Št. 199, maj 2012 (pdf, 3258 kB) - Mladinska knjiga

More documents

Recommendations

Info

intervju Naši največji učitelji so bibliofili Laura ŠTRaUS Mirjam PEZDIRC K pogovoru z nekdanjo vodjo Trubarjevega antikvariata, zdaj njihovo sodelavko Stanko Golob, nas je pripeljala nedavna otvoritev Trubarjevega salona. Stanka Golob ima pri njem prav posebno vlogo, takšno kot jo ima tudi pri znamenitih dražbah Trubarjevega antikvariata. Vaše ime je skoraj tako znano kot Trubarjev antikvariat. Po tridesetih letih njegovega vodenja to najbrž ni nič nenavadnega. Kaj vas je toliko let držalo pri isti dejavnosti? XXMoja trma, vztrajnost, vedoželjnost, do neke mere tudi pridnost, so lastnosti, zaradi katerih sem še zmeraj v tej dejavnosti. Največji čar antikvariata pa so po mojem redke lepe knjige, ki jih potem nekomu ponudiš, bodisi so to institucije ali zasebne zbirke. Osebno sem si prizadevala, da so šle res redke knjige v institucije, kot je nacionalna knjižnica ali katera druga knjižnica ali muzej, šele nato zasebnim zbirateljem. Po toliko letih zelo dobro vem, kaj imajo naše glavne knjižnice in kaj jim še lahko ponudimo. Redkokatera stvar nam je ušla. Institucije so vam najbrž zelo hvaležne. V kakšnih odnosih ste z institucijami zdaj, ko tudi njim kriza trka na vrata? XXTrubarjev antikvariat je še vedno najmočnejši antikvariat v Sloveniji. Petdesetletna tradicija našega antikvariata vliva zaupanje, kar je pri delu z institucijami še posebej pomembno. Sicer pa odtehtajo medsebojni odnosi z ljudmi, s katerimi že dolga leta sodelujem, in je nekje prešlo že v osebna prijateljstva. Zelo sem bila vesela Trubarjeve plakete, ki mi jo je lani podelila Narodna in univerzitetna knjižnica. Namenjene so institucijam, pa tudi fizičnim osebam, ki pripomorejo k obogatitvi njihovih knjižnih fondov. Pred upokojitvijo ste poskrbeli za svoje nasledstvo v antikvariatu. Nasledila vas je anamarija Babić. Katere njene lastnosti so odtehtale, da ste jo izbrali, in kdo je pred mnogimi leti dal vam priložnost za delo v antikvariatu? XXSvojo delovno pot sem začela v knjigarni in tam bila deset let, šele nato sem šla v antikvariat, kjer sem ostala trideset let. Imela sem srečo, da sta bila z mano dva zelo dobra sodelavca, bila sta moja starejša kolega. Iz prve roke sem dobila vse potrebne informacije. Potem pa, ko sem dobila knjige v roke, sem se učila sama. Knjige je treba postaviti v prostor in čas. O njih je treba vedeti vse. Veliko je iskanja, prej je to bilo večinoma po katalogih in knjižnih bibliografijah, zdaj ko je internet, pa je to veliko lažje. Naši največji učitelji so bibliofili, saj področje zelo natančno obvladajo. Ko ti nekaj povedo, si to spraviš v svojo glavo in drugič veš, kam iti, kaj iskati. Vedoželjnost antikvarja je ena od pomembnih lastnosti. Vedoželjna je tudi Anamarija, s katero sodelujeva že pet let. Prepričana sem, da bo z leti postala zelo dobra antikvarka. V njej sem prepoznala veliko dobrih lastnosti uspešnega antikvarja. Ker je mlada, si okrog sebe ustvarja krog novih mlajših ljudi. In ti bodo zapolnili vrzeli, ki jih puščajo odhajajoči starejši odjemalci. Česa antikvar ne sme imeti? XXMalo za šalo, alergije na prah. Pa ne smeš biti preveč občutljiv, ko najdeš posušenega pajka ali miš … NaGLaS MAJ 2012 4 Kako odkrijete nove kupce in v njih prepoznate zbiratelje? XXVeliko kupcev pride kar samih. Iščejo kaj posebnega, potem pristopim in zadeva se začne odvijati naprej. Ko jih spoznam in vem, kaj bi jim bilo všeč, jim pripravim kupčke knjig. Tako se naše sodelovanje nadaljuje. Nekateri zbiratelji me povabijo tudi na svoj dom. Želijo slišati moje mnenje ali pa mi zgolj pokazati zbirko. Zbiratelji so si zelo različni. Eni se želijo pokazati v javnosti, se pobahati, drugi pa te niti domov ne pustijo. Moja poklicna deformacija je, da kamor koli pridem, najprej pogledam knjige, tudi kako so postavljene, in potem vem, kakšen je človek. Nepogrešljiva je vaša vloga pri dražbah Trubarjevega antikvariata. ali je kdo, ki se takih dražb udeležuje, in ne pozna Stanke? X X Ko sem začela delati v Trubarjevem antikvariatu, sem imela veliko srečo. Takrat se je veliko stvari odprlo. Skupaj s tedanjim sodelavcem Matjažem Glavanom sva razvila idejo dražb. Kasneje se nama je pridružil še Rok Glavan. Bolj intenzivno smo začeli prodajati grafike. Že prva dražba je bila zelo dobra, saj je imela kar 98-odstotno prodajo. Sicer je značilnost dražb, da nihajo. Včasih so zelo dobre, drugič malo manj, kakor imaš srečo. Včasih so dražbe prav zabavne. Za presenečenje poskrbijo novi kupci, ki rutiniranim dražiteljem podrejo ves sistem. Vnaprejšnje dogovore starih dražiteljev, kdo ne bo licitiral, izničijo s svojo licitacijo. Jaz sicer takšnega vnaprejšnjega dogovarjanja ne dovolim. Uspeh dražbe je težko predvideti. Imamo diskrecijsko pravico, da izberemo in določimo ceno, vsaj okvirno, drugače bi bila dražba lahko katastrofa. Imamo svoj krog dobaviteljev. Kdo so, je večinoma
NaGLaS MAJ 2012 intervju 5 skrivnost, ki je ne delimo z drugimi antikvarji. Kakšni so slovenski kupci? XXSlovenski kupci so kar zahtevni, vsaj tisti, ki so bibliofili. Pri tem je treba izpostaviti, da tiste stvari, ki jih želijo, tudi plačajo. Po njihovem mora biti knjiga intaktna, s posvetilom in malo drugačna. Večina kupcev pa je vendarle majhnih. Zlasti zdaj, ko je kriza, so se razmerja spremenila. Pred tem je bilo s strani institucij kar 60 odstotkov odkupa. Takrat so knjižnice imele denar, zdaj pa ga žal nimajo. Kdo še zahaja v antikvariat? XXMed obiskovalci so tudi založniki. Antikvariat je namreč dober kazalec dogajanja na tržišču. Je v pomoč založnikom pri načrtovanju programa ponatisov. Nekateri založniki se zato redno zanimajo za knjige, po katerih je večje povpraševanje. ali se prodor elektronske knjige pozna tudi v antikvariatih? XXPri nas se elektronska knjiga še ne bo tako hitro občutila, bolj se bo v knjigarnah. Ko ne bo več slovarjev, učbenikov, leksikonov, se bo to seveda poznalo tudi pri nas. Poglejte primer Enciklopedije Slovenije. Nekoč zelo drago zbirko dobiš zdaj za 300 evrov. Po čem je trenutno največ povpraševanja? XXLjudje povprašujejo po slovenski lokalni zgodovini, kot je zgodovina far in raznih krajev. Še vedno je zanimanje za domobranski in partizanski tisk, tudi pravo iz tistega časa je zelo težko dobiti. Čim bolj drobna je knjižica, težje jo je dobiti. Za prodajalce starih knjig pravijo, da moraš biti žid, imeti dolg nos in kosmato dušo. Koliko je v tem resnice? XXZase lahko rečem, da sem bila vedno korektna do tistega, od kate- rega sem kupovala, in do tistega, ki sem mu prodajala. Nikoli nisem ogoljufala ne enega ne drugega. Lahko se je kdaj zgodilo, da je bila kakšna knjiga poškodovana, pa nismo vedeli. Ko se je to odkrilo, smo jo zamenjali. Za redke knjige se to ne zgodi, saj jo prej natančno pogledaš. Korektna sem bila tudi pri postavljanju cene. Moja publika ve, da jim bom povedala korektno ceno. Dejstvo je, da je treba čim več zaslužiti, a znotraj tega je treba biti korekten. Naša velika odlika je, da smo bili korektni. Predvsem zato, ker se zavedamo, kako velikega pomena je zaupanje. ali je tudi vas premamila skušnjava imeti kaj od tega, kar ponujate drugim? XXJa, posebej zbiram podpisane izdaje domačih avtorjev. Imam približno tisoč podpisanih del, bodisi so to avtorji, opremljevalci, slikarji ali pa podpisi drugim znanim osebam. Koliko od teh je posvečenih Stanki Golob? XXKašnih sto pa res. Poklonili so mi jih večinoma mladi literati, pa tudi starejši. V svoji karieri sem srečala in osebno spoznala ogromno ustvarjalcev. In v 40 letih zbiranja se je tega kar nabralo. Imam drobne stvari, take, ki so mi posebej ljube, in ker sem »iz foha«, tudi nekaj redkih in bibliofilskih izdaj. Kupovala sem povsod, po bolšjakih in po drugih antikvariatih. Nabralo se je veliko. Bomo vaši sodelavci lahko kdaj videli to zbirko? XXFizično bi sicer težko vse to prinesla na razstavo, izbor pa bi se prav gotovo dal narediti. Na katere projekte ste najbolj ponosni? XXV vsej svoji eri sem še posebej ponosna na dve knjigi. Leta 1995 sem našla delo izjemnega Slovenca Andreja Perlaha: Efemeride iz leta 1542. Perlah je bil Kopernikov sodobnik; matematik, astrolog, zdravnik, rojen leta 1490. To delo imajo danes v NUK-u. Kasneje okrog leta 2000 pa sem našla Topografijo Koroške, prvo izdajo iz leta 1681, ki je imela dva grafična odtisa na enem listu. Do takrat sploh niso vedeli, da obstajata ti dve različici. Za Krajnsko so vedeli, za Štajersko ne. Ta je šla v Narodni muzej. Izjemen pa je tudi Kozlarjev zemljevid, ki je bil poseben, izdan leta 1852. Kaj je po vašem mnenju bistvo prodaje v antikvariatu? X X Bistvo prodaje antikvariata lepo povzema misel francoskega literata. Ko pride v antikvariat, najde knjigo, ki jo nujno mora imeti doma, ampak pred petimi minutami še ni vedel, da ta knjiga obstaja. Torej, vsega nimaš nikoli, lahko bi še vedno kaj imel, in mi to lahko prodamo.
Page 1 and 2: Naglas 199 Intervju: Stanka Golob a
Page 3: torek, 22. maj-četrtek, 24. maj jo
Page 7 and 8: NaGLaS MAJ 2012 7 andreja ŽOLGER j
Page 9 and 10: NaGLaS MAJ 2012 dogodki 9 Bologna p
Page 11 and 12: NaGLaS MAJ 2012 osebnost meseca 11
Page 13 and 14: Náglasak Prilog Náglasak namijenj
Page 15 and 16: NaGLaS MAJ 2012 15 političke i dr
Page 17 and 18: NaGLaS MAJ 2012 urednica priporoča
Page 19 and 20: NaGLaS MAJ 2012 dogodki 19 Živel s
Page 21 and 22: NaGLaS MAJ 2012 sejmi 21 Naj omenim
Page 23 and 24: NaGLaS MAJ 2012 knjižne novosti 23
Page 25 and 26: NaGLaS MAJ 2012 zanimivosti 25 Modn
Page 27 and 28: NaGLaS MAJ 2012 dogodki 27 Pravlji

Št. 199, maj 2012 (pdf, 3258 kB) - Mladinska knjiga

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?