diplomsko delo spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku - Oddelek za ...
diplomsko delo spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku - Oddelek za ...
diplomsko delo spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku - Oddelek za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
I UVOD<br />
Večkrat smo slišali kritike, predvsem učencev in staršev, da v naši šoli ni prostora <strong>za</strong><br />
ustvarjalnost učencev, saj naj bi v šolah spodbujali predvsem analitično mišljenje. Slika,<br />
ki jo <strong>pri</strong>kazujejo mediji, npr. v raznih člankih (Dimec Bogdanovski 2008; Mazzini<br />
2009; Sentočnik 2002), ustvarja <strong>pri</strong> ljudeh negativno mnenje o možnostih spodbujanja<br />
<strong>ustvarjalnosti</strong> v šoli. Tudi lastne izkušnje iz preteklosti nas lahko napeljejo k<br />
subjetivnemu mnenju, da večina učiteljev <strong>pri</strong> obravnavanju snovi pogosto poudarja le<br />
<strong>za</strong>ključno ocenjevanje znanja in maturo oziroma kaj vse je potrebno znati <strong>za</strong> uspešen<br />
<strong>za</strong>ključek šolanja. Glede na te poudarke dobimo občutek, da ponavadi ni časa, da bi<br />
učenci lahko izražali in uveljavljali svoje ideje. Prostor <strong>za</strong> uveljavljanje učenčevih<br />
interesov in ustvarjalnih idej tako vidimo predvsem v prostočasnih, izvenšolskih<br />
dejavnostih, v šoli pa morda le v času obveznih izbirnih vsebin. Vendar pa to ni dovolj,<br />
saj človekovo ustvarjanje ne bi smelo biti omejeno niti s prostorom niti s časom. V<br />
takšnih razmerah je verjetno še posebej težko učencem z bolj razvito ustvarjalnostjo,<br />
sploh če imajo občutek, da morajo <strong>pri</strong> <strong>pouku</strong> molče sprejemati že oblikovane ideje, ne<br />
da bi lahko izrazili tudi svoje. Zato nas je <strong>za</strong>nimalo, kako se učitelji v šolah lahko<br />
potrudijo in preprečijo ponovitve zgodb, kakršna je naslednja. Zgodba pona<strong>za</strong>rja zgoraj<br />
opisana mnenja o dogajanju, ki naj bi bilo v naših šolah še vedno <strong>pri</strong>sotno, in to je<br />
»<strong>za</strong>tiranje« <strong>ustvarjalnosti</strong>. Z zgodbo želimo opozoriti predvsem na vlogo učiteljevega<br />
<strong>za</strong>vedanja o pomenu razvijanja <strong>ustvarjalnosti</strong>:<br />
»“Danes bomo risali,” je oznanila učiteljica. “Krasno,” je pomislil majhen deček.<br />
“Zelo rad rišem. Naredim lahko avtomobile in tovornjake in konje in ribe ...” Toda<br />
učiteljica je rekla: “Čakaj! Danes bomo risali rože.” “Krasno,” je pomislil deček. “Zelo<br />
rad rišem rože.” In <strong>za</strong>čel je risati rože vseh vrst in barv. Toda učiteljica je rekla: “Čakaj,<br />
poka<strong>za</strong>la ti bom, kako.” Narisala je rdečo rožo z zelenim steblom. Deček je pomislil, da<br />
so njegove rože lepše, toda obrnil je list in narisal rdečo rožo z zelenim steblom in<br />
učiteljica ga je pohvalila. “Danes se bomo igrali z glino,” je oznanila učiteljica.<br />
“Krasno,” je pomislil deček. “Zelo rad oblikujem glino. Naredim lahko avtomobile in<br />
slone in hiše in ptice …” Toda učiteljica je rekla: “Danes bomo delali posodice.”<br />
“Krasno,” je pomislil deček. “Prav dobre posodice znam narediti,” in <strong>za</strong>čel je<br />
- 1 -