko odrastem si želim biti srečna. Zakaj? Ker nekoč, ko bom stara, se bom življenja spominjala z 

nasmehom na obrazu. Seveda vem, da bodo prišli tudi težki trenutki, vendar če na njih gledaš realno 

in z upanjem, ti jih uspe prebroditi. Ti težki trenutki so navsezadnje koristni, saj te marsikaj naučijo. 

Pridobiti želim čim več izkušenj, želim si potovati in živeti tako, da si bom na smrtni postelji hvaležna. 

Kajti življenje je posledica tvojih odločitev. Če se odločiš, da boš srečen in se odločiš, da boš v 

življenju nekaj dosegel, lahko to tudi narediš. 

Zase in za vse ljudi si želim, da bi bili srečni, se čim več smejali, imeli dobre in iskrene prijatelje in 

navsezadnje, da bi bili hvaležni za to, kar imajo. Na svetu je toliko ljudi in otrok, katerih sanjsko 

življenje je ravno to, ki ga živimo mi zdaj. 

Na življenje torej glejmo pozitivno. Imamo le enega, zato ga izkoristimo, kar se da dobro. Zapomniti si 

je treba, da življenje ni lahko niti popolno. Lahko pa je tako, kakršnega si sam ustvariš. Zato se 

smejmo čim več, spoznavajmo nove ljudi, nabirajmo nove izkušnje in bodimo hvaležni za vse, kar 

imamo. Kajti kot pravijo – vsaka minuta jeze in žalosti je šestdeset sekund sreče, ki jih nikoli ne boš 

dobil nazaj. 

Literatura 

33

AVTORICA: Mojca Hrovat Trunkelj, T1a 

Človek in narava 

Kakšne barve je roža brez cveta, 

kakšne barve je hruška, ki obeta, 

kakšen je travnik v maju, 

ki pred košnjo diši samo za naju. 

Ta barva je veličastna, 

kakor smaragd krasna, 

včasih ta barva sploh ne obstaja, 

saj ji mrzel in hladen sneg ne ugaja. 

Svetloba tej barvi pomaga, 

saj v temi rastlina omaga. 

V šoli jo imamo stalno pred očmi 

in s kredo nanjo rišemo sledi, 

bolj kot po njej čičkamo, 

za večje filozofe se imamo. 

Lahko je barva zavisti, 

saj ljudje pod kožo smo vsi isti, 

lahko pa je tudi samo pega, 

ko se v grmovju skriva 

drobna žabica zelena rega. 

Industrija to barvo ubija. 

Zelena je kot up, 

ki ne graja 

in iz vsake razpoke v betonu nastaja. 

Pa medtem življenje 

ni eno samo hotenje, 

saj ima vsaka misel 

vedno nek smisel, 

naj je to hrepenenje 

po zaboju, 

polnem napoju 

za neozdravljivo bolezen, 

ki se ji reče ljubezen. 

Takšno hrepenenje povezano v mišljenje, 

je prineslo čase, 

ko cvetje raste in brsti, 

ne glede na vse skrbi. 

34 Literatura 

In zakaj človek, 

vse prej kot motiko, 

uporablja profilno sliko, 

pa naj bo za obliko 

ali pa piko.

AVTORICA: Nina Pavlin, T3b 

Duma 2017 

Na travi ob gozdu potoček žubori, 

vse do svetlih srajčic, ki ga spremljajo, prši. 

Bele rože pa – kot, da bi pot vodile – kot ljubko 

darilce stezico so zavile. 

Po ozki poti se podam, 

moje noge stopajo, 

a misli so odšle drugam. 

Prav po tej mirni cesti sem se kolo voziti učila, 

prav po tej peščeni cesti kot majhen otrok sem se 

podila, 

prav po tej prelepi cesti smo se iz šole vračali, 

prav ob moji mali cesti smo koruzo kradli, si jo v 

žepe tlačili. 

Prav v tej mali vasi sem odraščala. 

Prav v tej stari vasi rada bi ostala, 

pa me življenje vleče stran. 

Saj bi ostala tukaj, sedla pod drevo, 

obkrožena z naravo, vekom zrla bi v nebo, 

a dom moj dragi, veva, da ne bo šlo. 

Res je domovina, čudovita si. 

Bolj kot si te ogledujem, več vrlin lahko občudujem. 

A lepota ni dovolj. 

Domovina! Zakaj nočeš poskrbeti, 

da vsak tvoj otrok prostor bi imel pod soncem, 

da počel bi kar želi, 

da se dobro šolal bi in v tvojih bi rokah ostal? 

Domovina! Zakaj siliš otroke svoje, 

da se vate zaljubijo, potem pa se zapreš? 

Hočeš, da ljubijo le tebe, čudiš se, ko stran zbežijo, 

a kaj po tvoje naj storijo? 

Mar naj tukaj ostanejo, mar naj životarijo? 

Naj le s cvetlicami v rokah obstojijo, 

od same sreče naj se do ušes smejijo, 

ponosni, ker so tvoji, 

čeprav so lačni, goli? 

Glad jih muči, domovina, 

glad po znanju, glad po izkušnjah novih, 

glad po vsem kar jim ne daš. 

Zato bežijo, domovina, 

zato bežijo v tuje kraje, kjer bele rože ne rasto. 

In zdaj te prosim, domovina, 

ne boj se betona, 

ne boj se stavb jeklenih. 

Zgradi jih, za nas jih zgradi, 

v njih bomo ostali, 

si življenje izboljševali, priložnosti oblikovali, 

domovina, če nam prostor daš, pri tebi bomo ostali! 

In naj te rože ne skrbijo, 

ne skrbi za mojo prašno cesto, 

srajčic ne bomo pokosili, ceste ne z betonom udušili. 

Naj bo vas in naj bo mesto, 

naj pustijo mojo cesto, 

naj pustijo travnike zelene, 

naj se sliši potočka žuborenje. 

A mesta bodo naj velika, prostor naj za vse nas 

imajo, 

da bo delo na razpolago, 

da gradili bomo sebe in posledično še tebe. 

O, domovina, priložnosti nam daj! 

Literatura 

35

AVTOR: Mitja Rems, T1c 

V svetu znanosti ... 

Znanost pomeni iskanje novega znanja v naravi z natančnim opazovanjem in preizkušanjem teorij. V 

okviru bazične znanosti znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti, ki na začetku nimajo 

uporabne vrednosti. Uporabna ali aplikativna znanost pa se nanaša na uporabnost v vsakdanjem 

življenju. 

Znanstveniki postavljajo vprašanja in iščejo odgovore. Ni nujno, da so vprašanja v dobro človeštvu, in 

ni možno predvideti, za kaj se bodo odgovori uporabili. Znanstveniki zidajo hišo brez skupnega načrta. 

Vsak je strokovnjak na svojem področju, ne zavedajo se vedno, da odkritje na enem področju vpliva 

tudi na druga področja. Cilj odkrivanja sveta ni človeška sreča. 

Mnogo znanstvenih odkritij nastaja zaradi potreb vojske. Ta se prav gotovo ne uporabljajo v splošno 

korist človeštvu. Korist je pogosto omejena na določene skupine (lahko tudi velike) ljudi. 

Nekatera spoznanja uporabijo tudi druge vede, npr. medicina. Tako so na primer ultrazvok uporabljali 

najprej za odkrivanje vojaških podmornic, danes pa je ena najpomembnejših diagnostičnih metod v 

medicini. Jedrska vojna je grozila in še grozi človeštvu, hkrati pa uporabljajo spoznanja o atomih tudi 

v medicini, pridobivanju energije in drugje. 

Najnovejša odkritja, ki so pomembna zame, se nanašajo na svet računalništva in telefonije. Po mojem 

mnenju ta odkritja koristijo človeštvu. Ljudje so tako bolj povezani med seboj, povezave so hitrejše. 

Računalnik omogoča opraviti veliko dela v kratkem času in se povezati z znanjem na različnih 

področjih. V proizvodnji nadomesti človeka, pospeši in poceni delo. Očitnih prednosti je zelo veliko. 

Ali lahko računalnik res nadomesti človeka? Ali lahko prinese srečo? Ali lahko pripomore k razvoju 

temeljnih človekovih vrednot? 

Tisto, kar človeku res koristi, ni ravno znanost. Bistvenega pomena je, za kaj in kako se odkritja 

uporabijo. 

36 Literatura

AVTOR: Gašper Gorišek, T1c 

... in tehnologije 

Nad današnjim svetom in družbo nisem popolnoma navdušen. Navdušen nisem zaradi tega, ker 

opažam, da vse več ljudi na splošno (ne samo najstniki in mladina) postaja odvisnih oziroma 

zasvojenih z vsemi temi napravami, ki jih znanost omogoča. Od računalnikov, televizije in raznih 

telefonov in tablic, ki jih ima že skoraj vsako gospodinjstvo v svetu, ljudje počasi postajajo odvisni. 

Če gledam z ekološkega vidika na ta problem, lahko vidim, kako vse te naprave vodijo k še večji večji 

odvisnosti, ta odvisnost k potrebi po še več napravah, ta potreba po nakupu vseh želenih naprav, ti 

številčni nakupi pa k vse večji porabi materiala in energije, kar je pa eden od glavnih vzrokov za 

globalno segrevanje (zaradi vseh teh plinov in sproščene energije v tovarnah), onesnaževanje okolja in 

debelost. 

Na vso to znanost in tehniko pa se da gledati tudi pozitivno, če pomislim, kako nam vse to razvedri in 

olajša vsakdan. Na primer vsi ti gospodinjski pripomočki (pralni stroj, pomivalni stroj, sušilec, 

mikrovalovna pečica, pečica, sesalec, likalnik itd.), ki jih omogočata znanost in tehnika, nam zelo 

olajšajo vsakdan, saj z njimi prihranimo ogromno časa in dela, kar je pozitivno. Če pogledamo starejše 

ljudi, ki živijo sami, bi brez teh naprav zelo težko živeli, saj bi stežka opravljali vsa ta opravila, katera 

so zdaj naloge teh naprav. Problem pa je tudi to, da prosti čas, ki ga pridobijo s pomočjo gospodinjskih 

naprav, ljudje običajno porabijo pred televizijo in vsemi drugimi ekrani, ki jih omogoča tehnologija, 

kar je pa spet negativno. Z vsem, kar imam, pa podpiram znanost in tehnologijo na področju razvijanja 

zdravil oz. zdravstva, saj bi brez tega bilo vse več obolelih ljudi in smrtnih primerov zaradi bolezni. 

Če se vrnem v preteklost, ko znanost in tehnologija nista bili ravno razviti, je moje subjektivno 

mnenje, da je bilo življenje (vsaj z mojih vidikov) boljše. Takega mnenja sem zaradi tega, ker ko 

poslušam svoje starše in stare starše, ugotavljam, da je bilo življenje včasih bolje, ker so otroci in 

najstniki bolj zdravo odraščali, se več gibali in bili manj v stiku z vsem sevanjem, ki je produkt teh 

naprav, ki nas obdajajo. 

Vse generacije so se v preteklosti v večini bolj družile in dlje časa preživljale skupaj, kar je pa eden 

izmed pogojev za bolj zdrav življenjski slog. 

Če povzamem; znanost in tehnika nam prinašata pozitivne in negativne posledice. Med pozitivne 

spada prosti čas, ki ga pridobimo z elektronskimi napravami, bolj intenziven razvoj medicine oziroma 

zdravstva in lajšanje vsakdana. Med negativne strani spadajo debelost, odvisnost oziroma zasvojenost 

od teh naprav, sevanje, ki negativno vpliva na zdravje, onesnaževanje okolja in ozračja ter nenazadnje 

manjša komunikativnost med ljudmi. 

Moja predvidevanja o prihodnosti mi niso ravno všeč, zato upam, da se motim. Mnenja sem, da bodo 

otroci že pri veliko mlajši starosti v stiku s telefoni, tablicami, računalniki, televizijo in podobnim, 

kar pa bo za njihovo zdravje zelo škodljivo. Iz tega sklepam, da bo vse več rakavih obolenj in ostalih 

bolezni (kot posledica sevanja). Kar se tiče najstnikov oziroma mladincem, ne bi rekel prav veliko, saj 

mislim, da se ne bo veliko spremenilo. Edino, kar bo drugače, bo kvečjemu to, da bodo znanstveniki 

ustvarili še kakšno novo napravo, od katere bodo postali obsedeni ali pa bodo najstniki enostavno še 

več časa porabili pred ekrani in manj med vrstniki in v gibanju. Če povem še za odrasle, bi pa rekel, 

da bodo nekje toliko časa pred ekrani, kot so današnji najstniki. Mogoče se bodo le določene službe 

spremenile na tak način, da bodo bolj v povezavi z elektroniko. 

Za konec bi rekel, da je vse dobro, vendar le do določene mere. Ali je bolj pozitivno ali bolj negativno, 

pa je najbolj odvisno od namena in načina uporabe. Brez znanosti in tehnike sicer ne gre, le njuno 

uporabo bi bilo treba omejiti. 

Literatura 

37

AVTORICA: Alenka Švajger, T1b 

Trajnostni razvoj 

Pri urah geografije smo letos dali velik poudarek na trajnostnem razvoju, kar je tudi prav. Še posebej 

zato, ker je ta zelo pomemben za obstoj nas in naših potomcev na planetu Zemlja. Menim, da bi morali 

najbolj paziti na naravne vire, saj so ti najbolj pomembni za človeštvo. Človek v zadnjih dveh stoletjih 

od narave odvzema vse več, le redki pa se zavedajo, da to pušča trajne posledice. Nespoštljiv odnos do 

našega planeta se kaže v velikih onesnaženjih voda, gozdov, tal in zraka. 

Trajnostni razvoj pa ne vključuje le varovanja narave. Vključuje tudi razvijanje enakopravne družbe ter 

povezovanje podjetij v krožno gospodarstvo. Za lažje razvijanje teh področij obstajajo načela 

trajnostnega razvoja. Ljudje naj bi delovali po teh načelih, saj bo le tako trajnostni razvoj uspešen. Ena 

izmed nalog trajnostnega razvoja je tudi preprečevanje izkoriščanja ljudi po celem svetu, še najbolj pa 

v državah v razvoju, npr.: Indiji, Pakistanu … Večina podjetij se v teoriji drži teh načel, po katerih bi 

sicer morala delovati, vendar tega ne opazimo v praksi oz. so taki primeri redki. Tukaj imam v mislih 

predvsem velike korporacije, ki tako rekoč le oglašujejo trajnostni razvoj, sami pa ga ne upoštevajo. 

Na nek način s tem izkoriščajo načela, da si gradijo še večja bogastva. 

Žal se tega nekateri ne zavedajo in še naprej ‘’podpirajo’’ ta dejanja, npr. z nakupovanjem njihovih 

izdelkov. Tukaj lahko dam za primer trgovino H&M. Trgovina je zelo razširjena po vsem svetu in 

njeni izdelki so dobre kakovosti. Le malo ljudi pa ve, kakšna zgodba se skriva za temi izdelki. Da bi 

en izdelek prišel na trgovske police, mora zanj trdo delati veliko ljudi, ki so plačani le nekaj evrov. 

Plače delavk v Daki, v tovarni, kjer izdelujejo izdelke za H&M, so enake plačam v 19. stoletju. S tem 

ni mogoče normalno živeti. Kot je navedeno v članku nekega nemškega časopisa, dobijo delavke plačo 

v znesku 36€, kar je 1,18€ na dan. Delajo v slabih pogojih, pogosto najbolj trpi njihovo zdravje. In to 

vse, zato da bi t.i. Zahodni svet bil oblečen po najnovejši modi po najugodnejših cenah. Takšno 

izkoriščanje že tako revnih in ubogih ljudi se mora nehati. Nihče si tega ne zasluži. Če ne bodo 

velika podjetja pričela bolj upoštevati načel trajnostnega razvoja, bo svet zašel še v globljo luknjo, kot 

je sedaj. 

Seveda pa obstajajo tudi izjeme, ki se po najboljših močeh trudijo, da bi svet postal bolj prijazen do 

vseh. Upam, da bo takih podjetij in na splošno ljudi, ki se trudijo za boljši svet, v prihodnjih letih vse 

več. 

Najpomembnejša stvar tukaj pa je to, da bomo ljudje morali delovati skupaj, da bomo ohranili naš 

planet za generacije za nami. Tukaj bo potrebno še veliko dela, vendar obstaja možnost, da nam uspe. 

Ta uspeh je odvisen od vsakega posameznika in vsak posameznik lahko naredi nekaj za boljši jutri. 

38 Zanimivosti

AVTORICA: Klara Pezdirec, T1a 

Informacijsko-komunikacijska 

tehnologija (ne)varna? 

Informacijska tehnologija se deli na tri področja, in sicer na strojno opremo, programsko opremo in 

informacijsko–komunikacijsko tehnologijo (IKT), ki jo bomo natančneje spoznali. Je področje, ki se 

namreč najhitrejše razvija in nam olajšuje vsakdanjik, po drugi strani pa spreminja sodobno družbo, 

kar pa lahko vsak izmed nas občuti na svoji koži. 

Kaj to pomeni? Kako lahko ukrepam? Ali je naš vlak že odpeljal? 

Preselimo se na začetek razvoja IKT, v pozna sedemdeseta leta 20.stoletja, ko se je vzpostavila 

potreba po komunikaciji na vseh področjih in povezovanju informacij, katere so v življenju bistvenega 

pomena. Seveda so že prej obstajali radii, televizije, računalniki … 

Z novimi izumi se je skozi leta tehnologija razvijala in ljudje smo njene žrtve, v naša življenja je 

odtisnila pečat sprememb, na katere se ljudje različno odzivamo. Najbolj prizadeti smo mladostniki, 

ki smo najbolj odvisni od pametnih telefonov, saj njihova bližina vpliva na naše počutje in čustva. 

Verjetno ne poznate nobenega mladega, ki ne bi imel svojega pametnega telefona. V povprečju otrok 

dobi svoj prvi pametni telefon že pri 10. letih! Namesto druženja zunaj, prijateljske vezi ohranjamo 

prek Facebooka, Twitterja, Instagrama, Skypa, Snapchata in drugih številnih aplikacij, ki omogočajo 

tekstovno sporočanje, klicanje, video klice. Najbolj pogosto je to pri otrocih brez bratov in 

sester, saj na tak način iščejo prijateljske vezi. Na družabnih omrežjih se vsi namreč počutimo bolj 

svobodne, ker pred prijatelji kažemo drugačno identiteto kot pred starši in znanci. Rezultati raziskave 

v Koreji so pokazali, da ena tretjina srednješolcev kaže znake zasvojenosti, medtem sta jih je bili 

dve tretjini zaskrbljenih, da bodo dobili tekstovno sporočilo, medtem ko je bil telefon izključen. V 

Veliki Britaniji so s svojo raziskavo zaključili, da je mobilni telefon najbolj razširjen in najpogosteje 

uporabljen prenosljivi aparat. Zasvojenost se kaže v stresu, depresiji, fobijah, čustveni navezanosti, 

paniki, željah, potrebah in pa tudi na telesnih motnjah, kot sta okvarjena hrbtenica in oči. 

Poglejmo na ta problem še z drugega zornega kota – napredek se kaže v spremembi načina življenja, 

saj nam to omogočajo razvita tehnološka oprema in dobre spletne povezave za izobraževanje in 

brskanje. Različne naprave so s svojo funkcionalnostjo in priročnostjo prilagojene različnim vrstam 

dela – pisarne, telekomunikacije, industrija, zdravstvo, trgovine, založništvo in tisk, izobraževalne 

ustanove, raba doma. Na primer na Slovaškem imajo daljinsko vklapljanje peči, na Norveškem davčna 

vračila, v Veliki Britaniji imajo podjetja daljinski dostop do števcev in diagnostičnih informacij, 

v gradbenih delih pošiljanje stanja slik, sestanki, lociranje, plačevanje položnic po spletni banki, 

glasovna sporočila … Na voljo imamo različne modele z različnimi kapacitetami in velikostmi od 

namiznih računalnikov, prenosnih računalnikov, televizij, tablic, mobilnih telefonov. Hkrati so v 

Sloveniji poklici iz IKT in računalništva najbolj iskani in najbolje plačani ter bodo po predvidevanjih 

strokovnjakov najbolj potrebni in cenjeni v prihodnosti zaradi svoje razvojne hitrosti. 

Če za konec postavimo prispodobo deroče reke, ki ponazarja vrhunec tehnologije, v kateri se utaplja 

neplavalec, oz. reki podrejen posameznik, brez moči, z lažnim upanjem, da bo zaplaval, ponekod tudi 

nezaveden moči toka … ima veliko možnost, da ga bo tok odnašal in nazadnje utopil. Če pa znamo 

plavati in se pravilno prilagajamo na rečni tok, smo varni. Mnogim je že uspelo, rešite se tudi vi! 

Zanimivosti 

39

AVTORICA: Megi Škufca, R2b 

JAJA BOJZ 

Na novoletnem dijaškem koncertu smo imeli 

priložnost slišati perspektivne »fazane«, 

poimenovane kot JAJA BOJZ. Ker bomo 

zagotovo še kdaj slišali zanje, je prav, da jih 

predstavimo. 

Bend je nastal v sredini novembra 2014. Prvi 

nastop so imeli na novoletni prireditvi na osnovni 

šoli Šmihel. Igrali so »unplugged« verzije 

pop-rock komadov. Prvi nastop z električnimi 

kitarami in bobni pa je bil na valeti OŠ Šmihel 

2016. Ob prihodu na Šolski center so fantje dobili 

nove priložnosti. Že vrsto let SEŠTG prireja 

novoletni dijaški koncert, na katerega se lahko 

prijavijo mladi talenti. Ker so bili zbrani, jih je 

tako pričakal pravi koncert pred tisoč poslušalci, 

z vrhunskim ozvočenjem in svetlobnimi učinki. 

Tu so se predstavili s komadom Totalna revolucija 

skupine Pankrti. 

Zaradi odličnega odziva so fantje dobili pogum in 

se prijavili na tekmovanje dijaških bendov 

Droogstock 2017 v Mariboru. Izmed 12 

prijavljenih so izbrali 5 najboljših in te časti so 

bili deležni tudi JAJA BOJZ. Predstavili so se s 

komadi od Dan D, Pankrtov in z avtorskim 

Trgovina. Zmagali sicer niso, a so se vrnili z 

nagrado za najboljšega kitarista (Alex Zorko), po 

mnenju občinstva pa se uvrstili na 4. mesto. 

Zdaj fantje ustvarjajo nove avtorske komade in 

vadijo priredbe. V novi postavi igrajo punk ter 

rock komade, avtorski pa temeljijo na ska-punku 

s poudarjenimi linijami 7-strunske kitare. 

Kdo pa sestavlja bend? 

Alex Zorko (solo kitara): 

Obiskuje 1. letnik računalniškega tehnika. Kitaro 

se uči že 6 let, bobne pa 5 let. Je soustanovitelj 

skupine JAJA BOJZ, medtem je tudi igral bobne 

v bendu Tetrarh. Prav tako igra bobne v Big 

Bandu Šolskega centra Novo mesto. Za vzornika 

ima kitariste v metal glasbi (Dimebag Darell, 

John Petrucci, Adrian Smith, Daron Malakian, 

Karl Sanders…) ter tudi bobnarje v tej zvrsti 

glasbe (Nicko McBrain, Joey Jordison, 

Mike Portnoy, Ray Luzier, George Kollias, Chris 

Adler, Aaron Kitcher, Tomas Haake …). 

Kljub temu ima rad tudi punk, hard rock, reagge, 

ska. Bobne se uči v glasbeni šoli Lipičnik, prej pa 

je zaključil 6 let kitare. 

Jan Butara (vokal): 

Obiskuje 1.letnik strojnega tehnika. Igra tudi 

bariton v novomeški godbi ter v Big Bandu 

Šolskega centra Novo mesto. Poleg Alexa je edini 

originalni član skupine od samega začetka. 

Je večni pozitivec. Sicer ni šolan vokalist, vendar 

mu vseeno odlično gre. Njegov vzornik je eden 

in edini Pero Lovšin, poleg njega pa rad posluša 

Bajago, Slon in Sadež ter Pankrte. 

Niko Homan (bobni): 

Obiskuje 1. letnik tehniške gimnazije. 

Naredil je 8 let glasbene šole, igra v Pihalnem 

orkestru Krka. JAJA BOJZ je njegov prvi bend, 

pridružil se mu je novembra 2016. Njegov 

vzornik je bobnar John Dolmayan iz skupine 

System of a Down. Bobne se uči v glasbeni šoli 

Marjana Kozine. 

Rok Klobučar (kitara): 

Obiskuje 1. letnik elektro tehnika. Bendu se je 

pridružil januarja 2017. Deluje tudi v bendih 

Tetrarh, kjer je soustanovitelj z bratom Janom 

Klobučarjem, ter Bajta 23. V slednjem igra bobne. 

Igra še kitaro v Big bandu Šolskega centra Novo 

mesto. Kitaro se uči pri Alešu Bartlju. že 5 let in 

pol. Njegova vzornika sta Dave Grohl iz skupine 

Foo Fighters ter Serij Tankian iz skupine System 

of a Down. 

Valentin Galeša (bas kitara): 

Obiskuje 1. letnik elektro tehnika. Bas kitaro igra 

približno leto in pol. Prej je poskusil klavir ter 

kitaro. Bendu se je pridružil julija 2015. Njegov 

vzornik je Flea iz skupine Red Hot Chilli Peppers. 

Igral je tudi v bendu Tetrarh. Bas se uči pri Alešu 

Bartlju. Igra ga pa tudi v šolskem Big bandu. 

40 Zanimivosti

Zmaga na Battlu dijaških bandov jim je 

omogočila nastop na Kolektivcu 2017, in sicer kot 

predskupina Big foot mame

AVTOR: Domen Filak, T1a 

Uporabna tehnologija 

Ob besedi tehnologija večini prideta na pamet predvsem pametni telefon in socialna omrežja. Ker naj 

bi ta, po besedah mnogih, predstavljala zasvojenost, tako ob prvi misli na tehnologijo dobimo 

negativen vtis. Vendar pa tehnologija ni tako slaba. Tega se tudi zavedajo dijaki naših šol, saj se skozi 

4 leta šolanja naučijo veliko o tem, kako je tehnologija lahko uporabna v vsakdanjem življenju. Ker 

naša šola dijake veliko nauči o tehnologiji, ne bi bil presenečen, če bi kateremu dijaku uspelo narediti 

izum, s katerim ne bi pomagal le bližnjim ampak celemu svetu. Kaj pa pravzaprav je uporabna 

tehnologija? Je tehnologija, ki nam pomaga pri vsakdanjih opravilih, za katere bi potrebovali veliko 

časa ali pa poskrbi za večjo varnost nas in ostalih. Na spletu je veliko idej in konceptov. Nekateri so še 

v razvoju, drugi pa že zbirajo denar za uresničitev. Po mojem je tehnologija pomembna predvsem zato, 

da nam zagotavlja večjo varnost tako na ulicah kot na cestah. Zanimiva pa se mi zdi ideja o tem, da bi 

čipe ljudje nosili kar v sebi. To je uspelo švedskemu podjetju Epicenter, ki je 150 zaposlenim v roke 

vstavilo majhne čipe. Ti jim omogočajo odpiranje vrat, plačevanje hrane ter uporabo ostalih 

tehnoloških pripomočkov v podjetju. To se mi zdi zelo uporabno, saj tako zaposleni več ne bi 

pozabljali kartic ali pa različnih kod. Vendar pa bo minilo še kar nekaj časa, dokler bodo ti čipi prišli v 

roke vseh ljudi. Ideja, ki se mi zdi najbolj uporabna in bi lahko povečala varnost ter modernizirala svet, 

pa so pametne ceste. Mislim, da je to ena najbolj aktualnih tem na področju uporabne tehnologije. 

SVETLOBNE OZNAKE 

Te oznake naj bi nadomestile današnje oznake za sredino ceste ter oba roba cestišča. Tak način 

označevanja lahko že najdemo na Nizozemskem. Te oznake uporabljajo svetleči gel, ki se napolni s 

pomočjo svetlobe. Zdi se mi, da bi to povečalo varnost na cestah, predvsem ponoči. Bi pa jaz 

namesto gela uporabil LED diode, ki bi se napolnile čez dan s pomočjo sončnih celic ob robu cest. Ta 

ideja pa ima tudi nevarno stran. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi te luči prenehale delovati sredi noči. 

To bi zagotovo prineslo veliko zmedo. 

POLNJENJE ELEKTRIČNEGA AVTOMOBILA MED VOŽNJO 

Vsaj meni, če ne večini, se to zdi to precej neuresničljiva ideja. Vendar pa na spletu obstaja ideja o 

tem, kako bi se električni avtomobili lahko polnili kar med vožnjo. Ta se mi zdi še najbolj uporabna, 

saj bi lahko tako električni avtomobili prepeljali velike razdalje in se med tem polnili. Ker je ideja 

precej uporabna, sem prepričan, da se z njo ukvarja veliko izumiteljev. Ta posebni pas (zelene barve) 

bi električni avtomobil polnil s pomočjo vgrajenih električnih polij. Ni pa navedeno, od kje naj bi ti 

pasovi dobili energijo. Predvidevam, da bi jo potrebovali precej, saj že za polnjenje enega električnega 

avtomobila potrebujemo veliko električne energije. 

LUČI Z VETRNICAMI 

To naj bi potekalo tako, da bi se avto zapeljal mimo vetrnic in bi te nato veter, ki ga ustvari avto, 

uporabile, da bi se zavrtele in ustvarile električno energijo, ki bi nato prižgala luči. Ideja je sicer dobra, 

vendar bi za uresničitev potrebovali veliko vetrnic, luči in denarja. 

SOLARNE CESTE 

Veliko ljudi dela na izvedbi te ideje. Te ceste naj bi vsebovale solarne celice, ki bi bile pokrite s 

steklom. To steklo se lahko zamenja, je okolju prijazno in je trše kot železo. Najbolj pomembno pa je, 

da avtomobilom omogoča varno ustavljanje tudi pri zelo visoki hitrosti. Ta cesta lahko tudi stopi sneg, 

v sebi pa ima LED diode, ki lahko v cesti ustvarijo svetleče znake, te pa služijo kot opozorilo. Kar pa 

se mi zdi najbolj uporabno, je to, da lahko ceste zaradi svoje velike površine vso to sončno energijo 

shranijo, mi pa jo potem lahko uporabimo za ostale stvari. 

42 Zanimivosti

AVTORICA: Lea Badovinac, T1a 

V snemanju filma 

Letos smo se na SEŠTG lotili prav posebnega 

projekta. Snema se namreč film z naslovom Iskanje 

Kourta, in sicer pod vodstvom režiserke Lee 

Badovinac (T1A) ter mentorice profesorice Vesne 

Čurk. Zgodba govori o razvajeni in bogati najstnici 

Amber, ki se nekega jutra zbudi z listkom, na 

katerem piše »Najdi Kourta«. Ne spomni se, kje je 

bila, niti, kaj je počela. Ker ji listek ne da miru, se 

odloči, da Kourta poišče. Vendar kmalu ugotovi, da 

nima opravka s tako nedolžno zadevo, saj je Kourt 

namreč diler. Med iskanjem se ji pridruži fant, po imenu Chris. Da bi ga našla, se mora Amber 

vključiti v njegovo družbo, saj naj bi ti menda poznali Kourta. Pa je to za razvajeno najstnico sploh 

mogoče? Med iskanjem se ustavita pri Chrisovih starih prijateljih, pri katerih dobita nove sledi. 

Vsaka sled se konča z novo. Kje je Kourt in ali ga bo Amber sploh kdaj 

našla? 

V glavnih vlogah nastopata Eva Skube (T2C) in 

Matic Pašič (E3B). Ob njiju pa igrajo tudi Maja 

Perpar (T3A), Jaka Žgajnar (T1C), Eva Kobe 

(T1A) in drugi. 

Film snema ekipa multimedijcev SEŠTG, pod 

mentorstvom profesorja Dejana Čurka. Ekipo 

sestavljajo Anže Potočar (E2A), Žiga Povhe (R2A) 

in Timotej Rozman (T1B). 

Iskanje Kourta bo dijakom SEŠTG premierno 

predvajan v začetku novega šolskega leta. 

O snemanju pravijo: 

Snemanje je za vse udeležene nova, zanimiva 

izkušnja. Pozna se, da se s čim takim še nismo 

soočili, vendar vse težave rešimo sproti in s časom 

pridobivamo nove ideje in vidike, kako bi lahko film 

popestrili. Edina slaba stvar je, da moram vsakič 

po popoldanskih snemanjih odnesti nahrbtnik, poln 

opreme, domov in naslednji dan spet v šolo. 

Anže Potočar 

Snemanje filma se mi zdi zanimivo, ker je nekaj novega, nova dogodivščina. Snemati je sicer na 

trenutke naporno, včasih me že malo mine volja do tega, ampak mi je »kulsko«, ker je ekipa res super 

in se imamo fino. Sedaj, ko je veliko testov, mi je malo naporno biti v mestu cel dan zaradi snemanja, 

vendar se zmeraj prilagodimo tako, da nam je vsem v redu. 

Eva Skube 

Zanimivosti 

43

PRILOGA 

Urednici: 

Darja Marjanović, prof. 

Diana Strugar, prof.

The TG Times 

AUTHOR: Ivor Sečkar, T3c 

Interview with Gregor Kikelj 

Gregor Kikelj, whom we are doing an interview with today, is one of those that one would call a 

"genius". He has achieved extraordinary success in many different fields and is proving to be a 

student worthy of looking up to, well... ...most of the time at least... nobody's perfect. 

Nevertheless, he is still a prime student, who has many different interests. Hence, this interview. 

When asked what was a saying or a quote that he lives by, he responded with a quote of his own: 

"You do have to practice to be good at something". 

Ivor: What is the achievement that you're most proud of? 

Gregor: Currently, the 5th place in the national programming competition. 

Ivor: What is your motivation? 

Gregor: Well, I just like solving problems. 

Ivor: Do you have any support and who from? 

Gregor: I do get support from school when we have some additional hours of preparing for the 

competitions. 

Ivor: Do you have any hobbies? 

Gregor: I play computer games. And some 

chess from time to time. 

Ivor: How much preparation do you (on 

average) do for a competition? 

Gregor: That depends on the competition. 

I don't really measure it, but for the 

programming one I was working 5 hours a 

week when it was close to the date of the 

competition. 

Ivor: What is your goal (in life)? 

Gregor: I don't have a specific goal that I 

am aware of. 

Ivor: Where do you see yourself in 10 years? 

Gregor: Studying or maybe working? I don't know. 

Ivor: What's your biggest wish? 

Gregor: Currently to qualify for this year's IOI. 

Priloga 

45

AUTHOR: Maša Pavlič, T3b 

Science and technology 

Our civilization will be destroyed by modern technology 

Our civilization started more than a million years ago and it is no secret that 

it is getting more and more difficult to live in. Why? Because we are blinded 

by all the technology. We only like new things, better things, things that are 

more shiny than the old ones and are more popular in the society. For so 

long people did not know any technology. They lived without electricity or 

television and their lives were just fine. Of course inventing new things like 

a train, a television, a radio, a telephone and others was a big success. But 

what happened when people realized that they needed more? Surely they 

started to connect to people all around the world 

and getting new information was not a problem 

anymore, but that just was not enough. So they started inventing smart 

phones, tablets, highly modern computers... and yet it still was not enough. 

Every day someone invents something new, every hour a new invention 

gets on the market, every minute someone buys that product and every 

second means just another chance for someone to make something new. 

And that just goes on and on because it is a vicious circle that never ends. 

So how can we make it better? We can all pretend that this does not 

bother or concern us, but at one point we have to admit to ourselves 

that something has to change. We have to make life fun again. Without 

phones and other technology. We have to start talking to each other again. 

For start just put your phone down. Look up, talk to a stranger, smile to 

someone who looks sad, help your schoolmate with his/her homework. Be 

a person who does not need all that technology to be happy. However, do not get me wrong. I do not 

mind technology. I think it is a great way to connect to people and to make memories. But I just think 

that once in a while you should just stop looking at your phone and try to be present. Be someone who 

has lots of new ideas for the world, but is determined not to be destroyed by all the new technology. Be 

inventive, but be yourself. 

46 Priloga

AUTHOR: Gašper Brežnjak, T2b 

Past, present and future of science and technology 

I am not completely thrilled about today's world 

and the society. I'm not thrilled because I have 

noticed that more and more people in general (not 

just teenagers and youths) become dependent or 

addicted to all these devices that science allows. 

People are slowly becoming dependent of 

computers, televisions and various phones and 

tablets, which are available at almost every 

household in the world. And not only dependence, 

if I watch from an ecological point of view on that 

problem, you can see how all these devices lead 

to a greater dependence, this dependence leads us 

on to the need to purchase other desired multiple 

devices, these purchases then lead to increasing 

consumption of materials and energy and that 

it is one of the main causes of global warming 

(because of all thes gases and the energy released 

in the factories), environmental pollution and 

obesity. On that whole we can look positively at 

science and technology. If you just think about 

how all those devices facilitate our everyday 

life. For example, all of these household items 

(a washing machine, a dishwasher, a dryer, a 

microwave, an oven, a vacuum cleaner, an iron, 

etc.) have been made possible by science and 

technology that greatly facilitate our everyday 

life. We use them to save a lot of time and work, 

which is positive. If you look at older people who 

live alone, without these devices their lives would 

be very difficult as they would struggle to perform 

all of these tasks, which are now performed by 

these devices. The problem is also that this free 

time that you get by using household appliances, 

people usually spend watching television and all 

other screens enabled by technology, which turn 

out to have a negative effect. I support science 

and technology, with everything they have 

contributed to the development of medicine, 

because without it there would be more sick 

people and deaths caused by the diseases. 

If I go back to the past, where science and 

technology were not very developed, it's my 

subjective opinion that life (at least from my 

considerations) was better. I have that kind of 

opinion because, when I listened to my parents 

and grandparents, I concluded that life was 

slightly better. 

For me personally it was better, because children 

and teenagers were growing up healthier. They 

grew up healthier because they were less in 

contact with all this radiation, which is the 

product of the devices that surround us. For the 

adults it is similar. They worked alone without 

the help of all these machines. That was good 

from a specific perspective, but bad from another. 

All generations generally were more active 

(playing sports on a playground / at home, 

playing with friends...) and that is one of the 

causes of a healthier lifestyle. To sum up, science 

and technology bring us positive and negative 

consequences. Among the positive belongs free 

time that comes from using electronic devices, 

more intensive development of medicine... While 

among the negative there is obesity, dependency 

or addiction to these devices, the radiation, which 

has a negative impact on health, environmental 

pollution and atmospheric pollution, and 

ultimately less communication inside generations. 

My opinion of the future and the anticipation 

of the future is not good, so I hope that I am 

wrong. I believe that children will be in touch 

with these phones, tablets, PCs, TVs and other 

devices at much younger ages, which will 

be very damaging to their health. From this I 

conclude that the number of cancers and other 

diseases will increase (as a result of radiation). 

Regarding teenagers and youths I won't say much, 

because I think there won't be many changes. 

The only thing that will otherwise change, will 

be that scientists will create some new devices 

which teenagers will become obsessed with. Or 

teenagers will just easily spend more time in front 

of screens and less among peers. As regarding the 

adults, I think that they will just spend much more 

time in front of screens like today's teenagers. Or 

their jobs will change in a way that they will be 

more in contact with the electronics. If I sum up 

all together, I would say that everything is good, 

but only to a certain extent. If it's more positive or 

more negative it depends crucially on the purpose 

and method of using it. Finally, I would only say 

that without science and technology today’s world 

would no longer exist, but we could determine 

some limits to the use of it. 

Priloga 

47

AUTHORS: Kristjan Stopar & Urban Košale, T3b 

The future of technology 

Have you ever asked yourself what technology is? Technology is a big part of our modern society. 

Take a look around you. Everything you see has been made possible with the help of technology. 

In ancient times philosophy was the main draft horse that pulled development on. Until the first 

industrial revolution, literature was the main appreciated. But after the first and especially the second 

industrial revolution everything changed. People like Nikola Tesla and Thomas Alva Edison opened 

our eyes. We started to think more broadly, technologically and especially more revolutionary. 

However, the real BANG started with companies like Apple and Microsoft, they were the ones who 

started the age of information, the age that we are currently living in. Just the fact that we have created 

more information in the last forty years than we did from the beginning of our journey about 1.5 

million years ago is fascinating. Today technology is advancing rapidly. Everything around us is 

somehow connected to an environment called the Internet of things (IoT), devices are becoming more 

and more multifunctional and they play a big role in our lives. 

What about the future? Currently there are companies like Tesla, SpaceX, Google, Microsoft, Uber 

and so on, that are shaping the foundations for future generations. In the future we will colonize Mars, 

start with Moon mining, create artificial intelligence, make fully autonomous cars and maybe even see 

the real hover boards from the movie Back to the future. With hard work and determination we can 

achieve even our most impossible dreams. So, let’s rise mankind to the next level. 

Mitja Barbo, Gregor Hočevar, Žiga Povhe, R2a 

48 Priloga

A science story 

AUTHOR: Hana Vidic, T2b 

She was woken by the phone ringing on the left 

side of her bed, where there was also an alarm 

clock. She rolled on the other side of her bed so 

she could reach the ringing phone. She checked 

the clock in front of her face. It was showing 

6:49. She was immediately completely awake 

and grabbed the phone. "Yes? Dr. Williams." The 

voice on the other side was worried: "Where are 

you Rachel? You should have been in here an 

hour earlier! The boss is going to be so angry!" 

"Yes, I'm already on my way. And Sara... if he 

asks for me tell him I'm stuck in a traffic jam." 

She hung up and got ready for work faster that she 

had ever done. She ran upstairs; she made it in 12 

minutes, and entered the office where she worked 

on her project with her group. Her boss James 

Wild was already there and the expression on 

his face told her he wasn't in such a great mood. 

"Great!" she said to herself. "Good morning, 

dr. Williams! You are early!" He said with his 

left eyebrow raised up. And when she opened 

her mouth to excuse herself, he raised his left 

arm and said: "I don't need a lame excuse. I just 

came to see if you are making any progress." She 

smiled and said: "Actually, we have something." 

She paused. Wild nervously asked her: "So am I 

going to find out what or you'll just stand there 

and stupidly smile at me?" And she moved to her 

lab desk. "We were researching human's cells to 

find out more about how they were dividing and 

we tried to raise their flexibility. So they would 

have the ability to do any process in our body..." 

"Get to the point and tell me what you have found 

out" he said nervously. But she wouldn't let him 

interrupt her "What I mean to say... is that we 

have tried to create the human cell that could 

change into many different types of cells. For 

example: ..." "I don't have all day for this!" his 

angry voice made everyone uncomfortable, but 

not Rachel, who was a very strong woman that 

didn't allow to be distracted by men’s power, so 

she continued: " 

For example: if we make that kind of cells, we 

have the ability to put them into a human body - 

an arm that has been cut off - and make them to 

replace the missing arm. And we could do this 

with the same cells and put them into a kidney 

and they would replace that..." "So you have tried 

to create a multicell that can be used for every 

use?" he asked. And a happy smile showed on 

Rachel’s face "Yes, that is correct." "But that kind 

of cells already exists!" "Yes..." she answered 

uncertainly, her face wasn't smiling anymore. 

“But ..." "Look." he said "Do you actually have 

something? A new discovery, a new technology, 

new knowledge...? Anything?" "Well, not exactly. 

We have been working on discovering something, 

if we can influence a human cell with a change 

in electric voltage but we haven't found out 

anything YET..." She said disappointedly: "If you 

could just give us a little more ..." "Time!?" He 

completed her sentence. She looked straight into 

his face, but she didn't see anything that would 

encourage her that he would let them do that. Her 

face expressed a deep disappointment. "Well, I 

think you already know the answer. But just as 

we are clear - the answer is NO. Your research 

has already cost us enough time and resources. 

And it would be fine if you had found anything 

useful. But you haven't achieved anything in 

two years and five months." "Yes, but we are so 

close..." "But close isn't good enough. We have 

to be the best or we will stay behind. That's how 

science in these days works. Science is like a ... 

train - a really fast train. And all of us stand on a 

track. And if you can't keep up you get run over. 

And no one will care about you. Maybe you 

don't understand it now but this is how cruel life 

is." Her disappointment was even bigger. "So 

what you're trying to tell me is that all my work 

is going to be thrown away and all my time was 

wasted for NOTHING!?" He thought for a second 

and said: "Yes, that is correct." 

He was right- she REALY didn't understand how 

cruel and unfair life was. But she had just realized 

it. 

Priloga 

49

AUTHORS: Marko Kalin & Matic Žura, T2c 

An interview with Nikola Tesla 

Q: Let's start with our interview. Many people know that you were from Europe and then you 

moved to the USA. But which country was your homeland? Today there are lots of speculations 

about this question. 

A: Yes, I was a European, actually I was born in a village near Gospič, Croatia but my parents were 

Serbian. I had always felt more Serbian. 

Q: You were one of the greatest inventors, you had patented over 300 inventions. Which of your 

inventions are you most proud of? 

A: Oh, there are so many of them. I think the most important was the alternating current (AC) 

induction motor and other inventions connected with AC. I am also very proud of the Wardenclyffe 

Tower. 

Q: Why couldn't you get along with Thomas Edison? 

A: At first I had been working for him, but he didn't want to hear about the AC, so I left his company 

and started developing devices with the AC and he continued developing the direct current. Then we 

came into the »war of currents«. He was trying to destroy my campaign with a propaganda against the 

AC. 

Q: What about the hydroelectric power plant on the Niagara falls? 

A: Oh, I have an interesting story about that. Once when I was a child I had read a description about 

the Niagara falls. In my mind I had imagined a big wheel beneath them. I had said to my uncle that 

I would go to the USA and realise my idea. Thirty years later, I was watching how my idea on the 

Niagara became a reality and I had been thinking about incomprehensible secrets of mind. 

Q: You mentioned a tower when we were discussing your inventions. Could you tell us a bit more 

about that? 

A: The Wardenclyffe Tower was a part of my idea to start wireless communication over the Atlantic 

ocean and later also to make electricity available for anyone, wireless and free! I had built a metal 

tower and started experimenting. But one year later a man called Gugliemo Marconi sent the first radio 

message over the ocean and I had no role in this anymore. My tower was demolished. I am still very 

desperate about that, because Marconi's invention was based on my technology. 

Q: Some say that you were the man who started the new age. What would you say about that? 

A: My inventions started a new chapter in industrial development. But I think that most of my 

¸¸inventions were made before their time. The world wasn't ready for them. 

Q: Why did you move to the United States of America? 

A: When I moved to Budapest in 1881 to work at a telegraph company, I made many improvements, 

I was so good they sent me to Paris to install lighting for the Continental Edison Company. There I 

gained a great deal of practical experience in electrical engineering. They took notice of my advanced 

knowledge and in 1884 I was asked to move to New York and work for Thomas Edison. 

50 Priloga

Q: How did the fight between you and Edison start? 

A: Edison was trying to power cities with the direct current, but had many problems. I said to him I 

could fix the problem and in doing so he would pay me 50 000 $. I invented the alternating current that 

fixed all his problems and even made it better than his original idea. He didn't want to hear about the 

AC so I went my own way. 

Q: Why did you never marry? 

A: I made a choice between a family life and my inventions. I devoted my whole life to the inventions 

so that my ideas would come true. 

Q: There are beliefs that you were building a so-called Death Ray. 

A: I made a deal with the American Army to build them this Death Ray and in return for a huge 

amount of money. I really needed it because I spent it all on my inventions and possibly some card 

games but let's not talk about it. When they searched my hotel room they found only some strange 

parts which they found useless, but I will leave the mystery to you. 

Q: Today we use many of your inventions in everyday life. Could you name some of them and tell 

us about them? 

A: Where should I start… there are so many… The invention of the alternating current was probably 

my biggest success right next to the electric motor. Today we find the AC literally everywhere, the 

same goes for the motor which is still used today in Tesla’s electric cars, of course with slight 

modifications. Many have heard about the Tesla coil, it can wirelessly power nearby lights and can 

produce artificial lightning. A much more common invention is the TV remote, I invented it to change 

channels on my radio. Among my many inventions there are also X-Ray beams, the laser, wireless 

communication and also wireless electricity. 

Q: What is your opinion of renewable energy? 

A: I am a strong believer that renewable energy will become the main source of energy for the whole 

mankind. All of my inventions are based on renewable energy, I even patented a way of making 

lightning and converting it to usable electricity. 

Priloga 

51

AUTHOR: Lan Zirkelbach, T3b 

My view of the future 

Living in the modern world and keeping up with new inventions is almost impossible right now. The 

fast-paced evolution of technology and science keeps breaking the records of our ancestors and if you 

fall out of its flow, it is hard to catch up (e.g., the difference between some developed and undeveloped 

countries keeps getting bigger, faster). In the past, it was easier for me to say how I think the world 

would be like. Nowadays, I cannot really make a clear picture of it, except for the near future. I hardly 

imagine the world 10 years from now, but I will try to give my opinion of the future anyway, or more 

likely, my hopes and wishes how the future should look like.In the first place there is, of course, the 

environment. Something needs to happen to hasten our anti-pollution and environmentally friendly 

movements and I hope for big projects and agendas. 

The current situation is bad, really bad and something must happen soon! But I don't mean it is getting 

worse by year, just that it is too slow in improving. We will already have electric cars and transport 

in the near future, so I imagine the future world being full of these. Moving from the Earth to other 

planets, I believe that by the 2040, we will have already visited Mars and the moon, and that travelling 

to space will be available for public. By then we will have also started researching the travel to the 

mysterious moons of Jupiter in search of water! However, it is still possible that my prediction is way 

off. The changes might be even more extreme. Nobody knows what will happen in the future therefore 

worrying about it will not do you any good. 

Actually, do we even have time to worry? We are constantly hurrying around and we take less time for 

ourselves in the age of information overload, so one last thing that needs to be done in the future is to 

adapt our mind set to it. We should not need to worry about sudden changes every day, we should not 

worry so much about the future. All we can and should do is simply live… 

52 Priloga 

Mitja Barbo, Gregor Hočevar, Žiga Povhe, R2a

Dear Physics 

AUTHOR: Ana Žagar, T2b 

Dear physics, 

I'm writing to you to tell you how the things between us stand. It's never been brilliant, but you know, 

I'm catching up with you or at least I'm trying to. 

Firstly, I want to tell you how much I can't stand those Newton's laws you love. But as everything, even 

you aren’t only black or only white, so I understand that with knowledge of your laws I could connect 

the other topics. Anyway, has anyone told you you are a very complicated person? 

Well through years we've become quite good friends but don't imagine too much! I still don't trust you. 

But thank you for helping me understand why I can't fly or my tea keeps me warm in winter or how I 

can make better cookies. Sometimes you really are a good, trustable friend. But sometimes you leave 

me alone, do you remember the last time? I fell on the icy stairs on a snowy day. 

Thank you for being here for me every minute of each day. You're really a big help even though I don't 

understand what kind, but I know that you keep me with my feet on the ground and that is good in 

many ways. But there's one special reason I thank you with all of my heart. 

There were times when we didn't get along, you must remember that. And I hated you with every bit of 

my heart. But once I talked about you with a friend of mine and he told me I should at least try to 

understand you, not to live with you every day but maybe to be with you at first only at physics lessons 

at school. And he also helped me and tried to pull me closer to the "needless knowledge" as I, I'm 

sorry, called you. He invented fairy tales about your life, drew me cartoons and told me jokes, and 

slowly I accepted your point of view. I learned to love everything that comes along and not to push 

away challenges but to solve them and become a greater person. I learned physics but with that I 

learned never to give up the things that are impossible, everything could happen, with someone 

standing by your side. 

So, dear physics, thank you for all the problems you've put on my life trip, because they led me to love. 

Eventually with that friend, who knew how to show me the beauty of the world in the darkness of 

physics, we fell in love. And physics, I may never repay you for this, the greatest pearl of all. 

Last but not least, I must only thank you yet for turning the word in the rhythm of the love, because I 

somehow believe that your forces attract lonely hearts together. Hope to see you soon; oh you're here 

already, under my fingers writing to you. But even though, thank you. 

Wish you all the best. 

Grace 

Priloga 

53

AUTHORS: Uroš Šmajdek & Blaž Kregar, T4b 

Interview with Daniel Canavan 

1. Where are you from? 

I am from Brixton, district of south London. 

2. When and why did you move to Slovenia? 

I moved to Slovenia last year. I met my fiancée 

who is from Novo mesto and we are getting 

married this spring. 

3. What do you miss about your old life? 

Most of all my family and close friends. I also 

miss the English culture and food. 

4. What do you think about food here? 

I really, really enjoy most of the food that I have 

encountered since I came here. I was also a big 

food lover in London and I don’t agree with this 

British cooking being a bad thing because of the 

multiculturalism of Britain. There is actually, 

when you talk about British cooking, Jamaican 

cooking, which is also British cooking these 

days, Indian cooking is British cooking, and 

actually I like the food here, but I miss the ability 

to eat whatever I want, whenever I want and the 

really wide variety of foods available. But I do 

love the food in Slovenia and I really, really, 

really like the fact that people eat locally 

produced food, meat that is of much better quality 

than it is in England. 

5. Did you experience culture shock when you 

came to Slovenia? 

I don’t think there was a culture shock, there was 

what I would call a “culture relax”. I came from 

one of the busiest cities in the world to Novo 

mesto and I didn’t feel a culture shock because 

when I came here everything slowed down a bit, 

my lifestyle did become better and more 

interesting and the culture shock happened when I 

went back to England. The first time I got back to 

London, I was sitting on a bus being like: “I come 

from the greyest city in the entire word”, there is 

like dirt on every wall, I always felt like there was 

way too many people. I also got there and it was a 

football day on a Saturday and the whole central 

London was, and I’m a Crystal Palace fan, and it 

was a Crystal Palace match which is great, 

54 Priloga 

but when I got there it was just seas and seas and 

seas of people. So actually I think culture shock 

happened more to me when I got back to London, 

I was like: “Wow, this is so different”, whereas 

when I came to Novo mesto I leased into it 

without there being much of a shock. 

One of the things that I found shocking was the 

amount of, I hesitate to use the word ignorance, 

because I think ignorance sounds negative, but 

it is actually the only word that I could use to 

describe people who haven’t been around lots of 

different races and lots of different places, and 

I found that somewhat of a shock to hear some 

racial words being used here, if you used those 

words in England you would be in trouble, in real 

trouble. So that was a bit of a culture shock for 

me, but I wouldn’t call it a negative culture shock, 

I just call it something interesting that I have 

experienced.

6. What do you think about being a teacher? 

The first thing I would think of would be helping others. It is because I was working with young 

people from London who had problems with drugs and I think it meant a lot for their future lives that 

they got an opportunity to change 

themselves. I am satisfied when I watch the 

students learn and then see their progress in 

intellect growth. 

7. What is your opinion of the 

Slovenes ? 

As soon as I arrived in Slovenia 

I noticed that the people are very 

hospitable. I would also say that they 

are very giving people and most of 

them are extremely proud of their 

achievements- in a good way. As a bad 

thing I would set out the prejudices in 

most cases against homosexuals. 

8. What precious piece of advice 

would you give to students? 

Whatever happens just do not take it too 

seriously. Learn about the things that you love and do not mind about other people’s opinions of what 

you should rather be doing. 

AUTHOR: Janika Plisson, prof. 

Short story contest 

In December 2016 we hosted our first Christmas short story competition in English. The students were 

invited to write their own short story of about 180 words. We received 25 stories from 23 authors, 

ranging from horror, sci-fi, fantasy, romance and crime stories. 

After much struggle and debate, the judges decided on the following winners: 

Lan Zirkelbach from T3b took 1st place, Ana Žagar from T2b 2nd place and Marcel Heybal from 

R2a 3rd place. 

The week before Christmas, the results of the competition were announced and a small Christmas 

celebration took place in the school library, resulting in much joy over Christmas presents, too many 

sweets and a firm decision to repeat the ordeal next year. 

Many thanks to the participating students, their English teachers and our chemistry teacher Maja Marič 

for the design. 

Priloga 

55

AUTHOR: Lan Zirkelbach, T3b 

Night Creeps 

»Can I come in?« he asked. 

In the dimness of the landing I could not see him 

very well, but there was something in his voice 

that surprised me. I led the way into my 

sitting-room and asked him to sit down. 

»Thank God I've found you,« he said. »What's the 

matter?« I asked in astonishment. I was able to 

see him well. As a rule he was neat in his person, 

but now his clothes were in disorder. I was 

convinced he had been drinking and I smiled. 

»I didn't know where to go,« he burst out… . »I 

came here earlier, but you weren't in.« 

I changed my mind: it was not liquor that had 

driven him to this obvious desperation… . 

His hands were trembling. 

»Has anything happened?« I asked. 

»He… the Dark Lord has escaped.« 

My body twitched at hearing that name again. 

Unwelcomed memories started flashing behind 

my eyes. 

»Wha- What do you mean? That can't be true! I 

mean, you know, you were there with me when it 

happened. We used the power of friendship and 

love and defeated-« »It's true!« he shouted. 

»Of course I didn't believe it at first either. The 

guard told me he had heard something strange 

coming from the chamber. So I went to check 

the sarcophagus he was sealed in, just to be sure 

everything was alright but… The sarcophagus 

was opened, the seal lying on the ground. Then 

something hit me and when I came to and rushed 

upstairs, the town was burning red!« 

I took a deep breath and tried to calm myself. I 

was panicking a bit. 

It seemed as if he wasn't joking around. 

»What of the townspeople?« 

»Many injured, but no deaths. The seal did its 

work, so the Dark Lord is quite weakened.« 

»But how did he escape?« I asked. »There's no 

way to open the door from the inside. He must 

have had help!« 

»Yes, about that. I found purple stains on the seal 

and on the floor. One of his priests was apparently 

still free. But now we've no time to discuss how 

it happened. We have to find him before he gains 

any more power.« 

»Yes, there is no time to waste,« 

But in that moment something heavy hit the door. 

I was already freaked out a bit so I jumped a little. 

I wondered who it could be at this hour. I stood 

up and approached the door carefully. »Who is 

it?« I asked, anxiously. No answer came from the 

door, so I decided to open it just slightly and peek 

through the crack. And at the moment I did that, a 

big dark hand shot from the darkness and disabled 

the possibility of closing the door. 

»He, he, he… found you ~!« a voice full of 

malice, but not from behind the door, but from 

behind my back. I slowly turned around only to 

be met with Jake's whites and him, grinning like 

a child who found its favourite toy. I screamed as 

he ran his - now with claws - hand through my 

chest. 

I suddenly opened my eyes, sweating furiously. 

'It- it was all a dream!' I thought to myself with a 

relief. I found myself lying on the floor, in front 

of my door. Then I heard a familiar voice from 

behind it. 

»Can I come in?« it asked. 

56 Priloga

AUTHOR: Ana Žagar, T2b 

You only 

“Can I come in?” he asked. In the dimness of the 

landing I could not see him very well, but there 

was something in his voice that surprised me. I 

led the way into my sitting-room and asked him to 

sit down. “Thanks God I’ve found you,” he said. 

“What's the matter?” I asked in astonishment. 

I was now able to see him very well. As a rule 

he was neat in his person, but now his clothes 

were in disorder. I was convinced he had been 

drinking and I smiled.“I didn't know where to 

go,” he burst out…” I came here earlier, but 

you weren't in.” I changed my mind: it was 

not liquor that had driven him to this obvious 

desperation… His hands trembled. “Has anything 

happened? Is there anything wrong between 

you and Katie?” He still didn't answer my 

initial question but I was quite sure that he was 

concerned about his wife. This was rather odd 

because they seemed a perfect couple. Both of 

them were very successful, always smiling and 

never complaining about anything.Dark shadows 

covered his face as he returned back to reality. “I 

don’t recognize her anymore. She doesn’t have 

time for a conversation or anything else we did 

together. She works all the time. The only time we 

speak a little more than a few words is when she 

is talking about her job. She is convinced that it’s 

the only important thing in the world. However, I 

see her anxiety and bitterness. I see how it sucked 

all the happiness and sparks from her eyes.” His 

voice broke and he couldn’t hold his tears back. 

This was the first time I saw him crying. I didn’t 

know what to say, all I wanted was to help him. 

“Is there anything I could do for you?” I leaned 

towards him and put my hand to his shoulder. “I 

just want the old Katie back,” he said and after 

a few moments of silence continued his story. 

“This morning I asked her to come home earlier 

to spend the afternoon with me. Nonetheless she 

didn’t arrive until seven. We got ourselves into 

a huge fight. She slapped my face and I stormed 

out. I really don’t know what to do.”I sat there in 

a shock, because I would never expect something 

like this could have happened. I was thinking 

about what to say but nothing helpful crossed my 

mind. We sat there both 

absorbed in thoughts. “Show her you still love 

her. Show her nothing has changed.” I barely 

believed myself but it seemed he found something 

comforting in those words. He stood up, thanked 

me and left. It seems I sat alone in the dark for 

hours wondering of what had just happened. 

Later that evening Lewis came home and found 

Katie in tears. She was holding figures for the 

Christmas crib Lewis had brought from attic. 

He looked her in her eyes and words ran out of 

his mouth. "I loved a girl I knew and I'd give 

anything to get her back. Little sparks shining in 

her eyes, fairy tales she believed in, her vivacity 

and games she invented just for us.” He was 

staring off into the distance and it seemed like 

he had lost himself in some old memories. “She 

was just a girl, who wanted to stay in Neverland 

forever. She promised me she would never grow 

up. That we would always catch snowflakes 

together, ice skate on frosty roads and sing 

Christmas carols out loud. I fell in love with that 

girl but now I can’t find her anymore. Have you, 

my dear, any idea where she is?" She smiled and 

hugged him. “I am so, so sorry, Lewis, thank 

you for not forgetting about that girl inside me, I 

thought I had lost her. But when I saw your look 

today when we fought I knew that I had to find 

her, no matter how deep inside she’s hidden. I 

am sorry for everything I’ve done to you, all that 

pain, I can’t imagine what you have been through. 

How could you even forgive me now?” Lewis 

said he loved her even when she was 

different, but he missed her sparkles that had 

disappeared in all her work. And so they 

decorated their Christmas tree and made the 

Christmas crib together as they had done many 

years in a row. Again they sang together and 

found joyful Christmas inside each other. They 

knew everything had changed, they found peace 

in their house. They’d fallen in love, once again. 

Priloga 

57

AUTHOR: Marcel Heybal , R2a 

Blood & Gold 

”Can I come in?” he asked. In the dimness of the 

landing I could not see him very well, but there 

was something in his voice that surprised me. I 

led the way into my sitting-room and asked him 

to sit down. 

“Thank God I’ve found you,” he said. 

“What’s the matter?” I asked in astonishment. I 

was able now to see him well. As a rule he was 

neat in his person, but now his clothes were in 

disorder. I was convinced he had been drinking 

and I smiled. 

“I didn’t know where to go, he burst out… “I 

came here earlier, but you weren’t in.” 

I changed my mind: it was not liquor that had 

driven him to this obvious desperation…. His 

hands trembled. “Has anything happened?” I 

asked. 

He looked at me with tired eyes. His face was 

dazed and confused. He stood but didn’t answer 

my question. He sat down and stared at me. I 

noticed he put a small case next to the couch as he 

sat. 

“Dude, are you okay?” I asked him again. His 

hand seized into his jacket. His hands were 

shaking and his lips were quivering. He pulled out 

a gun and dropped it on the table. I was shocked 

by the thing he had taken out. 

“Where did you get that?” I asked in fear. 

“I don’t know,” he said. 

This man I was good friends with… I would 

never have thought he would carry such a thing 

like a weapon with him. He always seemed like a 

normal, middle class, happy, friendly person. We 

both stared into the gun. The only sound keeping 

us from a complete silence was the sound of his 

chattering teeth. 

“What did you do!?” I asked nervously. 

“I don’t know!” he screamed. His legs were 

bouncing up and down in nervousness and he was 

bending his fingers. 

“I remember taking some drugs,” he said. 

“What drugs?” I asked right after that. 

“Shut up! Stop asking so many questions!” he 

yelled. 

I stood quietly. Minutes went by. 

“I didn’t know what I was doing, okay?” he 

continued in a hysterical voice. “I was there, 

following him,” he said. 

“Following who?” I asked. 

He sighed and answered: “The guy, he’s a 

co-worker of my wife’s, they met a few times and 

she said he was very wealthy”. 

Slowly, I began to see an event that could have 

happened. 

He looked me in the eyes and asked me: “What 

can I do to make the pain go away?” I didn’t 

know what to say, so I just stood there looking at 

him. 

His legs were starting to bounce up and down 

faster and he started to panic. He threw his arms 

around and knocked down a few things that were 

on the table. His episode consisted of hysterical 

tears and ear-piercing screams. 

Suddenly he stopped yelling and started to breathe 

heavily. There were only tears. I was confused 

as I watched him cry. I sat down next to him and 

pushed the gun to the far end of the table. He had 

his face covered in his hands. 

“I took his life…” he spoke with a voice so weak 

and quiet. The words echoed through the room 

and replayed in my head. I didn’t know what to 

think. We both stared silently at the floor. 

After some time he picked up the case from the 

floor and opened it. What I saw took my breath 

away and my hand went to my lips. There were 

many, many golden ingots in it. He pulled one 

out, slid it towards me and smirked. 

“To take one life and live in millions… Don’t you 

suppose it’s all worth it?” 

58 Priloga

Poetry 

Is technology our rescue or 

escape from reality? 

Little Knight and 

the Eternal Questions 

Do you love technology? 

Do we love technology? 

Oh, yes we do! 

We all love technology 

and it has good impact 

on our psychology 

In fact 

that is not what we need. 

People came to do changes, 

to create a better world, 

full of happiness 

and loveliness. 

Our world 

must be greenthis 

colour is magnificent 

but it has almost disappeared, 

since industry destroys it. 

It’s all about volition 

since every thought 

2 3 4 5 6 7 8 9 ? ! 

always has its point. 

nothing matters and laugh, 

And this point 

Q W E R T Y U I O P 

shows now 

whether to create 

A something S good D or bad. F G H everything’s J Kgoing to Lbe all right? Ñ 

This is our decision 

Because everything 

Z X C V B N M ; is always just 

And we have to make it 

where it should be. 

, 

: 

. 

quickly, smartly and bravely. 

Mojca Horvat Trunkelj, T1a 

How do you know that your love is true? 

It’s said in this game in life 

you get or lose everything, 

but you can’t escape, 

you can’t just love anything, 

so there is no other way than truth. 

How do you know 

that you are doing it right in life? 

It is not about the life, it’s about you, 

about your decisions, feelings and 

sometimes a fight, too 

and even with a gun or a knife, 

you’ll never get alive out of it. 


that your success is good enough? 

It’s said never is too good to get even better, 

so don’t search failures in your acts, just say: 

and you will almost solve your problems. 


You just see the same things in a different way … 

Good night my little knight! 

Nika Jelinič, T2a 

¨ 

´ 

Priloga 

59

Der TG Spiegel 

Robotik interessiert uns sehr 

In diesem Artikel stellen sich die Schüler aus der T3b Klasse, die sich gern mit der Robotik befassen 

und die schon einige erfolgreiche und interessante Projekte hinter sich haben. 

Weil wir uns für Robotik interessieren, haben wir in den letzten drei Jahren einige Projekte gemacht. 

Unser erstes Projekt war das Entwerfen und Bauen einer CNC Maschine, die wir Eggy 1.0 benannt 

haben. CNC-Maschinen sind Werkzeugmaschinen, die mit Hilfe der modernen Steuerungstechnik 

Werkstücke mit hoher Präzision auch für komplexe Formen automatisch herstellen können. Weil es 

unser erstes Projekt war, war es ganz schwierig. Wir hatten nicht viele Erfahrungen und haben auch 

nicht viel davon in der Schule gelernt, deshalb mussten wir viel selber im Internet suchen. Wir haben 

zwei CNC Maschinen gebaut. Die zweite war noch größer, stärker und schneller als die erste. Mit der 

ersten Maschine kann man Holz bearbeiten und mit der zweiten Maschine kann man Metall 

bearbeiten. Weil wir durch das Schuljahr keine Zeit hatten, haben wir an Projekten in den Ferien 

gearbeitet. Wir haben Eggy 1.0 in der Schule und in unserer Klasse vorgestellt. 

Danach sind wir an schwierigere Aufgaben herangegangen. Unser nächstes Projekt war ein 

Roboterarm, wobei auch unsere Mitschülerin Pia mitgemacht hat. Dieser Roboterarm kann ein 

Getränk zubereiten. Auch dieses Projekt ist in den Ferien entstanden. Der Roboterarm wurde in der 

Schule, Klasse und in einem Unternehmen vorgestellt. 

Wir haben ihn auch am Tag der offenen Tür präsentiert. Die Leute waren begeistert und haben uns 

viele Fragen gestellt. 

Das nächste Projekt war ein Heizbehälter für den Hundenapf. Wenn es draußen kalt ist, wärmt der 

Napf das Wasser und wenn es warm ist, kühlt er das Wasser. Kurz danach hat uns ein Physiotherapeut 

darum gebeten, eine Wand mit 12 Lichtern herzustellen. Die Lichter werden durch ein 

Computerprogramm gesteuert. Wenn die Lichter aufleuchten, soll der Sportler sie berühren. 

Zurzeit sind wir dabei, eine Website für alle interessierten jungen und älteren Forscher zu entwerfen. 

Wir wollen ihnen mit unseren Erfahrungen und Anweisungen helfen, weil wir wissen, wie es 

schwierig ist, solche Aufgaben durchzuführen. Die Website wird zu Kreativität und Fantasie 

ermutigen. Man kann die Daten auf die Website hochladen und sie auch downloaden. 

In der Zukunft wollen wir noch mehr Projekte machen, um damit Veränderungen in der Welt zu 

bewirken. Mit unseren Projekten wollen wir zur Entwicklung der Wissenschaft beitragen. 

AVTOR: Kristjan Stopar und Urban Košale, T3b 

60 Priloga

Made in Germany 

AUTOR: Nika Perko, T2c 

Wir wissen schon, dass Deutschland weltbekannt 

für seine Geschichte, Fußball, Bier und natürlich 

Oktoberfest ist. Von hier stammen auch 

zahlreiche Warenzeichen zum Beispiel Adidas, 

Bayer, Bosch, Faber – Castell usw. Es ist auch 

ein Staat, wo es viele wichtige und nützliche 

Erfindungen gab, die unser Leben besser machen, 

obwohl wir es uns manchmal nicht bewusst sind. 

Aspirin ist eine kleine Tablette, die wir schon seit 

100 Jahren gegen Fieber und Kopfschmerzen 

nehmen. Die weiße wundersame Pille war eine 

Erfindung von Felix Hoffmann. Er wollte seinem 

Vater, der Rheumatismus hatte, Schmerzen 

lindern. Heute ist Aspirin ein Synonym für 

schmerzstillende Tabletten in einigen Staaten. 

Thermosflasche ist eine Isolierflasche, wo heiße 

Getränke heiß bleiben. Reinhold Burger erfand 

sie. 1903 war sie revolutionär, weil sie Wärme 

ohne Chemikalien anhalten konnte. 

Teddybär/Teddy ist ein klassisches 

Plüschspielzeug. Die Erfindung ist von Richard 

Steiff. 

Teddybär reiste auch in die U.S.A. und bekam da 

den Beinamen Teddy nach dem damaligen 

Präsidenten Theodore (Teddy) Roosevelt. 

Den Fernseher erfand 1930 Manfred von Ardenne 

und brachte damit die Welt in unsere 

Wohnzimmer. Der Fernseher wurde populär nach 

dem Zweiten Weltkrieg. Auch heute kaufen die 

Menschen weltweit circa 167 Millionen Fernseher 

pro Jahr. 

deutsche Nationalteam zum ersten Mal 

Weltmeister wurde. Seit dem Weltcup – Final 

sind Adi Dasslers »Adidas« Schuhe weltberühmt. 

Jeans hat heute fast jeder; mindestens ein paar in 

seinem Kleiderschrank. Sie waren eine Erfindung 

von Levi Strauss, der in den U.S.A. wohnte. Er 

erfand Jeans, weil Bergarbeiter starke, robuste 

Hosen brauchten. 

Das Automobil - bis 1886 konnten Leute von 

Autos nur träumen. Damals erfanden Karl Benz 

und Gottlieb Daimler das Automobil. Zuerst 

mochten die Menschen das Auto nicht. Sie 

meinten, dass es zu laut, zu schnell und zu 

gefährlich ist. Autos sind heute sehr wichtig in 

unserem Leben und Deutschland ist bekannt für 

die Warenzeichen Audi, Merzedes – Benz, BMW, 

Volkswagen usw. 

Röntgen - Strahlen entdeckte Wilhelm Conrad 

Röntgen. Seitdem können Mediziner 

Knochen – Frakturen auf schwarz – weißen 

Bildern einfach diagnostizieren. Die Entdeckung 

war eine Revolution für die Medizin. 

Mensch ärgere dich nicht ist ein wohl bekanntes 

Brettspiel. Das Gesellschaftsspiel erfand Josef 

Friedrich Schmidt. Bis heute wurden mehr als 70 

Millionen Exemplare des Spiels verkauft. 

Zahnpasta war eine Erfindung von Ottomar von 

Mayenburg. Er war ein Apotheker und kreierte 

seine Chlorodont. Die Zahnpasta war ein Triumph 

für die Zahn – Hygiene und Menschen konnten 

sie dort bis 1989 kaufen. 

Die Stollen - Schuhe entwickelte Adolf Dassler. 

Die modernen Fußballschuhe haben spezielle 

Stollen aus Nylon. Schon beim Fußball – Weltcup 

1954 sah man, wie effektiv sie waren, weil das 

Priloga 

61

Der Rückblick auf die Gymnasialjahre 

Ich habe mich an dieser Schule eingeschrieben, um die Entscheidung über meinen beruflichen 

Werdegang zu verschieben. Obwohl ich mich noch nicht endgültig entschieden habe, was ich werden 

möchte, bin ich sicher, dass die Auswahl des technischen Gymnasiums ein richtiger Schritt in meinem 

Leben war. 

Ich interessiere mich sehr für gesunde Lebensweise, deshalb besuche ich das Wahlfach Biologie. 

Dieses Fach ist sehr umfangreich, aber ich finde die gewonnenen Kenntnisse für meine Zukunft sehr 

benutzbar. 

Ich glaube, dass auch Fremdsprachenkenntnisse sehr wichtig sind, wenn man weltweit reisen möchte. 

Vielleicht würde ich einmal auch Französisch lernen, aber zurzeit lerne ich nur Englisch und Deutsch. 

Ich habe mit dem Deutschlernen erst in der Mittelschule begonnen und ich bin mit der hiesigen 

Lehrweise sehr zufrieden, weil ich schon viel erzählen kann. 

Bei naturwissenschaftlichen Fächern machen wir oft Experimente. In Biologie bestimmen wir zum 

Beispiel, wie verschmutzt der Bach ist. Beim Mechanikunterricht ermitteln wir physikalische Gesetze 

und ihre Anwendung in der Praxis. Experimente machen wir in den Gruppen und jeder Schüler 

bekommt eine Gelegenheit mit interessanten Apparaturen zu arbeiten. 

Im Allgemeinen herrscht in der Schule entspannte Stimmung. Der Erfolg kommt nicht ohne Mühe und 

Beharrlichkeit, deshalb muss man auch an dieser Schule viel lernen und man darf nicht schwänzen. 

Die Lehrer sind sehr hilfsbereit und das finde ich toll. Das erste, was sie den Schülern beibringen, ist, 

dass keine Frage dumm ist. Es ist gut, das zu wissen und zu beachten. 

Tina Gradišar, T4b 

Warum ist Wissenschaft wichtig? 

Die Technologie entwickelt sich schneller, als wir uns vorstellen können. Es ist weniger als 130 Jahre 

her, als ein bewegendes Bild das erste Mal in der Welt gezeigt wurde. Heutzutage ist alles bunt und 

blitzend, bewegende Bilder gibt es überall. 

1876 wurde das erste Telefon von der Welt begrüßt. In weniger als einem Jahrhundert hat es zur 

Erfindung des Smartphones geführt. Heute ist fast jedes Gerät „klug“ und es gibt fast keinen Apparat 

in der Küche, der nicht im Netz kommuniziert. 

Die Technologie ist wirklich ein Wunder. Sie erleichtert unser Leben, korrigiert unsere Fehler und 

denkt anstatt uns. Wir sollten jedoch mit ihr arbeiten und denken und dürften es nicht lassen, dass sie 

statt uns arbeitet und denkt. Anderenfalls wird sie Fortschritte machen und wir werden zurückbleiben. 

Wenn wir nicht genug vorsichtig sind, wird die besorgniserregende quadratische Gleichung die 

Maschine über den Menschen stellen. Wir werden aus dieser Unterordnung hart herauskommen. Viel 

härter, als wir darin gefallen sind. Wie könnte man das verhindern? Die Antwort ist die Wissenschaft. 

Die Wissenschaft ist ein Teil unseres täglichen Lebens und wir müssen uns nur entscheiden, ob wir 

ihr folgen wollen oder ob wir uns davon isolieren wollen. Die Technologie geht mit der Wissenschaft 

Hand in Hand. Sie sind miteinander eng verbunden, was der Grund für den schnellen Fortschritt der 

Technologie ist. Wir sollten uns auch mit der Wissenschaft eng verbinden. Wir können ihr vertrauen, 

dass sie uns führen und sich nie über uns stellen wird. 

Deshalb ist die Ausbildung so wichtig. Sie sorgt, dass wir uns mit der Wissenschaft vertraut machen. 

Die Ausbildung motiviert uns, dass wir der Wissenschaft nahekommen und mit ihr selbstbewusst 

zusammenarbeiten. 

Valentina Umek, T2b 

62 Priloga

AUTOR: Zarja Fabjan, T3a 

Generation Z 

Die Generation Z ist unsere Generation. Wir funktionieren hervorragend, immer wenn wir in unserer 

Altersgruppe zusammenkommen, aber wir können vor einem Problem stehen, wenn wir mit anderen 

Altersgruppen mitarbeiten. Und eben darum wollte ich diesen Artikel schreiben. 

Früher wurde ein Lehrer oder ein Chef respektiert. Aber das ist nicht selbstverständlich für unsere 

Generation. In der Generation Z beruht Respekt nicht auf Macht und Status, sondern auf Kompetenz 

und Erfahrung. In diese Richtung hat auch schon die Generation Y gedacht, hat es aber nicht so 

kompromisslos durchgezogen. 

Wir kennen keine Pünktlichkeit, Gründlichkeit, Ordnung und Struktur. Das hat schon mit Generation Y 

angefangen. Doch die hat sich noch mit Homeoffice und Multitasking zufriedengegeben. Die 

Generation Z stellt sich die Arbeitswelt wie eine Facebook-Party vor: Wer kommt, ist da, und bringt 

etwas zum Essen mit. Ihr mögt es belächeln, aber am Gymnasium funktioniert es schon. 

Von euch - Digital Immigrants - wird das Web immer als Raketentechnik gehandelt. Für uns war es 

schon immer da. Wir outen uns wie keine Generation zuvor. Wir sind von Geburt zum ersten Mal 

fotografiert worden. Seitdem leben wir im Web und steuern unsere Welt mit Laptop und Smartphone. 

Wir kennen keine Privatsphäre, weil wir geboren wurden, als Informations- und Mobiltechnologie 

schon selbstverständlich waren. 

Aber es ist nicht alles so schlecht. Mit allen Informationen können wir uns selbst bilden, und zwar 

schneller, als uns die Pädagogen etwas beibringen können. Und die Schularbeit? Wir können alles 

“Copy & Paste”, aber statt uns auf einen Test vorzubereiten, ist es für uns wichtiger, das Wissen zu 

finden und es sich anzueignen, wenn wir etwas brauchen. 

So, nächstes Mal, wenn Sie uns mit einem Handy sehen werden, bedenken Sie diesen Artikel und 

lassen Sie uns in Ruhe, damit wir nach unseren Regeln - wie Generation Z – leben können. 

Priloga 

63

AUTOR: Maja Perpar & Petra Šporar T3a, Borka Pačavra T1a 

Alt&Neu: Deutsche Architektur 

Deutschland hat eine reiche und vielfältige Architekturgeschichte. Im ganzen Land kann man alte und 

bedeutende Gebäude bewundern, man trifft aber auch ganz viele zeitgenössische Bauten, die von einer 

Reihe von bekannten und international tätigen deutschen und anderen Architekten entworfen wurden. 

Beim Deutschen Zirkel haben wir in diesem Schuljahr die alte und neue deutsche Architektur 

untersucht und jeder von uns hat ein modernes und ein altes Gebäude beschrieben. 

JOH3 

JOH3 ist ein modernes Gebäude in Berlin, wo die Menschen 

wohnen, denn es ist ein Apartmenthaus. Es wurde vor vier 

Jahren gebaut. Die Architekten haben das klassische Berliner 

Wohnhaus imitiert, doch sie haben mehr Elemente und 

Pflanzen hinzugefügt. Das Exterieur ist sehr modern mit vielen 

runden Formen. Die Fassade besteht aus vertikal angeordneten 

Lamellen, die sich organisch wellen. Jede einzelne Lamelle hat 

eine eigene Form, deshalb wirkt die Fassade dreidimensional. 

Die Aluminiumlamellen dienen auch als Sonnenschutz vor 

raumhoch verglasten Wohnräumen. Die Innenräume, Terrassen 

und Balkone haben auch eine geschwungene Struktur 

der Fassade. Im Innenhof ist ein ruhiges Atrium und die 

Hausbewohner können es von ihren Balkonen sehen. 

ALTE OPER 

Die Alte Oper ist eine Konzerthalle in Frankfurt, die früher ein Opernhaus war. Sie wurde sieben Jahre 

lang gebaut und im Jahr 1880 mit Mozarts Oper eröffnet. Sie wurde im Baustil der Neorenaissance 

gebaut. Nach dem Zweiten Weltkrieg wurde sie renoviert, weil die Feinde sie bombardiert haben. Sie 

wird heute als Konzert- und Veranstaltungshaus verwendet. 

DEUTSCHES HISTORISCHES MUSEUM 

Das Deutsche Historische Museum 

ist Deutschlands nationales 

Geschichtsmuseum, das 1987 zum 

Anlass der 750-Jahr-Feier der Stadt 

Berlin eröffnet wurde. Es ist eines der 

am häufigsten besuchten Museen Berlins. 

Es besteht aus zwei Gebäuden: aus dem 

rechteckigen barocken Zeughaus und der 

angrenzenden modernen faszinierenden 

Ausstellungsgebäude, das einen Eingang 

aus Glas und Stahl und einen auffälligen 

Treppenspindel hat. Im Museum wird 

durch 8.000 Exponate die 2.000-jährige 

deutsche Geschichte vorgestellt. 

64 Priloga

KÖLNTRIANGLE 

Kölntriangle ist ein Bürohochhaus, das über 100 Meter hoch ist und somit das zweithöchste 

Hochhaus in Köln. Es wurde im Jahr 2005 eröffnet. Der Name Kölntriangle geht auf den Grundriss 

des Hochhauses zurück, das die Form eines Dreiecks mit bogenförmigen Kanten hat. Es bietet einen 

360° Ausblick an, das bedeutet, dass es 

eine Aussichtsplattform auf dem Dach 

hat. Das Dachgeschoss und das Dach sind 

öffentlich zugänglich und man kann eine 

schöne Aussicht auf alle Seiten der Stadt 

Köln haben. Schon von fern kann man die 

fantastische Architektur des Gebäudes mit 

seiner transparenten Fassade aus Glas und 

Aluminium bewundern. 

DIE ALLIANZ ARENA 

Die Allianz Arena ist ein 

Fuβballstadion im Norden 

von München und bietet bei 

Bundesligaspielen 75.021 

Plätze. Es ist rund 50 Meter 

hoch und 200 Meter lang. 

Der Bau des Stadions 

begann im Jahr 2002 und 

wurde 2005 fertiggestellt 

und ist damit eines der 

neuesten und modernsten 

in ganz Deutschland. 

Es ist das imposanteste 

Architekturhighlight 

Münchens. Besonders beeindruckend ist die 

Beleuchtung, die das ganze Stadion erleuchtet und auch verrät, welche Mannschaft an diesem Tag 

spielt. Bei Heimspielen des FC Bayern München erstrahlt die Arena in Rot und Weiß. Bei Spielen des 

TSY 1860 München leuchtet das Stadion in Blau und Weiß. 

DAS SCHWERINER SCHLOSS 

Es ist eines der bekanntesten und prächtigsten 

Schlösser Deutschlands. Das Schloss 

liegt auf einer kleinen Insel im See in der 

Stadt Schwerin im deutschen Bundesland 

Mecklenburg-Vorpommern und gilt als 

eines der bedeutendsten Bauwerke das 

Romantischen Historismus in Europa. Mit 

seinen vielen Türmchen und Verzierungen 

sieht es wie ein Märchenschloss aus und 

zieht viele Besucher an. Das Schweriner 

Schloss wurde im Jahre 1587 gebaut und 

im 19. Jahrhundert umgebaut, wobei die 

besten Architekten der Zeit mitgemacht haben. Der Epilog dieser Arbeit sind: 653 Zimmer mit 

Bodenmosaiken, exquisiten Schnitzereien, Vergoldung und Stuckarbeiten an der Decke. 

Priloga 

65

Meine Auswahl des technischen 

Gymnasiums war richtig 

Wir verabschieden uns noch von einer Generation der Abiturienten des technischen Gymnasiums. Sie 

behaupten, ihre Entscheidung dieser Mittelschule nicht zu bereuen. Eigentlich tut es ihnen Leid, dass 

vier Schuljahre so schnell vergangen sind. 

Das technische Gymnasium war ein unvergessliches Abenteuer: viel Freude und Kummer und der 

wichtigste Teil meines Lebens. Vier Jahre sind schnell vergangen - es gab viele schöne Dinge, doch 

die schönsten waren unser Projekt Teslas Transformator und mein erstes Buch Der Jäger. In meinem 

Schulleben habe ich nämlich eine neue Leidenschaft entdeckt: ein Buch zu schreiben. Ja, es ist 

ziemlich seltsam für eine technische Schule, aber das ist richtig so. Ohne Schule hätte ich das nicht 

erreicht. Wir haben viele neue Kenntnisse bekommen und nach dem Abitur möchte ich Elektrotechnik 

studieren. Meine Zukunftspläne sind Elektroingenieur zu werden und ein weiteres Buch in der Zukunft 

zu veröffentlichen. 

Aleš Matoh, T4a 

Unsere Schulung an dem technischen 

Gymnasium ist zu Ende, aber wertvolle 

Erinnerungen werden nicht verblassen. 

Wir sind reicher für viele neue 

Erfahrungen. Die Schule macht uns die 

Tür in die Wissenschaft auf. Als ich auf 

das technische Gymnasium gekommen 

bin, habe ich nicht gewusst, was ich 

in meinem Leben machen möchte. 

Aber jetzt kann ich mit Freude sagen, 

dass ich weiß, was ich mir wünsche. 

Es ist mir klar, dass ich mein Leben 

den technischen Wissenschaften 

widmen möchte, deshalb werde ich 

meine Ausbildung an der Fakultät für 

Elektrotechnik fortsetzen. Ich kann nicht wissen, was die Zukunft bringen wird und wo ich arbeiten 

werde. Aber so ist halt das Leben, voll von Überraschungen. 

Maša Blažič, T4a 

Ich finde den richtigen Entschluss für die Mittelschule sehr wichtig, denn das beeinflusst das ganze 

Leben. Meine Auswahl des technischen Gymnasiums war kein schlechter Entschluss. Ich habe viele 

neue Freunde kennen gelernt, die sehr nett und interessant sind. Am Beginn war ich bange und nicht 

selbstsicher, aber ich war neugierig und bald ist mir die Schule freundlicher und heimischer geworden. 

Der erste Jahrgang war schwer, weil ich viel zu lernen hatte. Später war es schon leichter. Unsere 

Klasse hat sich verbunden und wir sind zusammen durch schöne und schwere Zeiten gegangen. Im 

vierten Jahrgang hatten wir einen ausgezeichneten und wunderbaren Abiball und das war der beste 

Abschluss der Mittelschule. 

Primož Špringer, T4c 

Sch 

66 Priloga

ool 

Ich habe mich für das technische 

Gymnasium entscheiden, weil ich 

Naturwissenschaften mag. Ich 

interessiere mich weniger für Geschichte 

und Geografie und am technischen 

Gymnasium gibt es 

weniger Stunden Gesellschaftswissenschaften. 

Hier habe ich viele neue Freunde 

kennen gelernt. 

Wir verstehen uns gut und wir haben 

zusammen viele Abenteuer erlebt. 

Am meisten werden mir in der Erinnerung 

unsere Exkursionen bleiben. 

Unvergesslich war auch unser 

Abiturientenball. Aber am besten 

waren Erlebnisse mit meinen Mitschülern Mark und Aljaž, mit denen wir viele interessante Dinge 

unternommen haben. Ich will Chemiker werden, deshalb gehe ich zur Fakultät für Chemie und 

chemische Technologie in Ljubljana. Ich wollte im Labor arbeiten und neue Medikamente erfinden. 

David Bezlaj, T4a 

Ich habe mich für das technische Gymnasium entschieden, weil ich Mathematik und Mechanik mag. 

Ich habe viel Schönes erlebt, was mir das ganze Leben lang in Erinnerung bleiben wird. Wir hatten 

viel Spaß. Unsere Exkursionen waren unvergesslich und ich habe es immer genossen. Ich habe viele 

Menschen kennen gelernt und ich habe besondere Beziehungen geflochten. Nach dem Abitur möchte 

ich die Fakultät für Maschinenbau besuchen. Mein Traum ist es, ein höchst erfolgreicher Ingenieur zu 

werden. 

Denis Zelič, T4a 

In der 9. Klasse hatte ich vielleicht die schwierigste Entscheidung vor sich. Ich war ein ausgelassener 

und neugieriger Teenager. Ich habe es nicht genau gewusst, was ich in meinem künftigen Leben 

machen möchte. Ich war von Maschinen begeistert, denn ich glaube, dass sie uns das Leben 

vereinfachen. Aus diesem Grund habe ich das technische Gymnasium ausgewählt. Im Gymnasium 

habe ich gutes Vorwissen für das Studium bekommen. Die Lehrer waren sehr nett und offen für Fragen 

und neues Wissen. Die Atmosphäre im Unterricht war sehr angenehm. Ich glaube, dass technisches 

Gymnasium ein sehr 

gutes Sprungbrett für 

das weitere Studium 

und Leben ist. So weiß 

ich nach vier Jahren 

ganz genau, womit ich 

mich später im Leben 

beschäftigen möchte - 

Maschinenbau ist die 

richtige Wissenschaft 

für mich. 

Žan Gliha, T4c 

Priloga 

67

AUTOR: Iva Rakoše, T3a 

Nikola Tesla - der Mann, der das 20. 

Jahrhundert erfunden hat 

Stellen Sie sich vor, dass es keinen Zweiphasenwechselstrom gibt. Alle Menschen müssten ganz in der 

Nähe von Kraftwerken leben. Das wäre nicht gesund und recht teuer. Nur die Reichen könnten 

elektrische Apparaturen benutzen. Dies bedeutet: keine Handys, keine Computer und am 

wichtigsten - keine Lichter für uns. Deshalb müssen wir Nikola Tesla für seine Erfindung dankbar sein. 

Er war in Kroatien geboren, hat in den Vereinigten Staaten gearbeitet und auch einige Zeit in 

Slowenien. Als er ein Kind war, hatte er viele Visionen. Sie waren sehr kompliziert, deshalb konnte er 

sie nicht erklären. 

Er hat die Schule nicht beendet, aber Edison hat ihn trotzdem angestellt. Er war Genie, Sonderling, 

Zauberer und Menschenfreund. Seine Erfindungen waren sehr revolutionär, jedoch viele Menschen 

haben sie nicht verstanden. Teslas bekannteste Erfindungen sind: Radio, Fernbedienung, elektrischer 

Stuhl und natürlich Wechselstrom. 

Die weltbekannte Encyclopedia Britannica hat ihn als einen der 10 interessantesten Menschen in der 

Welt bezeichnet. Er hat viele interessante geistige Fähigkeiten gehabt. Zum Beispiel er hatte ein 

photographisches Gedächtnis. Er hatte auch viele ungewöhnliche und lustige Gewohnheiten. Nummer 

Drei war seine Lieblingszahl und er hat immer seine Schritte gezählt. Er hat Frauen nicht gemocht, 

weil ihre langen Haare ihm nicht gefallen haben. Mehr als Frauen hat er Tauben geliebt. Er hatte eine 

große Angst vor Bakterien. 

Sein Lieblingsarbeitsfeld war Strom. Einmal hat er aufgeschrieben: Ich wünsche es mir, der Strom 

würde die Welt verbinden. 

Letztes Jahr war ich in Ljubljana mit meinem Freund, der Physik studiert. Wir haben uns die 

Ausstellung von Nikola Tesla angesehen. Es war für mich sehr aufgeregt, weil ich mich für Technik 

interessiere. Der Ausstellungsraum war sehr dunkel. Die Wörter, die Nikola Tesla gesagt hat, sind an 

allen Wänden gewesen. In der Ecke war ein Umwandler. Wir haben einen Neon-Stick bekommen. 

Als der Stick in der Nähe vom Umwandler war, hat er geleuchtet. Meine Lieblingserfindung war die 

Fernbedienung für Schiffe. Ich habe es kaum geglaubt, dass sie seinerzeit so groß war. Am Ende haben 

wir ein Quiz aufgelöst. Es war sehr schwierig, aber wir haben schon viel von Nikola gewusst, deshalb 

haben wir es gut gemacht. 

68 Priloga

Le TG Monde 

Les symboles de la France 

Le TGV est un train à grande vitesse. Il est neé 

en 1970 et il a été construit de SNCF et Alstom. 

La premiére route est neé entre Paris et Lyon 

en 1981. Il est le train le plus rapide jusqu'au 

présent avec la vitesse de 574 km/h. 

Le train a été fait pour transporter d'un place 

à l'autre. Il est très utile parce que sur la route 

il y a trop de voitures et il est plus vite que les 

voitures. Il n'est pas dangereux parce que zero 

personne était mort à partir de sa naissance. 

Il y a beacoup de types de TGVs comme le 

TGV-Sud-Est, le TGV Antlatique et le TGV 

duplex. 

Žiga Drab, T2a 

Le camembert est un fromage qui a été fait pour 

la premierè fois en octobre 1797 en Camembert. 

Le camembert a été inventé par Marie Harel, un 

farmier de Normandy. 

Il est un fromage à pâte malle. Il est blanc pur. 

Il est fait du lait de vache non pasteurisé. Il est 

fait dans les poids de 250g qui sont boxés dans 

de petites boîtes de bois. Quand c'est jeune c'est 

dur, mais il est doux quand il vieillit. 

Le camembert est utillisé dans beacoup de 

nourritures, mais il est recommendé à le manger 

pas cuit sur le pain ou avec le vin ou la viande. 

Uroš Pavlin, T2a 

Marianne est une figure symbolique de 

la République française, mais est-ce que 

vous connaissez sa histoire? Marianne 

représente la devise : »Liberté, 

Égalité, Fraternité », et elle est un 

important symbole républicain et 

une icône de la liberté et de la 

démocratie sous l’apparence 

d’une femme coiffée. 

Marianne tient une place 

d'honneur dans les 

mairies et les bâtiments officiels de la République 

française. Elle symbolise Le Triomphe de la 

République, son profil apparaît sur les documents 

gouvernementaux officiels, sur les timbres, et sur 

les pièces de monnaies françaises. 

Leon Čulk, T2a 

Le champagne est un vin mousseux issu de 

raisins cultivés dans le région Champagne 

de la France. Les raisins primaries utilisés 

dans la production de champagne sont 

Pinot Noir et Pinot Meunier mais aussi 

Chardonnay blanc. Les vins de la 

région de Champagne étaient connus 

avant l'époque médiévale. Les 

Romains ont été les premiers à 

planter de vignobles dans 

cette région du nord-est 

de la France. Il existe 

plusieurs facteurs généraux qui influent sur le prix 

du Champagne: les terres limitées de la région, 

la prestige que la Champagne a développé dans 

le monde entier et le coût élevé du processeus de 

production. 

Urša Rupar, T2a 

Priloga 

69

L'avenir 

La vie de demain 

Nous sommes en 2100. Les gens sommes immortels et toutes les maladies sont guérissables. Presque 

toutes les histories science-fiction sont vraies. Le matin un robot me réveille. Le petit déjeuner est 

preparé – quelques chachets et je suis prête pour un nouveau jour. Je ne dois pas aller à pied et il ne 

faut pas utiliser le transport public. Non, au lieu de ces possibilités, je me simplement téléporte à 

l’endroit où je veux être. Je travaille comme programmeuse – j’écris les programmes pour les robots 

qui travaillent à l’industrie, donc les hommes n’ont pas besoin de travailler physiquement. 

Je travaille pendant huit heures et ensuite je me téléporte à mon restaurant préféré où je mange mon 

déjeuner. C’est la nouriturre normale et c’est un signe de la luxe. Tels restaurants sont très chers parce 

que la nouriturre que nous avions en 2017 est très rare. Nous n’utilisons pas de portables parce que 

nous avons les petites appareils qui sont installés dans nos têtes et avec eux on peut téléphoner, surfer 

sur Internet et aussi regarder les films. 

Après le déjeuner je me téléporte chez moi. L’appartement est rangé – un robot a nettoyé la place et 

pour cette raison je ne dois faire rien. Je peux me trouver sur un siège et jouir de la vie. 

Peut-être un jour nos vies en ressembleront vraiment. 

Andreja Kernc, T4c 

Leon Čulk, Žiga Drab, Uroš Pavlin, T2a 

70 Priloga

Les téléphones 

Le téléphone sonne pendant une longue période, 

et parfois il n’arrête jamais. 

Il y a beaucoup de vibre heureux dans votre 

poche, 

mais quand vous allez dormir, 

vous voulez un peu de paix et de calme. 

Messenger, Viber, Twitter, 

ils nous accompagnent constamment. 

Il y a toujours quelque chose, 

que ce soit une naissance ou d'un accident, 

tout le temps nous d’en lisons. 

Les entreprises connus fabriquent les appareils, 

alors que d'autres les vendent. 

Les clients peuvent choisir uniquement 

entre le prix et la qualité, 

qui souvent ne vont pas main dans la main. 

Le Monde du Futur 

C'est l'année 3000 ou plus, 

l'avenir est ici, 

le monde a changé, 

la technologie est tout autour de nous. 

Le ciel est plein de 

longs tunnels et de navires, 

les gens voyagent 

facilement et rapidement. 

Les rivières et les arbres 

sont disparus de ce monde, 

les choses qui sont restés 

sont des villes et des routes. 

Matic Traven, T3a 

Tjaša Stopar, T3a 

La technologie, est- elle vraiment si excellente? 

La technologie a changé nos vies. Elle a commencé à se développer après la première guerre mondiale. 

D'abord il n'y avait que des ordinateurs pour le travail scientifique, puis seulement pour les gens riches, 

mais maintenant tout le monde a son propre ordinateur. Aussi les ordinateurs deviennent une autre 

chose, ils se changent tout le temps. Chaque téléphone intelligent, la tablette, la télé est l'ordinateur 

lui-même. La technologie a rendu notre vie beaucoup plus facile et tout le monde l'utilise aujourd'hui. 

Je ne pense pas que quiconque puisse imaginer la vie sans technologie. 

La technologie a certainement beaucoup d’avantages mais aussi des inconvénients. Nous ne l'utilisons 

pas seulement pour le travail et pour faciliter notre vie. Elle a pris le contrôle de nos vies. Beaucoup de 

gens, surtout des adolescents sont obsédés par leurs téléphones intelligents. Nous ne communiquons 

pas comme les gens avant, nous utilisons nos ordinateurs beaucoup trop au lieu de sortir et je pense 

que cela doit cesser avant qu'il ne soit trop tard pour l'humanité. 

Janže Praznik, T3a 

Grâce à la technologie… 

Imaginez la vie… 

où il n'y a pas de crime grâce aux robots policiers, 

où vous pouvez voyager n'importe où en 5 secondes grâce à la téléportation, 

où il n'y a pas de problèmes de l'argent grâce aux banques intelligentes et la gestion de l'argent, 

où il n'y a pas de réchauffement climatique grâce à l'utilisation des sources d'énergie renouvelables et 

d'électricité, 

où il n'y a pas de maladies comme le cancer et le sida grâce à l'avance des soins médicaux et des 

modifications génétiques… 

C'est ainsi que la vie serait grâce à la technologie! 

Christian Janjac, T3a 

Priloga 

71

La technologie, limite-t-elle notre liberté? 

La technologie probablement limite notre liberté. Beaucoup de personnes âgées qui sont nées avant la 

"révolution technologique" disent qu'ils sont heureux qu'ils n'avaient pas ce genre de technologie 

autour d'eux quand ils étaient jeunes. Les enfants ces jours-ci n'ont pas les mêmes compétences 

sociales comme les plus âgés parce que nos interactions ont changé. 

Sur les médias sociaux, nous pouvons communiquer avec tout le monde en quelques secondes, mais 

ces conversations sont à mon avis fausses. Alors nous avons besoin de conversations réelles- de la vie 

réelle. 

Jan Kastelic, T3a 

La vie de mes rêves 

La vie de mes rêves est une belle vie, sans souci. Maintenant c'est impossible parce que nous avons les 

soucis toujours. Dans le futur, avec le technologie, peut-être les soucis vont disparaître. 

La vie dans le futur sera mieux, parce que au présent, quand nous nous levons, nous réfléchissons: 

est-ce qu'il y a un embouteillage, est-ce que nous serons en retard... Mes rêves sont que les voitures 

voleront, alors nous ne réfléchirons pas d'embouteillage. 

J'aime beaucoup aussi l'idée du voyage rapide. Quand nous monterons dans l'avion, nous s'assesoirons 

et nous nous envolerons jusqu'à la destination. 

Veldin Aličić, T3a 

3 

1 4 

1 4 

3 

2 

9 

5 10 

5 

7 8 

6 

2 

9 

8 

10 

0 

6 

7 

72 Priloga 

Luka Klemenčič, Urša Rupar, Gregor Bučar, T2a

Tegi 2017

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?