Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
nekoliko kasneje. D<strong>in</strong>amični razpon emulzije predstavljajo<br />
tiste počrnitve (gostote), nastale po osvetlitvi <strong>in</strong><br />
razvijanju, ki nosijo <strong>in</strong>formacije o sliki. Od te sposobnosti<br />
je odvisno kako uspešna je fotografska emulzija pri prenosu<br />
kontrasta motiva na sliko. V senzitometriji to lastnost<br />
grafično ponazarjamo s karakteristično krivuljo fotografskega<br />
materiala. Na absciso nanesemo vrednosti osvetlitve, na<br />
ord<strong>in</strong>ato pa vrednosti ustreznih počrnitev – denziteto.<br />
Krivulja, ki jo tako dobimo nam da veliko koristnih podatkov.<br />
Vidimo, da se krivulja ne začne z vrednostjo 0. Reakcija<br />
halogenida na svetlobo se prične torej ko prestopimo nek prag<br />
osvetlitve (ekspozicije). V spodnjem delu, peti krivulje odziv<br />
ni l<strong>in</strong>earen, tak postane šele ko se krivulja vzpenja v ravni<br />
l<strong>in</strong>iji do točke kjer se prične zgornji del, rama krivulje kjer<br />
opazimo spet nel<strong>in</strong>earno reakcijo na sicer enakomerno povečano<br />
osvetlitev. Ravni del krivulje je področje pravilne<br />
ekspozicije, peta <strong>in</strong> rama pa predstavljata področji<br />
podekspozicije, oziroma nadekspozicije. Nekje na začetku<br />
ravnega dela krivulje je točka, ki nam določa <strong>in</strong>deks<br />
ekspozicije – to je občutljivost emulzije na svetlobo. Kot, ki<br />
ga krivulja oklepa s abscisno osjo pa nam določa gamo ali<br />
gradient kontrasta, če je ta kot približno 45° je prenos<br />
kontrasta pravilen. Položnejša krivulja pomeni manjši<br />
kontrast, strma pa večji.
Change language