Skripta - Fotografija in snemanje

preprečuje škodljiv odboj svetlobe s hrbtne strani nosilnega
sloja. Srebrov halogenid je občutljiv le na modri del spektra
zato so emulziji primešani še sensibilizatorji, ki njeno
občutljivost na barve »raztegneja« na cel spekter. Svetloba
učinkuje na emulzijo tako, da povzroči razpad molekul
srebrovega halogenida. Pri sami osvetlitvi se vezi med atomi
srebra in halogenih elementov le zrahljajo zato v kameri ne
pride do nobene opazne spremembe v emulziji. Pravimo, da
nastane prikrita ali latentna slika. Šele ,ko osvetljeno
emulzijo podvržemo učinkovanju razvijalnih substanc (derivati
benzola, ki so močni reducenti) steče ta fotolitični razkroj
do konca. V emulziji ostanejo potem, ko odstranimo s
fiksiranjem neosvetljeni halogenid (ta bi na svetlobi takoj
počrnel) le črna zrnca metalnega srebra, ki tvori sliko –
fotografski negativ. Zelo podoben, le nekoliko kompleksnejši
je barvni proces. Barvne emulzije so troslojne. Zgornji sloj
je občutljiv le na modro svetlobo, srednji na zeleno in
spodnji na rdečo. Med modrim in zelenim slojem je tanek rumen
filter, ki omeji delovanje modre komponente svetlobe le na
zgornji sloj. Srebrov halogenid vsebuje še barvna veziva. S
posebnim - kromogenim razvijanjem dobimo v emulziji na mestu
osvetljenih kristalov halogenida črnobelo sliko, obarvano s
pigmenti. Zgornji sloj občutljiv na modro svetlobo se obarva
rumeno, srednji škrlatno in spodnji modrozeleno. Ko izločimo
srebro, ki tvori črnobelo sliko in neosvetljen halogenid,
dobimo fotografski negativ v barvah. Fotografsko kopiranje
negativa na podobno pozitivno emulzijo nam po procesu
razvijanja da fotografski pozitiv. Z obračilnim postopkom
kemične obdelave latentne slike pa dobimo pozitiv že po
procesu razvijanja. Prvi razvijalec razvije v kameri osvetljen
halogenid. Ta črnobeli negativ najprej odstranimo (beljenje),
preostale molekule srebrovega halogenida pa s postopkom
inverzije (ponovna osvetlitev ali kemična inverzija)