Krščanski demokrat št. 24 Leto: 2021

KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
ČASOPIS
NOVE SLOVENIJE
KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
MAREC 2021
ŠT. 24
• #GRADIMOSLOVENIJO
KRAJŠAMO RAZDALJE
NA SLOVENSKIH TIRIH
• MINISTER PREDSTAVIL
VIZIJO ZA CELOSTNO
UREDITEV OSKRBE
STAREJŠIH
• BO JAVNO ZDRAVSTVO
KONČNO DOČAKALO
MODERNIZACIJO?
INTERVJU:
dr. JANEZ DULAR
SLOVENCI SI MORAMO
PRIZNATI, DA NISMO NIČ
”SLABŠI OD DRUGIH.”
1

POMLADNA POLITIČNA AKADEMIJA
V DIGITALNI OBLIKI
PETEK, 12. MAREC (17h – 20h)
SOBOTA, 13. MAREC (10h – 13h)
ŽELIŠ ...
- izvedeti, za kaj se krščanski demokrati
zavzemamo?
- izvedeti, kako se je razvijala krščanska politična
miselnost?
- izvedeti, katere so temeljne vrednote krščanske
demokracije?
- izvedeti, kako deluje demokracija?
- izvedeti, kako deluje politična stranka?
VZEMI SI ČAS ZA DIGITALNO POMLADNO POLITIČNO AKADEMIJO!
Število mest je omejeno,
pohitite s prijavo!
Zaradi epidemioloških razmer bo politična akademija potekala preko platforme Zoom.
Informacije in predhodne prijave na: tajnistvo@ijek.si
Spoštovani uporabniki
NSi skupnosti na aplikaciji
Viber, na tem mestu vas bomo
obveščali o najbolj aktualnih
zadevah, ki so povezane z
delom in aktivnostmi stranke.
Dobrodošli.
Želite biti hitro obveščeni o delu in aktivnostih Nove Slovenije?
Poiščite NSi skupnost na aplikaciji VIBER in dnevno boste
obveščeni o aktivnostih stranke. Dobrodošli!
Smo prva politična stranka v Sloveniji,
ki uvaja novo komunikacijsko pot preko aplikacije VIBER.
Skupnost NSi je tudi verificirana s strani Viber.
NSi skupnosti se lahko na Viberju pridružite tako, da
skenirate QR kodo ali vpišete spodnjo povezavo.
https://vb.me/0dd654

KAZALO
UVODNIK:
POMLAD.
V teh dneh, ko berete ta uvodnik, je zunaj
že prijetno sončno vreme, ki nakazuje, da v
deželo prihaja pomlad in toplejši časi. Nismo se
še dobro obrnili in je tukaj že mesec marec, kmalu pa bo za nami
četrtina leta. Zadnja dva meseca sta minila v znamenju nezaupnice
vladi in vseh zgodb okoli nje. Končno jo je opozicija vložila in
končno smo prišli do glasovanja v državnem zboru, ki je potrdilo,
da ima koalicija še vedno večino in lahko dela naprej. Po zadnjih
podatkih bodo tudi štirje poslanci Desusa podpirali vlado pri njenih
predlogih.
Tako bomo kot kaže ta mandat izpeljali do rednih volitev, ki bodo
tam nekje v sredini maja 2022. Se pravi, da nas do volitev v državni
zbor čaka slabo ali dobro leto dni. Naša stranka je že na prvih sejah
organov stranke v letošnjem letu začela s pripravami na volitve
in evidentiranjem možnih kandidatk in kandidatov. Naša želja je,
da kandidatno listo potrdimo že do konca letošnjega leta. Tako se
bomo kot resna stranka pravočasno pripravili na volitve, ki so naš
prvi in najpomembnejši projekt.
Leto 2022 bo super volilno leto, saj bomo poleg državnozborskih
imeli tudi lokalne in predsedniške volitve. To bo precejšen zalogaj,
ampak »bomo zmogli« kot je rad dejal naš Milan Matos, eminenten
član stranke, ki nas je zapustil na božični dan preteklega leta. Naj
počiva v božjem miru.
To leto se je začelo s precej žalostnimi vestmi o odhodu kar nekaj
naših članic in članov. Poslovili smo se tudi od naše častne
članice Lidije Drobnič, ki je bila soustanoviteljica stranke in eden
izmed njenih motorjev za postavljanje terena stranke v letu 2000.
Seveda pa je pustila neizbrisen pečat tudi kot dolgoletna predsednica
Ženske zveze v stranki. Naj počiva v miru.
Stranka deluje tudi v teh težkih časih in večina naših aktivnosti
poteka preko aplikacije Zoom, ki zagotovo prinaša nekaj prednosti,
saj so srečanja in sestanki bolje obiskani. Pomembno je, da
strankino življenje teče naprej in da se skupaj lahko pripravljamo
na pomembne cilje v prihodnosti. Epidemijo počasi, ampak res
počasi, spravljamo v red in že lahko vidimo luč na koncu tunela.
Prekuženost in cepljenje nas bosta pripeljala do končnega cilja,
seveda pa bomo morali do takrat vsi pomagati z ukrepi, maskami,
razdaljo in razkuževanjem. Skupaj nam bo uspelo!
Želim vam lepo pomlad. •
Robert Ilc
glavni tajnik
4
5
6
7
8
12
14
15
15
16
17
18
19
ZAGON SLOVENIJE
POSLANICA MATEJA TONINA
NSi V VLADI
POVEZANI PROTI VIRUSU
NSi V VLADI
MODERNIZIRAMO ŽELEZNICE
NSi V VLADI
UREDITEV OSKRBE STAREJŠIH
INTERVJU
DR. JANEZ DULAR
AKTUALNO
MODERNIZACIJA ZDRAVSTVA
AKTUALNO IZ DZ
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
ŽENSKA ZVEZA NSi
ZVEZA SENIORJEV NSi
ZGODILO SE JE
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
MLADA SLOVENIJA
KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKO
JOŽE KUŽNIK
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
LJUDMILA NOVAK
HITRI INTERVJU
TADEJA ŠUŠTAR
RAZVEDRILO
KRIŽANKA
KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije
– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:
Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·
Urednik: mag. Aleš Trtnik ·
Naslovna fotografija: Klemen Rutar ·
Naklada: 14.000 izvodov, Ljubljana, marec 2021 ·
Tisk: ART 32 d.o.o.

AKTUALNO
IZHODNA STRATEGIJA ZA
ZAGON SLOVENIJE
Po štirih mesecih političnega preigravanja je projekt konstruktivne nezaupnice
pričakovano neslavno propadel. KUL je imel bistveno višjo medijsko podporo kot
sta znašala njegova realna politična moč in domet. Že videno ... Vsekakor pa gre za
tragikomedijo z več nadaljevanji in ponovitvami. Zato nikakor ne moremo pričakovati,
da bi naša vlada od zdaj naprej lahko delala v konstruktivnem in vzpodbudnem
okolju. Napadi se bodo nadaljevali, le da bodo konstruktivno nezaupnico zamenjala
druga orodja političnega boja.
Uveljavljanje krščansko demokratskih vrednot, pluralnosti in spoštovanja v slovenskem političnem prostoru nikoli ni bilo lahko. V
Novi Sloveniji pa nas to ne ustavlja, nasprotno – še bolj smo motivirani, enotni in prepričani, da gremo v pravo smer. Proti ministru
NSi Janezu Ciglerju Kralju so zato celo vložili interpelacijo. Strokovna komisija je del razpisnih sredstev namreč namenila Zavodu
Iskreni, ki zagovarja drugačne, konservativne vrednote. Obtoženi smo bili mračnjaštva in nazadnjaštva. Poslanska skupina NSi je
prav zaradi stopnjevanja sovražnosti ter nestrpnosti proti posameznikom ali organizacijam zaradi njihovih prepričanj ali svetovnega
nazora predlagala sklic nujne seje parlamentarnega odbora. Predsedniku DZ Igorju Zorčiču smo predlagali tudi, da sprejme nova
pravila kulturne komunikacije v parlamentu.
Nova Slovenija v vladi premika stvari, ki so stale desetletja. Janez Cigler Kralj je kot koordinator večine paketov protikoronskih pomoči
pomagal številnim podjetjem in ljudem lažje preiti krizo. Jernej Vrtovec gradi Slovenijo prihodnosti. Vesel sem, da je podpora Novi
Sloveniji v javnomnenjskih anketah stabilna in na ravni izida parlamentarnih volitev. Naša naloga v letu, ki nas loči do parlamentarnih
volitev, bo dokazati, da je Nova Slovenija edina politična sila, ki ima vizijo, znanje, vrednote in primerne kadre, da svoje programske
obljube lahko uresniči. Hkrati pa nas vodi povezovalnost in zmožnost preseganja političnih razlik.
Epidemija je v naša življenja močno zarezala. Zaradi omejenih zdravstvenih kapacitet in preprečevanja širjenja epidemije, je bila vlada
prisiljena sprejeti številne omejitvene ukrepe. Zavedam se, da vsega nismo storili optimalno. Smo pa s številnimi ukrepi poskušali
pomagati prizadetemu gospodarstvu in ljudem. Prepričan sem, da s hitrimi testi, cepivi in z doslednejšim spoštovanjem ukrepov
gledamo luč na koncu predora. Pred nami so odločilni meseci, v katerih bo za Novo Slovenijo največji izziv oblikovanje izhodne
strategije, ki nas bo zopet vrnila v normalno življenje. •
mag. Matej Tonin
predsednik
KLEPET
S PREDSEDNIKOM
16. MAREC
18:00
Meeting 4 ID: 884 6543 5289
Geslo: 428179

NSi AKTUALNO V VLADI
POVEZANI V BOJU Z EPIDEMIJO
Predani posamezniki in prostovoljci v okviru civilne zaščite
(CZ) dokazujejo, da v zahtevnih časih epidemije solidarnost
in nesebična pomoč nista pozabljeni vrednoti. V prvem valu
epidemije je sodelovalo 206.000 pripadnikov CZ, razdeljenih
je bilo 35 milijonov kosov zaščitne in varovalne opreme,
zagotovljenih 143 zabojnikov za zdravstvene zavode in
domove starejših. V drugem valu pa se je težišče delovanja CZ
preusmerilo v pomoč zdravstvu in domovom starejših: povečane
kapacitete, kadrovska pomoč (bolničarji), rdeče cone v domovih,
vzpostavitve točk za množično testiranje, razvoz hitrih testov …
Ena izmed najpomembnejših enot, ki deluje v sistemu zaščite
in reševanja, so gasilci. V PKP7 smo za vsa gasilska društva
zagotovili dodatna sredstva, s katerimi blažimo izpade prihodkov
zaradi epidemije. Glede na kategorijo bodo društva prejela
od 2.000 do 4.500 EUR, osrednje enote še dodatnih 1.000 EUR.
Za 700.000 EUR smo povišali višino vsakoletnega razpisa UR-
SZR za sofinanciranje gasilske opreme in vozil.
OPREMLJAMO SLOVENSKEGA VOJAKA – NE S POVPREČNO,
TEMVEČ Z VRHUNSKO OPREMO
Slovenski vojaki bodo dobili nove bojne uniforme, opremo za
bivanje na terenu in opremo za nošenje. Vsa oprema je izdelana
iz materialov, ki nudijo ustrezno zaščito v vseh pogojih.
Na novo je zasnovana ognjevarna uniforma, zimska maskirna
oprema, posodobili smo osebno opremo vojaka. Oprema za
bivanje na terenu je prilagojena za posebej zahtevne klimatske
razmere. Njeno težo smo zmanjšali za približno četrtino.
Naše obljube niso ostale mrtva črka na papirju, temveč jih uresničujemo.
Slovenski vojak bo opremljen s kakovostno opremo,
z najboljšim, kar je dostopno na trgu. To je le prvi korak.
Z opremljanjem vojaka, boljšimi kadrovskimi kazalci in načrtovanimi
investicijami Slovenski vojski dajemo mesto, ki si ga
zasluži. •
KADROVSKI TRENDI V SLOVENSKI VOJSKI
Kadrovska popolnitev Slovenske vojske je najpomembnejša
strateška usmeritev Ministrstva za obrambo. Investicije v vojsko
nam ne bodo pomagale, če ne bomo imeli dovolj ustrezno
usposobljenega kadra.
S 1. 7. uvajamo enotno vstopno točko v Slovensko vojsko za
vse oblike služenja domovini. Odpravljamo birokratske ovire. Še
v začetku leta 2020 je od oddaje vloge do zaposlitve preteklo
povprečno 96 dni, sedaj smo ta čas skrajšali na manj kot 30 dni.
Naš cilj je postopek skrajšati na sedem dni. Obračamo negativne
kadrovske trende. Lani smo zabeležili 100 % več zaposlitev
v SV kot leta 2019. Več je zanimanja za prostovoljno služenje
vojaškega roka, pogodbeno rezervo in štipendiranja mladih. Vse
mlajše od 30 let vabimo, da se preizkusijo na prostovoljnem
služenju vojaškega roka. Poleg praktičnih znanj bodo kandidati
za 11 tednov služenja dobili 2000 EUR in opravili vozniški izpit
kategorije B. Vse mlajše od 55 let vabimo tudi v pogodbeno
rezervo. Slovenska vojska postaja eden boljših delodajalcev v
RS, pridružite se nam!
5

NSi V VLADI
MODERNIZIRALI BOMO
SLOVENSKE ŽELEZNICE!
NA MINISTRSTVU ZA INFRASTRUKTURO IMAMO VIZIJO, KI
BO V PRIHODNJIH LETIH OMOGOČILA PREBOJ NA PODROČJU
ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
Razvoj železniškega prometa v Sloveniji je v zadnjih desetletjih
močno zaostal za razvojem železniškega prometa v drugih
evropskih državah. Z namenom, da se bodo ljudje v prihodnosti
pogosteje odločali za vlak namesto avtomobila, in z željo, da se
tovor cestnega prometa v še večji meri preusmeri na železniški
promet, bo v prihodnjih letih in desetletjih nujno treba obnoviti
dotrajano železniško infrastrukturo in dograditi novo, saj
obstoječe proge ne ustrezajo zahtevam za hitro, učinkovito
in cenovno ugodno vožnjo z vlakom. Na Ministrstvu za
infrastrukturo smo pripravili zelo jasno vizijo 2050+ in predstavo
o tem, kakšne železnice si kot družba želimo v prihodnosti. Imamo
ambiciozno in hkrati dovolj realno vizijo, ki jo bo možno uresničiti
v postavljenem časovnem okviru. V kolikor želimo slediti
trendom in potrebam na področju prometne infrastrukture, bo
v prihodnosti potrebno bistveno pospešiti postopke umeščanja
vseh infrastrukturnih projektov v prostor, saj so ti zelo počasni
in zamudni. Na ministrstvu pospešeno izvajamo aktivnosti za
umestitev nove hitre železniške povezave na relaciji Maribor–
Ljubljana in Ljubljana–Divača. V letošnjem letu se bo pristopilo k
izdelavi strokovnih podlag, na podlagi katerih bo podana pobuda
za umeščanje v prostor. Cilj je, da bo potovalni čas na relaciji
Ljubljana – Maribor 55 minut, kar predstavlja konkurenčni čas
vožnji z avtomobilom.
KRAJŠAMO RAZDALJE NA SLOVENSKIH TIRIH
V letu 2021 bomo na slovenskih tirih nadaljevali z večjimi projekti
kot so nadgradnja železniške proge Maribor – Šentilj, vgradnja
Evropskega sistema za nadzor vlakov na delu X. koridorja (Dobova
– Zidani Most in Pragersko – Šentilj), uvedba daljinsko vodenega
prometa na progi Zidani Most – Šentilj – državna meja in na
odseku proge Zidani Most – Ljubljana ter nadgradnja železniške
proge Ljubljana – Kranj – Jesenice – državna meja na odseku
Podnart – Lesce Bled in Kranj – Podnart. Letos bomo objavili
tudi javna naročila za vzpostavitev sistema obveščanja potnikov
na progah Zidani most – Šentilj – državna meja in Zidani most
– Ljubljana, nadgradili železniško postajo Zagorje, nadgradili
železniško postajo Šentjur ter vzpostavili videonadzorni sistem
na progah Zidani most – Šentilj – državna meja in Zidani most
– Ljubljana. Leta 2022 bomo v Ljubljani zasadili prvo lopato za
dolgo pričakovani projekt Emonika Ljubljana. Prestolnica bo tako
končno dobila novo avtobusno in železniško postajo.
Decembra so bile izdelane strokovne podlage za dvotirnost
kamniške in dolenjske proge, na podlagi katerih smo v začetku
januarja na Ministrstvo za okolje in prostor poslali pobudo za
državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge
Ljubljana Šiška – Kamnik Graben in nadgradnjo železniške
proge državna meja – Metlika – Ljubljana na odseku Ivančna
Gorica – Ljubljana. Modernizirali bomo slovensko železniško
infrastrukturo! •
6

NSi AKTUALNO V VLADI
IMAMO CELOSTNO VIZIJO ZA UREDITEV
OSKRBE STAREJŠIH
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Janez Cigler Kralj ima tri prioritete: celostna skrb za starejše,
odziven trg dela ter pregleden, uporabniku prijazen sistem socialnih
in družinskih transferjev.
Opozicija je zoper ministra vložila interpelacijo, ki jo je označil
kot priložnost za razpravo, med katero bo odnosu do starejših
v slovenski družbi nastavljeno ogledalo.
Od prvega dne mandata je Cigler Kralj dejavno vključen v pripravo
ustreznih ukrepov. Ministrstvo problematiki oskrbe starejših
namenja petkrat več evropskih in drugih javnih sredstev, kot v
času katere koli vlade od leta 2008 naprej.
Za Slovenijo je značilno staranje prebivalstva, tudi v prihodnje
pa se bo potreba po sprejemu v institucije večala. Čeprav so
bili ti trendi jasni, je bilo področje oskrbe starejših v zadnjem
desetletju deležno zapostavljanja. Zaradi tega se domovi soočajo
s prostorsko stisko, so dotrajani in ne ustrezajo standardom
institucionalnega varstva, kar je zaznamovalo in omejilo odziv
na epidemijo. Nujna je celovita ureditev področja.
CILJI NA PODROČJU INSTITUCIONALNEGA VARSTVA:
• v okviru javne mreže 2380 dodatnih postelj v DSO do konca
leta 2022,
• skupno 30 mio EUR investicijskih vlaganj v krepitev javne mreže
DSO v letih 2021 in 2022,
• skupno 6 energetskih sanacij in izboljšanje bivalnih pogojev
v DSO iz finančne perspektive EU 2014 – 2020, izvedba prenov
in graditve nič energijskih stavb oseb javnega sektorja v novi
finančni perspektivi,
• 73 mio EUR za prilagoditev prostorsko in tehnično neustreznih
pogojev v DSO na moderne standarde ter soočanje z epidemijo
COVID-19.
CILJI MINISTRA NA PODROČJU DEINSTITUCIONALNEGA
VARSTVA:
• 218 mest v enotah za izvajanje dnevnih oblik varstva in 178
mest v enotah za izvajanje začasnih namestitev za starejše (do
konca leta 2022),
• 150 dodatnih mest v stanovanjskih skupinah (do konca leta
2023),
• 180 novih najemnih stanovanj za starejše do konca leta 2022
in 400 novih najemnih stanovanj za starejše do leta 2025 v
okviru Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega
zavarovanja,
• v sklopu procesa deinstitucionalizacije in krepitve storitev
podpore 850 novih mest v DSO do konca leta 2026.
Za preprečevanje brezposelnosti in ohranjanje delovnih mest
je ministru z ukrepi subvencioniranja čakanja na delo doma in
subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa uspelo ohraniti
okoli 300 tisoč delovnih mest.
Družine se v času pandemije soočajo z dodatnimi bremeni in
so izpostavljene številnim stiskam. V času ministrovanja Janeza
Ciglerja Kralja je za družinske ukrepe zagotovljenih največ
sredstev v zadnjih osmih letih.
Solidarnostni in krizni dodatki za najbolj ranljive skupine prebivalstva
so pomagali mnogim prebroditi najhujše stiske. Med
njimi so enkratni solidarnostni dodatek za novorojence, povečan
dodatek za velike družine, enkratni solidarnostni dodatek v
višini 50 evrov za vse otroke, dodatek za nego otroka in krizni
dodatek za zaposlene z najnižjimi plačami. Upokojenci z najnižjimi
pokojninami so solidarnostni dodatek v treh različnih
višinah prejeli tako v prvem kot v drugem valu epidemije.
Minister Cigler Kralj verjame v svobodno, vrednotno pluralno
in strpno Slovenijo. Svoje delo bo nadaljeval v skladu z načeli
in vrednotami, ki ga vselej vodijo pri uresničevanju vizije in poslanstva.
•
7

INTERVJU
INTERVJU:
dr. JANEZ DULAR
SLOVENCI SI MORAMO
PRIZNATI, DA NISMO NIČ
”SLABŠI OD DRUGIH.”
8

INTERVJU
AKTUALNO
DR. JANEZ DULAR JE DIPLOMIRAL IZ SLAVISTIKE NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI
IN LETA 1983 TAM TUDI DOKTORIRAL. NAJPREJ JE NEKAJ LET DELAL KOT LEKTOR PRI
ČASOPISU DELO, OD LETA 1989 PA KOT ASISTENT IN POTEM DOCENT ZA SLOVENSKI
KNJIŽNI JEZIK IN STILISTIKO NA FF. OBJAVIL JE VEČ JEZIKOSLOVNIH ČLANKOV, RAZPRAV
IN KRITIK S PODROČJA JEZIKOVNE ZVRSTNOSTI, JEZIKOVNE KULTURE IN POLITIKE,
JEZIKOVNE ZGODOVINE, NAGLASOSLOVJA, BESEDILOSLOVJA, SKLADNJE IN PRAVOPISA.
JE SOAVTOR VEČ SREDNJEŠOLSKIH UČBENIKOV SLOVENŠČINE, BIL PA JE TUDI ČLAN
UREDNIŠKEGA ODBORA SLOVENSKEGA PRAVOPISA 2001. DR. DULAR JE EDEN IZMED
USTANOVNIH ČLANOV NSI, SVOJO SLED PA JE V SLOVENSKI POLITIKI PUSTIL ŽE MNOGO
PREJ, SAJ JE BIL V OSAMOSVOJITVENI VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE MINISTER ZA
VPRAŠANJA SLOVENCEV ZUNAJ RS IN NARODNOSTNIH SKUPNOSTIH V SLOVENIJI, V
LETIH 1996 IN 1997 PA MINISTER ZA KULTURO IN POZNEJE DIREKTOR VLADNEGA URADA
ZA SLOVENSKI JEZIK. SPODBUDIL IN PRIPRAVIL JE OSNUTEK ZAKONA O JAVNI RABI
SLOVENŠČINE IN PRVI NACIONALNI PROGRAM ZA JEZIKOVNO POLITIKO. V LETIH 2010
IN 2012 JE OPRAVLJAL FUNKCIJO PODPREDSEDNIKA NSi, BIL JE TUDI PREDSEDNIK
STROKOVNEGA SVETA INŠTITUTA JANEZA EVANGELISTA KREKA. LETA 2019 MU JE
STRANKA ZA ZASLUGE NA PODROČJU PROMOCIJE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE PODELILA
NAZIV ČASTNI ČLAN NSi.
Intervju: mag. Aleš Trtnik in Tomaž Kavčič
Za nami je skoraj leto dni od razglasitve epidemije, že več
mesecev imamo stroge ukrepe za zajezitev koronavirusa.
Kako ste osebno doživeli in preživeli to obdobje?
Imel sem srečo, ker niti sam niti v ožji družini nismo imeli nobene
okužbe s koronavirusom. Zavedal pa sem se, da je epidemija
resna in pretresljiva stvar in da se je treba držati navodil. Celotno
družbeno življenje je zamrlo in zagotovo bo epidemija še dolgo
vplivala nanj. Vsi smo se morali učiti (tudi na napakah), saj smo
bili brez izkušenj za boj proti taki bolezni. Upam, da smo zdaj
že prišli iz najhujšega. Čeprav nam grozi še tretji val epidemije,
lahko rečemo, da smo vsi skupaj malo bolj pripravljeni, tu pa je
tudi cepivo.
DOGAJA SE NAM, DA
SMO PREBLAGI IN DA NE
ZAVPIJEMO, ČEPRAV BI
”BILO TREBA.”
Je mogoče kako primerjati čas slovenske osamosvojitve z
ustavitvijo javnega življenja in t.i. zaprtjem države, ki smo
ga doživeli ob pojavu koronavirusa?
V obeh primerih gre za težavne, vendar precej različne reči.
Pri osamosvojitvi je šlo za usodo nas Slovencev, zdaj pa se
z epidemijo spopadajo vse države. Tedanje izkušnje zato niso
dosti uporabne za današnji čas. Spomnite se samo Jelka Kacina:
ima imenitno izkušnjo sporazumevanja z javnostjo iz leta
1991, letos pa si z njo ni mogoče pomagati: vojaški žargon in
odrezavost v odgovorih tujim novinarjem sta bila med osamosvojitveno
vojno učinkovita, zdaj pa pri sporazumevanju z domačo
javnostjo neprimerna.
Nepričakovani odstop Marjana Šarca z mesta predsednika
vlade tik pred začetkom najtežjega obdobja je botroval
temu, da je NSi vstopila v vlado in prevzela odgovornost za
tri ministrstva. Kako vrednotite vlogo NSi v vladi in delo treh
ministrov?
Pri presoji takratnih potez se izpostavlja predvsem vloga strank,
ki so bile v Šarčevi vladi, pa so po odstopu vladnega predsednika
prestopile v Janševo koalicijo. Pozablja pa se, da vstop v novo
vlado takrat tudi za Novo Slovenijo ni bil samoumevna odločitev. V
epidemijskih razmerah sta bila potrebna pogum in odgovornost,
ko je bilo jasno, da zapletenega razmerja in težavnih izkušenj
s SDS ne bo mogoče kar prezreti, da pa bo treba v interesu
premagovanja epidemije in politične krize iti čez marsikaj.
Nova Slovenija se je takrat odgovorno odločila ter se v vladi in
državnem zboru izkazala in dobro uveljavila – ministri, poslanska
skupina in celotna stranka. Tudi naši politični nasprotniki
priznavajo – najbrž neradi – da ministri NSi dobro opravljajo
svoje naloge, čeprav je teža stranke v vladni koaliciji podobna
ledeni gori, ko vidimo le majhen del, ki štrli nad morsko gladino,
večji del pa je pod vodo. NSi ima po javnomnenjskih anketah 4
do 7 odstotkov, na volitvah nekaj več, nima pa tolikšne podpore,
kot bi ustrezalo njeni programski globini in človeškemu ozadju.
Predsodki in pridržki do nje so deloma podedovani, drugi razlog
manjše odmevnosti pa je morda naša medijska »neatraktivnost«
(za medije je slaba novica dobra novica in to radi obesijo na
naslovne strani). Večkrat so nastopi predstavnikov NSi preblagi,
preveč »krščanski«, ne zavpijejo na ves glas, čeprav bi bilo najbrž
treba. Miselnost je pri nas še takšna, da krščanske demokracije
številni ne priznavajo za normalen del političnega prostora.
9

INTERVJU
V zadnjih mesecih smo priča čedalje ostrejši retoriki v
parlamentu, zgodilo se je tudi nekaj dejanj, ki simbolizirajo
nestrpnost in sovraštvo, vrstijo se tudi protesti. Kje vidite
vzroke za takšno dogajanje?
Mislim, da je treba ločiti med politiko v ožjem pomenu besede,
mediji, ki izkrivljajo sliko, in javnostjo, ki je neredko manipulirana
z javnomnenjskimi anketami. Takšno družbo imamo in mediji
so, kakršni so, je pa narobe, če njihovo pristransko mnenje
obravnavamo kot splošno veljavno. Spodbujanje ali neposredno
sodelovanje opozicijskih politikov pri protestih v režiji civilne
družbe pa pomeni barbarizacijo politike, odpoved načelom
parlamentarne demokracije, tj. urejanje družbenih nasprotij na
ulici ali za šankom.
POZABLJA SE, DA VSTOP
V JANŠEVO VLADO ZA
NSi NI BIL SAMOUMEVNA
”ODLOČITEV.”
Prevladuje ocena, da so bili v devetdesetih odnosi med
strankami boljši in da je bilo v politiki več enotnosti. Kako
ste sami doživljali tisto enotnost, ki je Slovenijo pripeljala do
uvedbe demokracije in samostojne države?
V tistem času se kljub temu, da sem bil »zraven«, nisem jasno
zavedal vse globine sporov, ki so se dogajali okrog mene.
Marsikatero ostrino sem razumel bodisi kot človeški spodrsljaj
bodisi kot neinformiranost ali pomoto brez resnega političnega
ozadja. Pri tem ne mislim samo na glasne spore med Demosom
in takratno opozicijo – ti so bili »normalno pričakovani«, pa vendar
v najbolj kritičnih trenutkih osamosvajanja nekako obrzdani; bolj
sem se čudil tišjemu trenju znotraj Demosa. Velik del krščanske
demokracije ga je skušal jemati nekako dobrohotno, idealistično,
večkrat tudi naivno. Brez zadostne enotnosti seveda nikoli ne
bi dosegli osamosvojitve, a takoj, ko smo bili čez rob tistega
najbolj nevarnega obdobja (brionsko pogajanje), so izbruhnila
odkrita nasprotja. Bilo je zelo mučno gledati, kako si nekdanji
zavezniki in celo prijatelji mečejo polena pod noge. Razpad
Demosa se je kljub temu zgodil kot kulturen razhod, še danes pa
težko razumem kratkovidnost nekaterih Demosovih »kalibrov« v
takratni vladi in parlamentu. Bila je huda napaka, ne pa pomota.
– Današnja politična razklanost je manj kultivirana, a bolj
zagrizena. Žalostno je, da volilno telo naseda novim obrazom in
njihovim novim strankam. Gre za neko globinsko poškodovanost
slovenskega duha, kot je nekoč rekel gospod Stanovnik. Po 50-ih
letih ideološko-politične laži 30 let ni dovolj za normalnost. Če se
v tej zblojenosti nenadoma postavi še vprašanje, kdo bo odločal
o porabi obetanih milijard bruseljskih postkoronskih evrov, smo
pri vrelišču.
Krščanski demokrati ste pomembno krojili zgodbo Demosa,
ki je pomenil demokratični preboj, in kasneje osamosvajanja.
Kakšen je vaš pogled na vlogo krščanskih demokratov v
tistem obdobju?
Ena izmed posebnosti slovenske krščanske demokracije je bila
ta, da je imela med vsemi strankami najboljše zveze s tujino. To
je bilo za tisti čas odločilno, saj je bila krščanska demokracija
tudi v Evropi vodilna politična družina. Čeprav se je v Sloveniji
bolj kot o tehtnosti stranke SKD govorilo o tem, kaj pomeni krščanska
demokracija v Evropi, je ta naveza v ozadju zelo pomagala
pri doseganju mednarodnega priznanja slovenske državne
neodvisnosti.
Ob pojavu cepiva proti koronavirusu so se nemudoma začele
razprave o izhodni strategiji za krizo, ki jo je epidemija prinesla.
Mislite, da je eden od načinov za miselni in gospodarski
preporod naše države tudi angažma vseh Slovencev, ki živijo
zunaj meja matične države?
Med osamosvajanjem in po njem je bila to ena izmed prioritet
mojega ministrovanja. Danes so časi drugačni: imamo sicer
v tujini uspešne Slovence, ki so se uveljavili kot znanstveniki,
gospodarstveniki, zdravniki, umetniki, vendar je njihovo
sodelovanje in morebitno vračanje v Slovenijo težje ravno zaradi
epidemije. To je hudo zavrlo npr. vračanje Slovencev iz Venezuele;
upam, da se bo postopek nadaljeval takoj, ko se epidemija umiri.
Razmerje s Slovenci po svetu je seveda dvosmerno: kako mi
gledamo nanje in kaj od njih pričakujemo, na drugi strani pa, kako
oni gledajo na nas. Kar se zdaj dogaja v slovenskem parlamentu,
gotovo ne vpliva pozitivno na njihovo vrednotenje in odločanje za
sodelovanje ali vrnitev v domovino.
Kako pa gledate na delovanje in stanje duha v Evropski
uniji? V to eminentno družino držav smo vstopali z velikimi
pričakovanji in zanosom, danes pa se zdi, da so ti občutki in
navdušenost splahneli …
Če je ne bi bilo, bi jo bilo treba takoj ustanoviti. Evropa je prvič
v zgodovini sedemdeset let brez vojne! Seveda pa to ni idealna
združba in kot jezikoslovec se lahko spotaknem že ob njenem
uradnem imenu. Evropska unija ali Evropska zveza? Tako
kot dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle podpiram in
uporabljam besedo zveza, ker z njo lahko ustrezno poimenujem
ureditev razmerij med članicami, za kakršno se zavzemam in
kakršna za zdaj večinoma še veljajo. Ta zveza ima veliko in lepo
prihodnost, če se bo zavedala, da so njene članice suverene
države z zelo različno preteklostjo in različnimi interesi.
Povezovanje je dobro, dokler se vse dela v interesu vseh, ne pa da
se ustvarja skupnost z močnim birokratskim aparatom in pravno
zabetoniranimi pooblastili, ki potem teži k čim večji izenačenosti
in poenotenosti nujnih in nenujnih reči. Imena Evropska
unija nimam rad, ker beseda unija izhaja iz latinskega unum
»eno« in je nevarno blizu izrazom unitaren, unitarizem ipd. kot
poimenovanjem za vsiljeno enotnost, prizadevanje za popolno
poenotenje vsega, kar lahko obvladuje ali kar podreja določeni
10

INTERVJU
AKTUALNO
usmeritvi, npr. zahtevi po prostem pretoku blaga, delovne sile in
kapitala. Kako daleč in kako hitro naj bi poenotili interese npr.
Španije, Litve in Slovenije? To je trajno občutljiv proces, da ne bi
prihajalo do sporov in odporov ali celo napak karikaturne vrste -
npr. od vztrajanja pri enakem zapisovanju imena skupne valute
do norme o enaki ukrivljenosti kumaric.
KOT NAROD
POTREBUJEMO MALCE
VEČ SAMOZAVESTI. IN TO
”NAS BO VLEKLO NAPREJ.”
dati naslov« (nasloviti razglednico, pismo, prošnjo), lahko tudi
»ogovoriti koga s častnim ali uradnim idr. naslovom«, ne pa s
pomenom »obravnavati, omenjati« ipd. kakor angleški glagol
to address. Gre torej za vnašanje pomenskega anglicizma ob
slabem znanju angleščine ali površni rabi žepnega angleškoslovenskega
slovarja.
Kar 8 let je trajalo, da smo sprejeli Zakon o javni rabi slovenščine,
uresničuje pa se, kolikor se komu zljubi: pravkar berem, da se
je po propadu slovenske letalske družbe Adria Airways rodila
še bolj slovenska letalska družba SouthEast Airlines. Da bi kdo
protestiral, ni pisalo. Na univerzah nekateri že dalj časa želijo imeti
angleška predavanja tudi za slovenske študente. Če nam zakrni
katero strokovno področje, ker se slovenščina neha uporabljati
tudi na najvišji, najzahtevnejši ravni, bo tam dosegel primat tuji
jezik, slovenščina pa se po tem pravilu postopoma umakne v
domačijsko-folklorni rezervat.
Bi lahko rekli, da se v jezikovni kulturi zrcali tudi naše razmerje
do lastne države in naroda?
Slovenci nujno potrebujemo več samozavesti, saj nismo nič slabši
od drugih. Toda beseda domoljubje je pri nas dobila slabšalni,
posmehovalni prizvok. Vprašanje je, v katero smer se bo razvila
slovenska narodna in kulturna identiteta. Številni bi radi veljali za
svetovljane ali vsaj internacionaliste. Samostojna državnost je v
taki perspektivi res nesmiselna. Gospodarsko bi bili lahko uspešni
tudi kot avstrijska ali italijanska provinca ali britanska kolonija.
Po poklicu ste slavist, kako pa presojate stanje jezikovne
kulture v Sloveniji?
Dosti se govori o mladostniškem slengu. Mladi se ozirajo okrog
in vidijo ravnanje odraslih. Deloma jih posnemajo, deloma pa
jih nalašč izzivajo tako z načinom oblačenja kot z načinom
govorjenja. Učitelj lahko v šoli zelo lepo govori o slovenskem
jeziku, a ko šolar stopi na ulico, lahko vidi same angleške napise.
Mladi so tukaj pravzaprav žrtve splošne jezikovnokulturne in
jezikovnopolitične klime.
Pa ne gre le za posamezne angleške besede in fraze, ampak
tudi za manj opazno prepojenost z angleškim slovničnim
in pomenoslovnim sistemom. V epidemijskem letu opažam
nove primere besedotvorne omrtvičenosti: namesto da bi iz
samostalnika kovid (covid) izpeljali normalen slovenski pridevnik
v pripono -n in govorili o kovidni okužbi kovidnih bolnikov na
kovidnem oddelku, zdravniki in novinarji uveljavljajo angleško
slovnico in nam poročajo samo o kovid okužbah, kovid pacientih
in kovid oddelkih. Podobno se dogaja z izrazom korona (korona
pozdrav, korona počitnice) namesto slovenskega koronski
pozdrav itd., če ga ne obravnavamo kot del zloženke in pišemo
skupaj (npr. koronavirus). Ali ljudje čakajo, da jim bo pridevnike
kovidni, koronski ipd. naredil in predlagal Primož Trubar?
V zadnjih dveh ali treh letih se je zelo razširila čudna raba
besede naslavljati, npr. naslavljati probleme, prometno ureditev,
testiranje, dolgotrajno oskrbo. Nihče ne ugovarja, da se ta beseda
v slovenščini normalno uporablja s pomenom »napisati, izreči,
Letos bomo praznovali 30. obletnico nastanka samostojne
Slovenije. Kakšna je vaša poslanica ob tem jubileju in kakšno
je vaše sporočilo mlajšim generacijam, ki teh, za našo državo
zelo pomembnih procesov niso osebno doživeli?
Po drugi svetovni vojni, ki je bila zares huda zgodovinska izkušnja,
je generacija, ki je to obdobje prestala, mlademu rodu dala
odločno vedeti, da se kaj podobnega ne sme nikoli več ponoviti.
Naša generacija, ki je sodelovala pri državni osamosvojitvi,
hvalabogu ni imela tako krvave izkušnje, zaradi tranzicijskega
ovinkarjenja na področju vzgoje in izobraževanja pa je bila zamujena
tudi priložnost, da bi na mlajšo generacijo organizirano
prenesla vsaj svojo človeško in politično dediščino. Samo poglejmo,
s kakšnim zgražanjem se v družbi srečuje ustanavljanje
muzeja slovenske osamosvojitve ali s kakšnim odporom
šolskih ravnateljev je bil uveljavljen sklep o izobešanju državne
zastave ob praznikih. Spominjam se svojega ministrskega obiska
pri zdomskih društvih na Švedskem: na vsaki kmetiji je vsak
dan vihrala švedska zastava. Kako bi kaj podobnega vcepili
mladi Slovencem in Slovenkam, seveda prilagojeno in s pravo
mero? Gotovo ne brez sodelovanja ministrstva za izobraževanje.
Za spodbuden primer naj povem, da mi je vnukinja včeraj
nekako s ponosom omenila, da so se v petem razredu pogovarjali
o vodilnih državnih funkcijah in jim je učiteljica pokazala
Ustavo RS v obliki stripa. Ob kulturnem prazniku pa je bilo treba
predstaviti Prešerna – seveda v wordu! Saj nekaj žerjavice pa
še tli pod pepelom. •
11

AKTUALNO IZ DZ
ZAKAJ JE SLOVENSKO ZDRAVSTVO
ŠE VEDNO V SOCIALIZMU?
Pozitivno je dejstvo, da imamo v Sloveniji dobro izobražene
zdravnike in ostali zdravstveni kader, ki so zvesti svojemu
poslanstvu. Zdravniki sami sistema ne morejo spremeniti, si ga
pa vsi želijo. Vprašanje je, do kdaj bodo še čakali. Eden večjih
problemov slovenskega zdravstva je kadrovski. Medicinske
sestre in zdravniki pogosto odhajajo v tujino, kjer so bolje plačani.
Vedno bolj imam občutek, da slovensko zdravstvo pokonci držijo
entuziasti, ki pa jim sistem ne more zagotoviti dobrega delovnega
okolja in plačila.
Na predlog NSi je 23. februarja Janez Poklukar
postal novi minister za zdravje. Kaj sledi?
Pri izbiri novega ministra za zdravje smo preverjali, ali je kandidat
naklonjen našemu pogledu na modernizacijo zdravstvenega
sistema. Ugotovili smo dovolj skupnih točk, da smo kandidatu
lahko zagotovili podporo. Zavedamo pa se, da imamo do
konca mandata le dobro leto časa.
Človekovo dostojanstvo je najvišja vrednota, iz katere so se
razvile človekove pravice. Je nedotakljivo in v enaki meri pripada
vsem ljudem.
Ta, najvišja vrednota programa NSi, je temelj na katerem gradimo
naš načrt prepotrebne modernizacije javnega zdravstva.
Že dolgo je tudi nepoznavalcem, kaj šele pacientom, jasno, da
je slovenski zdravstveni sistem v hudi krizi. Epidemija novega
koronavirusa pa je stanje le še poslabšala.
Zadnje čase so eni glavnih promotorjev sprememb postali
preobremenjeni in zgarani zdravstveni delavci. Nujna je sprememba
zdravstvenega sistema iz državnega v javno in vsem
enako dostopno zdravstvo. Že tako predolge čakalne dobe so
se zaradi kaosa, ki ga je sprožil COVID-19, podaljšale. Nihče
več ne ve, kako dolge dejansko so.
Dostopnost do zdravnika in kvalitetno zdravljenje sta ključna
elementa javnega zdravstva. Ocenjujem, da trenutno nikakor
ni tako, saj imamo nedostopno in neučinkovito državno zdravstvo,
ki je prežeto s korupcijo. Obenem je slovensko državno
zdravstvo po mojem mnenju povsem neprimerljivo s sistemi
javnega zdravstva v drugih evropskih državah, kjer to temelji
na dostopnosti, prosti izbiri zdravnika in načelu solidarnosti
zavarovancev.
DOSTOPNOST DO
ZDRAVNIKA IN
KVALITETNO
ZDRAVLJENJE STA
KLJUČNA ELEMENTA
”JAVNEGA ZDRAVSTVA.”
Sisteme spreminja politika, zato je vloga ministra za zdravje v
tem procesu ključna.
V državnem zdravstvenem sistemu je bolnik samo sredstvo in ne
cilj. Levi del političnega spektra pod pretvezo javnega zdravstva v
resnici že 30 let ohranja državno zdravstvo. S tem onemogočajo
vsem dostopno in kvalitetno zdravljenje bolnikov. Isti del politike
ljudi straši s privatizacijo javnega zdravstva. Nihče ne privatizira
bolj kot se privatizira sedaj, z dolgimi čakalnimi vrstami. To je
divja privatizacija. Ljudje so si prisiljeni usluge plačevati iz
lastnega žepa. To ni javno zdravstvo, to je privatno zdravstvo.
Analiza jasno pokaže, da v zadnjih letih strmo narašča delež
finančnih sredstev, ki ga bolniki moramo za zdravljenje plačati iz
lastnega žepa, ob tem, da imamo državno zdravstveno blagajno,
v katero vsi obvezno vplačujemo.
Druga najpomembnejša vrednota zapisana v Temeljnem
programu NSi je svoboda. Tudi naš zdravstveni sistem potrebuje
svobodo. Svobodo, da bolnik izbere, kje se bo zdravil in kdo ga
bo zdravil. Svobodo, da zdravstvene ustanove transparentno
konkurirajo med seboj in da bolnik lahko primerja kakovost med
njimi. Državljanu moramo zagotoviti svobodo, da, tako kot za
avto, lahko izbere med več zavarovalnicami glede na njihovo
ponudbo zavarovalniških produktov za zavarovanje zdravja oz.
življenja.
Minister Janez Poklukar je po prisegi v državnem zboru nagovoril
poslanke in poslance: ''Tako kot pred dnevi na zaslišanju pred
odborom tudi danes povem, da bi bil raje v ambulanti. Vendar
VERJAMEM in spoznal sem, da tukaj, skupaj z vami, lahko naredim
več za zdravje ljudi. VERJAMEM, da je pred nami ključen trenutek
za spremembe v zdravstvu. Skupaj in poenoteni v skupnem cilju,
VERJAMEM, da lahko dosežemo tisto, kar v zdravstvu že dolgo
čakamo. Naši pacienti, zaposleni v zdravstvu in vsi Slovenci si
to zaslužimo. Zato vas vse vabim h konstruktivnemu dialogu in
sodelovanju.'' VERJAMEM! •
Jožef Horvat
vodja poslanske skupine NSi
12

AKTUALNO AKTUALNO IZ DZ
DOGAJANJE V DRŽAVNEM ZBORU
SOBIVANJE STARŠEV Z OTROKI V BOLNIŠNICAH IN ZDRA-
VILIŠČIH
Pripravili smo amandmaje, da se po začasnih ukrepih v PKP6
tudi trajno uredi sobivanje staršev z bolnimi otroki v bolnišnicah
in zdraviliščih do vključno 14. leta. V primeru težkih zdravstvenih
stanj bo po predlogu možno sobivanje do 18. leta starosti,
ne glede na starost pa se uvaja možnost sobivanja z osebo s
posebnimi potrebami, ki potrebuje 24-urno nego in oskrbo.
SKRAJŠANJE PREHODNEGA OBDOBJA ZA ODMERNI
ODSTOTEK 63,5 % IN VIŠJE NAJNIŽJE INVALIDSKE
POKOJNINE
Uresničujemo zavezo iz koalicijske pogodbe, da se enak odmerni
odstotek za moške starostne pokojnine v višini 63,5 %,
kot velja za ženske, uveljavi že leta 2023 namesto 2025. Takšno
skrajšanje prehodnega obdobja so poslanci NSi podpirali
že v času, ko so bili v opoziciji, vendar jim takratna koalicija ni
prisluhnila. Poleg tega bomo poskrbeli, da bo že v letu 2021
zagotovljena invalidska pokojnina znašala 41 % najnižje pokojninske
osnove. Zaradi te spremembe bodo moški z najnižjimi
invalidskimi pokojninami v primerjavi z lanskim letom letos
prejeli okrog 50 evrov višje pokojnine.
PODPIRAMO DELOVNO AKTIVNOST INVALIDOV
Ljudje si z delom ne zagotavljamo le materialnega preživetja,
temveč se skozi delovno aktivnost tudi lažje in bolje vključujemo
v družbo. Zato smo podprli spremembe, ki invalide spodbujajo k
večji delovni aktivnosti, saj bodo za več ur opravljenega dela v
času zaposlitvene rehabilitacije prejeli tudi višji denarni prejemek:
69 % minimalne plače za 60 –128 ur in 83 % minimalne plače za
129 ur in več opravljenega dela mesečno.
ZA ODLOČNE KORAKE NA PODROČJU OKOLJU PRIJAZNE
MOBILNOSTI
Eko sklad je lani brez opozorila dvakrat znižal spodbude za
nakup električnih vozil – najprej marca s 7.500 € na 6.000 €,
decembra pa še na 4.500 € ter ukinil spodbude za priključne
hibride. Tako so se davčne razbremenitve, ki jih je v skladu s
prizadevanji NSi prinesel zakon o davku na motorna vozila, pri
električnih vozilih povsem izničile. Poslanska skupina je zato
na Eko sklad naslovila pobudo, da se spodbude za nakup električnih
vozil vrnejo na raven pred marcem 2020.
DOVOLJ JE SOVRAŽNOSTI PROTI DRUGAČE MISLEČIM
V zadnjem času se v naši družbi vse pogosteje pojavljajo napadi,
ki so spodbujeni s sovražnostjo proti drugače mislečim
ali drugače verujočim. Pojavili so se grafiti s kljukastimi križi
na prostorih, kjer ti ljudje delajo, obešeni so bili plakati s kljukastimi
križi ob obrazih poslancev, vrstijo se napadi na cerkve ter
tudi domove nekaterih politikov. Zavod, ki zagovarja krščanske
vrednote, je bili v državnem zboru obtožen klerikalizma, mračnjaštva
in boja proti čarovnicam, označeni so bili za mračnjake
in nazadnjake. Zaradi vsega navedenega je poslanska skupina
NSi zahtevala sklic nujne seje pristojnih parlamentarnih odborov
z namenom, da se ta plaz sovražnosti zaustavi.
BREZPLAČEN VRTEC ZA DRUGEGA IN NASLEDNJE OTROKE
Na področju izobraževanja smo z zakonom o vrtcih udejanjili
večletna prizadevanja poslancev Nove Sloveniji po brezplačnem
vrtcu za drugega in naslednje otroke. Ukrepi, ki so vezani
na družine morajo biti dolgoročni, saj družine potrebujejo
stabilno okolje in prav ta zakon je prvi korak k dolgoročnemu
urejanju socialne in družinske politike v Sloveniji. Javnim izobraževalnim
zavodom s področja kmetijstva bo Republika
Slovenija zagotovila več kmetijskih zemljišč za lažje izvajanje
praktičnega pouka. Pomembno je, da imajo mladi v času šolanja
čim več praktičnega pouka, saj ta izdatno pripomore k
temu, da so po izstopu iz izobraževalnega sistema pripravljeni
za samostojno delo. •
13

ORGANIZACIJSKE OBLIKE
ŽENSKA ZVEZA NSi
DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ IN DR. ALENKA ŠVERC – ŽENSKI
NA NAJVIŠJIH POLOŽAJIH V NSI
Na svoji 6. redni seji decembra 2021 smo v Ženski zvezi po
videopovezavi gostile političarki, ki že dve desetletji aktivno
soustvarjata Novo Slovenijo.
Dr. Vida Čadonič Špelič, zadnjih 5 let direktorica občinske
uprave Mestne občine Novo mesto, gospa z »visokimi socialnimi
kompetencami ter komunikacijskimi zmožnostmi«, nova
podpredsednica NSi, se je spominjala dogodkov izpred tridesetih
let, ko smo Slovenci na plebiscitu izrazili nedvoumno voljo po
lastni državi. Med drugim je dejala: »Vrednota je imeti svojo
domovino, državo. Osamosvojitev je bila izmoljena in dana, da
bi bili kristjani enakovredni z drugimi. Poklicani smo aktivno
delovati v politiki, ker nas država potrebuje.«
Dr. Alenka Šverc je na Teološki fakulteti predavala didaktiko in
didaktiko religijskega pouka, sedaj pa je zaposlena na zavodu
Antona Martina Slomška Maribor in v kabinetu ministrsta za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Ciglerja
Kralja. Od decembra 2020 je predsednica Sveta v večinsko
moški zasedbi (od 91 članov je 23 žensk). Spregovorila je o
svojem načinu vodenja in pričakovanju vsebinskih razprav, pravi
»Argumenti da, govorjenje zaradi govorjenja ne.« V nadaljevanju
je odgovarjala na vprašanja članic ŽZ o EU financiranju projektov
(domovi starejših občanov, medgeneracijski centri).
Obema smo izrazile podporo in zaželele uspešno delo.
Zadnja točka našega druženja je bila Resolucija EEP Women
2020 s ključnimi poudarki: skrb za zdravje, preprečevanje
domačega in spolnega nasilja, okrevanje družbe in gospodarstva
ter spolno uravnoteženje zaposlovanja v času epidemije. •
Nadja Ušaj Pregeljc
predsednica Ženske zveze
ZVEZA SENIORJEV NSi
STAROSTNIKOM NAMENJENIH NAJVEČ SREDSTEV OD LETA
2008 DALJE
Sedanja leva opozicija se 10 let ni ustrezno soočila z izzivom
starajoče se družbe. Z zlorabo instituta nezaupnice vladi in
interpelacijami pa sedaj leva opozicija ne išče rešitev za lastne
napake, ampak nove probleme, ne želi sodelovati, ampak
nagajati.
Na javnem omizju civilnega združenja za interese starejših,
tik pred prvim valom epidemije, je bil pohvaljen koalicijski
program nove vlade za področje starejših, a je bil pospremljen s
komentarjem: »Deset let smo molčali, sedaj pa ne bomo več. Od
te vlade bomo striktno terjali, da izpolni koalicijske obljube sicer
bomo čez dve leti povedali volivcem koga morajo voliti«.
Ob podpori medijev dnevno opozarjajo na vse probleme, ki bi
jih v desetih letih leve vladne koalicije že zdavnaj lahko rešile in
skušajo pri volivcih ustvariti vtis, da so posledica dela sedanjega
ministra Janeza Ciglerja Kralja. A realno stanje je povsem
drugačno!
Prav zaradi navedenega Zveza seniorjev NSi podpira ministra
Janeza Ciglerja Kralja, njegove ukrepe, program in vizijo za
področje starejših! •
mag. Zdravko Luketič
predsednik Zveze seniorjev
14

ZGODILO AKTUALNO SE JE
ZOOM POGOVORI S POSLANCI IN MINISTRI NSi
Letošnji prazniki in srečanja so bila žal drugačna. V mesecu decembru so člani in
simpatizerji iz domačega naslonjača lahko predebatirali dogodke preteklega leta in
spregovorili o aktualnem dogajanju s poslanci NSi, letos pa smo začeli z mesečnimi
pogovori z našimi ministri. Konec januarja smo izvedli pogovor z ministrom Janezom
Ciglerjem Kraljem, v februarju pa z ministrom Jernejem Vrtovcem. V mesecu marcu pa
nas čaka pogovor z ministrom za obrambo in predsednikom NSi Matejem Toninom.
Vabljeni, da se nam pridružite 16. marca, ob 18. uri.
POSLOVILI SMO SE
Konec leta 2020 in v začetku leta 2021 smo se poslovili od soustanoviteljice stranke in
častne članice Lidije Drobnič, ustanovitelja Gospodarskega Kluba NSi in dolgoletnega
predsednika nadzornega odbora stranke Milana Matosa ter predsednika regijskega
odbora NSi Prlekija in občinskega svetnika v Gornji Radgoni dr. Petra Kralja. Naj
počivajo v miru.
V KLUBU ŽUPANOV IN SVETNIKOV NSi NOV ŽUPAN IN
ŽUPANJA
Veseli smo, da v Klub županov in svetnikov NSi verjameta tudi župan občine Polzela Jože
Kužnik in županja občine Kozje Milenca Krajnc, ki sta se klubu pridružila v začetku leta.
Pod svojim okriljem omenjeni klub združuje že 22 županj in županov. Želimo jim uspešno
delo!
MLADA SLOVENIJA
#CEPIMOSE – IZ SOLIDARNOSTI, IZ ODGOVORNOSTI
V prvem valu smo pogosto slišali, da se epidemija ne bo končala, dokler ne bo cepiva.
Danes, ko cepljenje že poteka, pa po socialnih omrežjih beremo komentarje, ki govorijo
o zarotah in vbrizgavanju vsega možnega, od čipov do strupa. Kdaj smo nehali zaupati
znanosti, stroki in zdravnikom?
Ker smo na socialnih omrežjih zaznali le komentarje tistih, ki se ne želijo cepiti in širijo
teorije zarote, smo se v Mladi Sloveniji odločili, da pokažemo, da še zaupamo znanosti
in stroki. Zavihali smo rokave in se fotografirali z dvema prstoma na nadlahti. Vsak od
nas je zraven pripisal tudi svoj razlog za cepljenje.
Od 20. januarja do 8. februarja smo na Facebooku, Twitterju in Instagramu objavili
prek 20 posameznikov, objave pa so dosegle tudi prek 3000 ogledov. Naši pobudi so
se pridružili tudi nekateri pogumni posamezniki iz vrst NSi, med njimi poslanci Tadeja
Šuštar, Andrej Černigoj, Jožef Horvat, Iva Dimic in Blaž Pavlin ter minister Janez Cigler
Kralj.
Akcije pa še ni konec. FOTOGRAFIRAJTE SE Z DVEMA PRSTOMA NA NADLAHTI,
PRIPIŠITE SVOJ RAZLOG IN KLJUČNIK #CEPIMOSE TER DELITE OBJAVO NA
SVOJIH PROFILIH NA DRUŽABNIH OMREŽJIH! •
15

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
JOŽE KUŽNIK
ŽUPAN OBČINE POLZELA
Pridruženi član Kluba županov in svetnikov NSi.
Kako bi se predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,
hobiji …)?
Rojen sem leta 1973 kot prvorojenec treh bratov v kmečki
družini. Po diplomi na Fakulteti za promet in pomorstvo sem se
zaposlil na Pošti Slovenije, kjer sem opravljal različna dela, od
najbolj enostavnih do vodstvenih. Z ženo in štirimi otroki živim
v Andražu nad Polzelo. Osnovni hobi je delo okrog hiše, sicer pa
rad tečem, planinarim in igram nogomet, pozimi smučam. Pojem
v Andraškem oktetu, občasno sedem tudi za orgle v domači
župnijski cerkvi ter vodim tudi domači župnijski pevski zbor.
Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da ste
se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?
Z lokalno politiko se ukvarjam že od leta 2002, ko sem bil
prvič izvoljen v občinski svet. Splet okoliščin in seveda izkušnje
pa so me leta 2012 pripeljale na nadomestne županske volitve,
kjer sem zmagal že v prvem krogu. Prijeten je občutek, ko lahko
narediš nekaj dobrega za soljudi, za občane. Klubu županov
NSi sem se pridružil, ker imam tam kar nekaj prijateljev. Menim,
da je vsaka izmenjava mnenj ter formalna in neformalna
komunikacija med župani zelo dobrodošla.
Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je vaša občina najbolj
prepoznavna?
Občina Polzela je bila nekoč poznana po nogavicah, danes
pa po dveh znamenitostih: Gori Oljki z znamenito cerkvijo z
dvema zvonikoma ter po edinem obnovljenem gradu komendi v
Sloveniji, ki je bil nekdaj upravno središče Malteškega viteškega
reda. Občina je danes precej želena destinacija za nove
priseljence, ko bo zgrajena še 3. razvojna os pa bomo dejansko v
samem prometnem središču Slovenije. Imamo tudi precej malih
in srednjih podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta z visoko
dodano vrednostjo.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih
rešujete prednostno?
Trenutno se, tako kot vsi, ukvarjamo z zajezitvijo širjenja
okužb s koronavirusom, pri čemer smo bili doslej precej uspešni.
Sicer pa nadaljujemo z vsemi lani začetimi projekti: izgradnja
komunalne infrastrukture v poslovni coni Garant, ureditev
javne razsvetljave, gradnja optičnega omrežja in pločnika v stanovanjski
soseski Ločica – Breg, rekonstrukcija lokalnih cest …
16
OBČINA POLZELA
Župan:
Občinski svet:
NSi članov OS:
Površina: 34,0 km 2
Prebivalcev: 6.258
moški: 3.056
žensk: 3.202
Povprečna starost: 37,02 let
Jože Kužnik
17 članov
0 občinskih svetnikov
Stan. površina: 26,80 m 2 /osebo
Gospodinjstev: 1.727
Družin: 1.500
Delovno aktivnih: 2.598
Brezposelnih: 285
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi
strankami?
Odlično, saj v našem občinskem svetu nimamo opozicije.
Res pa je, da se s svetniki veliko pogovarjamo, torej veliko večino
zadev uskladimo že pred samo sejo. Svetniki so mi v veliko
oporo, saj mi s svojimi nasveti in sugestijami precej olajšajo
posamezne odločitve. Sicer pa z vsemi političnimi strankami v
občini odlično sodelujemo: nekatere so bolj dejavne, nekatere
malo manj.
Kakšna je vaša vizija razvoja občine, kjer ste župan?
Občina Polzela ima sprejeto dolgoročno razvojno strategijo
za naslednjih 10 let, skladno s tem dokumentov določamo prioritete.
V višinskem delu namenjamo prioriteto rekonstrukciji
lokalnih cest, v nižinskem pa javni razsvetljavi, trajnostni mobilnosti
in prometni ureditvi, poslovnim conam ter družabnemu
dogajanju. Seveda pa je tudi področje turizma tisto, ki mu posvečamo
posebno pozornost. •

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
AKTUALNO
V OBJEMU REŠEVANJA KRIZE
IN SOVRAŽNEGA GOVORA
Razumem ljudi, ki so kritični glede količine dobavljenega cepiva.
Vsi si želimo, da bi bilo cepiva že danes za vse dovolj, a potrebno
je vedeti, da EU ni kriva za to. Dejstvo je, da je znanost prehitela
industrijo in njihove zmogljivosti. Cepivo je bilo razvito v manj
kot letu dni, pri čemer do tega ne bi prišlo, če EU ne bi v razvoj
investirala več milijard evrov.
Ker proizvodni del farmacevtskih podjetij ni uspel dohiteti
znanstvenikov, je začelo prihajati do zamud pri dobavi cepiva.
Nekatera cepiva so namreč zelo občutljiva na temperaturo,
zato je bila potrebna izgradnja t.i. hladnih verig za skladiščenje.
Vedeti pa tudi moramo, da je zdaj že nekdanji ameriški predsednik
Donald Trump decembra lani izdal dekret o prepovedi
izvoza cepiva izven ZDA. Cepivo Pfizer/BioNTech se izdeluje
tako v ZDA kot v EU.
Na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v
Bruslju smo z veliko večino dokončno potrdili Sklad za okrevanje
in odpornost (RFF) po pandemiji COVID-19. Mehanizem vsebuje
povratna in nepovratna sredstva v skupni vrednosti 672,5
milijarde evrov, kar je prvotno predlagala Evropska komisija.
Slovenija bo prejela 5,2 milijarde evrov, od katerih pa bo 1,6
milijarde evrov nepovratnih sredstev. Potrebno je poudariti, da
bodo do denarja in sklada upravičene le tiste države članice, ki
bodo pripravile ustrezne akcijske programe in spoštovale vladavino
prava ter temeljne vrednote EU.
Uspešnost sklada se bo tako merila predvsem na podlagi dobro
pripravljenih nacionalnih načrtov držav članic. V vsakem
načrtu bo moralo biti najmanj 37 odstotkov sredstev namenjenih
podnebju, najmanj 20 odstotkov pa digitalnim aktivnostim,
s čimer Evropski parlament in Evropska komisija zasledujeta
cilj Zelenega dogovora in podnebno nevtralnost do leta 2050.
Ob tem pa nas lahko veselijo tudi novi znanstveni podatki o
učinkovitosti cepiva. Učinkovitost cepiva AstraZenece je po
najnovejši raziskavi več kot 80-odstotna. V znanstveni reviji
Lancet pa so bile objavljene tudi nove ugotovitve o učinkovitosti
cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha.
Omenjeno cepivo je v obdobju od enega do 14 dni po prvem
odmerku 47-odstotno učinkovito. Po od 15 do 28 dneh pa je
učinkovitost narasla na kar 85 odstotkov, pri čemer v več kot
95 odstotkih primerov celo izniči možnost smrti zaradi virusa.
Ob tem pa je potrebno še izpostaviti, da je pri uporabi Pfizer/
BioNTech cepiva tudi izrazito zmanjšan prenos virusa. To pa je
tudi končni cilj našega boja zoper pandemijo COVID-19.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v
Evropskem parlamentu poudarila, da je EU v tem obdobju storila
tudi nekaj napak, s čimer je bila tudi nekoliko samokritična,
čeprav se je zelo trudila, da bi bilo v EU čimprej dovolj cepiva
za vse državljane.
Ne glede na to pa smo s kolegi v Bruslju optimistični, da bomo
v EU do konca septembra uspeli cepiti več kot 70 odstotkov
odrasle populacije. Zgolj na tak način se bomo lahko najhitreje
vrnili v normalnost, kot smo jo poznali pred pandemijo.
Na žalost pa ne morem iti mimo vse bolj naraščajočega
sovražnega govora v naši družbi, kar me vse bolj skrbi. Izražanje
svojega mnenja je demokratična pravica vsakega državljana,
prav tako oporekanje drugačnemu mnenju. Ni pa vseeno, na
kakšen način to storimo, še toliko bolj, če to mnenje javno izraža
predstavnik države. Senca neprimernega izražanja pade na
državo in vse tiste, ki takšno izražanje dopuščajo, morda celo
zagovarjajo in spodbujajo. Pred časom mi je bivši sodelavec
dejal, da bi morali krščanski demokrati biti vedno v opoziciji in
vest vsakokratni koaliciji. Z večno opozicijo se sicer ne strinjam, z
zadnjo trditvijo pa zelo. Čas bo pokazal, ali smo bili v vladi vest in
smo se temu cilju približali ali smo se od njega oddaljili. Popravni
izpiti nikoli niso lahki, še posebej za krščansko demokracijo ne. •
Ljudmila Novak
poslanka Evropskega parlamenta
17

OSEBNO
TADEJA ŠUŠTAR
POSLANKA DRŽAVNEGA ZBORA
Poklic in delo?
Magistrica strukturne in funkcionalne biologije, trenutno pa
sem poslanka Državnega zbora RS.
Kateri so vaši hobiji?
Rada kolesarim v dobri družbi, obdelujem cvetlični vrtiček, berem,
igram na kitaro, pojem in se igram z devetimi nečaki.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
V OŠ sem imela najraje matematiko, v gimnaziji pa biologijo.
Katera je vaša najljubša hrana?
Prekmeš – tradicionalna hrana s kamniškega konca. To je čežana
s fižolom v zrnju.
Vaš najljubši letni čas?
Poletje, ko so dolgi sončni dnevi in lahko nosimo lahkotnejša
oblačila.
Najljubša turistična destinacija?
London, v lanskem korona poletju pa sem spoznala tudi prelepe
koščke Slovenije – predvsem Koroško in Prekmurje.
Vaša barva je?
Vsi odtenki rdeče.
Najljubši film?
Ljubezenski izziv (Fireproof, 2008).
Najljubša knjiga?
Nimam je. Nazadnje sem prebrala Danes grofje Celjski in nikdar
več. Uživam v branju različnih romanov.
Najljubši glasbeni izvajalec?
Nimam ga, rada poslušam slovensko pop glasbo.
Najboljši športnik ali športnica?
Primož Roglič.
Kakšen je vaš moto življenja?
Trudim se slediti evangeliju. Če pa bi si izbrala samo en stavek
je to »Ne bojte se«, ki je v Svetem pismu napisan 365x – enkrat
za vsak dan.
Kaj vam pomeni družina?
Najbližji in najboljši prijatelji, ki jim lahko vedno zaupaš, prosiš
za pomoč, se z njimi veseliš in pri njih najdeš tolažbo.
Kaj vam pomeni država?
Varnost, svoboda in pogoji za ustvarjanje skupnosti, družine
in družbe.
Kaj vam pomeni politika?
Delo za skupno dobro, prizadevanje za boljše in pravičnejše
pogoje za življenje vseh.
Kaj vam pomeni Slovenija?
Moja domovina, ki jo imam rada, jo cenim, spoštujem in ji želim
vse dobro.
Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?
Ker zagovarja enake vrednote, kot jih sama živim. Predvsem mi
je pomembno, da ima v temeljnem programu zapisano vrednoto
človekovega dostojanstva.
Družboslovje ali naravoslovje?
Vsekakor naravoslovje.
Gospodarstvo ali javni sektor?
Oba sta potrebna, vendar bi vseeno raje izbrala gospodarstvo.
Vaš vzornik je?
Sveti Janez Pavel II., ker je vedno stal za svojimi vrednotami, v
zelo težkih situacijah je ravnal preudarno in umirjeno. •
18

AKTUALNO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:
1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: usnjen notesnik NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka,
9. aprila 2021, na naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si.
Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo VIDA ČADONIČ ŠPELIČ. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Ivica Oražem (Nova vas),
2. nagrado, knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih, prejme Marija Bozovičar (Novo mesto) in
3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Iza Oštir (Zgornja Besnica).
19

ISKRENE
ČESTITKE OB
MATERINSKEM
DNEVU!