diplomsko delo spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku - Oddelek za ...

I UVOD
Večkrat smo slišali kritike, predvsem učencev in staršev, da v naši šoli ni prostora za
ustvarjalnost učencev, saj naj bi v šolah spodbujali predvsem analitično mišljenje. Slika,
ki jo prikazujejo mediji, npr. v raznih člankih (Dimec Bogdanovski 2008; Mazzini
2009; Sentočnik 2002), ustvarja pri ljudeh negativno mnenje o možnostih spodbujanja
ustvarjalnosti v šoli. Tudi lastne izkušnje iz preteklosti nas lahko napeljejo k
subjetivnemu mnenju, da večina učiteljev pri obravnavanju snovi pogosto poudarja le
zaključno ocenjevanje znanja in maturo oziroma kaj vse je potrebno znati za uspešen
zaključek šolanja. Glede na te poudarke dobimo občutek, da ponavadi ni časa, da bi
učenci lahko izražali in uveljavljali svoje ideje. Prostor za uveljavljanje učenčevih
interesov in ustvarjalnih idej tako vidimo predvsem v prostočasnih, izvenšolskih
dejavnostih, v šoli pa morda le v času obveznih izbirnih vsebin. Vendar pa to ni dovolj,
saj človekovo ustvarjanje ne bi smelo biti omejeno niti s prostorom niti s časom. V
takšnih razmerah je verjetno še posebej težko učencem z bolj razvito ustvarjalnostjo,
sploh če imajo občutek, da morajo pri pouku molče sprejemati že oblikovane ideje, ne
da bi lahko izrazili tudi svoje. Zato nas je zanimalo, kako se učitelji v šolah lahko
potrudijo in preprečijo ponovitve zgodb, kakršna je naslednja. Zgodba ponazarja zgoraj
opisana mnenja o dogajanju, ki naj bi bilo v naših šolah še vedno prisotno, in to je
»zatiranje« ustvarjalnosti. Z zgodbo želimo opozoriti predvsem na vlogo učiteljevega
zavedanja o pomenu razvijanja ustvarjalnosti:
»“Danes bomo risali,” je oznanila učiteljica. “Krasno,” je pomislil majhen deček.
“Zelo rad rišem. Naredim lahko avtomobile in tovornjake in konje in ribe ...” Toda
učiteljica je rekla: “Čakaj! Danes bomo risali rože.” “Krasno,” je pomislil deček. “Zelo
rad rišem rože.” In začel je risati rože vseh vrst in barv. Toda učiteljica je rekla: “Čakaj,
pokazala ti bom, kako.” Narisala je rdečo rožo z zelenim steblom. Deček je pomislil, da
so njegove rože lepše, toda obrnil je list in narisal rdečo rožo z zelenim steblom in
učiteljica ga je pohvalila. “Danes se bomo igrali z glino,” je oznanila učiteljica.
“Krasno,” je pomislil deček. “Zelo rad oblikujem glino. Naredim lahko avtomobile in
slone in hiše in ptice …” Toda učiteljica je rekla: “Danes bomo delali posodice.”
“Krasno,” je pomislil deček. “Prav dobre posodice znam narediti,” in začel je
- 1 -