Tegi 2017

ferbi123

Glasilo Srednje elektro šole in tehniške gimnazije

GlasiloŠolskegacenteraNovomesto

Srednjaelektrošolaintehnškagimnazija

LETNIK2017


ŠOLA 2

INTERVJU 20

LITERATURA 33

ZANIMIVOSTI 38

PRILOGA 44

TEGI, šolsko glasilo

številka 1, letnik 15, maj 2017

Mentorica:

mag. Magdalena Udovč, prof.

Mentor oblikovanja:

Tomaž Ferbežar, univ. dipl. inž.

Oblikovanje in urejanje:

Andraž Bajec, R2b

Megi Škufca, R2b

Matej Marolt, R2b

Tisk:

______

Naklada:

______

Izdaja:

Šolski center Novo mesto, SEŠTG

Naslovnica:

Luka Hudoklin, R2a

Tilen Matko, R2a

Žiga Povhe, R2a


Za uvod

2 Šola

Izbira ...

V življenju je pač tako: vedno znova se moramo odločati, katero

stran mejne črte bomo zavzeli. Črta je tanka in loči dve popolnoma

različni skrajnosti. Prinaša lahko ugodnosti in lagodje, pa tudi trnje.

Ali je bila odločitev dobra, se včasih pokaže šele čez dolgo časa.

Kaj do takrat? Obupavati, gledati črno? Nikakor ne.

Dejstvo je namreč, da v osnovi vsakdo želi dobro zase. Ustvarjeni

smo tako, da še celo za druge. Če si le prisluhnemo … Ko si neko

stvar želimo, sledi odločitev za pot. Seveda se nam upira

dolgotrajnejša, in kamnitejša, vabljivejša je tista rožnata. Pa je tudi

boljša? Vprašanje. Gotovo pa je lažja in prijetnejša. Kaj pa cilj?

V tej številki Tegija smo razmišljali o tehniki in znanosti ter njunem

vplivu na človeka. Strinjamo se, da pot do nekega odkritja ni bila

kratka in lahka. Dejstvo pa je, da če je cilj služil dobrim

namenom, pa ne samo posameznika, ampak širše družbe, je vsak

napor oplemeniten. Za to je bilo potrebnih mnogo pravilnih odločitev

in zbiranja strani meja. Vendar če človeka vodijo nesebični cilji, se

ne rabi bati za pravilnost izbire. In to je tista maksima, po kateri bi

se morali ravnati na poti.

Zato se ne smemo ustraši ne trnjev in ne kamenja, še manj meja!

Mag. Magdalena Udovč, mentorica Tegija

PS: Tegi ima nove oblikovalce☺. Zahvaljujem pa se Urošu Šmajdku in Roku Miklavčiču za odlično

dosedanje oblikovanje!

Spoštovane dijakinje in dijaki!

Kot vsako leto nam junijski z vsem mogočim natrpan urnik razbistrijo in polepšajo naši Tegijevci.

Ob izteku šolskega leta se lahko veselo ozremo na opravljeno

delo. Poleg rezultatov in dela v razredu je zaznamovano

tudi z veliko obšolskimi aktivnostmi in projekti, ki pa dajejo

priložnost vsakemu posamezniku, da izkaže svoja »močna

področja« ali interese.

Z večino bomo jeseni nadaljevali začrtano delo in dodali še kaj

novega, dijaki zaključnih letnikov bodo sicer odšli po novih

poteh. Verjamem in upam pa, da bodo ostali ustvarjalci in

zvesti bralci Tegija.

Vsem želim veliko užitkov ob prebiranju prispevkov, uspešen

aključek šolskega leta in lepe počitnice, maturantom pa srečno

na novi poti.

Boris Plut, ravnatelj SEŠTG


AVTOR: Žan Luka Jelenc, T1a

Ekskurzija na Dunaj

29. in 30. maj 2017 smo imeli dijaki prvih letnikov

tehniške gimnazije ekskurzijo na Dunaj, t.i. mesto

presežkov. Na pot smo se odpravili že zgodaj zjutraj, da

bi čim hitreje dosegli svoj cilj. Mnogi smo bili še zaspani,

a smo se že po nekaj minutah vožnje v dvonadstropnem

avtobusu, ki je bila za večino novo doživetje, popolnoma

prebudili. Med vožnjo smo poslušali glasbo in se zelo

zabavali. Po treh postankih in 6 urah vožnje smo končno

prispeli na Dunaj. Tam smo takoj izstopili iz avtobusa in

pričakal nas je veličasten dvorec Schonbrunn, ki je dobil

ime po tamkajšnjemu lepemu vodnjaku. Na našo veliko

žalost pa sta bili tam tudi sopara in vročina. A kljub temu

se nam je zdel dvorec zelo lep. Po uri hoje skozi park

in ogledu bližnjega paviljona smo imeli približno uro in

pol prostega časa za ogled živalskega vrta- najstarejšega

v Evropi, ki ga je dal postaviti Franc Štefan Lotariški,

soprog Marije Terezije. V njem smo se lahko nagledali

eksotičnih, zanimivih in prelepih živalih, tako da je ta

čas hitro minil. Kmalu zatem smo si imeli po kratki

vožnji možnost ogledati tudi dunajski tehniški muzej, za

katerega smo sprva mislili, da bo le dolgočasen, a se je

izkazal kot zelo zanimiva ustanova. Mnoge so nas pritegnile razne animacije, naprave in časovni trak

prevoznih sredstev. Pa vendar sta bili dve uri več kot dovolj časa za ogled. Ob uri smo vsi šli nazaj na

avtobus, ki nas je odpeljal do našega hotela. Tam smo povečerjali ter odšli v svoje sobe. Noč je bila

skoraj da prekratka, saj smo po dokaj zgodnjemu zajtrku že morali pospraviti svojo prtljago in oditi

iz hotela. Čakala nas je namreč znova vožnja do dunajskega Ringa, na katerem smo videli mnogo

zanimivih stavb in ustanov, med njimi tudi bivši cesarski dvor Hofburg, dunajsko opero, parlament,

naravoslovno-umetnostni muzej, mestno hišo in se na koncu ustavili v središču mesta, kjer smo si

ogledali tudi cesarsko grobnico in Štefanovo cerkev, kjer leži ustanovitelj dunajskih dečkov; Slovenec

Jurij Slatkonja. Nato smo imeli nekaj prostega časa za ogled glavne ulice, nakup spominkov ter tudi,

da smo se najedli v bližnjih restavracijah. Potem je še sledila vožnja do Hundertwasserjeve hiše, ki

slovi po svoji drugačnosti. V njej smo si imeli priložnost ogledati dela znanega Hundertwasserja.

Zatem smo si le še od daleč

pogledali dunajski stolp (150m)

in pričeli s potjo domov. Ta

je trajala nekoliko dlje, kot

je trajala pot do Dunaja, zato

smo se vrnili v poznih večernih

urah. Od ekskurzije smo

odnesli precej novih spoznanj,

videli veliko novega in se

obogatili z novimi doživetji.

Po mojem mnenju je Dunaj res

mesto presežkov, ki je polno

različnih spoznanj in je res

vredno ogleda.

Šola

3


AVTORICA: Nina Pavlin, T3b

Nagradna ekskurzija 2017

4 Šola

Letos je šola že sedemnajstič nagradila uspešne

in prizadevne dijake z ekskurzijo, katere pot je

vodila v Avstrijo, tokrat v Gradec; Styrische park

in čokoladnico Zotter.

Šestnajstega maja smo se v zgodnjih jutranjih

urah odpravili proti naši sosednji državi. Dolgi

vožnji je v Gradcu sledil vzpon na grajski

grič Schlossberg in naši napori so bili ob dih

jemajočem razgledu na mesto ter znamenito uro

vsekakor poplačani. Ogledali smo si tudi staro

mestno jedro in glavni trg ter obiskali deželni

dvorec in mestno hišo. Sprehodili smo se do

reke Mure, kjer je urejen otok, simbol evropske

kulturne prestolnice. Naleteli smo tudi na most,

ki je pokazal, da smo Avstrijci in Slovenci v

romantiki posegli po isti evropski tradiciji – most

je okraševalo neskončno morje ključavnic, ki so

jih priklenili parčki. Tako je močno spominjal na

ljubljanski Mesarski most. Lep zaključek izleta v

Gradec nam je predstavljalo kosilo, kjer so nam

postregli s tradicionalnim dunajskim zrezkom,

kar je seveda eden izmed obveznih čarov obiska

Avstrije. Pot smo nadaljevali do Styrische Parka,

kjer smo vstopili v povsem nov svet. Med

drevesi ob lepo urejeni pešpoti so nas namreč

pričakali dinozavri. Na voljo smo imeli več kot

dovolj prostega časa, da smo si ogledali vse;

od krvoločnih velikanov do ljubkih malčkov, ki

nam niso segli niti do kolen. Po potopu v davno

zgodovino smo se odpravili na zadnjo postojanko

našega izleta, ki smo jo mnogi ljubitelji slaščic

nestrpno pričakovali - čokoladnico Zotter. Najprej

smo si ogledali postopek izdelave čokolade, nato

pa smo sami dobili priložnost, da poskusimo

neomejeno količino vseh tipov prodajnih čokolad.

Izziv smo z veseljem sprejeli in se proti domu

odpravili s polnimi želodčki, a zadovoljni.

Vsi nagrajenci smo počaščeni, da smo bili izbrani,

in se vsem, ki ste nam to omogočili, zahvaljujemo

za še eno poučno in predvsem zabavno izkušnjo,

ki si jo bomo zagotovo zapomnili.

Vtisi o nagradni ekskurziji

Nika Barbo in Zarja Fabjan, T3A

Vtisi z ekskurzije so sončni, sladki, vroči.

Najprej smo si ogledali lep razgled nad mestom

Gradec. Sprehodili smo se po mestu, kjer

smo videli »otok« na reki Muri. Imeli smo

značilno avstrijsko kosilo »Wiener Schnitzel

mit Pommes«. Nato smo odšli malo v preteklost

in si ogledali jurski park. Najboljši del je bila

čokoladnica Zotter, kjer smo poskusili veliko vrst

čokolade. Tu smo imeli možnost, da se najemo

čokolade do sitega. Splača se potruditi skozi

leto, da lahko doživiš nagradni izlet. Zahvala gre

organizatorjem, ki so nam čudovito popestrili dan.

Gregor Zadnik, R4B

Nagradni izlet je bil zelo zanimiv. Najboljši

del je bila čokoladnica in degustacija čokolade.

Prepričala me je čokolada z gozdnimi sadeži.

Nerad se bom spominjal čistega kakava, ki je imel

zelo poseben, grenak okus. Letos sem drugič na

ekskurziji in mi je bila všeč, kljub dolgi vožnji.

Rok Bunderšek, E2B

V Avstriji sem drugič, drugače sem prvič na tem

izletu. V čokoladnici je bilo luštno. Poskusil

sem veliko vrst čokolad; belo, temno … Ogled

dinozavrov pa me ni prepričal. Mesto Gradec

je zelo lepo mesto. V spominu mi bo ostala reka

Mura ter most zaljubljencev, po katerem smo se

sprehodili.

Maj Volkar, R2E

Letos sem prvič na nagradnem izletu. Kljub

zgodnji jutranji uri je bilo zelo zabavno. Mesto

Gradec je čudovito in drago mesto. Užival sem

tudi ob ogledu dinozavrov in okušanju čokolade.

Kaja Jelinič, T3B

Na nagradni ekskurziji mi je bilo zelo všeč.

Najprej smo si ogledali znamenitosti Gradca in

po napornem vzponu do grajskega griča ni bilo

nikomur žal za trud, saj je bil razgled neverjeten.

Zelo zanimivo je bilo tudi v Styrische parku,

kjer smo si ogledali dinozavre v njihovi naravni

velikosti. Najboljše ta dan za vse, pa je bila

zagotovo čokoladnica Zotter, kjer smo lahko

poskusili in pojedli, kolikor čokolade smo hoteli.

Vtise zbrala: Manca Dragan, T3c


AVTORICA: Diana Strugar, prof.

Ekskurzija v Dalmacijo

in Hercegovino

Dijaki drugih letnikov tehniške

gimnazije so zadnji teden v maju

preživeli na tradicionalnem

projektnem tednu v Dalmaciji in

Hercegovini. Obiskana mesta so

pritegnila dijake s svojimi

arhitekturnimi posebnostmi in

zgodovinskimi sledmi, vreme je bilo

poletno, morje toplo, vzdušje na poti in

ob večerih na hotelski terasi veselo.

Na poti do Gradca, kjer so dijaki

trikrat prenočili, so naredili postanek v

Zadru. Sprehodili so se po zadrske rivi, kjer ponoči zasije tristo večplastnih steklenih plošč, imenovan

Pozdrav soncu. Ob stiku morja z obalo se nahaja moderna mestna ikona – morske orgle, na katere je ob

njihovem obisku morje zaigralo čudovito melodijo. Naslednji postanek je bilo staro pristaniško mesto

Šibenik, kjer so se skozi stare kamnite ulice sprehodili do Trga Republike Hrvatske, ki ga obkrožajo

mestna hiša z obokano ložo in znamenita katedrala sv. Jakova.

Drugi dan so prečkali mejo z Bosno in Hercegovino ter obiskali romarski kraj Međugorje in etno

vas Herceg. Posebno doživetje je bil obisk starega hercegovskega mesta ob Neretvi, Mostar. Lokalna

vodička jim je razložila zgodovino mesta ter jih skozi glavno ulico ob številnih prodajalnah ročno

narejenih izdelkov popeljala do turške hiše. V prostem času so si dijaki privoščili čevapčiče v lepinji

in nakupili spominke. Ker je bilo v Mostarju preko 30 stopinj, se je vožnja z lesenimi trupicami po

neretvanskih kanalih zelo prilegla. Še lepši je bil večerni skok v morje ter zabava ob glasbi in plesu s

hotelskimi animatorji.

Mirno jutranje morje so najbolj pridni izkoristili za zgodnje plavanje in telovadbo. V nadaljevanju

tretjega dne smo si privoščili kavico v Stonu in od daleč opazovali slavni hrvaški »Kitajski zid«. V več

sto let starih solinah smo lahko kupili sol, pridelano na prvoten način. Za mnoge najlepše doživetje

dalmatinske turneje je bilo mesto Dubrovnik. Ta hrvaški biser je navdušil s svojim mogočnim

obzidjem, izjemno lepo arhitekturo in živahnim vrvežem na ulicah. Ob izpogajanem popustu so si

dijaki privoščili odlično kosilo s svežimi morskimi dobrotami v enem izmed dubrovniških lokalov.

Vrhunec dne sta bila večerni kviz ter predstavitev razredov, kjer so dijaki dokazali svoje odlično

poznavanje dejstev z ogledov ter glasbeno-plesni talent. Zadnja mirna prespana noč v Gradcu je bila

tudi slovo od nepozabnega popotovanja po hrvaški obali.

Na poti proti domu so dijaki naredili postanek v Makarski ter si ogledali mesto Split. V Pakovem selu

so ob ogledu starih kamnitih hiš spoznali, kakšno je bilo nekoč življenje Dalmatincev, ter okusili

tamkajšnji sušeni Drniški pršut. Dolgo pot do doma je dijakom krajšal ogled filmov, doma pa jih je

pozdravilo vetrovno nevihtno vreme, ki je simbolično naznanilo, da je vsega lepega enkrat konec.

6 Šola


Šola

7


AVTORICI: Maša Pavlič in Katarina Gršič, T3b

Ekskurzija na Irsko

V začetku leta je bila za naše dijake organizirana

3-dnevna nadstandardna ekskurzija na Irsko.

Tako je bilo:

Ob enih zjutraj smo se izpred Šolskega centra

odpeljali proti letališču Bergamo, kjer smo se ob

10:20 uri vkrcali na letalo prozi Dublinu. Pristali smo

okoli 12. ure po lokalnem času. Z letališča smo se z

avtobusom odpravili proti našemu hostlu - Generator,

ki se nahaja poleg stare destilarne Jameson viskija.

Po namestitvi v hostlu, smo se odpravili v središče

Dublina, kjer smo si najprej ogledali muzej Dublinia,

kjer smo spoznali vikinško kulturo in podobo

srednjeveškega Dublina. Po ogledu nas je pot vodila

do kipa Molly Malone. Tam smo prisluhnili ljudski

pesmi o njej. Zatem smo se odpravili proti Trinity

College, kjer v knjižnici hranijo rokopis iz 8. stol.

– Book of Kells. Ta vsebuje štiri evangelije iz Nove

zaveze in razna druga besedila. Že se je začelo mračiti,

ko smo se odpravili proti kulturnemu centru Dublina

– Temple Bar. Znan je predvsem po pubih, tam pa

najdemo tudi muzeje, galerije in nakupovalne ulice. V

prostem času, ki smo ga imeli, smo se nekateri podali

na raziskovanje Temple Bara, zavili v kakšen pub in

se ob njihovi narodni glasbi predali tradicionalnim

irskim dobrotam.

Naslednji dan nas je pot vodila daleč na drugo stran

otoka, z vzhoda proti zahodu, zato smo se morali

zbuditi zelo zgodaj. Po naporni poti v soboto bi se nam

prilegla še kakšna ura spanca več, k sreči smo se lahko

potem naspali na avtobusu. Jutro je bilo megleno, a se

je počasi začelo prikazovati sonce. Tisti, ki niso

spali,so lahko občudovali čarobno irsko pokrajino,

vso v meglicah, ki se je začela ravno prebujati.

Pozdravljale so nas ovce in krave, ki so se pasle na

zelenem pašniku, obrobljenem s kamniti zidovi. Po

vožnji skozi nacionalni park Connemara smo prispeli

do romantičnega dvorca Kylemore Abbey, kjer smo

imeli krajši postanek. Pot smo nadaljevali proti mestu

Galway, enemu najlepših in najživahnejših mest na

zahodni obali, kjer smo imeli nekaj prostega časa za

ogled in malico. Že je bila ura dve, ko smo se

odpravili proti enemu izmed sedmih čudes Irske -

Cliffs of Moher. Ti 200-metrski klifi res niso najvišji,

so pa zagotovo najbolj impresivni tam naokoli. Imeli

smo srečo, sijalo je sonce! Dan je že začel počasi

prehajati v noč.

Čudovit pogled na pečine in sočni zahod ter butanje

valov in blag vetrc so to pokrajino naredili pravljično.

Po ogledu klifov nas je čakala dolga pot do Dublina,

ki smo jo v večini izkoristili za spanec.

Naš zadnji dan na Irskem smo preživeli tako, da smo

imeli zajtrk v hostlu; nekateri že ob 7:30 uri, drugi pa

ob 8. uri zjutraj. Po njem smo se ob 8:45 zbrali pred

hostlom, od koder smo se sprehodili čez mesto do

Guinnessove tovarne temnega piva s sodobno in

multimedijsko predstavitvijo. Na najvišjem

nadstropju/ploščadi tovarne smo lahko videli 360°

raztegujoč pogled na Dublin. V tovarni smo imeli tudi

nekaj prostega časa, katerega je večina porabila za

obisk trgovine s spominki, nekateri pa so se ustavili

v kavarni, kjer so si privoščili kavo, sok ali pa kaj za

pod zob. Po končanem ogledu tovarne smo se napotili

proti St. Stephen’s Green parku, kjer smo se seznanili

tudi s slavnim pisateljem Oscarjem Wildom, kasneje

pa smo dobili nekaj prostega časa za sprehod po

znameniti nakupovalni ulici Graffton. Kmalu je prišel

čas za odhod, zato smo se napotili nazaj proti hostlu,

kjer so nas čakale naše stvari in avtobus. Tako smo se

nekaj čez 14. uro odpeljali proti dublinskemu letališču.

Let je trajal 2 uri, pred Šolski center smo se po dolgi

vožnji pripeljali ob 4:30 zjutraj.

Domov smo prispeli polni novih spoznanj in lepih

spominov, posneli pa smo tudi več 100 fotografij

prelepe Irske, ki nas bodo spominjale na ta izlet še

veliko let. Poleg tega, da smo si ogledali ene najlepših

krajev na Irskem, smo spoznali tudi nove prijatelje in

se družili s sošolci, s katerimi smo delili to izkušnjo.

Mislim, da lahko v imenu večine rečem, da je bila to

ena izmed nepozabnih izkušenj. Še posebej to velja

za ogled Moherskih klifov, s katerih smo opazovali

prelep sončni zahod.

Na koncu bi se radi zahvalili vsem profesoricam,

vodički in voznikom, ki so nas varno pripeljali domov,

poleg tega pa poskrbeli za prijetno vzdušje in zanimiv

program.

8 Šola


Podnaslov

Šola

9


Robotika

V sodobnem času je težko najti človeka, ki ne bi vedel, kaj pomeni beseda robot. Leta 1920 si jo je

izmislil češki dramski pisatelj Karel Čapek, ki jo je uporabil v gledališki predstavi R.U.R. (Rossumovi

univerzalni roboti) in v češčini pomeni suženj.

Robotika je avtomizacija znanosti, ki razvija avtomatske stroje, ki ljudem lajšajo delo ali ga

povsem nadomestijo. Avtomatizacija je izvajanje samodejnega izvrševanja zahtevnih nalog brez

posega človeka. Robote dandanes uporabljamo že v številnih tovarnah z avtomobili (Revoz), z

električnimi elementi (Tem), v tovarnah s termoformiranjem plastičnih elementov (Plastoform) in

drugih. Uvedli so jih predvsem z namenom, da bi zmanjšali stroške obdelave in razbremenili

človeka. Robotika se je v zadnjih desetletjih utrdila v številnih industrijskih procesih kot

nepogrešljiv del moderne, ekonomične in človeku prijazne tehnologije, vendar ta znanost še zdaleč ni

izčpana in se bo v prihodnjih letih se razvijala.

Matic Macedoni, R2b

Na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji imamo kar nekaj krožkov, med drugim je za

računalničarje/računalniške tehnike ter električarje/elektrotehnike zelo priljubljen krožek robotika.

Krožek poteka enkrat tedensko, naša mentorja pa sta Ivan Slinkar in Uroš Nosan. Krožek je zelo

zanimiv ter poučen, saj nam odpira vrata v svet programiranja, pridobimo lahko veliko teoretičnega,

predvsem pa ogromno praktičnega znanja o programiranju kontrolerjev ter sestavljanju robotov,

avtomobilov, uporabljanju motorjev, delovanju vezja...

Megi Škufca, R2b

10 Šola


Na začetku šolskega leta sem slišal za krožek robotike. Ta novica je v meni takoj vzbudila zanimanje

zanj, zato smo se s prijatelji prijavili ter prišli na prvi sestanek, kjer smo dobili vse osnovne

informacije. Tako smo začeli redno hoditi na krožek, kjer smo počeli veliko stvari.

Po prvih nekaj srečanjih smo nekako vedeli,

kaj bi radi počeli, ter se odločili, katero opremo

bomo kupili. Jaz sem sicer že imel čip Arduino,

tako da s tem nisem imel nikakršnih stroškov.

Ko je večina imela svojo opremo, smo začeli

programirati. Naučili smo se kontrolirati led lučke

in elektromotorje. Sam se trenutno ukvarjam

z led ploščo-matrico, na kateri bi lahko izpisal

kakšne stvari oz. narisal kakšne preproste slike

(8x8). Prej pa sem izpisoval stvari na zaslonu, kot

so besedila, številke ipd. Imam tudi ultrasonični

senzor, s katerim lahko merim razdaljo in z

uporabo zaslona ta podatek izpišem.

David Šeruga, R2b

Kamor koli se danes zazreš, povsod vidiš tehnologijo, razne robote, pripomočke za lažje življenje. Sam

želim postati uspešen elektro tehnik in zato tudi obiskujem srednjo elektro šolo. Ker sem željan znanja,

sem se odločil, da začnem obiskovat krožek robotike, kjer bi pridobil veščine, ki jih pri pouku pač

ne moreš. S sošolcem Rokom sva se odločila, da bova izdelala avto z upravljanjem preko pametnega

telefona. Na internetu sem pobrskal, katere stvari rabiva, in pregledal razne načrte. Našel sem vse

avtomobilske dele in tudi program zanj. Vse sva nakupila ter sestavila. Tako sva imela avto, ki bi ga

lahko upravljala preko pametnega telefona. Izmislil in naredil sem tudi napajanje zanj in naredil še

polnilec za baterije, ki sem jih uporabil. Tako sva imela vse. Seveda pa je zaškripalo v programu.

Odločila sva se, da ga bova napisala znova in se s tem tudi več naučila. Če bi še kdo želel narediti svoj

avto, lahko tudi zaupam, kaj sva uporabila: arduino nano, L298N motor driver, baterije 18650 (lahko

tudi druge, napetost mora biti 6-12V), Bluetooth čip, dva motorja in veliko volje do znanja. Rada bi se

zahvalila prof. Slinkarju in prof. Nosanu, ker sta nama vedno svetovala in pomagala.

Mitja Macedoni, E2b

Šola

11


AVTORICA: Zarja Fabjan, T3a

Podjetniški krožek

12 Šola

Podjetništvo… Kdo lahko postane podjetnik? Zakaj bi uspelo prav meni? Ali sem res dovolj

drugačna od drugih? Čemu bi se izpostavila in vstopila v neznano področje brez kakršnega koli

predznanja? To je le nekaj od vprašanj, ki so se mi začela porajati ob predstavitvi Ustvarjalnikovega

podjetniškega krožka.

Kljub manjšemu nezaupanju sama vase

in v svoje sposobnosti podjetniškega

razmišljanja in delovanja sem se z

mislijo na svojo prihodnost podala na to

negotovo, a sila zanimivo pot. Krožek

je bil organiziran za dijake 3. letnikov

tehniške gimnazije in je

potekal ob petkih po koncu pouka.

Naša mentorica je postala Laura

Martinčič, ki je prav tako obiskovala

tehniško gimnazijo in je imela zato

dokaj dobro izoblikovano predstavo

o naših sposobnostih in znanju

na različnih področjih. Znala nas

je odlično motivirati in tako smo

zatopljeni v delo ali pogovor ostajali

v šoli še dolgo po tem, ko se je ta že

dokončno izpraznila in so vsi ostali že uživali v vikendu. Ampak meni ni žal niti ene ure.

Skozi zabavne izzive, ki so se v danem trenutku zdeli kot igra, a se kasneje izkazali za skrbno

načrtovane, smo dobili znanja s področja marketinga in se naučili dobrega sodelovanja, organizacije

ter iznajdljivosti. Vse te veščine smo lahko nato s pridom izkoristili na Startup vikendu, ki je potekal

meseca februarja v Celju. Tam smo pred vrstniki in Ustvarjalnikovimi mentorji z vseh koncev

Slovenije predstavili svoje ideje ter jih čez vikend v manjših skupinah razvijali ter predstavljali

javnosti. Skozi celoten proces smo nezavedno pridobivali na samozavesti in samozaupanju, kar

je v današnjem času po moje zelo

pomembno. Z vseh strani nas namreč

strašijo in opozarjajo na negotovost

naše zaposlitve. Na zavodu za

zaposlovanje je vse več visoko

izobraženih mladih ljudi, podobnih

nam - polnih energije, motivacije in

življenjskega zagona. Ljudi, ki bi

radi pustili pečat in delovali v dobro

družbe, pa ne vedo kako. Mi pa po

zaslugi vsega, česar smo se naučili

na podjetniškem krožku, vemo, da ne

bomo nikoli rabili postati eden izmed

njih. Vemo, da si lahko delo ustvarimo

sami. Vemo pa tudi, da lahko v življenju

počnemo stvari, ki nas zares veselijo in

svoje hobije spremenimo v naš poklic.


AVTORICA: Marjana Pogačnik, prof.

Erasmus plus

Obisk profesoric angleščine iz Turčije

V ponedeljek, 10.aprila 2017, so na našo šolo prišli trije gostje iz Konye v Turčiji. Eden od njih je bil

direktor Direktorata za šolstvo v okrožju Konye, ostali dve pa profesorici angleščine, ki sta ves teden

opazovali , kako pri nas poučujemo angleščino in tudi sodelovali pri pouku. V Slovenijo sta prišli, ker

je pri nas zelo visok standard znanja in smo po evropskih merilih med tremi najboljšimi državami v

Evropi.

Naše profesorice so se jim predstavile z vsemi novostmi in preverjenimi metodami, ki jih

uporabljamo pri sodobnem pouku angleščine, gostji pa bosta to, kar sta izvedeli oz. se naučili, prenesli

v svoje šolsko okolje in na delavnicah predstavili ostalim profesoricam angleščine pri njih.

V popoldanskem času smo jim razkazali Novo mesto, si ogledali arheološko razstavo Dolenjskega

muzeja ter jih peljali na ogled Ljubljane.

V petek, 14. aprila, smo projekt zaključili z evalvacijo in se pogovorili o možnostih nadaljnjega

sodelovanja v kakšnem drugem projektu Erasmus plus.

Profesorici sta ugotovili, da naši dijaki znajo angleščino precej bolje kot njuni v Turčiji. Najbolj

sta pohvalili, da so naši dijaki sproščeni, da govorijo brez zatikanja, da med urami ne uporabljamo

slovenščine in da znajo kritično razmišljati. Tudi sami sta sodelovali pri urah s tem, da sta predstavili

kulturo in jezik svoje države ter odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavili dijaki. Med temi so bila

tudi vprašanja o situaciji v Turčiji po poskusu državnega udara lani julija in o kurdski manjšini.

Profesorici sta razkrili svoje poglede na to, kaj se dogaja in razložili nekaj podrobnosti o sodobni

Turčiji.

Preko aplikacije na pametnih telefonih so se naši dijaki povezali z njunimi in si izmenjali nekaj misli

ter pozdravov.

Kljub temu, da sta si slovenska in turška kultura precej različni, smo profesoricama omogočili, da sta

se dobro počutili in nista doživeli »kulturnega šoka«.

Šola

13


AVTORICA: Leja Udovč, T1b

Projektni teden na Voglu

14 Šola

Kot že mnoga leta do sedaj smo se tudi letos dijaki 1. letnika tehniške gimnazije odpravili na

projektni teden na Vogel, kjer smo usvojili veščine smučanja.

1. dan

V ponedeljek, 13. 2. 2017 smo zjutraj, namesto v šolske klopi, odrinili na pot proti Bohinju, kjer naj bi

v Hostelu pod Voglom ob Bohinjskem jezeru bivali naslednjih nekaj dni. Že med vožnjo ni manjkalo

zabave in petja. Takoj po prihodu v hostel, so nas, še predenj smo prišli do sob, strpali v nazaj v

avtobus in nas odpeljali do vznožja smučišča. Po vožnji v prenatrpani gondoli, so nas razdelili v

skupine po našem predhodnem znanju smučanja. Po razdelitvi v skupine smo se odpravili na smuko

po našem prelepem Voglu, no vsaj tako so nam rekli, saj samega Vogla prvi dan nismo videli veliko,

zaradi goste megle, ki nam je kratila užitek v smuki. Kljub temu, da padcev ni manjkalo, smo dan

vsi končali z celimi okončinami.Po končanem smučanju in vožnji z gondolo, nas je v dolini že čakal,

v prihodnjih dneh nas zvesti prevoz, »Blue bird«, starodobni avtobus, ki ga v hostelu uporabljajo za

prevoz smučarjev na in z Vogla. Po prihodu v hostel smo se porazdelili po sobah in po hitrem postopku

razpakirali, saj smo kmalu odšli naprej, na sprehod do spomenika štirim srčnim možem v Bohinju. Po

okusni večerji, ki so nam jo postregli v hostelu, smo imeli predavanje o ustrezni pripravi smuči, ter

spoznavni večer. Po tem pa smo se odpravili proti sobam in k počitku …

2. dan

Po burni noči smo

se zbudili v veliko

prezgodnje jutro in

odšli na že zelo težko

pričakovan zajtrk.

Z našim »Blue birdom«

smo se odpravili do

vznožja Vogla, kjer

smo opazili, da nam

bo danes vreme bolj

naklonjeno, saj smo že

zagledali prve sončne

žarke, ki so osvetljevali

okoliške vrhove. Ob

vzponu z gondolo pa

smo zaradi jasnega vremena lahko uživali tudi v izjemnem razgledu. Zaradi lepega vremena se je na

smučišču, kljub zgodnji uri že trlo ljudi, zato smo se z našimi mentorji, kar se da hitro podali na bele

strmine. Čas za smučanje je prehitro minil, naučili pa smo se tudi veliko novega. Po spustu v dolino

nas je tam že čakal naš predragi avtobus, ki nas je odpeljal nazaj do naših toplih sob. Po prihodu v

hostel je med nami završala novica, da se lahko nekateri med nami odpravimo v »šoping« in seveda

so dijaki takoj ustvarili (pre)dolg seznam želja. Ko smo se vrnili v hostel ni bilo časa, da bi razdelili

stvari, ki smo jih v kar nekaj škatlah natovorili iz trgovine, saj so nas v dnevnem prostoru že čakali

profesorji z navodili za naše tekmovanje. Profesorji so nas z žrebom določili v pare, ki so se med seboj

pomerili v pikadu, namiznem nogometu in biljardu. Nekateri dvoboji so bili izredno napeti, spodbudo

pa so dajali izredno zavzeti ter glasni navijači.

Večer smo zaključili z večerjo in se odpravili proti sobam, kjer se je zabava nadaljevala …


3. dan

Po ponovno zanimivi in veliko

prekratki noči, nas je, tokrat še bolj

zgodaj zjutraj, prebudil nadležen glas

budilke. Po zajtrku smo ugotovili,

da se nam danes ne bo pridružilo

kar nekaj dijakov, zaradi »bolezni«

ali poškodbe. Če nič drugega, je

bila vsaj vožnja z »Blue birdom«

prijetnejša, saj smo se lahko manj

stiskali. Spet nas je razveselilo lepo

vreme, malo manj pa gneča, ki se je

posledično nabrala na smučišču. Po

dopoldnevu intenzivnega smučanja

smo si v hotelu na Voglu, tako kot že

vsak dan privoščili kosilo. Po njem

pa smo si ponovno zapeli pancarje

in se spustili po zasneženih strminah. Po še nekaj urah intenzivnega smučanja in učenja novih tehnik,

smo se zopet odpravili v dolino in proti hostlu. V Hostelu pod Voglom smo nadaljevali tekmovanja,

ki smo jih pričeli prejšnji dan, da smo dobili zmagovalne pare v vseh kategorijah. Večerja je bila ta

dan še posebno okusna. Po večerji pa nas je čakal zanimiv večer. Vsaka soba se je morala predstaviti

z svojo točko. No, vsaj naj bi se, vendar je prišlo tudi do nekaj skupinskih točk, ki smo jih izvedli

kar dijaki večih sob skupaj. Videli smo kar nekaj nastopov in se ob nekaterih tudi nasmejali do solz.

Kot zaključno točko smo vsi trije razredi združili moči in zapeli pesem, tako da smo večer zagotovo

zaključili v prijetnem vzdušju.

4. dan

Kot vsak dan je tudi ta dan budilka

zvonila veliko prezgodaj. Z težkimi

vekami smo se spravili iz postelj, ter

pred hostel, kjer nam je hladen zrak

rezal v obraz. Vsi smo bili že utrujeni

in smo se po eni strani že veselili, da

je danes dan, ko gremo spet v objem

domačih postelj. Takoj po zajtrku

smo morali spakirati kovčke, da

so medtem, ko smo mi smučali že

pospravili in pregledali naše sobe. Še

zadnjič smo se povzpeli na našega

»Blue birda«, ki bo za vedno ostal v

naših srcih. Vogel je bil spet obsijan z

sončnimi žarki, zato je bilo ta dan na

strminah še posebno veliko ljudi. Ker

je bil to zadnji dan, so nam profesorji dali tudi več prostega časa za poljubno vijuganje po čudovitih

progah.Ko je končno nastopila ura, da smo se lahko odpravili v dolino, smo bili vsi navdušeni, saj nas

je utrujenost počasi že začela dohitevati.

V dolini sta nas tokrat čakala malce modernejša avtobusa, ki sta nas popeljala nazaj proti Dolenjski.

Take tišine ni bilo v zadnjih štirih dneh nikoli, kot med vožnjo nazaj, saj je večina zaspala med dolgo

vožnjo. V mesto smo prispeli okoli pete ure in komaj čakali, da pridemo do svojih toplih postelj.Na

splošno je bil projektni teden zelo zanimiv in bi ga vsi z veseljem ponovili, kljub temu, da smo bili na

koncu zelo utrujeni.

Šola

15


AVTORICA: dr. Jožica Jožef Beg

Praznovanje dneva knjige

in avtorskih pravic

Na Šolskem centru Novo mesto smo že četrto leto zapored v počastitev dneva knjige in avtorskih

pravic, ki ga sicer vsako leto obeležujemo 23. aprila, pripravili bralni maraton, ki je bil letos še

posebej bogat. V pogovoru z Andrejo Kernc iz T4c se je obiskovalcem bralnega maratona

predstavil Aleš Matoh iz T4a s prvim delom svojega romana Lovec. Drugi del pričakujemo še

pred koncem šolskega leta. Alešu čestitamo in mu želimo veliko ustvarjalnosti tudi v prihodnje.

Rdeča nit bralnega maratona pa je bila poezija v glasbi, zato smo prebirali uglasbeno poezijo

domačih in tujih avtorjev (kakšno pesem tudi zapeli), dopoldne pa obogatili s pogovorom gospe

Sandre Tomović z Miho Blažičem – N'tokom.

Dan knjige in avtorskih pravic smo zaključili s podelitvijo nagrad udeležencem 4. natečaja

SEŠTG, na katerem so letos prvič sodelovali tudi osnovnošolci. Letošnja tema natečaja je bila

V svetu znanosti in tehnike.

1.Kategorija OSNOVNOŠOLCI

LIKOVNI NATEČAJ

Prva triada:

1.nagrada: Aliona Alibegić iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj

2.nagrada: Zala Količ iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj

3.nagrada: Tim Oberstar iz OŠ Prevole

Druga triada:

1. mesto: Ana Blatnik iz OŠ Frana Metelka Škocjan

2. mesto: Sara Vrščaj iz OŠ Šmarjeta

3. mesto: Marko Tramte iz OŠ Frana Metelka Škocjan

Tretja triada:

Fran Zupet iz OŠ Frana Metelka Škocjan

LITERARNI NATEČAJ V SLOVENŠČINI

Gašper Gole in Ida Ramovš, oba iz OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert

NAGRAJENCI LITERARNEGA NATEČAJA V TUJIH JEZIKIH SO:

1. Tina Pevec, 7.d, OŠ Trebnje

2. Kaja Resnik, 8.r., OŠ Adama Bohoriča Brestanica

3. Manca Rajnar, 8.a, OŠ Trebnje

2.Kategorija SREDNJEŠOLCI

LITERARNI NATEČAJ V SLOVENŠČINI

Priznanja in knjižno nagrado so prejeli:

Katarina Gršič iz T3b je v spisu Duma 2017 po vzoru pesnika Otona Župančiča razmišljala o begu

možganov in o razlogih, zaradi katerih mladi iščejo uspeh in srečo zunaj domovine:

»Župančič se v Dumi zaveda, da lepi, idilični tradicionalni svet pripada preteklosti, vztrajanje v njem

pa vodi v zaostalost.

Domovina se mora odpreti zunanjemu svetu in napredku, ki zagotavlja kulturni in gospodarski razvoj.

16 Šola


Slovenija je v primerjavi z razvitejšimi državami še vedno v zaostanku, ampak danes ne izgublja samo

mož, ampak predvsem mlada dekleta in fante. Tiste najbolj delavne, ki bi lahko največ pripomogli k

sami razvitosti. Ta pojav imenujemo beg možganov. Mladi bi se radi izobrazili, bili uspešni, najboljši

na svojem področju in radi bi preizkusili svoje

zmožnosti, česar pa jim Slovenija žal ne nudi

toliko, kolikor bi jim lahko.«

Mojca Trunkelj iz T1a se v pesmi Človek

in narava poigrava z zeleno barvo narave in

jo poveže z razmišljanjem o medčloveških

odnosih in zaključi z mislijo:

»In zakaj človek

vse prej kot motiko

uporablja profilno sliko,

pa naj bo za obliko ali piko?«

Gašper Gorišek iz T1b je v svojem spisu

primerjal vpliv tehnike na vsakdanje življenje

v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter

utemeljeval, zakaj ni najbolj navdušen nas

pretirano rabo sodobne tehnologije:

»Nad današnjim svetom in družbo nisem

popolnoma navdušen. Navdušen nisem zaradi

tega, ker opažam, da vse več ljudi (ne samo mladi) postaja odvisnih oziroma zasvojenih z vsemi temi

napravami, ki jih znanost omogoča. Od računalnikov do televizije in raznih telefonov in tablic, ki jih

ima že skoraj vsako gospodinjstvo, ljudje počasi postajajo odvisni. Pa ne samo odvisnost, če gledam

z ekološkega vidika na ta problem, lahko vidim, kako vse te naprave vodijo k večji odvisnosti, ta

odvisnost k potrebi po še več napravah, ta potreba po nakupu vseh želenih naprav, ti številčni nakupi

pa k vse večji porabi materiali in energije, kar je eden od glavnih vzrokov za globalno segrevanje

(zaradi vseh teh plinov in sproščene energije v tovarnah), onesnaževanje okolja in debelost.«

LITERARNI NATEČAJ V TUJIH JEZIKIH:

Angleščina

1. Nina Pavlin, T3B, SEŠTG

2. Janez Fabjan, R4A, SEŠTG

2. Katja Jakša, Z4A, SZKŠ

3. Julija Košir, Zn2a, SZKŠ

Nemščina:

1.Valentina Umek, T2B, SEŠTG

2. Sara Krnc, Zn 3c, SZKŠ

3. Peter Hrastar, T4b, SEŠTG

Francoščina:

1. Andreja Kernc, T4C, SEŠTG

2. Tjaša Stopar, T3A, SEŠTG

3. Christian Janjac, T3A, SEŠTG

Šola 17


Utrinki iz ...


... šolskega leta


AVTORICA: Megi Škufca, R2b

20 Intervju

"Ko so drugi razmišljali,

smo mi realizirali ..."

Uradno: Tomaž Ferbežar, univ. dipl. inž. elektrotehnike, profesor računalništva na Srednji elektro

šoli in tehniški gimnaziji, neuradno pa mentor multimedijcev, Tegijevcev, radioamater…odličen

praktik in teoretik hkrati, pa kljub naštetemu skromna, prijazna in dostopna oseba.

Kje so tekla vaša dijaška oz.

študijska leta in kakšna so bila?

Zakaj študij elektrotehnike?

Po končani osnovni šoli na Grmu

smo se s prijatelji odločili, da bomo

šolanje nadaljevali na Gimnaziji

Novo mesto. Že v osnovni šoli sem

vedel, kakšna bo moja nadaljnja

študijska usmeritev. Doma sem se,

ob dedovi spodbudi in podpori, s

tehniko ukvarjal že kot majhen fantek,

ki je bil raje v delavnici kot v vrtcu,

skupaj sva raziskovala, popravljala

naprave, kasneje sem tudi čaral z

računalnikom. Na gimnaziji sem hotel

pridobiti ostala splošna znanja, jezike,

zanimalo me je tudi naravoslovje.

Maturo sem, poleg obveznih predmetov, opravil

še iz fizike in kemije. Študij elektrotehnike je

vsebinsko vseboval poleg veliko teorije tudi

povezavo s praktičnim delom in računalništvom.

V prvem letniku smo se s starimi sošolci iz

osnovne šole ponovno srečali v Ljubljani. Po

dveh semestrih se je pokazalo, kdo je primeren za

študij in kdo ne. Seveda smo morali tisti vztrajni

na zanimivejše stvari čakati dve leti, saj smo

se šele takrat delili po izbirnih smereh, jaz sem

izbral elektroniko. Potem je postal študij veliko

bolj individualen in ozko usmerjen. Vzporedno

se je razvijalo tudi računalništvo in internet, ki je

postajal vse bolj dostopen.

S čim ste se v prostem času takrat ukvarjali in

kako ste to usklajevali z zahtevnim študijem?

Študij sam po sebi se mi ni zdel zahteven. Res je,

da smo veliko študirali in se pripravljali, samo

snov pri večini predmetov ni bilo težko razumeti,

potreboval si le čas. Ko enkrat stvari razumeš,

kako delujejo, postanejo zadeve zelo preproste.

Sicer pa smo poleg študija s kolegi počeli še

marsikaj. Ko enkrat študiraš, imaš zelo veliko

časa, in če ga nepravilno razporediš, se lahko

hitro kaj zalomi. Ker je »cimer« takrat veliko

programiral in tudi delal poleg študija, sem se teh

navad hitro naučil ter tako spoznal paleto orodij,

katerih uporaba tiči v marsikateremu programu,

ki se uporablja še danes. Tako sem z ekipo recimo

oblikoval zbornik Ekonomske fakultete, vseboval

je prek 200 A4 strani, na takrat modernem

Intlovem Pentimu 3 133MHz z 256MB

pomnilnika. To je bil res podvig, še tiskarja je

zanimalo, kako nam je uspelo. Poleg ostalih stvari

pa moram izpostaviti radioamaterstvo, ki je name

naredilo velik vpliv. Z samogradnjo radijskih

postaj smo vzpostavili prvi dolenjski megabitni

link med Gimnazijo Nm, Grmom in Žabjo

vasjo (kasneje še na Trdinov vrh in Ljubljano).

Zanimale so me torej stvari, ki širši javnosti niso

bile dostopne na vsakem koraku oz. manj znane,

zanimali so me izzivi.

Sedaj ste že kar nekaj let profesor na SEŠTG.

Znani ste po širokem znanju računalništva,

poleg pouka pa vas je moč videti tudi na

terenu, kjer ste mentor različnim krožkom

oz. dejavnostim. Pa za začetek izpostaviva

Multimedijce…

V zadnjih letih se je pri nas resda razširila

multimedija, vendar segajo njene korenine že

v leto 2011, kjer smo s tako obliko dela prvič


začeli. Pomembno je poudariti, da smo bili prva

šola v Sloveniji, ki je realizirala spletni prenos v

živo z lastnim znanjem in opremo. Ko so drugi

razmišljali, smo mi realizirali. Vendar takrat

čas še ni bil primeren za kaj večjega/resnega,

predvsem zaradi stroškov, kar pa je danes

drugače. Princip in namen pa ostaja isti. Zato

smo, kot šola, v zadnjem letu pridobili kar nekaj

opreme, s pomočjo katere smo nanizali nekaj

uspešno izpeljanih projektov (Konferenca SirIKT,

Evropsko prvenstvo v raftingu 2016, vsakoletni

Novomeški tek, dvoranske tekme itd.). Povezali

smo se z RTV-jem, Fakulteto za elektrotehniko

in posodabljamo tako opremo kot tudi znanje.

Slednje je pomembno, pomemben je razvoj ne

pa copy-paste in odgovor, ki ti ga ponudi prvi

zadetek na Google-u.

Kako pomembno je pri tem povezovanje

teoretičnega znanja s prakso? Tu je gotovo

nezanemarljiva vloga dobrega mentorja…

Mladi so danes bombardirani z vseh strani z

različnimi informacijami, napotki, predlogi ipd.

Nemogoče je, da si aktiven na vseh področjih,

pomembno je, da šola poskrbi za delno

usmeritev, ki pa mora biti na trgu delu prodorna

in perspektivna. Zato poskušam dijakom preko

raznih praktičnih dejavnosti prikazati možnosti

zaposlitve in nadaljnje usmeritve. Seveda brez

dela ni nič.

Tudi Tegi je produkt vašega mentorskega dela.

Kako le-to poteka?

Pri Tegi-ju imam podoben pristop – na začetku

pustim skupini dijakov, ki je zadolžena za

oblikovanje in postavitev vsebine, proste roke.

Tako sami poizkušajo in izpeljejo idejo oz. rdečo

nit glede oblikovanja in postavitve. Največkrat

je rezultat kar kopija enega izmed prejšnjih

Tegijev z nekaj malenkostnih razlik. Potem se

usedemo in podebatiramo ... počasi dojamejo,

da je dovolj že, če se spremenijo ali dodajo

elementi, ki na celotno podobo naredijo velik

vpliv. Skratka, začnejo razmišljati s 'svojo glavo'

in si predstavljajo končni izdelek. Ker se ekipa za

Tegi menja na 2-3 leta, napreduje ne samo dijak,

temveč tudi izdelek. Ta številka je za letošnjo

ekipo prva.

Katera pohvala vam je največ pomenila?

Kreativnost se razvija tudi skozi svobodo, ki jo

imaš pri delu. Ob vsakem zaključenem projektu

se pohvale zrcalijo v besedi, največ pa štejejo

ljudje. Velika pohvala mojemu delu je vsekakor

to, da se pri mladih pojavi 'želja po še'. Po še več

in po nečem novem. To je najboljši znak, da smo

na dobri poti.

Kako vam uspe ne samo pridobiti, ampak tudi

odlično usposobiti dijake za delo?

V prvem koraku je pomembno, da dijak pride in

pokaže voljo ter zainteresiranost sam. Ni dovolj,

da ga zanima, potrebno je nadgraditi to zanimanje

z razumevanjem. To marsikomu ne uspe, žal.

Ostalim pa pokažem nadaljnjo pot dela. Od dijaka

se ne pričakuje, da bo prvič odlično opravil svoje

delo, potrebna je seveda vaja, vaja. Tako sam sebe

izpopolnjuje in gradi na samozavesti, obenem

pa se razvija in mogoče celo spozna, kaj bi rad v

življenju počel.

Morda kakšen nasvet za dijake, ki bi radi

sledili vaši poti…?

Bodite širokih pogledov. Spoštujte sočloveka

ter delajte v dobrobit vseh nas. Ne pozabite na

naravo in njeno izjemno raznovrstnost, pa tudi

potencial idej, ki nam jih ponuja. Izobražujte se,

nadgrajujte znanje in vztrajajte. Iščite nove izzive/

priložnosti. Pa smejte se.

Intervju

21


AVTORICA: Sara Barčič, T4b

"Košarka je zakon,"

menita Bor in Matic, udeleženca letošnjega evrop. prvenstva v Turčiji.

Bor Šteblaj, temnooki fant odličnega značaja, katerega tudi ocene niso prav nič drugačne, bo

študiral strojništvo. Kako ob vsakodnevnih napornih treningih med mladinci KK Krka najde čas še

za šolo, nam ne bo nikoli jasno. Zgleda, da kdor je za nekaj, je pač za vse.

BOR:

Zakaj in kako dolgo že košarka?

S košarko sem se začel bolj resno

ukvarjati z 10. letom.

Vse od prvega treninga dalje sem

bil prepričan, da je to

pravi šport zame.

22 Intervju

Koliko svojega prostega časa ji

posvetiš?

Za trening sam vsak dan vsaj 2 do

3 ure, potem pa so tu tudi tekme

in priprave nanje, tako da gre za

košarko veliko

mojega prostega časa.

Kje potekajo treningi in kako naporni so?

Treningi potekajo v Športni dvorani Leona Štuklja. Navadno so dosti naporni, ampak se takega ritma

kmalu navadiš.

Kako ob tem še najdeš moč za učenje? Si le maturant

tehniške gimnazije…

Dobra stvar športa je poleg telesne aktivnosti tudi to, da se že zgodaj naučiš delovnih navad in znaš

razporediti dan tako, da opraviš vse obveznosti. Včasih zna biti tudi težko, saj je ob vsakdanjih

treningih energije za učenje bistveno manj, zato je potrebno svoj prosti čas razporediti drugače,

kakor bi si kot najstnik kdaj želel.

Odrekanje pa je značilnost zmagovalcev. Katerih zmag si bil najbolj vesel?

Kar se tiče ekipnih zmag, sem bil najbolj vesel osvojitve naslova državnega prvaka, kar nam je uspelo

večkrat. Največja osebna zmaga pa je bila vpoklic v mladinsko reprezentanco in zastopanje Slovenije

na evropskem prvenstvu v Turčiji.

Dosežki in sposobnosti niso ostali neopaženi, ko so zbirali reprezentante … Lahko kaj več poveš

o tej izkušnji ?

Cilj vsakega športnika je enkrat zastopati barve svoje države na mednarodnem tekmovanju, tako

da je bila ta izkušnja definitivno ena izmed lepših. Na evropskem prvenstvu je vse izpeljano zelo

profesionalno, postavljen je velik standard glede hotela, prevozov, dvorane in vseh malenkosti, ki so

res na najvišjem nivoju. Igrati za svoj državni grb pa je definitivno izjemna izkušnja, katere ne bom

pozabil. Poleg naju z Maticem je tako čast imel še Nejc Škedelj iz E3A.


Košarka in študij gresta skupaj?

Ob resnem treniranju košarke je zraven študirati zelo zahtevno, če igraš na profesionalni ravni, pa

skoraj nemogoče. Sistem študija poleg igranja košarke je odlično razvit v ZDA, pri nas pa, žal, še ni

tako, zato je zelo težko delati oboje hkrati.

Matic Šiška pa je, ki poleg tega, da igra z mladinci, vešč parketa

tudi s člani KK Krka. Njegove ocene so prav monotone in celo

kičaste: 5, 5, 5, 5 … Zanima ga fizioterapija, kjer mu bodo

lastne športne izkušnje gotovo prav prišle.

MATIC:

Zakaj in kako dolgo že košarka?

Ko sem bil se mlajši, sem bil večji od ostalih vrstnikov, kar so

opazili trenerji in me povabili na trening košarke. Ta mi je takoj

postala všeč in tako se ji že skoraj 7 let skoraj vsak dan posvečam.

Koliko svojega prostega časa ji posvetiš?

Treninge in tekme imamo v bistvu vsak dan, celo po dvakrat, zato

košarki posvetim kar veliko prostega časa.

Kje potekajo treningi in kako naporni so?

Treningi potekajo v ŠD Leona Štuklja ali v Marofu. Na tem nivoju

so treningi zelo zahtevni, zato je pomemben tudi počitek.

Kako ob tem še najdeš moč za učenje? Si le maturant tehniške gimnazije…

Tudi v klubu poudarjajo, da je šola na prvem mestu, tako da moram zbrati moč tudi za učenje in ostale

šolske obveznosti. Včasih se je res težko po napornem treningu učiti, a z voljo se da vse.

Odrekanje pa je značilnost zmagovalcev. Katerih zmag si bil najbolj vesel?

Odrekanja je pri športu zelo veliko, zato tudi nimam veliko časa za prijatelje in zase, a to je pač

potrebno za uspeh. Težko je reči, katera je moja najljubša zmaga, a če bi moral izbirati, je to zagotovo

ena od štirih zmag v finalu in seveda osvojitev državnega naslova.

Dosežki in sposobnosti niso ostali

neopaženi, ko so zbirali reprezentante…

Lahko kaj več poveš o tej izkušnji ?

Vsakemu športniku je lahko v ponos, da

je izbran v reprezentanco. Bil sem zelo

vesel, da sem bil tudi sam del le-te, saj tako

vem, da grem po pravi poti in sem uspešen.

Seveda pa je zelo dober občutek, ko slišiš

svojo himno pred tekmo in to ti da nek

dodaten zagon.

Košarka in študij gresta skupaj?

Pri nas v Sloveniji je to bolj težko, saj je

naporno trenirati dvakrat na dan in zraven

hoditi še v šolo. V drugih državah imajo

to veliko bolj urejeno, zato študentje

lahko uspešno študirajo in zraven še igrajo

košarko, kar pri nas pogrešam.

Intervju

23


AVTORICA: Anja Sever, T4b

Državni mladinski prvak v

streljanju

Domen Jarni je maturant tehniške gimnazije, oz. dijak T4B. Vsak dan se v šolo pripelje iz

Kočevja, a na to se je že navadil. Njegov prosti čas pa je drugačen od večine, zaznamuje ga

streljanje z zračno puško. Da je pri tem dober, kažejo njegovi izvrstni rezultati na tekmovanjih.

Mirnost in zbranost, ki sta pri tem športu potrebna, pa Domnu prav prideta tudi na šolskem

področju.

Za fante tvojih let večkrat slišimo, da se

ukvarjajo z nogometom, košarko, morda

atletiko …Da pa se kdo s streljanjem, to pa ni

ravno pogosto. Od kod ta ljubezen?

Ja, res je. Strelcev nas ni prav veliko v

primerjavi z drugimi športniki. Moja ljubezen do

športa pa je nastala že v mojih rosnih letih. Prvič

sem imel puško v rokah že kot 3-letni fantič, ko

smo pri sosedu streljali z malo starejšimi otroci na

pločevinke. Potem pa me je oče malo podučil o

tehniki dihanja, koncentriranja in samega

streljanja. V tistem času je še v slovenski vojski

na šoli za častnike poučeval oborožitev.

V klub sem se včlanil z 9 leti in od takrat aktivno

treniram in tekmujem, torej letos zaključujem že

11. sezono.

24 Intervju

Kako pogosto in kje treniraš? Kako to poteka,

upam, da na zavarovanem območju?!

Treniram odvisno glede na obdobje v sezoni. Na

začetku sem treniral le po enkrat na teden, vendar

se je to kmalu povečalo na dva do tri treninge

tedensko. Sedaj v zadnjih treh sezonah, ko

streljam kot mladinec, pa treniram od petkrat do

šestkrat tedensko, včasih opravim tudi po dva ali

tri treninge na dan, če mi to le dopušča čas. Kot

sem že prej rekel, stopnjujem intenzivnost in

število treningov glede na obdobje in tako

tempiram formo za večja tekmovanja. Na sam

trening se začnem pripravljati že doma, ko

naredim dihalne vaje za sprostitev, potem na

strelišču pred treningom naredim še raztezne vaje.

Trening poskušam čim bolje približati tekmam,

včasih pa streljam tudi različne vaje, da osvojim

ali pa samo ponovim tehniko streljanja.

Po zaključenem streljanju naredim še analizo

treninga.


Treniram na notranjem 10-metrskem strelišču, ki

je avtomatizirano ter zavarovano, da se med

streljanjem ne bi kdo znašel med tarčo in

strelcem.

Tvoje prizadevanje pa ni ostalo brez obrojenih

sadov. Na katerih tekmovanjih vse si bil in

katero ti največ pomeni?

V svojih 11 sezonah sem bil na res veliko

tekmovanjih, predvsem v Sloveniji. V zadnjih

dveh sezonah, ko sem se pridružil reprezentanci,

pa sem nastopil tudi na mednarodnih tekmovanjih

v Trzinu in Rušah ter na tekmovanju v Münchnu.

Letos sem nastopil tudi na evropskem prvenstvu z

zračnim orožjem, ki je potekalo marca v

Mariboru. Ne morem se odločiti, katero od teh

tekmovanj mi pomeni največ, saj sta bila pot

in nastop na vsakem od njih nekaj posebnega.

Gotovo mi pa veliko pomenijo letošnji nastopi v

Rušah, kjer sem z osebnim rekordom prisostvoval

ekipi članske državne reprezentance, pa tudi

nastop v Münchnu, kjer sem imel priložnost

streljati ob boku najboljših strelcev

svetovnega merila. Tem tekmam lahko

dodam tudi nastop na evropskem prvenstvu,

ki pa se mi je na žalost nekoliko ponesrečil.

Nikakor ne smem pozabiti na nastope na

državnih prvenstvih, kjer sem

dvema posamičnima bronastima medaljama

iz prejšnjih let dodal letos tudi posamično

zlato in s tem dobil dolgo željeni naslov

državnega

mladinskega prvaka.

Končuješ četrti letnik tehniške gimnazije. Šola

je nate prav gotovo ponosna, kaj pa ti o njej

praviš?

Šoli ter učiteljem, ki so me učili, se moram

iskreno zahvaliti, saj so mi omogočili, da sem

šolske obveznosti uspel preplesti s svojim

tekmovalnim koledarjem. Šola je do športnikov

izredno prilagodljiva in učiteljski zbor je

fantastičen. Če bi moral še enkrat izbirati, bi se

ponovno odločil za tehniško gimnazijo v Novem

mestu.

Kakšna bo tvoja nadaljnja pot? Boš ob študiju

še našel čas za treninge?

Nadaljnja pot še ni čisto točno zarisana, se bom

pa trudil, da bom uspel še naprej prilagajati

streljanje svojemu življenju ali naj raje rečem:

svoje življenje streljanju. Želim si, da ne bi bilo

prevelikih ovir, ki bi mi onemogočile

ukvarjanje s tem športom, ki je postal del mene.

Se pa že veselim naslednje sezone, ko bom

prestopil med članske vrste.

Gotovo ti potrebna koncentracija za

streljanje pride prav tudi pri učenju …

Kaj še ti prinaša ta šport?

Ja, koncentracija je ena od glavnih stvari,

ki mi pomagajo v šoli. Je pa tu zraven tudi

znanje, s katerim uspem telo obvladati, da v

težkih in

napetih trenutkih, predvsem med testi,

ostanem miren in zbran. Šport mi prinaša

še veliko stvari, tista, ki jo je vredno

izpostaviti, pa je definitivno sproščenost.

Streljanje mi omogoči, da se za kratek čas

odklopim in

pozabim na vse, pa tudi, da se

»pogovorim sam s sabo«.

Intervju

25


AVTORICA: Nika Barbo, T3b

26 Intervju

Ko se združijo vztrajnost, trdo delo

in želja po odkrivanju neznanega

Pia Žnidaršič, Kristjan Stopar, Urban Košale in Nina Pavlin so skupina štirih dijakov tretjega

letnika (T3b) tehniške gimnazije, ki se poleg šole še individualno ukvarja z najrazličnejšimi projekti.

Prosti čas izkoristijo za učenje in izdelovanje stvari, o katerih se vrstnikom niti ne sanja. Sami pa delo

vidijo kot prednost in si že utirajo pot v svet inovativnosti in trgovanja.

Kako je nastala vaša skupina?

Kristjan: Z Urbanom sva se povezala že v prvem letniku.

Kmalu sva ugotovila, da naju združuje velika želja po

ustvarjanju novega, drugačnega in sprejemati dodatne

informacije izven šolskih klopi. Tako sta kmalu nastala

prva dva projekta. Pri naslednjem projektu sva želela

narediti nekaj večjega. Pri tem sva potrebovala pomoč, zato

sva v ekipo povabila še Pio. Nina pa je postala del ekipe pri

podjetniškem krožku pri projektu Hot dog cup.

Kje ste dobili ideje z projekte?

Kristjan: S prvim projektom sva se želela naučiti nekaj

novega. Odločila sva se, da bova izdelala svoj CNC, s

katerim sva pridobila veliko novega znanja. Poimenovala

sva ga EGGY 1.0. Opazil ga je podjetnik, ki naju je prosil,

da bi tudi zanj naredila takega. Tako je nastal še EGGY 2.0.

Tretji projekt – Robotska roka je bil tudi namenjen učenju,

predstavljen je bil na dnevu odprtih vrat Srednje elektro

šole in tehniške gimnazije. Takrat smo si za ta namen

naredili tudi svoj logo in natisnili majice. Projekt Pametna

stena pa je bila narejena po naročilu fizioterapevta.

V okviru podjetniškega krožka smo prišli še do ideje Hot dog cup ter spletne strani za mlade inovatorje kot

smo mi.

Omenili ste projekt Pametna stena. Bi nam predstavili kakšen je njen namen?

Kristjan: Pametno steno sestavlja sistem 12 lučk, ki so pritrjene v steno velikosti 2,25 x 2.25m.

Narejen je bil po naročilu fizioterapevta. Sistem naključno prižiga posamezno lučko, naloga športnika pa je,

da se ji, kar se da najhitreje približa z roko. Hitrost spreminjanja lučk nastavi trener sam. Sistem pomaga pri

fizioterapiji ter izboljševanju refleksov športnikov, še posebej vratarjev.

Pia: Idejo bi lahko nadgradili tako, da bi steno postavili na tla in bi služila kondicijski pripravi. V

podlago bi bile prav tako kot pri steni vgrajene lučke, ki bi se poljubno prižigale. Oseba, ki bi na njej

trenirala, bi morala steči do prižgane lučke. Ko bi senzor zaznal prisotnost tekača, bi se prižgala naslednja

naključna lučka.

V okviru Ustvarjalnika – Podjetniškega krožka ste začeli z projektom Hot dog cup. Kje ste dobili

idejo in kako daleč ste z njo že prišli?

Pia: Poznimi voda v pasji posodi zamrzne. S tako posodo je potem veliko dela, saj je potrebno to vodo

odtajati. Ker smo vsi trije lastniki psov in se zavedamo, da to predstavlja problem, smo se odločili, da ne

bomo še naprej brezupno tekmovali z mrazom, ampak bomo izdelali posodo, ki se bo z mrazom borila

namesto nas.


Tako smo izdelali posodo, ki vodo greje in jo drži na temperaturi, kjer voda ne zmrzne. Začeli smo

s prototipom, ki smo ga že uspeli narediti. Na Start up vikendu sta se nam pridružila tudi Eugene

Smith Žagar in Petra Šporar. Tam smo našo idejo skupaj nadgrajevali z raziskovanjem trga in samo

promocijo samih sebe. Našli smo si nekaj trgovin in podjetij, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nami

in našo posodo tudi postaviti na svoje police. Pogovarjali pa smo se tudi s tujci. V Skandinaviji

zmrzovanje predstavlja še večji problem, saj se tam temperature spustijo še bolj pod ničlo. Prav tako

bi bila za posodo dober trg tudi Švica, saj tam prevladujejo pasme velikih psov, ki jih imajo lastniki

zunaj. Odšli smo tudi na radio, kjer smo se predstavili.

V delu imate še spletno stran. Komu bo namenjena?

Kristjan: Spletna stran bo namenjena ljudem, kot smo mi. Namenjena bo tistim, ki doma sami

izdelujejo projekte, so, tako rečeno, domači umetniki. Prepričani smo, da obstajajo ljudje, ki radi

ustvarjajo, a se nikjer ne pokažejo. Radi bi ustvarili skupnost ustvarjalcev, kjer bodo lahko na spletno

stran objavljali svoje izdelke, se o njih pogovarjali, hkrati pa širili ideje, znanje in sklepali nova

poznanstva. Stran bo namenjena mehaniki, letalstvu, lesarstvu in drugim področjem, ki ‘’umirajo’’. Na

začetku se bomo osredotočili na slovensko skupnost. V nadaljevanju pa ne izključujemo tujega trga.

Želja po znanju vas združuje. Ste se teh stvari naučili sami ali vas je kdo usmerjal? Kako ste si

pomagali?

Kristjan: Večinoma smo se naučili sami s pomočjo interneta in knjig. Veliko pa nam je pomagal tudi

profesor Ferbežar, za kar smo mu zelo hvaležni.

Veliko vas je in prihajate iz različnih krajev. Kje najdete čas za projekte?

Kristjan: Čas za projekte si moramo vzeti. Zelo so nam pomembni in vemo, da z njimi pridobivamo

znanje in osebno rastemo. Načrte pripravljamo že nekaj mesecev prej, projekte pa razvijamo

počitnicami. Manjše projekte delamo med krajšimi počitnicami, včasih tudi med šolo. Večje projekte

pa izvajamo med poletnimi počitnicami.

Kako se vidite v prihodnosti?

Boste kot skupina nadaljevali?

Pia: Kot skupina dobro

sodelujemo, zato bomo tudi v

prihodnje ostali skupaj. V času

srednješolskega izobraževanja

imamo odlično priložnost za delo

med vsemi odmori, včasih pa tudi

po pouku. Za delo izkoristimo

celo malo manj natrpan vikend in

si ga sami naredimo zanimivega.

Zavedamo se, da imamo sedaj

odlično priložnost, da ta čas kar

najbolje izkoristimo in izdelamo

kar se da največ skupnih projektov.

Vendar se zavedamo tudi tega,

da se bo situacija spremenila, ko

bomo odšli na fakultete.

Takrat nam bo majhno oviro

predstavljala komunikacija, saj bomo verjetno študij nadaljevali v različnih krajih. Vsi si želimo

novega znanja in novih izzivov, ki jih bo prineslo življenje. Če nas bo razočaralo, si jih bomo pa kar

sami postavili in tako še naprej pridno nabirali znanje in izkušnje.

Intervju

27


AVTORICA: Manca Dragan, T3c

Darko Jorgić- Naslov naj športnik

MO Novo mesto 2016

avtor: Magdalena Udovč, R2b

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je imela Slovenija svojega predstavnika na samem vrhu mladinske

lestvice Evropske namiznoteniške zveze (ETTU). Med »loparčki« do 18. leta starosti je takšen podvig

uspel članskemu reprezentantu in igralcu Krke, našemu Darku Jorgiću, dijaku 3. letnika programa

računalniški tehnik. 18-letni Darko je iz mladinskih vrst prestopil v člansko, kjer trenutno zaseda

158. mesto. Na slavnostni prireditvi so ga ob koncu leta razglasili za Naj športnika novomeške

občine.

Kdaj si začel trenirati namizni tenis in zakaj ravno ta šport? Kdo te je pri tem najbolj

spodbujal?

Ta šport sem začel trenirati, ko sem bil star 5 let. V vrtcu sem bil skupaj s trenerjevim sinom in me je

povabil na trening, da bi se igrala, tekla itd...

Kako se motiviraš? Kaj ti pomeni zmaga in kako sprejmeš poraz?

Motiviram se tako, da si vedno rečem, če sem že toliko let v tem športu in da je bilo toliko

odrekanja drugim stvarem in vloženega denarja, ne bi rad odnehal. Zmaga mi pomeni največ, kajti

poraze težko sprejmem, nerad izgubljam.

Se je ti je v življenju kaj spremenilo po

doseženem 3. mestu na mladinskem svetovnem prvenstvu v Cape Townu?

Po 3. mestu na svetovnem prvenstvu se mi ni

skoraj nič spremenilo. Seveda, bil se vesel in medalja je medalja. Ampak mladinska kategorija je samo

neka dobra popotnica za v člansko kategorijo, tako da upam na medaljo na članskem prvenstvu in

potem se bo veliko spremenilo.

28 Intervju


Za tabo je pestra sezona 2015/2016,

predvsem zaradi vseh odličij, ki si jih

dosegel. Kateri dosežek ali turnir je tisti,

ki si ga boš najbolj zapomnil? Po čem?

Res je, sezona je res dolga in še v toku,

kajti čez 7 dni se začne člansko svetovno

prvenstvo v Nemčiji. Najbolj sem bil

vesel evropske medalje, in sicer 3. mesto

posamično v Zagrebu, kajti samo še ta

medalja mi je manjkala v mladinski

kategoriji.

Treniraš tudi ekipno. Kako tekmuješ

raje, posamično ali ekipno?

Raje tekmujem ekipno, kajti če se počutiš

slabo za mizo, te lahko ekipa s klopi

motivira in lahko začneš igrati bolje.

Izbran si bil za Naj novomeškega športnika leta 2016. Kaj ti pomeni ta naziv? Si mogoče

pričakoval ta naziv?

Postal sem Naj športnik. Bil sem zelo vesel, kajti lansko sezono sem bil drugi in sem bil kar malce

razočaran in sem si rekel, da bom naslednjo sezono še izboljšal rezultate in osvojil naziv Naj športnik

MO Novo mesto.

Glede na to, da večina časa posvečaš

namiznemu tenisu, se sploh najde kaj prostega časa? Kako si ga zapolniš?

Prostega časa je zelo malo, ampak ko je, se rad družim s prijatelji iz osnovne šole ali pa se

ukvarjam s kakšnim drugim športom.

Kaj se ti obeta v prihodnosti? Imaš mogoče kakšne načrte?

V prihodnosti me čaka še veliko odrekanja in treniranja ter veliko tekem. Moj cilj je nastop leta 2020 v

Tokiu na olimpijskih igrah ter poskus uvrstitve med prvih 20 na svetu pri članih.

Intervju

29


AVTORICA: Alenka Švajger, T1b

Najboljša harmonikarica

med računalničarji

Nikita Galuh Kapušin je preprosto, vendar zanimivo dekle. Izhaja iz Metlike in je dekle mnogih

talentov. V preteklem letu pa je osvojila tudi naziv državne prvakinje v igranju diatonične harmonike

med dekleti. Na Šolskem centru Novo mesto je letos prvo leto, torej je še fazanka. Obiskuje program

tehnik računalništva. V razredu je edina Belokranjka ter ena izmed le dveh deklet v oddelku.

Najbolj jo odlikujejo dobrosrčnost, prijaznost, predanost ter vztrajnost.

Igraš že kar nekaj let in dosegaš najboljše

rezultate. Kako si se odločila, da se boš

ukvarjala ravno s harmoniko?

Na šolskem koncertu je prijatelj nastopil s

harmoniko. Njegovo igranje in sam zvok sta mi

bila zelo všeč, kar je opazil moj oče. Kmalu sem

se odločila, da poskusim tudi sama. Oče je

predlagal, da bi se učila pri istem učitelju kot prej

omenjeni prijatelj. Ne dolgo za tem sem se

odločila, da se želim s harmoniko ukvarjati še

naprej, saj mi je bilo igranje zelo všeč.

Kdaj pa si se pričela udeleževati tekmovanj?

Prvega tekmovanja sem se udeležila po dveh letih

igranja. Mislim, da je to bilo tekmovanje za

Pohorsko coklo, na Rogli.

V petih letih tekmovanj pa si vsekakor

nabrala veliko novih izkušenj. Ob nastopih na

tekmovanjih te prav gotovo spremljajo različni

občutki glede tistega trenutka, ko sta na odru le

ti in tvoja harmonika. Kako bi opisala te

občutke?

Na odru je seveda prisotna trema, vendar v manjši

meri. Pred samim nastopom, ko gledaš druge

tekmovalce oz. svojo konkurenco, razmišljaš

večinoma o tem, da ne boš zgrešil katerega izmed

tonov. Nervoza pa je velika tudi, če je pred teboj

veliko drugih tekmovalcev. Med samim igranjem

oz. nastopom si tudi živčen, vendar ne tako kot

prej. Po igranju pa čutiš neke vrste olajšanje, saj

veš, da si opravil to, kar si si zadal.

Tvoji dosežki pa ne pridejo zlahka.

Prepričana sem, da je potrebno kar nekaj vaje.

Koliko približno vadiš na dan?

Med šolo, torej med tednom, vadim približno 45

minut na dan. Med vikendi in počitnicami, ko

imam več prostega časa, pa si vzamem tudi več

časa za harmoniko.

30 Intervju

Katera je najlepša izkušnja, povezana s tvojo

harmonikarsko potjo?

Lahko bi rekla, da je to potovanje v Kanado

z mentorjem in njegovo družino. Namen tega

potovanja je bila udeležba dogodka »Canadian

Slovenian Button Accordion Championship«, ki

so ga organizirali tamkaj živeči Slovenci. Najbolj

zanimivo mi je bilo to, da se je zbralo toliko ljudi,

večinoma Slovencev, in zaradi tega smo imeli

občutek, kot da smo v domači Sloveniji.

Si na tem dogodku oz. tekmovanju kaj dosegla?

Dosegla ravno nisem, saj so podelili le prva mesta.

Lahko pa rečem, da sem pridobila neko novo

razgledanost in nove izkušnje. Videla pa sem tudi

način igranja, ki se skoraj povsem razlikuje od

načinov, ki jih vidim na slovenskih tekmovanjih.

Veliko glasbenikov pravi, da v igranju najdejo

sprostitev oz. se z igranjem pomirijo. Je tako

tudi pri tebi?

Vsekakor je tako tudi v mojem primeru. Pri

harmoniki je ravno to tisto, kar mi je najbolj všeč.

Ko s premiki prstov po tipkah in pritiskih nanje

nastajajo toni, ki se povezujejo v melodijo, ta pa te

pomiri in sprosti.

Lani si se udeležila državnega tekmovanja v

igranju diatonične harmonike za dekleta na

Velikem Trnu. Tam si osvojila zmago, ki ti

verjetno pomeni zelo veliko. Kakšni so bili tvoji

občutki ob tej novici?

Občutek je bil neverjeten. Sama nisem mogla

verjeti, da mi je uspelo. Po končanem tekmovanju

sem poklicala mentorja in mu povedala, da nisem

osvojila nič. Nato pa sem mu povedala resnico. Bil

je zelo vesel, saj sem prva izmed njegovih učenk,

ki je osvojila ta naziv. Ob prihodu v Metliko pa

me je doma pričakalo tudi presenečenje. Mentor

je zbral orkester, ki je ob mojem prihodu veselo

igral. Oče in mama pa sta povabila tudi prijatelje

in sosede.


Vse skupaj je bilo tudi precej čustveno, saj je bilo

videti celo solze sreče.

Kot pravijo mnogi, si dekle mnogih hobijev in

talentov. Med temi najdemo tudi petje. Kdaj si

se začela ukvarjati s petjem?

Pojem od 6. leta dalje, z nastopanjem pa sem

začela v tretjem razredu. V osmem razredu pa sem

hodila tudi v šolo petja.

Eno izmed zanimivih dejstev pri tebi je tudi to,

da si pol Indonezijka. Kako ostajaš povezana s

to kulturo, čeprav si na drugem koncu sveta?

Ja, moja mama je Indonezijka, saj prihaja z otoka

Bali. Glede jezika lahko rečem, da imam za prva

jezika slovenščino in indonezijščino.

Z mamo se radi ukvarjava s to kulturo, redno

pa sva tudi v stiku z njeno družino v Indoneziji.

Večkrat sem bila tudi pri njih na obisku, nazadnje

je bilo to leta 2012.

Katera stvar ti je najljubša pri slovenski in

katera pri indonezijski kulturi?

Pri slovenski sta to vsekakor glasba in hrana, pri

indonezijski pa obleke oz. narodne noše ter hrana.

Poleg glasbene imaš tudi izjemno nadarjenost

za jezike, saj govoriš kar nekaj tujih jezikov.

Poleg obeh prvih jezikov že kar dolgo govorim

angleščino, nemščino in hrvaščino. Nekaj časa

sem se učila tudi španščine, trenutno pa se učim

korejščino.

Intervju

31


Od septembra 2016 pa si dijakinja Srednje

elektro šole in tehniške gimnazije, program

tehnik računalništva. Kako si se odločila za ta

program?

S tem programom me je najprej spoznal bratranec,

ki ga obiskuje tudi sam. Takoj sem postala

navdušena nad tem, od vedno so me namreč

zanimali računalniki, zato sem vedela, da je to

prava izbira zame.

Kako usklajuješ šolske obveznosti z vadbo

harmonike?

Ko pridem domov, imam kosilo, po kosilu

naredim nalogo in se učim, nato pa še cca. 45

minut vadim igranje. To se ponavlja vsak dan.

Med vikendi in počitnicami, ko nimam toliko

šolskih obveznosti, pa vadim več.

Česa se najbolj veseliš v prihodnjih letih, ki te

čakajo na Šolskem centru Novo mesto?

Mislim, da so to nova znanja iz te stroke ter nove

dogodivščine s sošolci.

Po končani srednji šoli imaš namen študirati

računalništvo. Boš takrat opustila harmoniko

in nadaljevala po končanem študiju?

Ne, s harmoniko se bom tudi med študijem

poskušala ukvarjala, kolikor se bom lahko.

Prihajaš iz Bele krajine. Pri tebi je opaziti,

da v družbi vedno govoriš v belokranjskem

oz. metliškem narečju. Ali ima kdo kakšne

pripombe na to?

Razen tega, da ne morem nikoli uporabiti dvojine,

posebnih komentarjev ni. Mnogim je to narečje

zanimivo in želijo, da govorim v njem, nekateri pa

se za to sploh ne zmenijo.

Ob koncu pa bi te prosila še za

zaključno misel.

Najbolj pomembno za uspeh je to,

da imaš zastavljen cilj. Ne sme pa

manjkati tudi

podpora najbližjih, brez katere

tudi meni ne bi uspelo. Tukaj bi se

jim rada zahvalila, da so mi vedno

stali ob strani, dajali nasvete in

poslušali moje

dolge ure vaj.

32 Intervju


AVTORICA: Janja Bohte, T1a

Na pragu življenja, pa

Naslov

vendar že dovolj domač

Danes živimo v miru in svobodi. Ne, nisem noben modrec, da bi govorila o tem. Vendar pa sem se v

svojih petnajstih letih življenja naučila že kar nekaj stvari. Te stvari so tiste, ki me bodo zaznamovale

za celo življenje in me naučile biti boljša oseba.

Dandanes nas v šoli in doma velikokrat vprašajo, kaj želiš postati, ko dorasteš. Vsak bi ob tem

pomislil na dobro službo, zaslužek, družino in možnost potovanja. Vendar, a ni ključna stvar življenja,

da si srečen? Kaj ti bo lep avto in ogromna hiša, če pa v sebi čutiš sovraštvo, jezo in žalost!? Dejstvo

je, da te te stvari ne morejo osrečiti. Pravzaprav te lahko, vendar sreča ne traja dolgo. Tisto, kar v

življenju res šteje in te naredi srečnega, so družina, prijatelji in odnos, ki ga gradiš s temi ljudmi. Prav

tako te gradijo izkušnje in napake. Sreča torej lahko pride le iz tebe. Preveč nas misli, da če bomo

imeli službo svojih sanj, bomo pa srečni. Vendar temu ni tako. Še vedno bodo ovire. Sreča bo prišla, če

boš hvaležen za tisto, kar imaš.

Na svetu nisem dolgo, vendar če sem se nekaj naučila med hojo po tem planetu, je to dejstvo, da

življenje ni lahko. Uspehi, stvari ne bodo kar prišle do tebe. Za vse, kar si v življenju želiš, moraš trdo

delati in nikoli obupati. Ko si želiš dobiti tisto petico pri matematiki, se moraš zanjo pošteno potruditi.

Nič ne bo prišlo k tebi kar samo od sebe. Pomembno pa je, da pri tem ne odnehamo. Če nam ne uspe

prvič, poskusimo še enkrat in še enkrat. Vedno bomo bližje našemu cilju. Iz tega se bomo tudi veliko

naučili, pridobili izkušnje, ki pa krojijo naše življenje. Vendar pa se večina ljudi boji narediti korak,

ker se bojijo kritike. Bojijo se, da drugim to ne bo všeč. Toda ali to delaš za njih ali zase? Ne smemo se

toliko obremenjevati z mnenjem drugih. Kar si oni mislijo o nas, ima opraviti le z njimi in ne z nami.

Včasih sem tudi sama preveč kritična do drugih. Morda zaradi obnašanja, oblačenja ali le njihovega

načina življenja. Potem pa pomislim in se zavem, da je to njihovo življenje in da v njem živijo oni in

zato lahko počnejo tisto, kar osrečuje njih. Pomembno lekcijo v življenju mi je zadela tudi srednja šola.

Obiskujem jo šele štiri mesece, pa se mi zdi, da me je naučila že toliko stvari. Za vpis na srednjo šolo

sem se morala pošteno truditi. Vedela sem, da ne bo lahko, ker moraš imeti dober uspeh. Vendar mi je

s trdim delom in upanjem uspelo. Včasih pomislim in se vprašam, kako bi bilo, če bi naredila drugačno

odločitev? Če bi se vpisala na drugo šolo? Ne bi poznala vseh teh ljudi in morda niti ne bi bila tako

srečna. Morda če bi kdaj kje ostala malo dlje, bi spoznala novo prijateljico? Če bi kdaj naredila

napačen premik, bi morda že umrla? Včasih se bojim odločiti, ker vem, da me bo ta odločitev

spremenila. Vendar sem se naučila, da vse, kar sprejmem s srcem, me veseli in mi za to ni nikoli žal.

Ko odrastem si želim biti srečna. Zakaj? Ker nekoč, ko bom stara, se bom življenja spominjala z

nasmehom na obrazu. Seveda vem, da bodo prišli tudi težki trenutki, vendar če na njih gledaš realno

in z upanjem, ti jih uspe prebroditi. Ti težki trenutki so navsezadnje koristni, saj te marsikaj naučijo.

Pridobiti želim čim več izkušenj, želim si potovati in živeti tako, da si bom na smrtni postelji hvaležna.

Kajti življenje je posledica tvojih odločitev. Če se odločiš, da boš srečen in se odločiš, da boš v

življenju nekaj dosegel, lahko to tudi narediš.

Zase in za vse ljudi si želim, da bi bili srečni, se čim več smejali, imeli dobre in iskrene prijatelje in

navsezadnje, da bi bili hvaležni za to, kar imajo. Na svetu je toliko ljudi in otrok, katerih sanjsko

življenje je ravno to, ki ga živimo mi zdaj.

Na življenje torej glejmo pozitivno. Imamo le enega, zato ga izkoristimo, kar se da dobro. Zapomniti si

je treba, da življenje ni lahko niti popolno. Lahko pa je tako, kakršnega si sam ustvariš. Zato se

smejmo čim več, spoznavajmo nove ljudi, nabirajmo nove izkušnje in bodimo hvaležni za vse, kar

imamo. Kajti kot pravijo – vsaka minuta jeze in žalosti je šestdeset sekund sreče, ki jih nikoli ne boš

dobil nazaj.

Literatura

33


AVTORICA: Mojca Hrovat Trunkelj, T1a

Človek in narava

Kakšne barve je roža brez cveta,

kakšne barve je hruška, ki obeta,

kakšen je travnik v maju,

ki pred košnjo diši samo za naju.

Ta barva je veličastna,

kakor smaragd krasna,

včasih ta barva sploh ne obstaja,

saj ji mrzel in hladen sneg ne ugaja.

Svetloba tej barvi pomaga,

saj v temi rastlina omaga.

V šoli jo imamo stalno pred očmi

in s kredo nanjo rišemo sledi,

bolj kot po njej čičkamo,

za večje filozofe se imamo.

Lahko je barva zavisti,

saj ljudje pod kožo smo vsi isti,

lahko pa je tudi samo pega,

ko se v grmovju skriva

drobna žabica zelena rega.

Industrija to barvo ubija.

Zelena je kot up,

ki ne graja

in iz vsake razpoke v betonu nastaja.

Pa medtem življenje

ni eno samo hotenje,

saj ima vsaka misel

vedno nek smisel,

naj je to hrepenenje

po zaboju,

polnem napoju

za neozdravljivo bolezen,

ki se ji reče ljubezen.

Takšno hrepenenje povezano v mišljenje,

je prineslo čase,

ko cvetje raste in brsti,

ne glede na vse skrbi.

34 Literatura

In zakaj človek,

vse prej kot motiko,

uporablja profilno sliko,

pa naj bo za obliko

ali pa piko.


AVTORICA: Nina Pavlin, T3b

Duma 2017

Na travi ob gozdu potoček žubori,

vse do svetlih srajčic, ki ga spremljajo, prši.

Bele rože pa – kot, da bi pot vodile – kot ljubko

darilce stezico so zavile.

Po ozki poti se podam,

moje noge stopajo,

a misli so odšle drugam.

Prav po tej mirni cesti sem se kolo voziti učila,

prav po tej peščeni cesti kot majhen otrok sem se

podila,

prav po tej prelepi cesti smo se iz šole vračali,

prav ob moji mali cesti smo koruzo kradli, si jo v

žepe tlačili.

Prav v tej mali vasi sem odraščala.

Prav v tej stari vasi rada bi ostala,

pa me življenje vleče stran.

Saj bi ostala tukaj, sedla pod drevo,

obkrožena z naravo, vekom zrla bi v nebo,

a dom moj dragi, veva, da ne bo šlo.

Res je domovina, čudovita si.

Bolj kot si te ogledujem, več vrlin lahko občudujem.

A lepota ni dovolj.

Domovina! Zakaj nočeš poskrbeti,

da vsak tvoj otrok prostor bi imel pod soncem,

da počel bi kar želi,

da se dobro šolal bi in v tvojih bi rokah ostal?

Domovina! Zakaj siliš otroke svoje,

da se vate zaljubijo, potem pa se zapreš?

Hočeš, da ljubijo le tebe, čudiš se, ko stran zbežijo,

a kaj po tvoje naj storijo?

Mar naj tukaj ostanejo, mar naj životarijo?

Naj le s cvetlicami v rokah obstojijo,

od same sreče naj se do ušes smejijo,

ponosni, ker so tvoji,

čeprav so lačni, goli?

Glad jih muči, domovina,

glad po znanju, glad po izkušnjah novih,

glad po vsem kar jim ne daš.

Zato bežijo, domovina,

zato bežijo v tuje kraje, kjer bele rože ne rasto.

In zdaj te prosim, domovina,

ne boj se betona,

ne boj se stavb jeklenih.

Zgradi jih, za nas jih zgradi,

v njih bomo ostali,

si življenje izboljševali, priložnosti oblikovali,

domovina, če nam prostor daš, pri tebi bomo ostali!

In naj te rože ne skrbijo,

ne skrbi za mojo prašno cesto,

srajčic ne bomo pokosili, ceste ne z betonom udušili.

Naj bo vas in naj bo mesto,

naj pustijo mojo cesto,

naj pustijo travnike zelene,

naj se sliši potočka žuborenje.

A mesta bodo naj velika, prostor naj za vse nas

imajo,

da bo delo na razpolago,

da gradili bomo sebe in posledično še tebe.

O, domovina, priložnosti nam daj!

Literatura

35


AVTOR: Mitja Rems, T1c

V svetu znanosti ...

Znanost pomeni iskanje novega znanja v naravi z natančnim opazovanjem in preizkušanjem teorij. V

okviru bazične znanosti znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti, ki na začetku nimajo

uporabne vrednosti. Uporabna ali aplikativna znanost pa se nanaša na uporabnost v vsakdanjem

življenju.

Znanstveniki postavljajo vprašanja in iščejo odgovore. Ni nujno, da so vprašanja v dobro človeštvu, in

ni možno predvideti, za kaj se bodo odgovori uporabili. Znanstveniki zidajo hišo brez skupnega načrta.

Vsak je strokovnjak na svojem področju, ne zavedajo se vedno, da odkritje na enem področju vpliva

tudi na druga področja. Cilj odkrivanja sveta ni človeška sreča.

Mnogo znanstvenih odkritij nastaja zaradi potreb vojske. Ta se prav gotovo ne uporabljajo v splošno

korist človeštvu. Korist je pogosto omejena na določene skupine (lahko tudi velike) ljudi.

Nekatera spoznanja uporabijo tudi druge vede, npr. medicina. Tako so na primer ultrazvok uporabljali

najprej za odkrivanje vojaških podmornic, danes pa je ena najpomembnejših diagnostičnih metod v

medicini. Jedrska vojna je grozila in še grozi človeštvu, hkrati pa uporabljajo spoznanja o atomih tudi

v medicini, pridobivanju energije in drugje.

Najnovejša odkritja, ki so pomembna zame, se nanašajo na svet računalništva in telefonije. Po mojem

mnenju ta odkritja koristijo človeštvu. Ljudje so tako bolj povezani med seboj, povezave so hitrejše.

Računalnik omogoča opraviti veliko dela v kratkem času in se povezati z znanjem na različnih

področjih. V proizvodnji nadomesti človeka, pospeši in poceni delo. Očitnih prednosti je zelo veliko.

Ali lahko računalnik res nadomesti človeka? Ali lahko prinese srečo? Ali lahko pripomore k razvoju

temeljnih človekovih vrednot?

Tisto, kar človeku res koristi, ni ravno znanost. Bistvenega pomena je, za kaj in kako se odkritja

uporabijo.

36 Literatura


AVTOR: Gašper Gorišek, T1c

... in tehnologije

Nad današnjim svetom in družbo nisem popolnoma navdušen. Navdušen nisem zaradi tega, ker

opažam, da vse več ljudi na splošno (ne samo najstniki in mladina) postaja odvisnih oziroma

zasvojenih z vsemi temi napravami, ki jih znanost omogoča. Od računalnikov, televizije in raznih

telefonov in tablic, ki jih ima že skoraj vsako gospodinjstvo v svetu, ljudje počasi postajajo odvisni.

Če gledam z ekološkega vidika na ta problem, lahko vidim, kako vse te naprave vodijo k še večji večji

odvisnosti, ta odvisnost k potrebi po še več napravah, ta potreba po nakupu vseh želenih naprav, ti

številčni nakupi pa k vse večji porabi materiala in energije, kar je pa eden od glavnih vzrokov za

globalno segrevanje (zaradi vseh teh plinov in sproščene energije v tovarnah), onesnaževanje okolja in

debelost.

Na vso to znanost in tehniko pa se da gledati tudi pozitivno, če pomislim, kako nam vse to razvedri in

olajša vsakdan. Na primer vsi ti gospodinjski pripomočki (pralni stroj, pomivalni stroj, sušilec,

mikrovalovna pečica, pečica, sesalec, likalnik itd.), ki jih omogočata znanost in tehnika, nam zelo

olajšajo vsakdan, saj z njimi prihranimo ogromno časa in dela, kar je pozitivno. Če pogledamo starejše

ljudi, ki živijo sami, bi brez teh naprav zelo težko živeli, saj bi stežka opravljali vsa ta opravila, katera

so zdaj naloge teh naprav. Problem pa je tudi to, da prosti čas, ki ga pridobijo s pomočjo gospodinjskih

naprav, ljudje običajno porabijo pred televizijo in vsemi drugimi ekrani, ki jih omogoča tehnologija,

kar je pa spet negativno. Z vsem, kar imam, pa podpiram znanost in tehnologijo na področju razvijanja

zdravil oz. zdravstva, saj bi brez tega bilo vse več obolelih ljudi in smrtnih primerov zaradi bolezni.

Če se vrnem v preteklost, ko znanost in tehnologija nista bili ravno razviti, je moje subjektivno

mnenje, da je bilo življenje (vsaj z mojih vidikov) boljše. Takega mnenja sem zaradi tega, ker ko

poslušam svoje starše in stare starše, ugotavljam, da je bilo življenje včasih bolje, ker so otroci in

najstniki bolj zdravo odraščali, se več gibali in bili manj v stiku z vsem sevanjem, ki je produkt teh

naprav, ki nas obdajajo.

Vse generacije so se v preteklosti v večini bolj družile in dlje časa preživljale skupaj, kar je pa eden

izmed pogojev za bolj zdrav življenjski slog.

Če povzamem; znanost in tehnika nam prinašata pozitivne in negativne posledice. Med pozitivne

spada prosti čas, ki ga pridobimo z elektronskimi napravami, bolj intenziven razvoj medicine oziroma

zdravstva in lajšanje vsakdana. Med negativne strani spadajo debelost, odvisnost oziroma zasvojenost

od teh naprav, sevanje, ki negativno vpliva na zdravje, onesnaževanje okolja in ozračja ter nenazadnje

manjša komunikativnost med ljudmi.

Moja predvidevanja o prihodnosti mi niso ravno všeč, zato upam, da se motim. Mnenja sem, da bodo

otroci že pri veliko mlajši starosti v stiku s telefoni, tablicami, računalniki, televizijo in podobnim,

kar pa bo za njihovo zdravje zelo škodljivo. Iz tega sklepam, da bo vse več rakavih obolenj in ostalih

bolezni (kot posledica sevanja). Kar se tiče najstnikov oziroma mladincem, ne bi rekel prav veliko, saj

mislim, da se ne bo veliko spremenilo. Edino, kar bo drugače, bo kvečjemu to, da bodo znanstveniki

ustvarili še kakšno novo napravo, od katere bodo postali obsedeni ali pa bodo najstniki enostavno še

več časa porabili pred ekrani in manj med vrstniki in v gibanju. Če povem še za odrasle, bi pa rekel,

da bodo nekje toliko časa pred ekrani, kot so današnji najstniki. Mogoče se bodo le določene službe

spremenile na tak način, da bodo bolj v povezavi z elektroniko.

Za konec bi rekel, da je vse dobro, vendar le do določene mere. Ali je bolj pozitivno ali bolj negativno,

pa je najbolj odvisno od namena in načina uporabe. Brez znanosti in tehnike sicer ne gre, le njuno

uporabo bi bilo treba omejiti.

Literatura

37


AVTORICA: Alenka Švajger, T1b

Trajnostni razvoj

Pri urah geografije smo letos dali velik poudarek na trajnostnem razvoju, kar je tudi prav. Še posebej

zato, ker je ta zelo pomemben za obstoj nas in naših potomcev na planetu Zemlja. Menim, da bi morali

najbolj paziti na naravne vire, saj so ti najbolj pomembni za človeštvo. Človek v zadnjih dveh stoletjih

od narave odvzema vse več, le redki pa se zavedajo, da to pušča trajne posledice. Nespoštljiv odnos do

našega planeta se kaže v velikih onesnaženjih voda, gozdov, tal in zraka.

Trajnostni razvoj pa ne vključuje le varovanja narave. Vključuje tudi razvijanje enakopravne družbe ter

povezovanje podjetij v krožno gospodarstvo. Za lažje razvijanje teh področij obstajajo načela

trajnostnega razvoja. Ljudje naj bi delovali po teh načelih, saj bo le tako trajnostni razvoj uspešen. Ena

izmed nalog trajnostnega razvoja je tudi preprečevanje izkoriščanja ljudi po celem svetu, še najbolj pa

v državah v razvoju, npr.: Indiji, Pakistanu … Večina podjetij se v teoriji drži teh načel, po katerih bi

sicer morala delovati, vendar tega ne opazimo v praksi oz. so taki primeri redki. Tukaj imam v mislih

predvsem velike korporacije, ki tako rekoč le oglašujejo trajnostni razvoj, sami pa ga ne upoštevajo.

Na nek način s tem izkoriščajo načela, da si gradijo še večja bogastva.

Žal se tega nekateri ne zavedajo in še naprej ‘’podpirajo’’ ta dejanja, npr. z nakupovanjem njihovih

izdelkov. Tukaj lahko dam za primer trgovino H&M. Trgovina je zelo razširjena po vsem svetu in

njeni izdelki so dobre kakovosti. Le malo ljudi pa ve, kakšna zgodba se skriva za temi izdelki. Da bi

en izdelek prišel na trgovske police, mora zanj trdo delati veliko ljudi, ki so plačani le nekaj evrov.

Plače delavk v Daki, v tovarni, kjer izdelujejo izdelke za H&M, so enake plačam v 19. stoletju. S tem

ni mogoče normalno živeti. Kot je navedeno v članku nekega nemškega časopisa, dobijo delavke plačo

v znesku 36€, kar je 1,18€ na dan. Delajo v slabih pogojih, pogosto najbolj trpi njihovo zdravje. In to

vse, zato da bi t.i. Zahodni svet bil oblečen po najnovejši modi po najugodnejših cenah. Takšno

izkoriščanje že tako revnih in ubogih ljudi se mora nehati. Nihče si tega ne zasluži. Če ne bodo

velika podjetja pričela bolj upoštevati načel trajnostnega razvoja, bo svet zašel še v globljo luknjo, kot

je sedaj.

Seveda pa obstajajo tudi izjeme, ki se po najboljših močeh trudijo, da bi svet postal bolj prijazen do

vseh. Upam, da bo takih podjetij in na splošno ljudi, ki se trudijo za boljši svet, v prihodnjih letih vse

več.

Najpomembnejša stvar tukaj pa je to, da bomo ljudje morali delovati skupaj, da bomo ohranili naš

planet za generacije za nami. Tukaj bo potrebno še veliko dela, vendar obstaja možnost, da nam uspe.

Ta uspeh je odvisen od vsakega posameznika in vsak posameznik lahko naredi nekaj za boljši jutri.

38 Zanimivosti


AVTORICA: Klara Pezdirec, T1a

Informacijsko-komunikacijska

tehnologija (ne)varna?

Informacijska tehnologija se deli na tri področja, in sicer na strojno opremo, programsko opremo in

informacijsko–komunikacijsko tehnologijo (IKT), ki jo bomo natančneje spoznali. Je področje, ki se

namreč najhitrejše razvija in nam olajšuje vsakdanjik, po drugi strani pa spreminja sodobno družbo,

kar pa lahko vsak izmed nas občuti na svoji koži.

Kaj to pomeni? Kako lahko ukrepam? Ali je naš vlak že odpeljal?

Preselimo se na začetek razvoja IKT, v pozna sedemdeseta leta 20.stoletja, ko se je vzpostavila

potreba po komunikaciji na vseh področjih in povezovanju informacij, katere so v življenju bistvenega

pomena. Seveda so že prej obstajali radii, televizije, računalniki …

Z novimi izumi se je skozi leta tehnologija razvijala in ljudje smo njene žrtve, v naša življenja je

odtisnila pečat sprememb, na katere se ljudje različno odzivamo. Najbolj prizadeti smo mladostniki,

ki smo najbolj odvisni od pametnih telefonov, saj njihova bližina vpliva na naše počutje in čustva.

Verjetno ne poznate nobenega mladega, ki ne bi imel svojega pametnega telefona. V povprečju otrok

dobi svoj prvi pametni telefon že pri 10. letih! Namesto druženja zunaj, prijateljske vezi ohranjamo

prek Facebooka, Twitterja, Instagrama, Skypa, Snapchata in drugih številnih aplikacij, ki omogočajo

tekstovno sporočanje, klicanje, video klice. Najbolj pogosto je to pri otrocih brez bratov in

sester, saj na tak način iščejo prijateljske vezi. Na družabnih omrežjih se vsi namreč počutimo bolj

svobodne, ker pred prijatelji kažemo drugačno identiteto kot pred starši in znanci. Rezultati raziskave

v Koreji so pokazali, da ena tretjina srednješolcev kaže znake zasvojenosti, medtem sta jih je bili

dve tretjini zaskrbljenih, da bodo dobili tekstovno sporočilo, medtem ko je bil telefon izključen. V

Veliki Britaniji so s svojo raziskavo zaključili, da je mobilni telefon najbolj razširjen in najpogosteje

uporabljen prenosljivi aparat. Zasvojenost se kaže v stresu, depresiji, fobijah, čustveni navezanosti,

paniki, željah, potrebah in pa tudi na telesnih motnjah, kot sta okvarjena hrbtenica in oči.

Poglejmo na ta problem še z drugega zornega kota – napredek se kaže v spremembi načina življenja,

saj nam to omogočajo razvita tehnološka oprema in dobre spletne povezave za izobraževanje in

brskanje. Različne naprave so s svojo funkcionalnostjo in priročnostjo prilagojene različnim vrstam

dela – pisarne, telekomunikacije, industrija, zdravstvo, trgovine, založništvo in tisk, izobraževalne

ustanove, raba doma. Na primer na Slovaškem imajo daljinsko vklapljanje peči, na Norveškem davčna

vračila, v Veliki Britaniji imajo podjetja daljinski dostop do števcev in diagnostičnih informacij,

v gradbenih delih pošiljanje stanja slik, sestanki, lociranje, plačevanje položnic po spletni banki,

glasovna sporočila … Na voljo imamo različne modele z različnimi kapacitetami in velikostmi od

namiznih računalnikov, prenosnih računalnikov, televizij, tablic, mobilnih telefonov. Hkrati so v

Sloveniji poklici iz IKT in računalništva najbolj iskani in najbolje plačani ter bodo po predvidevanjih

strokovnjakov najbolj potrebni in cenjeni v prihodnosti zaradi svoje razvojne hitrosti.

Če za konec postavimo prispodobo deroče reke, ki ponazarja vrhunec tehnologije, v kateri se utaplja

neplavalec, oz. reki podrejen posameznik, brez moči, z lažnim upanjem, da bo zaplaval, ponekod tudi

nezaveden moči toka … ima veliko možnost, da ga bo tok odnašal in nazadnje utopil. Če pa znamo

plavati in se pravilno prilagajamo na rečni tok, smo varni. Mnogim je že uspelo, rešite se tudi vi!

Zanimivosti

39


AVTORICA: Megi Škufca, R2b

JAJA BOJZ

Na novoletnem dijaškem koncertu smo imeli

priložnost slišati perspektivne »fazane«,

poimenovane kot JAJA BOJZ. Ker bomo

zagotovo še kdaj slišali zanje, je prav, da jih

predstavimo.

Bend je nastal v sredini novembra 2014. Prvi

nastop so imeli na novoletni prireditvi na osnovni

šoli Šmihel. Igrali so »unplugged« verzije

pop-rock komadov. Prvi nastop z električnimi

kitarami in bobni pa je bil na valeti OŠ Šmihel

2016. Ob prihodu na Šolski center so fantje dobili

nove priložnosti. Že vrsto let SEŠTG prireja

novoletni dijaški koncert, na katerega se lahko

prijavijo mladi talenti. Ker so bili zbrani, jih je

tako pričakal pravi koncert pred tisoč poslušalci,

z vrhunskim ozvočenjem in svetlobnimi učinki.

Tu so se predstavili s komadom Totalna revolucija

skupine Pankrti.

Zaradi odličnega odziva so fantje dobili pogum in

se prijavili na tekmovanje dijaških bendov

Droogstock 2017 v Mariboru. Izmed 12

prijavljenih so izbrali 5 najboljših in te časti so

bili deležni tudi JAJA BOJZ. Predstavili so se s

komadi od Dan D, Pankrtov in z avtorskim

Trgovina. Zmagali sicer niso, a so se vrnili z

nagrado za najboljšega kitarista (Alex Zorko), po

mnenju občinstva pa se uvrstili na 4. mesto.

Zdaj fantje ustvarjajo nove avtorske komade in

vadijo priredbe. V novi postavi igrajo punk ter

rock komade, avtorski pa temeljijo na ska-punku

s poudarjenimi linijami 7-strunske kitare.

Kdo pa sestavlja bend?

Alex Zorko (solo kitara):

Obiskuje 1. letnik računalniškega tehnika. Kitaro

se uči že 6 let, bobne pa 5 let. Je soustanovitelj

skupine JAJA BOJZ, medtem je tudi igral bobne

v bendu Tetrarh. Prav tako igra bobne v Big

Bandu Šolskega centra Novo mesto. Za vzornika

ima kitariste v metal glasbi (Dimebag Darell,

John Petrucci, Adrian Smith, Daron Malakian,

Karl Sanders…) ter tudi bobnarje v tej zvrsti

glasbe (Nicko McBrain, Joey Jordison,

Mike Portnoy, Ray Luzier, George Kollias, Chris

Adler, Aaron Kitcher, Tomas Haake …).

Kljub temu ima rad tudi punk, hard rock, reagge,

ska. Bobne se uči v glasbeni šoli Lipičnik, prej pa

je zaključil 6 let kitare.

Jan Butara (vokal):

Obiskuje 1.letnik strojnega tehnika. Igra tudi

bariton v novomeški godbi ter v Big Bandu

Šolskega centra Novo mesto. Poleg Alexa je edini

originalni član skupine od samega začetka.

Je večni pozitivec. Sicer ni šolan vokalist, vendar

mu vseeno odlično gre. Njegov vzornik je eden

in edini Pero Lovšin, poleg njega pa rad posluša

Bajago, Slon in Sadež ter Pankrte.

Niko Homan (bobni):

Obiskuje 1. letnik tehniške gimnazije.

Naredil je 8 let glasbene šole, igra v Pihalnem

orkestru Krka. JAJA BOJZ je njegov prvi bend,

pridružil se mu je novembra 2016. Njegov

vzornik je bobnar John Dolmayan iz skupine

System of a Down. Bobne se uči v glasbeni šoli

Marjana Kozine.

Rok Klobučar (kitara):

Obiskuje 1. letnik elektro tehnika. Bendu se je

pridružil januarja 2017. Deluje tudi v bendih

Tetrarh, kjer je soustanovitelj z bratom Janom

Klobučarjem, ter Bajta 23. V slednjem igra bobne.

Igra še kitaro v Big bandu Šolskega centra Novo

mesto. Kitaro se uči pri Alešu Bartlju. že 5 let in

pol. Njegova vzornika sta Dave Grohl iz skupine

Foo Fighters ter Serij Tankian iz skupine System

of a Down.

Valentin Galeša (bas kitara):

Obiskuje 1. letnik elektro tehnika. Bas kitaro igra

približno leto in pol. Prej je poskusil klavir ter

kitaro. Bendu se je pridružil julija 2015. Njegov

vzornik je Flea iz skupine Red Hot Chilli Peppers.

Igral je tudi v bendu Tetrarh. Bas se uči pri Alešu

Bartlju. Igra ga pa tudi v šolskem Big bandu.

40 Zanimivosti


Zmaga na Battlu dijaških bandov jim je

omogočila nastop na Kolektivcu 2017, in sicer kot

predskupina Big foot mame


AVTOR: Domen Filak, T1a

Uporabna tehnologija

Ob besedi tehnologija večini prideta na pamet predvsem pametni telefon in socialna omrežja. Ker naj

bi ta, po besedah mnogih, predstavljala zasvojenost, tako ob prvi misli na tehnologijo dobimo

negativen vtis. Vendar pa tehnologija ni tako slaba. Tega se tudi zavedajo dijaki naših šol, saj se skozi

4 leta šolanja naučijo veliko o tem, kako je tehnologija lahko uporabna v vsakdanjem življenju. Ker

naša šola dijake veliko nauči o tehnologiji, ne bi bil presenečen, če bi kateremu dijaku uspelo narediti

izum, s katerim ne bi pomagal le bližnjim ampak celemu svetu. Kaj pa pravzaprav je uporabna

tehnologija? Je tehnologija, ki nam pomaga pri vsakdanjih opravilih, za katere bi potrebovali veliko

časa ali pa poskrbi za večjo varnost nas in ostalih. Na spletu je veliko idej in konceptov. Nekateri so še

v razvoju, drugi pa že zbirajo denar za uresničitev. Po mojem je tehnologija pomembna predvsem zato,

da nam zagotavlja večjo varnost tako na ulicah kot na cestah. Zanimiva pa se mi zdi ideja o tem, da bi

čipe ljudje nosili kar v sebi. To je uspelo švedskemu podjetju Epicenter, ki je 150 zaposlenim v roke

vstavilo majhne čipe. Ti jim omogočajo odpiranje vrat, plačevanje hrane ter uporabo ostalih

tehnoloških pripomočkov v podjetju. To se mi zdi zelo uporabno, saj tako zaposleni več ne bi

pozabljali kartic ali pa različnih kod. Vendar pa bo minilo še kar nekaj časa, dokler bodo ti čipi prišli v

roke vseh ljudi. Ideja, ki se mi zdi najbolj uporabna in bi lahko povečala varnost ter modernizirala svet,

pa so pametne ceste. Mislim, da je to ena najbolj aktualnih tem na področju uporabne tehnologije.

SVETLOBNE OZNAKE

Te oznake naj bi nadomestile današnje oznake za sredino ceste ter oba roba cestišča. Tak način

označevanja lahko že najdemo na Nizozemskem. Te oznake uporabljajo svetleči gel, ki se napolni s

pomočjo svetlobe. Zdi se mi, da bi to povečalo varnost na cestah, predvsem ponoči. Bi pa jaz

namesto gela uporabil LED diode, ki bi se napolnile čez dan s pomočjo sončnih celic ob robu cest. Ta

ideja pa ima tudi nevarno stran. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi te luči prenehale delovati sredi noči.

To bi zagotovo prineslo veliko zmedo.

POLNJENJE ELEKTRIČNEGA AVTOMOBILA MED VOŽNJO

Vsaj meni, če ne večini, se to zdi to precej neuresničljiva ideja. Vendar pa na spletu obstaja ideja o

tem, kako bi se električni avtomobili lahko polnili kar med vožnjo. Ta se mi zdi še najbolj uporabna,

saj bi lahko tako električni avtomobili prepeljali velike razdalje in se med tem polnili. Ker je ideja

precej uporabna, sem prepričan, da se z njo ukvarja veliko izumiteljev. Ta posebni pas (zelene barve)

bi električni avtomobil polnil s pomočjo vgrajenih električnih polij. Ni pa navedeno, od kje naj bi ti

pasovi dobili energijo. Predvidevam, da bi jo potrebovali precej, saj že za polnjenje enega električnega

avtomobila potrebujemo veliko električne energije.

LUČI Z VETRNICAMI

To naj bi potekalo tako, da bi se avto zapeljal mimo vetrnic in bi te nato veter, ki ga ustvari avto,

uporabile, da bi se zavrtele in ustvarile električno energijo, ki bi nato prižgala luči. Ideja je sicer dobra,

vendar bi za uresničitev potrebovali veliko vetrnic, luči in denarja.

SOLARNE CESTE

Veliko ljudi dela na izvedbi te ideje. Te ceste naj bi vsebovale solarne celice, ki bi bile pokrite s

steklom. To steklo se lahko zamenja, je okolju prijazno in je trše kot železo. Najbolj pomembno pa je,

da avtomobilom omogoča varno ustavljanje tudi pri zelo visoki hitrosti. Ta cesta lahko tudi stopi sneg,

v sebi pa ima LED diode, ki lahko v cesti ustvarijo svetleče znake, te pa služijo kot opozorilo. Kar pa

se mi zdi najbolj uporabno, je to, da lahko ceste zaradi svoje velike površine vso to sončno energijo

shranijo, mi pa jo potem lahko uporabimo za ostale stvari.

42 Zanimivosti


AVTORICA: Lea Badovinac, T1a

V snemanju filma

Letos smo se na SEŠTG lotili prav posebnega

projekta. Snema se namreč film z naslovom Iskanje

Kourta, in sicer pod vodstvom režiserke Lee

Badovinac (T1A) ter mentorice profesorice Vesne

Čurk. Zgodba govori o razvajeni in bogati najstnici

Amber, ki se nekega jutra zbudi z listkom, na

katerem piše »Najdi Kourta«. Ne spomni se, kje je

bila, niti, kaj je počela. Ker ji listek ne da miru, se

odloči, da Kourta poišče. Vendar kmalu ugotovi, da

nima opravka s tako nedolžno zadevo, saj je Kourt

namreč diler. Med iskanjem se ji pridruži fant, po imenu Chris. Da bi ga našla, se mora Amber

vključiti v njegovo družbo, saj naj bi ti menda poznali Kourta. Pa je to za razvajeno najstnico sploh

mogoče? Med iskanjem se ustavita pri Chrisovih starih prijateljih, pri katerih dobita nove sledi.

Vsaka sled se konča z novo. Kje je Kourt in ali ga bo Amber sploh kdaj

našla?

V glavnih vlogah nastopata Eva Skube (T2C) in

Matic Pašič (E3B). Ob njiju pa igrajo tudi Maja

Perpar (T3A), Jaka Žgajnar (T1C), Eva Kobe

(T1A) in drugi.

Film snema ekipa multimedijcev SEŠTG, pod

mentorstvom profesorja Dejana Čurka. Ekipo

sestavljajo Anže Potočar (E2A), Žiga Povhe (R2A)

in Timotej Rozman (T1B).

Iskanje Kourta bo dijakom SEŠTG premierno

predvajan v začetku novega šolskega leta.

O snemanju pravijo:

Snemanje je za vse udeležene nova, zanimiva

izkušnja. Pozna se, da se s čim takim še nismo

soočili, vendar vse težave rešimo sproti in s časom

pridobivamo nove ideje in vidike, kako bi lahko film

popestrili. Edina slaba stvar je, da moram vsakič

po popoldanskih snemanjih odnesti nahrbtnik, poln

opreme, domov in naslednji dan spet v šolo.

Anže Potočar

Snemanje filma se mi zdi zanimivo, ker je nekaj novega, nova dogodivščina. Snemati je sicer na

trenutke naporno, včasih me že malo mine volja do tega, ampak mi je »kulsko«, ker je ekipa res super

in se imamo fino. Sedaj, ko je veliko testov, mi je malo naporno biti v mestu cel dan zaradi snemanja,

vendar se zmeraj prilagodimo tako, da nam je vsem v redu.

Eva Skube

Zanimivosti

43


PRILOGA

Urednici:

Darja Marjanović, prof.

Diana Strugar, prof.


The TG Times

AUTHOR: Ivor Sečkar, T3c

Interview with Gregor Kikelj

Gregor Kikelj, whom we are doing an interview with today, is one of those that one would call a

"genius". He has achieved extraordinary success in many different fields and is proving to be a

student worthy of looking up to, well... ...most of the time at least... nobody's perfect.

Nevertheless, he is still a prime student, who has many different interests. Hence, this interview.

When asked what was a saying or a quote that he lives by, he responded with a quote of his own:

"You do have to practice to be good at something".

Ivor: What is the achievement that you're most proud of?

Gregor: Currently, the 5th place in the national programming competition.

Ivor: What is your motivation?

Gregor: Well, I just like solving problems.

Ivor: Do you have any support and who from?

Gregor: I do get support from school when we have some additional hours of preparing for the

competitions.

Ivor: Do you have any hobbies?

Gregor: I play computer games. And some

chess from time to time.

Ivor: How much preparation do you (on

average) do for a competition?

Gregor: That depends on the competition.

I don't really measure it, but for the

programming one I was working 5 hours a

week when it was close to the date of the

competition.

Ivor: What is your goal (in life)?

Gregor: I don't have a specific goal that I

am aware of.

Ivor: Where do you see yourself in 10 years?

Gregor: Studying or maybe working? I don't know.

Ivor: What's your biggest wish?

Gregor: Currently to qualify for this year's IOI.

Priloga

45


AUTHOR: Maša Pavlič, T3b

Science and technology

Our civilization will be destroyed by modern technology

Our civilization started more than a million years ago and it is no secret that

it is getting more and more difficult to live in. Why? Because we are blinded

by all the technology. We only like new things, better things, things that are

more shiny than the old ones and are more popular in the society. For so

long people did not know any technology. They lived without electricity or

television and their lives were just fine. Of course inventing new things like

a train, a television, a radio, a telephone and others was a big success. But

what happened when people realized that they needed more? Surely they

started to connect to people all around the world

and getting new information was not a problem

anymore, but that just was not enough. So they started inventing smart

phones, tablets, highly modern computers... and yet it still was not enough.

Every day someone invents something new, every hour a new invention

gets on the market, every minute someone buys that product and every

second means just another chance for someone to make something new.

And that just goes on and on because it is a vicious circle that never ends.

So how can we make it better? We can all pretend that this does not

bother or concern us, but at one point we have to admit to ourselves

that something has to change. We have to make life fun again. Without

phones and other technology. We have to start talking to each other again.

For start just put your phone down. Look up, talk to a stranger, smile to

someone who looks sad, help your schoolmate with his/her homework. Be

a person who does not need all that technology to be happy. However, do not get me wrong. I do not

mind technology. I think it is a great way to connect to people and to make memories. But I just think

that once in a while you should just stop looking at your phone and try to be present. Be someone who

has lots of new ideas for the world, but is determined not to be destroyed by all the new technology. Be

inventive, but be yourself.

46 Priloga


AUTHOR: Gašper Brežnjak, T2b

Past, present and future of science and technology

I am not completely thrilled about today's world

and the society. I'm not thrilled because I have

noticed that more and more people in general (not

just teenagers and youths) become dependent or

addicted to all these devices that science allows.

People are slowly becoming dependent of

computers, televisions and various phones and

tablets, which are available at almost every

household in the world. And not only dependence,

if I watch from an ecological point of view on that

problem, you can see how all these devices lead

to a greater dependence, this dependence leads us

on to the need to purchase other desired multiple

devices, these purchases then lead to increasing

consumption of materials and energy and that

it is one of the main causes of global warming

(because of all thes gases and the energy released

in the factories), environmental pollution and

obesity. On that whole we can look positively at

science and technology. If you just think about

how all those devices facilitate our everyday

life. For example, all of these household items

(a washing machine, a dishwasher, a dryer, a

microwave, an oven, a vacuum cleaner, an iron,

etc.) have been made possible by science and

technology that greatly facilitate our everyday

life. We use them to save a lot of time and work,

which is positive. If you look at older people who

live alone, without these devices their lives would

be very difficult as they would struggle to perform

all of these tasks, which are now performed by

these devices. The problem is also that this free

time that you get by using household appliances,

people usually spend watching television and all

other screens enabled by technology, which turn

out to have a negative effect. I support science

and technology, with everything they have

contributed to the development of medicine,

because without it there would be more sick

people and deaths caused by the diseases.

If I go back to the past, where science and

technology were not very developed, it's my

subjective opinion that life (at least from my

considerations) was better. I have that kind of

opinion because, when I listened to my parents

and grandparents, I concluded that life was

slightly better.

For me personally it was better, because children

and teenagers were growing up healthier. They

grew up healthier because they were less in

contact with all this radiation, which is the

product of the devices that surround us. For the

adults it is similar. They worked alone without

the help of all these machines. That was good

from a specific perspective, but bad from another.

All generations generally were more active

(playing sports on a playground / at home,

playing with friends...) and that is one of the

causes of a healthier lifestyle. To sum up, science

and technology bring us positive and negative

consequences. Among the positive belongs free

time that comes from using electronic devices,

more intensive development of medicine... While

among the negative there is obesity, dependency

or addiction to these devices, the radiation, which

has a negative impact on health, environmental

pollution and atmospheric pollution, and

ultimately less communication inside generations.

My opinion of the future and the anticipation

of the future is not good, so I hope that I am

wrong. I believe that children will be in touch

with these phones, tablets, PCs, TVs and other

devices at much younger ages, which will

be very damaging to their health. From this I

conclude that the number of cancers and other

diseases will increase (as a result of radiation).

Regarding teenagers and youths I won't say much,

because I think there won't be many changes.

The only thing that will otherwise change, will

be that scientists will create some new devices

which teenagers will become obsessed with. Or

teenagers will just easily spend more time in front

of screens and less among peers. As regarding the

adults, I think that they will just spend much more

time in front of screens like today's teenagers. Or

their jobs will change in a way that they will be

more in contact with the electronics. If I sum up

all together, I would say that everything is good,

but only to a certain extent. If it's more positive or

more negative it depends crucially on the purpose

and method of using it. Finally, I would only say

that without science and technology today’s world

would no longer exist, but we could determine

some limits to the use of it.

Priloga

47


AUTHORS: Kristjan Stopar & Urban Košale, T3b

The future of technology

Have you ever asked yourself what technology is? Technology is a big part of our modern society.

Take a look around you. Everything you see has been made possible with the help of technology.

In ancient times philosophy was the main draft horse that pulled development on. Until the first

industrial revolution, literature was the main appreciated. But after the first and especially the second

industrial revolution everything changed. People like Nikola Tesla and Thomas Alva Edison opened

our eyes. We started to think more broadly, technologically and especially more revolutionary.

However, the real BANG started with companies like Apple and Microsoft, they were the ones who

started the age of information, the age that we are currently living in. Just the fact that we have created

more information in the last forty years than we did from the beginning of our journey about 1.5

million years ago is fascinating. Today technology is advancing rapidly. Everything around us is

somehow connected to an environment called the Internet of things (IoT), devices are becoming more

and more multifunctional and they play a big role in our lives.

What about the future? Currently there are companies like Tesla, SpaceX, Google, Microsoft, Uber

and so on, that are shaping the foundations for future generations. In the future we will colonize Mars,

start with Moon mining, create artificial intelligence, make fully autonomous cars and maybe even see

the real hover boards from the movie Back to the future. With hard work and determination we can

achieve even our most impossible dreams. So, let’s rise mankind to the next level.

Mitja Barbo, Gregor Hočevar, Žiga Povhe, R2a

48 Priloga


A science story

AUTHOR: Hana Vidic, T2b

She was woken by the phone ringing on the left

side of her bed, where there was also an alarm

clock. She rolled on the other side of her bed so

she could reach the ringing phone. She checked

the clock in front of her face. It was showing

6:49. She was immediately completely awake

and grabbed the phone. "Yes? Dr. Williams." The

voice on the other side was worried: "Where are

you Rachel? You should have been in here an

hour earlier! The boss is going to be so angry!"

"Yes, I'm already on my way. And Sara... if he

asks for me tell him I'm stuck in a traffic jam."

She hung up and got ready for work faster that she

had ever done. She ran upstairs; she made it in 12

minutes, and entered the office where she worked

on her project with her group. Her boss James

Wild was already there and the expression on

his face told her he wasn't in such a great mood.

"Great!" she said to herself. "Good morning,

dr. Williams! You are early!" He said with his

left eyebrow raised up. And when she opened

her mouth to excuse herself, he raised his left

arm and said: "I don't need a lame excuse. I just

came to see if you are making any progress." She

smiled and said: "Actually, we have something."

She paused. Wild nervously asked her: "So am I

going to find out what or you'll just stand there

and stupidly smile at me?" And she moved to her

lab desk. "We were researching human's cells to

find out more about how they were dividing and

we tried to raise their flexibility. So they would

have the ability to do any process in our body..."

"Get to the point and tell me what you have found

out" he said nervously. But she wouldn't let him

interrupt her "What I mean to say... is that we

have tried to create the human cell that could

change into many different types of cells. For

example: ..." "I don't have all day for this!" his

angry voice made everyone uncomfortable, but

not Rachel, who was a very strong woman that

didn't allow to be distracted by men’s power, so

she continued: "

For example: if we make that kind of cells, we

have the ability to put them into a human body -

an arm that has been cut off - and make them to

replace the missing arm. And we could do this

with the same cells and put them into a kidney

and they would replace that..." "So you have tried

to create a multicell that can be used for every

use?" he asked. And a happy smile showed on

Rachel’s face "Yes, that is correct." "But that kind

of cells already exists!" "Yes..." she answered

uncertainly, her face wasn't smiling anymore.

“But ..." "Look." he said "Do you actually have

something? A new discovery, a new technology,

new knowledge...? Anything?" "Well, not exactly.

We have been working on discovering something,

if we can influence a human cell with a change

in electric voltage but we haven't found out

anything YET..." She said disappointedly: "If you

could just give us a little more ..." "Time!?" He

completed her sentence. She looked straight into

his face, but she didn't see anything that would

encourage her that he would let them do that. Her

face expressed a deep disappointment. "Well, I

think you already know the answer. But just as

we are clear - the answer is NO. Your research

has already cost us enough time and resources.

And it would be fine if you had found anything

useful. But you haven't achieved anything in

two years and five months." "Yes, but we are so

close..." "But close isn't good enough. We have

to be the best or we will stay behind. That's how

science in these days works. Science is like a ...

train - a really fast train. And all of us stand on a

track. And if you can't keep up you get run over.

And no one will care about you. Maybe you

don't understand it now but this is how cruel life

is." Her disappointment was even bigger. "So

what you're trying to tell me is that all my work

is going to be thrown away and all my time was

wasted for NOTHING!?" He thought for a second

and said: "Yes, that is correct."

He was right- she REALY didn't understand how

cruel and unfair life was. But she had just realized

it.

Priloga

49


AUTHORS: Marko Kalin & Matic Žura, T2c

An interview with Nikola Tesla

Q: Let's start with our interview. Many people know that you were from Europe and then you

moved to the USA. But which country was your homeland? Today there are lots of speculations

about this question.

A: Yes, I was a European, actually I was born in a village near Gospič, Croatia but my parents were

Serbian. I had always felt more Serbian.

Q: You were one of the greatest inventors, you had patented over 300 inventions. Which of your

inventions are you most proud of?

A: Oh, there are so many of them. I think the most important was the alternating current (AC)

induction motor and other inventions connected with AC. I am also very proud of the Wardenclyffe

Tower.

Q: Why couldn't you get along with Thomas Edison?

A: At first I had been working for him, but he didn't want to hear about the AC, so I left his company

and started developing devices with the AC and he continued developing the direct current. Then we

came into the »war of currents«. He was trying to destroy my campaign with a propaganda against the

AC.

Q: What about the hydroelectric power plant on the Niagara falls?

A: Oh, I have an interesting story about that. Once when I was a child I had read a description about

the Niagara falls. In my mind I had imagined a big wheel beneath them. I had said to my uncle that

I would go to the USA and realise my idea. Thirty years later, I was watching how my idea on the

Niagara became a reality and I had been thinking about incomprehensible secrets of mind.

Q: You mentioned a tower when we were discussing your inventions. Could you tell us a bit more

about that?

A: The Wardenclyffe Tower was a part of my idea to start wireless communication over the Atlantic

ocean and later also to make electricity available for anyone, wireless and free! I had built a metal

tower and started experimenting. But one year later a man called Gugliemo Marconi sent the first radio

message over the ocean and I had no role in this anymore. My tower was demolished. I am still very

desperate about that, because Marconi's invention was based on my technology.

Q: Some say that you were the man who started the new age. What would you say about that?

A: My inventions started a new chapter in industrial development. But I think that most of my

¸¸inventions were made before their time. The world wasn't ready for them.

Q: Why did you move to the United States of America?

A: When I moved to Budapest in 1881 to work at a telegraph company, I made many improvements,

I was so good they sent me to Paris to install lighting for the Continental Edison Company. There I

gained a great deal of practical experience in electrical engineering. They took notice of my advanced

knowledge and in 1884 I was asked to move to New York and work for Thomas Edison.

50 Priloga


Q: How did the fight between you and Edison start?

A: Edison was trying to power cities with the direct current, but had many problems. I said to him I

could fix the problem and in doing so he would pay me 50 000 $. I invented the alternating current that

fixed all his problems and even made it better than his original idea. He didn't want to hear about the

AC so I went my own way.

Q: Why did you never marry?

A: I made a choice between a family life and my inventions. I devoted my whole life to the inventions

so that my ideas would come true.

Q: There are beliefs that you were building a so-called Death Ray.

A: I made a deal with the American Army to build them this Death Ray and in return for a huge

amount of money. I really needed it because I spent it all on my inventions and possibly some card

games but let's not talk about it. When they searched my hotel room they found only some strange

parts which they found useless, but I will leave the mystery to you.

Q: Today we use many of your inventions in everyday life. Could you name some of them and tell

us about them?

A: Where should I start… there are so many… The invention of the alternating current was probably

my biggest success right next to the electric motor. Today we find the AC literally everywhere, the

same goes for the motor which is still used today in Tesla’s electric cars, of course with slight

modifications. Many have heard about the Tesla coil, it can wirelessly power nearby lights and can

produce artificial lightning. A much more common invention is the TV remote, I invented it to change

channels on my radio. Among my many inventions there are also X-Ray beams, the laser, wireless

communication and also wireless electricity.

Q: What is your opinion of renewable energy?

A: I am a strong believer that renewable energy will become the main source of energy for the whole

mankind. All of my inventions are based on renewable energy, I even patented a way of making

lightning and converting it to usable electricity.

Priloga

51


AUTHOR: Lan Zirkelbach, T3b

My view of the future

Living in the modern world and keeping up with new inventions is almost impossible right now. The

fast-paced evolution of technology and science keeps breaking the records of our ancestors and if you

fall out of its flow, it is hard to catch up (e.g., the difference between some developed and undeveloped

countries keeps getting bigger, faster). In the past, it was easier for me to say how I think the world

would be like. Nowadays, I cannot really make a clear picture of it, except for the near future. I hardly

imagine the world 10 years from now, but I will try to give my opinion of the future anyway, or more

likely, my hopes and wishes how the future should look like.In the first place there is, of course, the

environment. Something needs to happen to hasten our anti-pollution and environmentally friendly

movements and I hope for big projects and agendas.

The current situation is bad, really bad and something must happen soon! But I don't mean it is getting

worse by year, just that it is too slow in improving. We will already have electric cars and transport

in the near future, so I imagine the future world being full of these. Moving from the Earth to other

planets, I believe that by the 2040, we will have already visited Mars and the moon, and that travelling

to space will be available for public. By then we will have also started researching the travel to the

mysterious moons of Jupiter in search of water! However, it is still possible that my prediction is way

off. The changes might be even more extreme. Nobody knows what will happen in the future therefore

worrying about it will not do you any good.

Actually, do we even have time to worry? We are constantly hurrying around and we take less time for

ourselves in the age of information overload, so one last thing that needs to be done in the future is to

adapt our mind set to it. We should not need to worry about sudden changes every day, we should not

worry so much about the future. All we can and should do is simply live…

52 Priloga

Mitja Barbo, Gregor Hočevar, Žiga Povhe, R2a


Dear Physics

AUTHOR: Ana Žagar, T2b

Dear physics,

I'm writing to you to tell you how the things between us stand. It's never been brilliant, but you know,

I'm catching up with you or at least I'm trying to.

Firstly, I want to tell you how much I can't stand those Newton's laws you love. But as everything, even

you aren’t only black or only white, so I understand that with knowledge of your laws I could connect

the other topics. Anyway, has anyone told you you are a very complicated person?

Well through years we've become quite good friends but don't imagine too much! I still don't trust you.

But thank you for helping me understand why I can't fly or my tea keeps me warm in winter or how I

can make better cookies. Sometimes you really are a good, trustable friend. But sometimes you leave

me alone, do you remember the last time? I fell on the icy stairs on a snowy day.

Thank you for being here for me every minute of each day. You're really a big help even though I don't

understand what kind, but I know that you keep me with my feet on the ground and that is good in

many ways. But there's one special reason I thank you with all of my heart.

There were times when we didn't get along, you must remember that. And I hated you with every bit of

my heart. But once I talked about you with a friend of mine and he told me I should at least try to

understand you, not to live with you every day but maybe to be with you at first only at physics lessons

at school. And he also helped me and tried to pull me closer to the "needless knowledge" as I, I'm

sorry, called you. He invented fairy tales about your life, drew me cartoons and told me jokes, and

slowly I accepted your point of view. I learned to love everything that comes along and not to push

away challenges but to solve them and become a greater person. I learned physics but with that I

learned never to give up the things that are impossible, everything could happen, with someone

standing by your side.

So, dear physics, thank you for all the problems you've put on my life trip, because they led me to love.

Eventually with that friend, who knew how to show me the beauty of the world in the darkness of

physics, we fell in love. And physics, I may never repay you for this, the greatest pearl of all.

Last but not least, I must only thank you yet for turning the word in the rhythm of the love, because I

somehow believe that your forces attract lonely hearts together. Hope to see you soon; oh you're here

already, under my fingers writing to you. But even though, thank you.

Wish you all the best.

Grace

Priloga

53


AUTHORS: Uroš Šmajdek & Blaž Kregar, T4b

Interview with Daniel Canavan

1. Where are you from?

I am from Brixton, district of south London.

2. When and why did you move to Slovenia?

I moved to Slovenia last year. I met my fiancée

who is from Novo mesto and we are getting

married this spring.

3. What do you miss about your old life?

Most of all my family and close friends. I also

miss the English culture and food.

4. What do you think about food here?

I really, really enjoy most of the food that I have

encountered since I came here. I was also a big

food lover in London and I don’t agree with this

British cooking being a bad thing because of the

multiculturalism of Britain. There is actually,

when you talk about British cooking, Jamaican

cooking, which is also British cooking these

days, Indian cooking is British cooking, and

actually I like the food here, but I miss the ability

to eat whatever I want, whenever I want and the

really wide variety of foods available. But I do

love the food in Slovenia and I really, really,

really like the fact that people eat locally

produced food, meat that is of much better quality

than it is in England.

5. Did you experience culture shock when you

came to Slovenia?

I don’t think there was a culture shock, there was

what I would call a “culture relax”. I came from

one of the busiest cities in the world to Novo

mesto and I didn’t feel a culture shock because

when I came here everything slowed down a bit,

my lifestyle did become better and more

interesting and the culture shock happened when I

went back to England. The first time I got back to

London, I was sitting on a bus being like: “I come

from the greyest city in the entire word”, there is

like dirt on every wall, I always felt like there was

way too many people. I also got there and it was a

football day on a Saturday and the whole central

London was, and I’m a Crystal Palace fan, and it

was a Crystal Palace match which is great,

54 Priloga

but when I got there it was just seas and seas and

seas of people. So actually I think culture shock

happened more to me when I got back to London,

I was like: “Wow, this is so different”, whereas

when I came to Novo mesto I leased into it

without there being much of a shock.

One of the things that I found shocking was the

amount of, I hesitate to use the word ignorance,

because I think ignorance sounds negative, but

it is actually the only word that I could use to

describe people who haven’t been around lots of

different races and lots of different places, and

I found that somewhat of a shock to hear some

racial words being used here, if you used those

words in England you would be in trouble, in real

trouble. So that was a bit of a culture shock for

me, but I wouldn’t call it a negative culture shock,

I just call it something interesting that I have

experienced.


6. What do you think about being a teacher?

The first thing I would think of would be helping others. It is because I was working with young

people from London who had problems with drugs and I think it meant a lot for their future lives that

they got an opportunity to change

themselves. I am satisfied when I watch the

students learn and then see their progress in

intellect growth.

7. What is your opinion of the

Slovenes ?

As soon as I arrived in Slovenia

I noticed that the people are very

hospitable. I would also say that they

are very giving people and most of

them are extremely proud of their

achievements- in a good way. As a bad

thing I would set out the prejudices in

most cases against homosexuals.

8. What precious piece of advice

would you give to students?

Whatever happens just do not take it too

seriously. Learn about the things that you love and do not mind about other people’s opinions of what

you should rather be doing.

AUTHOR: Janika Plisson, prof.

Short story contest

In December 2016 we hosted our first Christmas short story competition in English. The students were

invited to write their own short story of about 180 words. We received 25 stories from 23 authors,

ranging from horror, sci-fi, fantasy, romance and crime stories.

After much struggle and debate, the judges decided on the following winners:

Lan Zirkelbach from T3b took 1st place, Ana Žagar from T2b 2nd place and Marcel Heybal from

R2a 3rd place.

The week before Christmas, the results of the competition were announced and a small Christmas

celebration took place in the school library, resulting in much joy over Christmas presents, too many

sweets and a firm decision to repeat the ordeal next year.

Many thanks to the participating students, their English teachers and our chemistry teacher Maja Marič

for the design.

Priloga

55


AUTHOR: Lan Zirkelbach, T3b

Night Creeps

»Can I come in?« he asked.

In the dimness of the landing I could not see him

very well, but there was something in his voice

that surprised me. I led the way into my

sitting-room and asked him to sit down.

»Thank God I've found you,« he said. »What's the

matter?« I asked in astonishment. I was able to

see him well. As a rule he was neat in his person,

but now his clothes were in disorder. I was

convinced he had been drinking and I smiled.

»I didn't know where to go,« he burst out… . »I

came here earlier, but you weren't in.«

I changed my mind: it was not liquor that had

driven him to this obvious desperation… .

His hands were trembling.

»Has anything happened?« I asked.

»He… the Dark Lord has escaped.«

My body twitched at hearing that name again.

Unwelcomed memories started flashing behind

my eyes.

»Wha- What do you mean? That can't be true! I

mean, you know, you were there with me when it

happened. We used the power of friendship and

love and defeated-« »It's true!« he shouted.

»Of course I didn't believe it at first either. The

guard told me he had heard something strange

coming from the chamber. So I went to check

the sarcophagus he was sealed in, just to be sure

everything was alright but… The sarcophagus

was opened, the seal lying on the ground. Then

something hit me and when I came to and rushed

upstairs, the town was burning red!«

I took a deep breath and tried to calm myself. I

was panicking a bit.

It seemed as if he wasn't joking around.

»What of the townspeople?«

»Many injured, but no deaths. The seal did its

work, so the Dark Lord is quite weakened.«

»But how did he escape?« I asked. »There's no

way to open the door from the inside. He must

have had help!«

»Yes, about that. I found purple stains on the seal

and on the floor. One of his priests was apparently

still free. But now we've no time to discuss how

it happened. We have to find him before he gains

any more power.«

»Yes, there is no time to waste,«

But in that moment something heavy hit the door.

I was already freaked out a bit so I jumped a little.

I wondered who it could be at this hour. I stood

up and approached the door carefully. »Who is

it?« I asked, anxiously. No answer came from the

door, so I decided to open it just slightly and peek

through the crack. And at the moment I did that, a

big dark hand shot from the darkness and disabled

the possibility of closing the door.

»He, he, he… found you ~!« a voice full of

malice, but not from behind the door, but from

behind my back. I slowly turned around only to

be met with Jake's whites and him, grinning like

a child who found its favourite toy. I screamed as

he ran his - now with claws - hand through my

chest.

I suddenly opened my eyes, sweating furiously.

'It- it was all a dream!' I thought to myself with a

relief. I found myself lying on the floor, in front

of my door. Then I heard a familiar voice from

behind it.

»Can I come in?« it asked.

56 Priloga


AUTHOR: Ana Žagar, T2b

You only

“Can I come in?” he asked. In the dimness of the

landing I could not see him very well, but there

was something in his voice that surprised me. I

led the way into my sitting-room and asked him to

sit down. “Thanks God I’ve found you,” he said.

“What's the matter?” I asked in astonishment.

I was now able to see him very well. As a rule

he was neat in his person, but now his clothes

were in disorder. I was convinced he had been

drinking and I smiled.“I didn't know where to

go,” he burst out…” I came here earlier, but

you weren't in.” I changed my mind: it was

not liquor that had driven him to this obvious

desperation… His hands trembled. “Has anything

happened? Is there anything wrong between

you and Katie?” He still didn't answer my

initial question but I was quite sure that he was

concerned about his wife. This was rather odd

because they seemed a perfect couple. Both of

them were very successful, always smiling and

never complaining about anything.Dark shadows

covered his face as he returned back to reality. “I

don’t recognize her anymore. She doesn’t have

time for a conversation or anything else we did

together. She works all the time. The only time we

speak a little more than a few words is when she

is talking about her job. She is convinced that it’s

the only important thing in the world. However, I

see her anxiety and bitterness. I see how it sucked

all the happiness and sparks from her eyes.” His

voice broke and he couldn’t hold his tears back.

This was the first time I saw him crying. I didn’t

know what to say, all I wanted was to help him.

“Is there anything I could do for you?” I leaned

towards him and put my hand to his shoulder. “I

just want the old Katie back,” he said and after

a few moments of silence continued his story.

“This morning I asked her to come home earlier

to spend the afternoon with me. Nonetheless she

didn’t arrive until seven. We got ourselves into

a huge fight. She slapped my face and I stormed

out. I really don’t know what to do.”I sat there in

a shock, because I would never expect something

like this could have happened. I was thinking

about what to say but nothing helpful crossed my

mind. We sat there both

absorbed in thoughts. “Show her you still love

her. Show her nothing has changed.” I barely

believed myself but it seemed he found something

comforting in those words. He stood up, thanked

me and left. It seems I sat alone in the dark for

hours wondering of what had just happened.

Later that evening Lewis came home and found

Katie in tears. She was holding figures for the

Christmas crib Lewis had brought from attic.

He looked her in her eyes and words ran out of

his mouth. "I loved a girl I knew and I'd give

anything to get her back. Little sparks shining in

her eyes, fairy tales she believed in, her vivacity

and games she invented just for us.” He was

staring off into the distance and it seemed like

he had lost himself in some old memories. “She

was just a girl, who wanted to stay in Neverland

forever. She promised me she would never grow

up. That we would always catch snowflakes

together, ice skate on frosty roads and sing

Christmas carols out loud. I fell in love with that

girl but now I can’t find her anymore. Have you,

my dear, any idea where she is?" She smiled and

hugged him. “I am so, so sorry, Lewis, thank

you for not forgetting about that girl inside me, I

thought I had lost her. But when I saw your look

today when we fought I knew that I had to find

her, no matter how deep inside she’s hidden. I

am sorry for everything I’ve done to you, all that

pain, I can’t imagine what you have been through.

How could you even forgive me now?” Lewis

said he loved her even when she was

different, but he missed her sparkles that had

disappeared in all her work. And so they

decorated their Christmas tree and made the

Christmas crib together as they had done many

years in a row. Again they sang together and

found joyful Christmas inside each other. They

knew everything had changed, they found peace

in their house. They’d fallen in love, once again.

Priloga

57


AUTHOR: Marcel Heybal , R2a

Blood & Gold

”Can I come in?” he asked. In the dimness of the

landing I could not see him very well, but there

was something in his voice that surprised me. I

led the way into my sitting-room and asked him

to sit down.

“Thank God I’ve found you,” he said.

“What’s the matter?” I asked in astonishment. I

was able now to see him well. As a rule he was

neat in his person, but now his clothes were in

disorder. I was convinced he had been drinking

and I smiled.

“I didn’t know where to go, he burst out… “I

came here earlier, but you weren’t in.”

I changed my mind: it was not liquor that had

driven him to this obvious desperation…. His

hands trembled. “Has anything happened?” I

asked.

He looked at me with tired eyes. His face was

dazed and confused. He stood but didn’t answer

my question. He sat down and stared at me. I

noticed he put a small case next to the couch as he

sat.

“Dude, are you okay?” I asked him again. His

hand seized into his jacket. His hands were

shaking and his lips were quivering. He pulled out

a gun and dropped it on the table. I was shocked

by the thing he had taken out.

“Where did you get that?” I asked in fear.

“I don’t know,” he said.

This man I was good friends with… I would

never have thought he would carry such a thing

like a weapon with him. He always seemed like a

normal, middle class, happy, friendly person. We

both stared into the gun. The only sound keeping

us from a complete silence was the sound of his

chattering teeth.

“What did you do!?” I asked nervously.

“I don’t know!” he screamed. His legs were

bouncing up and down in nervousness and he was

bending his fingers.

“I remember taking some drugs,” he said.

“What drugs?” I asked right after that.

“Shut up! Stop asking so many questions!” he

yelled.

I stood quietly. Minutes went by.

“I didn’t know what I was doing, okay?” he

continued in a hysterical voice. “I was there,

following him,” he said.

“Following who?” I asked.

He sighed and answered: “The guy, he’s a

co-worker of my wife’s, they met a few times and

she said he was very wealthy”.

Slowly, I began to see an event that could have

happened.

He looked me in the eyes and asked me: “What

can I do to make the pain go away?” I didn’t

know what to say, so I just stood there looking at

him.

His legs were starting to bounce up and down

faster and he started to panic. He threw his arms

around and knocked down a few things that were

on the table. His episode consisted of hysterical

tears and ear-piercing screams.

Suddenly he stopped yelling and started to breathe

heavily. There were only tears. I was confused

as I watched him cry. I sat down next to him and

pushed the gun to the far end of the table. He had

his face covered in his hands.

“I took his life…” he spoke with a voice so weak

and quiet. The words echoed through the room

and replayed in my head. I didn’t know what to

think. We both stared silently at the floor.

After some time he picked up the case from the

floor and opened it. What I saw took my breath

away and my hand went to my lips. There were

many, many golden ingots in it. He pulled one

out, slid it towards me and smirked.

“To take one life and live in millions… Don’t you

suppose it’s all worth it?”

58 Priloga


Poetry

Is technology our rescue or

escape from reality?

Little Knight and

the Eternal Questions

Do you love technology?

Do we love technology?

Oh, yes we do!

We all love technology

and it has good impact

on our psychology

In fact

that is not what we need.

People came to do changes,

to create a better world,

full of happiness

and loveliness.

Our world

must be greenthis

colour is magnificent

but it has almost disappeared,

since industry destroys it.

It’s all about volition

since every thought

2 3 4 5 6 7 8 9 ? !

always has its point.

nothing matters and laugh,

And this point

Q W E R T Y U I O P

shows now

whether to create

A something S good D or bad. F G H everything’s J Kgoing to Lbe all right? Ñ

This is our decision

Because everything

Z X C V B N M ; is always just

And we have to make it

where it should be.

,

:

.

quickly, smartly and bravely.

Mojca Horvat Trunkelj, T1a

How do you know that your love is true?

It’s said in this game in life

you get or lose everything,

but you can’t escape,

you can’t just love anything,

so there is no other way than truth.

How do you know

that you are doing it right in life?

It is not about the life, it’s about you,

about your decisions, feelings and

sometimes a fight, too

and even with a gun or a knife,

you’ll never get alive out of it.

How do you know

that your success is good enough?

It’s said never is too good to get even better,

so don’t search failures in your acts, just say:

and you will almost solve your problems.

How do you know

You just see the same things in a different way …

Good night my little knight!

Nika Jelinič, T2a

¨

´

Priloga

59


Der TG Spiegel

Robotik interessiert uns sehr

In diesem Artikel stellen sich die Schüler aus der T3b Klasse, die sich gern mit der Robotik befassen

und die schon einige erfolgreiche und interessante Projekte hinter sich haben.

Weil wir uns für Robotik interessieren, haben wir in den letzten drei Jahren einige Projekte gemacht.

Unser erstes Projekt war das Entwerfen und Bauen einer CNC Maschine, die wir Eggy 1.0 benannt

haben. CNC-Maschinen sind Werkzeugmaschinen, die mit Hilfe der modernen Steuerungstechnik

Werkstücke mit hoher Präzision auch für komplexe Formen automatisch herstellen können. Weil es

unser erstes Projekt war, war es ganz schwierig. Wir hatten nicht viele Erfahrungen und haben auch

nicht viel davon in der Schule gelernt, deshalb mussten wir viel selber im Internet suchen. Wir haben

zwei CNC Maschinen gebaut. Die zweite war noch größer, stärker und schneller als die erste. Mit der

ersten Maschine kann man Holz bearbeiten und mit der zweiten Maschine kann man Metall

bearbeiten. Weil wir durch das Schuljahr keine Zeit hatten, haben wir an Projekten in den Ferien

gearbeitet. Wir haben Eggy 1.0 in der Schule und in unserer Klasse vorgestellt.

Danach sind wir an schwierigere Aufgaben herangegangen. Unser nächstes Projekt war ein

Roboterarm, wobei auch unsere Mitschülerin Pia mitgemacht hat. Dieser Roboterarm kann ein

Getränk zubereiten. Auch dieses Projekt ist in den Ferien entstanden. Der Roboterarm wurde in der

Schule, Klasse und in einem Unternehmen vorgestellt.

Wir haben ihn auch am Tag der offenen Tür präsentiert. Die Leute waren begeistert und haben uns

viele Fragen gestellt.

Das nächste Projekt war ein Heizbehälter für den Hundenapf. Wenn es draußen kalt ist, wärmt der

Napf das Wasser und wenn es warm ist, kühlt er das Wasser. Kurz danach hat uns ein Physiotherapeut

darum gebeten, eine Wand mit 12 Lichtern herzustellen. Die Lichter werden durch ein

Computerprogramm gesteuert. Wenn die Lichter aufleuchten, soll der Sportler sie berühren.

Zurzeit sind wir dabei, eine Website für alle interessierten jungen und älteren Forscher zu entwerfen.

Wir wollen ihnen mit unseren Erfahrungen und Anweisungen helfen, weil wir wissen, wie es

schwierig ist, solche Aufgaben durchzuführen. Die Website wird zu Kreativität und Fantasie

ermutigen. Man kann die Daten auf die Website hochladen und sie auch downloaden.

In der Zukunft wollen wir noch mehr Projekte machen, um damit Veränderungen in der Welt zu

bewirken. Mit unseren Projekten wollen wir zur Entwicklung der Wissenschaft beitragen.

AVTOR: Kristjan Stopar und Urban Košale, T3b

60 Priloga


Made in Germany

AUTOR: Nika Perko, T2c

Wir wissen schon, dass Deutschland weltbekannt

für seine Geschichte, Fußball, Bier und natürlich

Oktoberfest ist. Von hier stammen auch

zahlreiche Warenzeichen zum Beispiel Adidas,

Bayer, Bosch, Faber – Castell usw. Es ist auch

ein Staat, wo es viele wichtige und nützliche

Erfindungen gab, die unser Leben besser machen,

obwohl wir es uns manchmal nicht bewusst sind.

Aspirin ist eine kleine Tablette, die wir schon seit

100 Jahren gegen Fieber und Kopfschmerzen

nehmen. Die weiße wundersame Pille war eine

Erfindung von Felix Hoffmann. Er wollte seinem

Vater, der Rheumatismus hatte, Schmerzen

lindern. Heute ist Aspirin ein Synonym für

schmerzstillende Tabletten in einigen Staaten.

Thermosflasche ist eine Isolierflasche, wo heiße

Getränke heiß bleiben. Reinhold Burger erfand

sie. 1903 war sie revolutionär, weil sie Wärme

ohne Chemikalien anhalten konnte.

Teddybär/Teddy ist ein klassisches

Plüschspielzeug. Die Erfindung ist von Richard

Steiff.

Teddybär reiste auch in die U.S.A. und bekam da

den Beinamen Teddy nach dem damaligen

Präsidenten Theodore (Teddy) Roosevelt.

Den Fernseher erfand 1930 Manfred von Ardenne

und brachte damit die Welt in unsere

Wohnzimmer. Der Fernseher wurde populär nach

dem Zweiten Weltkrieg. Auch heute kaufen die

Menschen weltweit circa 167 Millionen Fernseher

pro Jahr.

deutsche Nationalteam zum ersten Mal

Weltmeister wurde. Seit dem Weltcup – Final

sind Adi Dasslers »Adidas« Schuhe weltberühmt.

Jeans hat heute fast jeder; mindestens ein paar in

seinem Kleiderschrank. Sie waren eine Erfindung

von Levi Strauss, der in den U.S.A. wohnte. Er

erfand Jeans, weil Bergarbeiter starke, robuste

Hosen brauchten.

Das Automobil - bis 1886 konnten Leute von

Autos nur träumen. Damals erfanden Karl Benz

und Gottlieb Daimler das Automobil. Zuerst

mochten die Menschen das Auto nicht. Sie

meinten, dass es zu laut, zu schnell und zu

gefährlich ist. Autos sind heute sehr wichtig in

unserem Leben und Deutschland ist bekannt für

die Warenzeichen Audi, Merzedes – Benz, BMW,

Volkswagen usw.

Röntgen - Strahlen entdeckte Wilhelm Conrad

Röntgen. Seitdem können Mediziner

Knochen – Frakturen auf schwarz – weißen

Bildern einfach diagnostizieren. Die Entdeckung

war eine Revolution für die Medizin.

Mensch ärgere dich nicht ist ein wohl bekanntes

Brettspiel. Das Gesellschaftsspiel erfand Josef

Friedrich Schmidt. Bis heute wurden mehr als 70

Millionen Exemplare des Spiels verkauft.

Zahnpasta war eine Erfindung von Ottomar von

Mayenburg. Er war ein Apotheker und kreierte

seine Chlorodont. Die Zahnpasta war ein Triumph

für die Zahn – Hygiene und Menschen konnten

sie dort bis 1989 kaufen.

Die Stollen - Schuhe entwickelte Adolf Dassler.

Die modernen Fußballschuhe haben spezielle

Stollen aus Nylon. Schon beim Fußball – Weltcup

1954 sah man, wie effektiv sie waren, weil das

Priloga

61


Der Rückblick auf die Gymnasialjahre

Ich habe mich an dieser Schule eingeschrieben, um die Entscheidung über meinen beruflichen

Werdegang zu verschieben. Obwohl ich mich noch nicht endgültig entschieden habe, was ich werden

möchte, bin ich sicher, dass die Auswahl des technischen Gymnasiums ein richtiger Schritt in meinem

Leben war.

Ich interessiere mich sehr für gesunde Lebensweise, deshalb besuche ich das Wahlfach Biologie.

Dieses Fach ist sehr umfangreich, aber ich finde die gewonnenen Kenntnisse für meine Zukunft sehr

benutzbar.

Ich glaube, dass auch Fremdsprachenkenntnisse sehr wichtig sind, wenn man weltweit reisen möchte.

Vielleicht würde ich einmal auch Französisch lernen, aber zurzeit lerne ich nur Englisch und Deutsch.

Ich habe mit dem Deutschlernen erst in der Mittelschule begonnen und ich bin mit der hiesigen

Lehrweise sehr zufrieden, weil ich schon viel erzählen kann.

Bei naturwissenschaftlichen Fächern machen wir oft Experimente. In Biologie bestimmen wir zum

Beispiel, wie verschmutzt der Bach ist. Beim Mechanikunterricht ermitteln wir physikalische Gesetze

und ihre Anwendung in der Praxis. Experimente machen wir in den Gruppen und jeder Schüler

bekommt eine Gelegenheit mit interessanten Apparaturen zu arbeiten.

Im Allgemeinen herrscht in der Schule entspannte Stimmung. Der Erfolg kommt nicht ohne Mühe und

Beharrlichkeit, deshalb muss man auch an dieser Schule viel lernen und man darf nicht schwänzen.

Die Lehrer sind sehr hilfsbereit und das finde ich toll. Das erste, was sie den Schülern beibringen, ist,

dass keine Frage dumm ist. Es ist gut, das zu wissen und zu beachten.

Tina Gradišar, T4b

Warum ist Wissenschaft wichtig?

Die Technologie entwickelt sich schneller, als wir uns vorstellen können. Es ist weniger als 130 Jahre

her, als ein bewegendes Bild das erste Mal in der Welt gezeigt wurde. Heutzutage ist alles bunt und

blitzend, bewegende Bilder gibt es überall.

1876 wurde das erste Telefon von der Welt begrüßt. In weniger als einem Jahrhundert hat es zur

Erfindung des Smartphones geführt. Heute ist fast jedes Gerät „klug“ und es gibt fast keinen Apparat

in der Küche, der nicht im Netz kommuniziert.

Die Technologie ist wirklich ein Wunder. Sie erleichtert unser Leben, korrigiert unsere Fehler und

denkt anstatt uns. Wir sollten jedoch mit ihr arbeiten und denken und dürften es nicht lassen, dass sie

statt uns arbeitet und denkt. Anderenfalls wird sie Fortschritte machen und wir werden zurückbleiben.

Wenn wir nicht genug vorsichtig sind, wird die besorgniserregende quadratische Gleichung die

Maschine über den Menschen stellen. Wir werden aus dieser Unterordnung hart herauskommen. Viel

härter, als wir darin gefallen sind. Wie könnte man das verhindern? Die Antwort ist die Wissenschaft.

Die Wissenschaft ist ein Teil unseres täglichen Lebens und wir müssen uns nur entscheiden, ob wir

ihr folgen wollen oder ob wir uns davon isolieren wollen. Die Technologie geht mit der Wissenschaft

Hand in Hand. Sie sind miteinander eng verbunden, was der Grund für den schnellen Fortschritt der

Technologie ist. Wir sollten uns auch mit der Wissenschaft eng verbinden. Wir können ihr vertrauen,

dass sie uns führen und sich nie über uns stellen wird.

Deshalb ist die Ausbildung so wichtig. Sie sorgt, dass wir uns mit der Wissenschaft vertraut machen.

Die Ausbildung motiviert uns, dass wir der Wissenschaft nahekommen und mit ihr selbstbewusst

zusammenarbeiten.

Valentina Umek, T2b

62 Priloga


AUTOR: Zarja Fabjan, T3a

Generation Z

Die Generation Z ist unsere Generation. Wir funktionieren hervorragend, immer wenn wir in unserer

Altersgruppe zusammenkommen, aber wir können vor einem Problem stehen, wenn wir mit anderen

Altersgruppen mitarbeiten. Und eben darum wollte ich diesen Artikel schreiben.

Früher wurde ein Lehrer oder ein Chef respektiert. Aber das ist nicht selbstverständlich für unsere

Generation. In der Generation Z beruht Respekt nicht auf Macht und Status, sondern auf Kompetenz

und Erfahrung. In diese Richtung hat auch schon die Generation Y gedacht, hat es aber nicht so

kompromisslos durchgezogen.

Wir kennen keine Pünktlichkeit, Gründlichkeit, Ordnung und Struktur. Das hat schon mit Generation Y

angefangen. Doch die hat sich noch mit Homeoffice und Multitasking zufriedengegeben. Die

Generation Z stellt sich die Arbeitswelt wie eine Facebook-Party vor: Wer kommt, ist da, und bringt

etwas zum Essen mit. Ihr mögt es belächeln, aber am Gymnasium funktioniert es schon.

Von euch - Digital Immigrants - wird das Web immer als Raketentechnik gehandelt. Für uns war es

schon immer da. Wir outen uns wie keine Generation zuvor. Wir sind von Geburt zum ersten Mal

fotografiert worden. Seitdem leben wir im Web und steuern unsere Welt mit Laptop und Smartphone.

Wir kennen keine Privatsphäre, weil wir geboren wurden, als Informations- und Mobiltechnologie

schon selbstverständlich waren.

Aber es ist nicht alles so schlecht. Mit allen Informationen können wir uns selbst bilden, und zwar

schneller, als uns die Pädagogen etwas beibringen können. Und die Schularbeit? Wir können alles

“Copy & Paste”, aber statt uns auf einen Test vorzubereiten, ist es für uns wichtiger, das Wissen zu

finden und es sich anzueignen, wenn wir etwas brauchen.

So, nächstes Mal, wenn Sie uns mit einem Handy sehen werden, bedenken Sie diesen Artikel und

lassen Sie uns in Ruhe, damit wir nach unseren Regeln - wie Generation Z – leben können.

Priloga

63


AUTOR: Maja Perpar & Petra Šporar T3a, Borka Pačavra T1a

Alt&Neu: Deutsche Architektur

Deutschland hat eine reiche und vielfältige Architekturgeschichte. Im ganzen Land kann man alte und

bedeutende Gebäude bewundern, man trifft aber auch ganz viele zeitgenössische Bauten, die von einer

Reihe von bekannten und international tätigen deutschen und anderen Architekten entworfen wurden.

Beim Deutschen Zirkel haben wir in diesem Schuljahr die alte und neue deutsche Architektur

untersucht und jeder von uns hat ein modernes und ein altes Gebäude beschrieben.

JOH3

JOH3 ist ein modernes Gebäude in Berlin, wo die Menschen

wohnen, denn es ist ein Apartmenthaus. Es wurde vor vier

Jahren gebaut. Die Architekten haben das klassische Berliner

Wohnhaus imitiert, doch sie haben mehr Elemente und

Pflanzen hinzugefügt. Das Exterieur ist sehr modern mit vielen

runden Formen. Die Fassade besteht aus vertikal angeordneten

Lamellen, die sich organisch wellen. Jede einzelne Lamelle hat

eine eigene Form, deshalb wirkt die Fassade dreidimensional.

Die Aluminiumlamellen dienen auch als Sonnenschutz vor

raumhoch verglasten Wohnräumen. Die Innenräume, Terrassen

und Balkone haben auch eine geschwungene Struktur

der Fassade. Im Innenhof ist ein ruhiges Atrium und die

Hausbewohner können es von ihren Balkonen sehen.

ALTE OPER

Die Alte Oper ist eine Konzerthalle in Frankfurt, die früher ein Opernhaus war. Sie wurde sieben Jahre

lang gebaut und im Jahr 1880 mit Mozarts Oper eröffnet. Sie wurde im Baustil der Neorenaissance

gebaut. Nach dem Zweiten Weltkrieg wurde sie renoviert, weil die Feinde sie bombardiert haben. Sie

wird heute als Konzert- und Veranstaltungshaus verwendet.

DEUTSCHES HISTORISCHES MUSEUM

Das Deutsche Historische Museum

ist Deutschlands nationales

Geschichtsmuseum, das 1987 zum

Anlass der 750-Jahr-Feier der Stadt

Berlin eröffnet wurde. Es ist eines der

am häufigsten besuchten Museen Berlins.

Es besteht aus zwei Gebäuden: aus dem

rechteckigen barocken Zeughaus und der

angrenzenden modernen faszinierenden

Ausstellungsgebäude, das einen Eingang

aus Glas und Stahl und einen auffälligen

Treppenspindel hat. Im Museum wird

durch 8.000 Exponate die 2.000-jährige

deutsche Geschichte vorgestellt.

64 Priloga


KÖLNTRIANGLE

Kölntriangle ist ein Bürohochhaus, das über 100 Meter hoch ist und somit das zweithöchste

Hochhaus in Köln. Es wurde im Jahr 2005 eröffnet. Der Name Kölntriangle geht auf den Grundriss

des Hochhauses zurück, das die Form eines Dreiecks mit bogenförmigen Kanten hat. Es bietet einen

360° Ausblick an, das bedeutet, dass es

eine Aussichtsplattform auf dem Dach

hat. Das Dachgeschoss und das Dach sind

öffentlich zugänglich und man kann eine

schöne Aussicht auf alle Seiten der Stadt

Köln haben. Schon von fern kann man die

fantastische Architektur des Gebäudes mit

seiner transparenten Fassade aus Glas und

Aluminium bewundern.

DIE ALLIANZ ARENA

Die Allianz Arena ist ein

Fuβballstadion im Norden

von München und bietet bei

Bundesligaspielen 75.021

Plätze. Es ist rund 50 Meter

hoch und 200 Meter lang.

Der Bau des Stadions

begann im Jahr 2002 und

wurde 2005 fertiggestellt

und ist damit eines der

neuesten und modernsten

in ganz Deutschland.

Es ist das imposanteste

Architekturhighlight

Münchens. Besonders beeindruckend ist die

Beleuchtung, die das ganze Stadion erleuchtet und auch verrät, welche Mannschaft an diesem Tag

spielt. Bei Heimspielen des FC Bayern München erstrahlt die Arena in Rot und Weiß. Bei Spielen des

TSY 1860 München leuchtet das Stadion in Blau und Weiß.

DAS SCHWERINER SCHLOSS

Es ist eines der bekanntesten und prächtigsten

Schlösser Deutschlands. Das Schloss

liegt auf einer kleinen Insel im See in der

Stadt Schwerin im deutschen Bundesland

Mecklenburg-Vorpommern und gilt als

eines der bedeutendsten Bauwerke das

Romantischen Historismus in Europa. Mit

seinen vielen Türmchen und Verzierungen

sieht es wie ein Märchenschloss aus und

zieht viele Besucher an. Das Schweriner

Schloss wurde im Jahre 1587 gebaut und

im 19. Jahrhundert umgebaut, wobei die

besten Architekten der Zeit mitgemacht haben. Der Epilog dieser Arbeit sind: 653 Zimmer mit

Bodenmosaiken, exquisiten Schnitzereien, Vergoldung und Stuckarbeiten an der Decke.

Priloga

65


Meine Auswahl des technischen

Gymnasiums war richtig

Wir verabschieden uns noch von einer Generation der Abiturienten des technischen Gymnasiums. Sie

behaupten, ihre Entscheidung dieser Mittelschule nicht zu bereuen. Eigentlich tut es ihnen Leid, dass

vier Schuljahre so schnell vergangen sind.

Das technische Gymnasium war ein unvergessliches Abenteuer: viel Freude und Kummer und der

wichtigste Teil meines Lebens. Vier Jahre sind schnell vergangen - es gab viele schöne Dinge, doch

die schönsten waren unser Projekt Teslas Transformator und mein erstes Buch Der Jäger. In meinem

Schulleben habe ich nämlich eine neue Leidenschaft entdeckt: ein Buch zu schreiben. Ja, es ist

ziemlich seltsam für eine technische Schule, aber das ist richtig so. Ohne Schule hätte ich das nicht

erreicht. Wir haben viele neue Kenntnisse bekommen und nach dem Abitur möchte ich Elektrotechnik

studieren. Meine Zukunftspläne sind Elektroingenieur zu werden und ein weiteres Buch in der Zukunft

zu veröffentlichen.

Aleš Matoh, T4a

Unsere Schulung an dem technischen

Gymnasium ist zu Ende, aber wertvolle

Erinnerungen werden nicht verblassen.

Wir sind reicher für viele neue

Erfahrungen. Die Schule macht uns die

Tür in die Wissenschaft auf. Als ich auf

das technische Gymnasium gekommen

bin, habe ich nicht gewusst, was ich

in meinem Leben machen möchte.

Aber jetzt kann ich mit Freude sagen,

dass ich weiß, was ich mir wünsche.

Es ist mir klar, dass ich mein Leben

den technischen Wissenschaften

widmen möchte, deshalb werde ich

meine Ausbildung an der Fakultät für

Elektrotechnik fortsetzen. Ich kann nicht wissen, was die Zukunft bringen wird und wo ich arbeiten

werde. Aber so ist halt das Leben, voll von Überraschungen.

Maša Blažič, T4a

Ich finde den richtigen Entschluss für die Mittelschule sehr wichtig, denn das beeinflusst das ganze

Leben. Meine Auswahl des technischen Gymnasiums war kein schlechter Entschluss. Ich habe viele

neue Freunde kennen gelernt, die sehr nett und interessant sind. Am Beginn war ich bange und nicht

selbstsicher, aber ich war neugierig und bald ist mir die Schule freundlicher und heimischer geworden.

Der erste Jahrgang war schwer, weil ich viel zu lernen hatte. Später war es schon leichter. Unsere

Klasse hat sich verbunden und wir sind zusammen durch schöne und schwere Zeiten gegangen. Im

vierten Jahrgang hatten wir einen ausgezeichneten und wunderbaren Abiball und das war der beste

Abschluss der Mittelschule.

Primož Špringer, T4c

Sch

66 Priloga


ool

Ich habe mich für das technische

Gymnasium entscheiden, weil ich

Naturwissenschaften mag. Ich

interessiere mich weniger für Geschichte

und Geografie und am technischen

Gymnasium gibt es

weniger Stunden Gesellschaftswissenschaften.

Hier habe ich viele neue Freunde

kennen gelernt.

Wir verstehen uns gut und wir haben

zusammen viele Abenteuer erlebt.

Am meisten werden mir in der Erinnerung

unsere Exkursionen bleiben.

Unvergesslich war auch unser

Abiturientenball. Aber am besten

waren Erlebnisse mit meinen Mitschülern Mark und Aljaž, mit denen wir viele interessante Dinge

unternommen haben. Ich will Chemiker werden, deshalb gehe ich zur Fakultät für Chemie und

chemische Technologie in Ljubljana. Ich wollte im Labor arbeiten und neue Medikamente erfinden.

David Bezlaj, T4a

Ich habe mich für das technische Gymnasium entschieden, weil ich Mathematik und Mechanik mag.

Ich habe viel Schönes erlebt, was mir das ganze Leben lang in Erinnerung bleiben wird. Wir hatten

viel Spaß. Unsere Exkursionen waren unvergesslich und ich habe es immer genossen. Ich habe viele

Menschen kennen gelernt und ich habe besondere Beziehungen geflochten. Nach dem Abitur möchte

ich die Fakultät für Maschinenbau besuchen. Mein Traum ist es, ein höchst erfolgreicher Ingenieur zu

werden.

Denis Zelič, T4a

In der 9. Klasse hatte ich vielleicht die schwierigste Entscheidung vor sich. Ich war ein ausgelassener

und neugieriger Teenager. Ich habe es nicht genau gewusst, was ich in meinem künftigen Leben

machen möchte. Ich war von Maschinen begeistert, denn ich glaube, dass sie uns das Leben

vereinfachen. Aus diesem Grund habe ich das technische Gymnasium ausgewählt. Im Gymnasium

habe ich gutes Vorwissen für das Studium bekommen. Die Lehrer waren sehr nett und offen für Fragen

und neues Wissen. Die Atmosphäre im Unterricht war sehr angenehm. Ich glaube, dass technisches

Gymnasium ein sehr

gutes Sprungbrett für

das weitere Studium

und Leben ist. So weiß

ich nach vier Jahren

ganz genau, womit ich

mich später im Leben

beschäftigen möchte -

Maschinenbau ist die

richtige Wissenschaft

für mich.

Žan Gliha, T4c

Priloga

67


AUTOR: Iva Rakoše, T3a

Nikola Tesla - der Mann, der das 20.

Jahrhundert erfunden hat

Stellen Sie sich vor, dass es keinen Zweiphasenwechselstrom gibt. Alle Menschen müssten ganz in der

Nähe von Kraftwerken leben. Das wäre nicht gesund und recht teuer. Nur die Reichen könnten

elektrische Apparaturen benutzen. Dies bedeutet: keine Handys, keine Computer und am

wichtigsten - keine Lichter für uns. Deshalb müssen wir Nikola Tesla für seine Erfindung dankbar sein.

Er war in Kroatien geboren, hat in den Vereinigten Staaten gearbeitet und auch einige Zeit in

Slowenien. Als er ein Kind war, hatte er viele Visionen. Sie waren sehr kompliziert, deshalb konnte er

sie nicht erklären.

Er hat die Schule nicht beendet, aber Edison hat ihn trotzdem angestellt. Er war Genie, Sonderling,

Zauberer und Menschenfreund. Seine Erfindungen waren sehr revolutionär, jedoch viele Menschen

haben sie nicht verstanden. Teslas bekannteste Erfindungen sind: Radio, Fernbedienung, elektrischer

Stuhl und natürlich Wechselstrom.

Die weltbekannte Encyclopedia Britannica hat ihn als einen der 10 interessantesten Menschen in der

Welt bezeichnet. Er hat viele interessante geistige Fähigkeiten gehabt. Zum Beispiel er hatte ein

photographisches Gedächtnis. Er hatte auch viele ungewöhnliche und lustige Gewohnheiten. Nummer

Drei war seine Lieblingszahl und er hat immer seine Schritte gezählt. Er hat Frauen nicht gemocht,

weil ihre langen Haare ihm nicht gefallen haben. Mehr als Frauen hat er Tauben geliebt. Er hatte eine

große Angst vor Bakterien.

Sein Lieblingsarbeitsfeld war Strom. Einmal hat er aufgeschrieben: Ich wünsche es mir, der Strom

würde die Welt verbinden.

Letztes Jahr war ich in Ljubljana mit meinem Freund, der Physik studiert. Wir haben uns die

Ausstellung von Nikola Tesla angesehen. Es war für mich sehr aufgeregt, weil ich mich für Technik

interessiere. Der Ausstellungsraum war sehr dunkel. Die Wörter, die Nikola Tesla gesagt hat, sind an

allen Wänden gewesen. In der Ecke war ein Umwandler. Wir haben einen Neon-Stick bekommen.

Als der Stick in der Nähe vom Umwandler war, hat er geleuchtet. Meine Lieblingserfindung war die

Fernbedienung für Schiffe. Ich habe es kaum geglaubt, dass sie seinerzeit so groß war. Am Ende haben

wir ein Quiz aufgelöst. Es war sehr schwierig, aber wir haben schon viel von Nikola gewusst, deshalb

haben wir es gut gemacht.

68 Priloga


Le TG Monde

Les symboles de la France

Le TGV est un train à grande vitesse. Il est neé

en 1970 et il a été construit de SNCF et Alstom.

La premiére route est neé entre Paris et Lyon

en 1981. Il est le train le plus rapide jusqu'au

présent avec la vitesse de 574 km/h.

Le train a été fait pour transporter d'un place

à l'autre. Il est très utile parce que sur la route

il y a trop de voitures et il est plus vite que les

voitures. Il n'est pas dangereux parce que zero

personne était mort à partir de sa naissance.

Il y a beacoup de types de TGVs comme le

TGV-Sud-Est, le TGV Antlatique et le TGV

duplex.

Žiga Drab, T2a

Le camembert est un fromage qui a été fait pour

la premierè fois en octobre 1797 en Camembert.

Le camembert a été inventé par Marie Harel, un

farmier de Normandy.

Il est un fromage à pâte malle. Il est blanc pur.

Il est fait du lait de vache non pasteurisé. Il est

fait dans les poids de 250g qui sont boxés dans

de petites boîtes de bois. Quand c'est jeune c'est

dur, mais il est doux quand il vieillit.

Le camembert est utillisé dans beacoup de

nourritures, mais il est recommendé à le manger

pas cuit sur le pain ou avec le vin ou la viande.

Uroš Pavlin, T2a

Marianne est une figure symbolique de

la République française, mais est-ce que

vous connaissez sa histoire? Marianne

représente la devise : »Liberté,

Égalité, Fraternité », et elle est un

important symbole républicain et

une icône de la liberté et de la

démocratie sous l’apparence

d’une femme coiffée.

Marianne tient une place

d'honneur dans les

mairies et les bâtiments officiels de la République

française. Elle symbolise Le Triomphe de la

République, son profil apparaît sur les documents

gouvernementaux officiels, sur les timbres, et sur

les pièces de monnaies françaises.

Leon Čulk, T2a

Le champagne est un vin mousseux issu de

raisins cultivés dans le région Champagne

de la France. Les raisins primaries utilisés

dans la production de champagne sont

Pinot Noir et Pinot Meunier mais aussi

Chardonnay blanc. Les vins de la

région de Champagne étaient connus

avant l'époque médiévale. Les

Romains ont été les premiers à

planter de vignobles dans

cette région du nord-est

de la France. Il existe

plusieurs facteurs généraux qui influent sur le prix

du Champagne: les terres limitées de la région,

la prestige que la Champagne a développé dans

le monde entier et le coût élevé du processeus de

production.

Urša Rupar, T2a

Priloga

69


L'avenir

La vie de demain

Nous sommes en 2100. Les gens sommes immortels et toutes les maladies sont guérissables. Presque

toutes les histories science-fiction sont vraies. Le matin un robot me réveille. Le petit déjeuner est

preparé – quelques chachets et je suis prête pour un nouveau jour. Je ne dois pas aller à pied et il ne

faut pas utiliser le transport public. Non, au lieu de ces possibilités, je me simplement téléporte à

l’endroit où je veux être. Je travaille comme programmeuse – j’écris les programmes pour les robots

qui travaillent à l’industrie, donc les hommes n’ont pas besoin de travailler physiquement.

Je travaille pendant huit heures et ensuite je me téléporte à mon restaurant préféré où je mange mon

déjeuner. C’est la nouriturre normale et c’est un signe de la luxe. Tels restaurants sont très chers parce

que la nouriturre que nous avions en 2017 est très rare. Nous n’utilisons pas de portables parce que

nous avons les petites appareils qui sont installés dans nos têtes et avec eux on peut téléphoner, surfer

sur Internet et aussi regarder les films.

Après le déjeuner je me téléporte chez moi. L’appartement est rangé – un robot a nettoyé la place et

pour cette raison je ne dois faire rien. Je peux me trouver sur un siège et jouir de la vie.

Peut-être un jour nos vies en ressembleront vraiment.

Andreja Kernc, T4c

Leon Čulk, Žiga Drab, Uroš Pavlin, T2a

70 Priloga


Les téléphones

Le téléphone sonne pendant une longue période,

et parfois il n’arrête jamais.

Il y a beaucoup de vibre heureux dans votre

poche,

mais quand vous allez dormir,

vous voulez un peu de paix et de calme.

Messenger, Viber, Twitter,

ils nous accompagnent constamment.

Il y a toujours quelque chose,

que ce soit une naissance ou d'un accident,

tout le temps nous d’en lisons.

Les entreprises connus fabriquent les appareils,

alors que d'autres les vendent.

Les clients peuvent choisir uniquement

entre le prix et la qualité,

qui souvent ne vont pas main dans la main.

Le Monde du Futur

C'est l'année 3000 ou plus,

l'avenir est ici,

le monde a changé,

la technologie est tout autour de nous.

Le ciel est plein de

longs tunnels et de navires,

les gens voyagent

facilement et rapidement.

Les rivières et les arbres

sont disparus de ce monde,

les choses qui sont restés

sont des villes et des routes.

Matic Traven, T3a

Tjaša Stopar, T3a

La technologie, est- elle vraiment si excellente?

La technologie a changé nos vies. Elle a commencé à se développer après la première guerre mondiale.

D'abord il n'y avait que des ordinateurs pour le travail scientifique, puis seulement pour les gens riches,

mais maintenant tout le monde a son propre ordinateur. Aussi les ordinateurs deviennent une autre

chose, ils se changent tout le temps. Chaque téléphone intelligent, la tablette, la télé est l'ordinateur

lui-même. La technologie a rendu notre vie beaucoup plus facile et tout le monde l'utilise aujourd'hui.

Je ne pense pas que quiconque puisse imaginer la vie sans technologie.

La technologie a certainement beaucoup d’avantages mais aussi des inconvénients. Nous ne l'utilisons

pas seulement pour le travail et pour faciliter notre vie. Elle a pris le contrôle de nos vies. Beaucoup de

gens, surtout des adolescents sont obsédés par leurs téléphones intelligents. Nous ne communiquons

pas comme les gens avant, nous utilisons nos ordinateurs beaucoup trop au lieu de sortir et je pense

que cela doit cesser avant qu'il ne soit trop tard pour l'humanité.

Janže Praznik, T3a

Grâce à la technologie…

Imaginez la vie…

où il n'y a pas de crime grâce aux robots policiers,

où vous pouvez voyager n'importe où en 5 secondes grâce à la téléportation,

où il n'y a pas de problèmes de l'argent grâce aux banques intelligentes et la gestion de l'argent,

où il n'y a pas de réchauffement climatique grâce à l'utilisation des sources d'énergie renouvelables et

d'électricité,

où il n'y a pas de maladies comme le cancer et le sida grâce à l'avance des soins médicaux et des

modifications génétiques…

C'est ainsi que la vie serait grâce à la technologie!

Christian Janjac, T3a

Priloga

71


La technologie, limite-t-elle notre liberté?

La technologie probablement limite notre liberté. Beaucoup de personnes âgées qui sont nées avant la

"révolution technologique" disent qu'ils sont heureux qu'ils n'avaient pas ce genre de technologie

autour d'eux quand ils étaient jeunes. Les enfants ces jours-ci n'ont pas les mêmes compétences

sociales comme les plus âgés parce que nos interactions ont changé.

Sur les médias sociaux, nous pouvons communiquer avec tout le monde en quelques secondes, mais

ces conversations sont à mon avis fausses. Alors nous avons besoin de conversations réelles- de la vie

réelle.

Jan Kastelic, T3a

La vie de mes rêves

La vie de mes rêves est une belle vie, sans souci. Maintenant c'est impossible parce que nous avons les

soucis toujours. Dans le futur, avec le technologie, peut-être les soucis vont disparaître.

La vie dans le futur sera mieux, parce que au présent, quand nous nous levons, nous réfléchissons:

est-ce qu'il y a un embouteillage, est-ce que nous serons en retard... Mes rêves sont que les voitures

voleront, alors nous ne réfléchirons pas d'embouteillage.

J'aime beaucoup aussi l'idée du voyage rapide. Quand nous monterons dans l'avion, nous s'assesoirons

et nous nous envolerons jusqu'à la destination.

Veldin Aličić, T3a

3

1 4

1 4

3

2

9

5 10

5

7 8

6

2

9

8

10

0

6

7

72 Priloga

Luka Klemenčič, Urša Rupar, Gregor Bučar, T2a

More magazines by this user
Similar magazines