diplomsko delo spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku - Oddelek za ...

K radikalnim novostim ne pripomorejo, saj je izvirnost rešitev omejena samo na nove
kombinacije znotraj gradiva. Omenjene lastnosti so predmet kritik, ki analitičnim
tehnikam ne priznavajo spodbujanja ustvarjalnosti (prav tam). Bolj ustvarjalne pa so
celostne tehnike (nevihta možganov, zapisovanje misli), ki spodbujajo divergentno
mišljenje, ideje nastajajo z majhnimi aha izkušnjami, pomembno vlogo pri iskanju
rešitev pa ima tudi intuicija (prav tam). Glavno razliko med obema vrstama tehnik
Pečjak (2001, str. 88) povzame:»[...] pri analitičnih najprej sestavimo možne rešitve, ki
jih nato preverimo z merili ustreznosti, pri holističnih pa imamo najprej merila
ustreznosti, na podlagi katerih prihajamo do rešitev.«
V skladu z našimi priporočili glede spodbujanja ustvarjalnosti učencev pri pouku bomo
kasneje izpostavili in podrobneje opisali dve izmed mnogih celostnih tehnik
ustvarjalnega mišljenja, ki jih zasledimo v literaturi. To sta nevihta možganov in
zapisovanje misli.
Pravilna uporaba določene tehnike ustvarjalnega mišljenja je pogojena tudi s
poznavanjem njenih pravil. Tomić (1997, str. 141) navaja pravila, ki jih moramo
upoštevati pri uporabi tehnik produciranja idej, če želimo doseči njihov namen, »da
mobilizirajo zmožnosti za reševanje problemov«. Omenjena pravila Tomić (prav tam)
izpostavlja v kontekstu ustvarjalnega skupinskega dela in dodaja, da jih vedno lahko
dodamo specifičnim pravilom posamezne tehnike:
- vprašanje, na katerega iščemo odgovor, mora biti jasno vidno vsem
udeležencem;
- ni dovoljeno kritiziranje;
- produciranje novih idej naj poteka tudi z združevanjem drugih idej;
- avtorstva nad idejami ni, da ne pride do skrivanja le-teh;
- bistvena je količina idej, ne kvaliteta;
- idej ne ocenjujemo in jih ne razlagamo;
- vse ideje takoj zapišemo.
Opisana pravila so pravzaprav okvirna pravila, ki veljajo za nevihto možganov, in sicer
za fazo produkcije idej (po Pečjak 1989), ki jo bomo predstavili v nadaljevanju.
- 45 -