Št. 199, maj 2012 (pdf, 3258 kB) - Mladinska knjiga

NaGLaS MAJ 2012 urednica priporoča
17
urednica priporoča
Karel in Marjeta Natek:
SVET V PRESEŽNIKIH
Uredila: Barbara Zych
Knjiga svetovnih čudes
urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča
Pred več kot letom dni in pol je 'prišla'
na založbo zamisel o knjigi, ki
bi zbrala med svojimi platnicami
zakladnico svetovnih 'naj' naravnih
pojavov in veličastnih del človeških
rok. Polagoma, iz srečanja v srečanje
in iz besede v besedo, se je razvijala
in prerasla v navduševanje ter nato
v delo.
Karel in Marjeta Natek sta priznana
geografa, njuno sodelovanje pri izdajah
Mladinske knjige traja že leta
in se je zapisalo v atlase največje slovenske
založbe. Vendar ideja za Svet
v presežnikih ni zrasla ob njih. Porodila
se je ob njunem dotlej največjem
samostojnem projektu, monografiji
Države sveta. Priprava takega dela
zahteva dolgotrajno iskanje in preverjanje,
seveda tudi popravljanje
in vzporejanje s podobnimi projekti
in njihovimi izsledki. Ob tem se podatki,
znanje in zamisli združujejo
v nove pomenske enote in odpirajo
nove navezave. Gradivo zaživi novo
življenje in najde nove oblike. Tako
je bilo tudi v primeru Sveta v presežnikih,
saj avtorja sama poudarjata,
da je začel nastajati »ob robu Držav
sveta«.
Avtorja sta zasnovala knjigo, ki
se v prvem delu posveča osupljivim
naravnim pojavom, kot so oceani in
morja, gorstva, otoki, slapovi, ognjeniki,
v drugem pa dosežkom človeštva
– mestom, železnicam, mostovom,
predorom. Izbor temelji na preverljivih
podatkih, ki pa niso nujno
enoznačni in nespremenljivi. Pri naravnih
znamenitostih je to nekoliko
lažje, čeprav so tudi te v zadnjem
času izpostavljene spremembam, na
kakršne doslej nismo bili navajeni:
hitro topljenje ledenikov, nove rečne
poti, širjenje puščav ali dvigovanje
gladine oceanov. Avtorja sta morala
včasih reševati prav nenavadne dileme,
recimo – ali naj se višina gora
meri z ledeno kapo ali brez nje? Je
globina svetovno znanega brezna
tista, ki jo navaja pred letom dni
objavljena knjiga, ali pa se je vanj
pred kratkim spustila nova odprava
in prodrla še globlje? Še večje pa je
seveda tveganje pri znamenitostih,
ki nastajajo z delovanjem človeka.
Ne gre le za mesta, ki se spreminjajo
iz dneva v dan in je današnje število
njihovih prebivalcev lahko že jutri
zastarel podatek (s čimer se nenehno
menjajo tudi nazivi največjega,
drugega največjega, tretjega največjega
…), ali za osupljive zgradbe in
gradnje, ki se prehitevajo po dolžini
in višini v svetovni tekmi za prestiž.
Včasih se vam lahko zgodi, da tik
pred dokončanjem redakcije prijatelj
pove, da cesta Khardung La v
Ladaku ni več makadamska, ampak
so jo asfaltirali, on bo ja vedel, saj je
bil pred kratkim tam! In se v knjigi
znajde novi podatek, tako kot tudi
pojasnilo avtorjev, da Karakorumska
cesta, »absolutno najvišja cesta na
svetu, po kateri se je možno peljati
z avtomobilom«, kakor običajno
navajajo, vendarle ni najvišja, saj se
najdejo tu in tu in tu prevozne poti,
ki v resnici potekajo više od te po
vsem svetu uradno priznane rekorderke.
Sad tega dela je lepa monografija,
ena najlepših, kar smo jih v zadnjem
času izdali pri nas. Bralcu ponuja več
kot 100 svetovnih čudes, ki jim ponekod
dodaja še manjše zanimivosti,
podrobnejše opise ali citate, na koncu
pa pristavlja kratke opise nekaterih
redkosti, ki ne sodijo v glavne
sklope. Tako izveste, kje so izmerili
najvišjo in najnižjo temperaturo ali
kje deluje največja vetrna elektrarna
na svetu. Pregledna in čudovito
oblikovana knjiga s fotografijami, ob
katerih se zbujajo skomine po potovanjih,
priča tudi o delu, ki sta ga
opravili Mirjam Pezdirc in Snežna
Alič. In nam govori o nenavadnih
zakonitostih našega časa, ko živimo
zazibani v prepričanje, da nas en sam
klik loči od vsega znanja, ki se kadar
koli pokaže na internetnem zaslonu
– v resnici pa še vedno obstaja tudi
želja po lepem in zanimivem, ki je izbrano
in zbrano skupaj, tako da lahko
listamo v miru od slike do slike in
od besedila do besedila.