Skripta - Fotografija in snemanje

TEHNIKA FILMSKE – VIDEO KAMERE
KAMERA
Filmska kamera je naprava, ki na fotografski način beleži
gibanje tako, da v primerno kratkem intervalu naredi niz
zaporednih statičnih posnetkov. Za to kratko, leksikografsko
definicijo se skriva optično-mehanska naprava, ki se v
stoletju svojega obstoja ni bistveno spremenila.
Filmsko kamero sestavlja ohišje, za svetlobo zatesnjena
komora z mehanizmom za transport filmskega traku (sistem
zobatih kolesc in prijemala) ter vrtljivim sektorjem, ki
opravlja isto nalogo kot zaklop fotoaparata. To ohišje nosi
magacin v katerem je spravljen filmski trak in v katerega se,
po svoji poti skozi vratca v ohišju kamere, kjer se osvetli
(eksponira), tudi vrača. Ta precizen sistem transportiranja in
osvetljevanja filmskega traku poganja elektromotor. Filmski
trak potuje mimo vratc s hitrostjo 24 slik/sekundo. To gibanje
ni zvezno, temveč skokovito (intermitentno). Vfazi mirovanja
sektor odpre pot svetlobi do fotografske emulzije na filmskem
traku in ta se osvetli. Nato sektor prekine svetlobni snop in
trak se v tej, temni fazi prestavi za eno sličico, ki se
osvetli ko se sektor spet odpre. Ta ciklus se ponavlja s
frekvenco 24 slik/sekundo. Osvetlitveni čas ene sličice je
torej 1/48 sekunde, toda le pod pogojem da ima sektor obliko
polkrožnega diska, če je kot sektorja (odprtega dela) manjši
od 180° je krajši tudi osvetlitveni čas, kar pa za normalno
reprodukcijo gibanja ni zaželjeno saj se zaradi preostrih slik
gibajočih predmetov pojavi stroboskopija. Prav tako je gibanje
spremenjeno, če povečamo ali zmanjšamo hitrost, oziroma
frekvenco snemanja. Pri višji hitrosti bomo dobili upočasnjeno
gibanje (slow motion) pri nižji pa pospešeno (fast motion,