2 0 0 7 25 2 0 0 8 200 - Hak-tak.at

REPPORT 

Zweisprachige Bundeshandelsakademie — Dvojeziœna zvezna trgovska akademija 

★★ ★★ 

★★ 

★★ ★★ 

★★ ★★ 

★★ ★★ 

★★ 

★★ ★★ 

T 

HAK 

K 

25 2007 

2008 200 

Prof.-Janeæiœ-Platz 1 

A-9020 Klagenfurt/Celovec 

Tel.: (0463) 38 24 00 

Fax: (0463) 38 24 00-33 

E-Mail: 

bhak-klu-zweisprach@lsr-ktn.gv.at 

Homepage: 

http://www.hak-tak.at

Letno poroœilo Dvojeziœne zvezne trgovske akademije 

Jahresbericht der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie 

IMPRESUM/IMPRESSUM: 

Izdalo in zaloæilo vodstvo Dvojeziœne zvezne trgovske akademije v Celovcu. 

Za vsebino v smislu tiskovnega zakona odgovarja ravnateljica mag. Maja Amrusch-Hoja, Celovec. 

Natisnila Mohorjeva tiskarna v Vetrinju. 

Herausgeber und Verleger: Leitung der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie in Klagenfurt. 

Für den Inhalt verantwortlich: Direktorin Mag. Maja Amrusch-Hoja, Klagenfurt. 

Druck: Hermagoras-Druckerei, Adi-Dassler-Gasse 4, 9073 Viktring. 

Uredila in jezikovno pregledala / Redigiert und lektoriert von: 

Dr. Tatjana Feinig, Mag. Walter Pleschounig 

2 

Prisrœna hvala vsem, 

ki se zavzemajo za 

Dvojeziœno zvezno 

trgovsko akademijo! 

Hvala pa tudi vsem, 

ki so s finanœno podporo 

ali s prispevki sodelovali 

pri pripravi in izidu 

naøega Reporta TAK! 

Zahvala timu TAK 

za sodelovanje. 

Allen, die der Zweisprachigen 

Bundeshandelsakademie ihre 

Unterstützung zukommen lassen, 

soll an dieser Stelle für ihre 

Bemühungen ein herzliches 

Dankeschön ausgesprochen 

werden! 

Danke auch allen, die bei der 

Erstellung des HAK-Reportes 

durch finanzielle Unterstützung 

oder durch Erstellung von 

Beiträgen mitgewirkt haben! 

Danke dem HAK-TAK-Team 

für die Mitarbeit.

Vsebina / Inhalt 

Uvod / Vorwort – Dir. Mag. Maja Amrusch-Hoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4–5 

Naøe poslanstvo / Unser Leitbild . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6–7 

Ravnateljstvo / Direktion . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 

Profesorji/profesorice / ProfessorInnen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9–13 

Uœenci/uœenke / SchülerInnen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14–20 

Govori ob valeti / Reden anlässlich der Maturafeier . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21–35 

Matura 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36–37 

Pisne maturitetne naloge / Schriftliche Maturaaufgaben . . . . . . . . . . . . . 38–43 

Dan odprtih vrat / Tag der offenen Tür . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 

Pismo / Brief der Landesschulratspräsidentin Dr. Claudia Egger . . . . . . 45 

Maturitetni projekti / Maturaprojekte 5.A, 5.B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46–59 

Projekti / Projekte 3.A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60–63 

Drugi projekti / Andere Projekte . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64–65 

Predavanja gostov / Gastvorträge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66–71 

Ekskurzije / Exkursionen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72–83 

Nateœaji / Wettbewerbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84–89 

Øport / Sport . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90–95 

Ples / Maturaball . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96–97 

Odmevi v œasopisju / Pressespiegel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98–99 

Termini / Termine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100-101 

3

U V O D 

Øolsko leto 2007/2008 

Øolsko leto 2007/2008 se po desetih 

mesecih intenzivnega dela za uœence 

in profesorje zelo zadovoljivo konœuje. 

V petek, 13. junija 2008, je 

prejelo 26 novih absolventov 

in absolventk v 

veœnamenski kongresni 

dvorani hotela Kompas 

v Kranjski Gori svoja 

zrelostna in diplomska 

spriœevala. Hotel Kompas, 

ki spada k verigi hotelov 

Hit Holidays, je nudil 

izredno slavnosten okvir 

s koncertom in øtevilnimi 

dir. mag. 

œastnimi govorniki s pod- 

Maja Amrusch-Hoja roœja øolstva, politike, go- 

ravnateljica øole 

spodarstva in kulture, ki 

so vsi izrekli letoønjim absolventom 

najboljøe æelje za prihodnost, 

saj so ta veœer prejeli svoja zrelostna 

in diplomska spriœevala, ki jim 

odpirajo vse moænosti nadaljnjega øtudija 

na univerzah ali takojønjo moænost 

poklicnega ali samostojnega delovanja. 

Æe septembra smo se zelo razveselili 

velikega zanimanja za vpis na Dvojeziœno 

zvezno trgovsko akademijo. 46 

novih uœencev in uœenk je vstopilo v 

prvo stopnjo Dvojeziœne zvezne trgovske 

akademije in tako je v letoønjem 

øolskem letu obiskovalo naøo øolo 

skupno 161 uœencev in uœenk, kar 

predstavlja najviøje øtevilo v obdobju 

osemnajstletnega delovanja ustanove, 

ki je ponosna na sedaj æe 331 absolventov 

in absolventk. Zanimanje 

4 

novih dijakov in poklicne moænosti absolventov 

potrjujejo, da IT- profil øole, 

strokovna in veœjeziœna izobrazba najbolje 

ustrezajo bliskovitemu tehnoloøkemu 

razvoju in globalizaciji ter 

zahtevam delovnega trga na vseh 

gospodarskih sektorjih. 

Z mnogimi projekti, ekskurzijami, predavanji 

gospodarstvenikov in kakovostnim 

poukom so se vsi sodelavci 

trudili, da posredujejo œimbolj uporabno 

znanje. 

Uœenci so se udeleæili raznih tekmovanj, 

pri katerih so dosegli izstopajoœe 

rezultate. Osvojili so prva mesta pri 

veœjeziœnem nateœaju iz tujih jezikov, 

pri evropskem nateœaju medkulturnega 

dialoga, pri tekmovanju iz gospodarskega 

poslovanja, nateœaju za 

projektno delo in srebrno plaketo EU- 

REKA, ki jo podeljuje Slovenija. 

Postali so deæelni prvaki v nogometu in 

odbojki. Tudi uœna firma Alpe-Adria- 

Unterwegs je ponovno dobila certifikat. 

Dobro so uspele øtevilne strokovne 

ekskurzije, ki stopnjujejo strokovno in 

jezikovno rast, komunikacijo, sploøno 

znanje in povezovanje. 

Letos so potekali na øoli tudi trije projekti, 

ki so se financirali iz t.i. plebiscitnega 

sklada. Tako so naøi uœenke in 

uœenci lahko v posebni meri razvijali 

svojo ustvarjalnost, saj so poleg mentorjev-profesorjev 

sodelovali øe profesionalni 

snemalci, reæiserji in znanstveniki. 

Vsem tekmovalcem, mentorjem raz-

nih projektov in vsem, ki se trudijo za 

delo z javnostjo, se zahvaljujem, da so 

ponesli delovanje naøe øole v øirøi prostor 

in tako doprinesli k njenemu ugledu. 

Enako prisrœno se zahvaljujem predsedniku 

Zdruæenja starøev na TAK, gospodu 

Franzu Kelihu, da je skupno z 

maturanti organiziral uspeøen 14. maturantski 

ples in slovesno valeto ob podelitvi 

zrelostnih in diplomskih spriœeval. 

Prisrœna hvala vsem sponzorjem, Slo- 

Sport- und Kulturmanagement 

Sport hat in den letzten Jahrzehnten 

in Europa nicht nur eine gesellschaftliche, 

sondern auch eine wirtschaftliche 

Bedeutung erlangt, die weiterhin 

im Steigen begriffen ist. Sport ist eine 

absolute Wachstumsbranche. Dies gilt 

nicht nur für Europa, sondern auch für 

Österreich. 

Ein Jahrhundertereignis hat im Juni in 

Klagenfurt stattgefunden. Die Vorrunde 

der Fußballeuropameisterschaft 

wurde hier ausgetragen. Laut einer 

Studie hat die EURO 2008 mit Investitionen 

von 133 Millionen Euro Österreich 

einen Wertschöpfungseffekt von 321 

Millionen Euro gebracht. 

Auch ohne EURO ist der Sport ein maßgeblicher 

Motor für Wirtschaftswachstum 

und Beschäftigung in Österreich. 

Jeder zehnte Arbeitsplatz (355.000 Beschäftigte) 

ist durch den Sport gesichert. 

Der Sport trägt 7,5 % zum Bruttoinlandsprodukt 

in Österreich bei. 

Dieser Entwicklung muss auch in der 

Ausbildung Rechnung getragen werden. 

Daher wurde auch - wie an einigen 

anderen österreichischen Handel- 

venski gospodarski zvezi, ZVEZI-BANK, 

vsem podpornikom TAK, starøem za 

zaupanje in tajnici Kristi Sadjak-Resztej 

za vestno delo. 

Hvala kolegom za vse storjeno. Iskreno 

œestitam vsem za doseæene uspehe. 

Za konec æelim vsem, ki nas zapuøœate, 

œim veœ uspeha na novih poteh, 

ostalim pa sproøœene in zasluæene 

poœitnice. 

Nasvidenje v novem øolskem letu v 

ponedeljek, 8.septembra 2008! 

sakademien - an der Zweisprachigen 

BHAK die Fachrichtung Sport- und Kulturmanagement 

eingeführt. Im kommenden 

Schuljahr werden erstmalig 

die fachspezifischen Gegenstände unterrichtet. 

Den Absolventen der Zweisprachigen 

BHAK wird durch den Besuch dieser 

Fachrichtung ein Teil der BSO-Sportmanager-Ausbildung 

angerechnet, 

wobei die regionalspezifische Sprachausbildung 

sie für den Einsatz im 

Alpen-Adria-Raum prädestiniert, in 

dem sie daher konkurrenzlos sind. 

Dies heißt nicht, dass die IT-Fachrichtung 

an Bedeutung verliert. Die IT-Ausbildung 

an der Zweisprachigen BHAK 

ist für die Schüler weiterhin von großer 

Bedeutung, denn die Kombination mit 

der kaufmännischen Ausbildung bietet 

zahlreiche Berufschancen. 

Die Schüler haben nunmehr die Möglichkeit, 

eine der beiden Fachrichtungen 

entsprechend ihren Talenten und 

Neigungen auszuwählen. 

Dir. Mag. Maja Amrusch-Hoja 

V O R W O R T 

5

N A Ø E P O S L A N S T V O 

Dvojeziœna zvezna trgovska akademija – naøe poslanstvo 

6 

• Vizija 

• Poslanstvo 

• Z veœjeziœnostjo do 

mednarodnega znaœaja 

NAØ MOTO: 

Dvojeziœnost pomeni 

prednost 

VIZIJA 

Naøa øola ima s sodobnim 

konceptom dvojeziœnega 

pouka v nemøœini in slovenøœini 

nezamenljiv razpoznavni 

znak in se tako po samem 

ustroju øole razlikuje od drugih 

izobraæevalnih ustanov. 

Izobraæevanje v dveh jezikih 

je neobhodno potrebno, œe 

hoœemo zagotoviti evropsko 

veœjeziœnost kot kulturno dediøœino 

in kot evropsko identiteto 

prihodnosti. 

POSLANSTVO 

Øola za Evropo z alpskojadranskim 

znaœajem 

Posredujemo sodobno gospodarsko 

kompetenco z 

najnovejøimi spoznanji na podroœju 

uœnih vsebin. Pri tem 

so za nas jeziki sosedov øe posebej 

pomembni. 

Upoøtevamo tako globalizacijske 

procese kot tudi proces 

razøirjanja Evropske unije in 

uœimo naøe uœence in uœenke, 

da mislijo in delujejo preko 

regionalnih in nacionalnih 

meja. 

Naøa izobraæevalna ponudba 

odpira naøi mladini poklicne 

moænosti za prihodnost 

in jim omogoœa vstop v veœjeziœni 

delovni svet alpsko-jadranskega 

prostora, ali pa v 

delovni svet øe bolj oddaljenih 

regij. 

Sploøna izobrazba – 

Strokovna izobrazba 

Poleg sploøne izobrazbe nudimo 

izbirno øe dve strokovni 

usmeritvi: 

• Øportni in kulturni 

menedæment 

• Informacijska tehnologija 

Inovacija 

je naøa prednost 

Povezava s prakso 

V obliki projektov sodelujemo 

z gospodarstvom, s partnerskimi 

øolami in se udeleæujemo 

intenzivnih jezikovnih tednov 

v tujini. Øtevilne javne prireditve 

dopolnjujejo naøo øolsko 

ponudbo. Tako se naøi uœenci 

in uœenke uœijo javnega 

nastopanja in prezentiranja. 

Z VEŒJEZIŒNOSTJO DO 

MEDNARODNEGA 

ZNAŒAJA NAØE ØOLE 

Odprt znaœaj naøe øole 

Kdor se zna v danaønjem svetu 

uspeøno uveljaviti v dvo- ali 

veœjeziœnem okolju, se bo z 

odprtostjo in brez predsodkov 

uveljavljal tudi v mednarodnem 

delovnem svetu. 

Ob globalizacijskih procesih 

in ob razøirjanju Evropske unije 

postajajo intenzivni stiki z ljudmi, 

ki govorijo druge jezike, 

vedno bolj samoumevni. 

Socialna kompetenca in 

razumevanje kulture 

Naøe uœence vzpodbujamo 

k temu, da se væivljajo tudi v 

drugaœne naœine miøljenja in 

sporazumevanja in da se 

nauœijo sprejemati drugaœnost 

kot vrednoto. 

Posredovanje znanja in veøœin 

za nas ni vse, nadvse pomemben 

nam je tudi spoøtljiv 

odnos do drugega. 

Mednarodni gospodarski 

partnerji 

Z gospodarstvom sodelujemo 

tudi v mednarodnem merilu. 

Tako naøi uœenci vedno spet 

izdelujejo projektne naloge za 

inozemska podjetja.

• Vision 

• Mission 

• Internationalität durch 

Mehrsprachigkeit 

Unser MOTTO: 

Zweisprachigkeit 

(ver)schafft Vorsprung 

VISION 

Unsere Schule hat mit ihrem 

zukunftsweisenden Konzept 

eines durchgehend zweisprachigen 

Unterrichts auf 

Deutsch und Slowenisch einen 

unverwechselbaren 

Charakter und hebt sich so 

von vergleichbaren Bildungseinrichtungen 

ab. 

Bilinguale Unterrichtsformen 

sind unverzichtbar, wenn die 

europäische Mehrsprachigkeit 

als kulturelles Erbe und 

Bestandteil einer zukünftigen 

europäischen Identität gesichert 

werden soll. 

MISSION 

Die Schule für Europa mit Alpen-Adria-Profil 

Wir vermitteln Wirtschaftskompetenz 

nach dem aktuellsten 

Stand der Lern- und 

Lehrinhalte. Dabei sind uns 

die Sprachen der Nachbarländer 

wichtig. 

Wir berücksichtigen den laufenden 

Globalisierungs- und 

EU-Erweiterungsprozess und 

ermutigen dazu, über regionale 

und nationale Grenzen 

hinweg zu handeln. 

Unser Bildungsangebot eröffnet 

den Jugendlichen Zukunftschancen 

und ermöglicht 

den Eintritt in die 

mehrsprachige Arbeitswelt 

des Alpen-Adria-Raumes und 

darüber hinaus. 

Allgemeinbildung – 

Fachausbildung 

Neben der Allgemeinbildung 

bieten wir wahlweise zwei 

Fachrichtungen: 

• Sport- und Kulturmanagement 

• Informationtechnologie 

Innovation 

ist unsere Stärke 

Praxisbezug 

Zusammenarbeit und Projekte 

mit der Wirtschaft, mit Partnerschulen 

und Intensivsprachwochen 

im Ausland 

sowie zahlreiche öffentliche 

Veranstaltungen komplettieren 

die Ausbildung an unserer 

Schule. Unsere Schüler lernen 

öffentlich aufzutreten und zu 

präsentieren. 

U N S E R L E I T B I L D 

Unser Leitbild der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie 

INTERNATIONALITÄT 

DURCH 

MEHRSPRACHIGKEIT 

Aufgeschlossenheit 

Wer heute imstande ist, sich 

erfolgreich in zwei- oder 

mehrsprachigen Kontexten 

zu bewegen, kann aufgeschlossen 

und vorurteilfrei in 

der internationalen Arbeitswelt 

mitgestalten. 

Mit der Globalisierung und 

der laufenden EU-Erweiterung 

wird der intensive Kontakt 

mit Menschen anderer 

Sprachen zunehmend zur 

Selbstverständlichkeit. 

Sozialkompetenz und 

Kulturverständnis 

Wir fördern die Bereitschaft 

sich auf Denk- und Kommunikationsmuster 

anderer Kulturen 

einzustellen und einzulassen. 

Uns geht es neben der Vermittlung 

von Wissen und Können 

auch um Haltungen, um 

den Respekt voreinander. 

Internationale 

Wirtschaftspartner 

Wir kooperieren mit der Wirtschaft 

auch international. So 

werden etwa Projektarbeiten 

von ausländischen Unternehmen 

in Auftrag gegeben. 

7

D I R E K T I O N / R A V N A T E L J S T V O 

Odbor øolske skupnosti v øolskem letu 2007/2008 

Schulgemeinschaftsausschuss im Schuljahr 2007/2008 

Dir. Mag. 

Maja Amrusch-Hoja 

Betriebswirtschaft 

Gospodarsko poslovanje 

Rechnungswesen und Controlling 

Raœunovodstvo in Controlling 

Vorsitzende/predsednica: 

Dir. Mag. Maja Amrusch-Hoja 

Lehrervertreter/zastopniki profesorjev: 

Prof. Mag. Dr. Tatjana Feinig 

Prof. Mag. Walter Pleschounig 

Prof. Mag. Lorenz Müller 

Elternvertreter/zastopniki starøev: 

Franz Kelih 

Maria Stuck 

Heidemarie Maurer-Santner 

Schülervertreter/zastopniki dijakov: 

Nikola Toljiç 

Gregor Komar 

Matjaæ Nabernik 

8 

Krista Sadjak-Resztej 

Sekretärin/tajnica 

Sonja Lodron-Moritsch 

karenziert/karenœni dopust 

Florian Seher 

Schulwart / hiønik 

Dr. Gabriele Hoja 

Schulärztin 

øolska zdravnica 

Marjan Inzko 

Schulwart / hiønik 

Lehrerstellvertreter/zastopniki profesorjev: 

Prof. Mag. Branko Kolter 

Dipl. Päd. Cäcilia Mischkulnig 

Prof. Mag. Roswitha Wuttej 

Elternstellvertreter/zastopniki starøev: 

Milan Blaæej 

Mag. Lenc Kreutz 

Anita Koban 

Schülerstellvertreter/zastopniki dijakov: 

Katarina Trampusch 

Niko Smrtnik 

Alena Wieser

Prof. Mag. Dr. Tatjana Feinig 

Jahrgangsvorstand II.A Jg. 

razredniœarka II.A letnika 

Slowenisch 

Slovenøœina 

Englisch einschließlich Wirtschaftssprache 

Angleøœina in strokovni jezik 

Prof. Mag. Franc Florjanœiœ 

Bewegung und Sport 

Gibanje in øport 

Prof. Mag. Rupert Gasser 

Religion 

Verouk 

Prof. Mag. Johanna Isop 

Software-Entwicklung und Netzwerkmanagement 

Razvoj programske opreme in upravljanje omreæja 

Präsentationstechnik, Projektmanagement und Übungsfirma 

Tehnika prezentacije, projektni menedæment in uœna firma 

Prof. Mag. Richard Jernej 

Geschichte (Wirtschafts- und Sozialgeschichte) 

Zgodovina (Zgodovina gospodarstva in druæboslovja) 

P R O F E S S O R I N N E N 

9

P R O F E S O R J I / P R O F E S O R I C E 

10 

Prof. Mag. Herbert Katz 

Telekommunikation, Multimediatechnik und -design 

Telekomunikacija, multimedijska tehnika in dizajn 

Prof. Mag. Dominik Kert 

Jahrgangsvorstand 1.A Jg. 

razrednik 1.A letnika 

Rechnungswesen (mit Computereinsatz) 

Raœunovodstvo (z uporabo raœunalnika) 





Prof. Mag. Branko Kolter 

Jahrgangsvorstand III.A Jg. 

razrednik III.A letnika 

Mathematik und angewandte Mathematik 

Matematika in praktiœna uporabnost matematike 

Software-Entwicklung und Netzwerkmanagement 

Razvoj programske opreme in upravljanje omreæja 

FL/strok. uœiteljica Cäcilia Mischkulnig 

Wirtschaftsinformatik 

Gospodarska informatika 

Textverarbeitung, Desktop-Publishing 

und Office-Management 

Oblikovanje dopisov, desktop-publishing 

in pisarniøko poslovanje 

Persönlichkeitsbildung und soziale Kompetenz 

Oblikovanje osebnosti in socialna kompetenca 


Jahrgangsvorstand IV.A Jg. 

razrednik IV.A letnika 

Telekommunikation, Multimediatechnik und -design 

Telekomunikacija, multimedijska tehnika in dizajn 

Präsentationstechnik, Projektmanagement und 

Übungsfirma 

Tehnika prezentacije, projektni menedæment 

in uœna firma

Prof. Mag. Mirko Oraæe 

Chemie 

Kemija 

Biologie 

Biologija 

Prof. Dr. Helmut Petschnig 

Rechnungswesen (mit Computereinsatz) 

Raœunovodstvo (z uporabo raœunalnika) 







Prof. Mag. Øtefan Pinter 

Russisch 

Ruøœina 


Jahrgangsvorstand I.B Jg. 

razrednik I.B letnika 

Deutsch 

Nemøœina 

Englisch 

Angleøœina 

Prof. Mag. Johann Pogelschek 

Wirtschaftsinformatik und Computertechnik 

Gospodarska informatika in raœunalniøka oprema 


11

P R O F E S O R J I / P R O F E S O R I C E 

12 

Prof. Mag. Urban Popotnig 

Physik 

Fizika 

Prof. Mag. Ernst Rasinger 

Chemie 

Kemija 

Biologie 

Biologija 

Prof. Mag.Ingrid Rasinger 

Jahrgangsvorstand V.A Jg. 

razredniœarka V.A letnika 

Englisch einschließlich Wirtschaftssprache 

Angleøœina in strokovni jezik 

Prof. Mag. Johannes Rosenzopf 

Religion 

Verouk 

Prof. Mag. Janko Smreœnik 


Gibanje in øport

Mag. Marta 

Presti-Ogris 

Assistentin für Italienisch 

Asistentka za italijanøœino 

Irena Sotlar 

Assistentin für Slowenisch 

Asistentka za slovenøœino 

Prof. Mag. Andrea Sturm 

Kroatisch 

Hrvaøœina 

Prof. Mag. Tanja Voggenberger 


Gibanje in øport 

Slowenisch 

Slovenøœina 




Jahrgangsvorstand V.B Jg. 

razredniœarka V.B letnika 

Italienisch einschließlich Fachsprache 

Italijanøœina in strokovni jezik 

Prof. Mag. Dr. Dana Zwitter-Tehovnik 

Geografie (Wirtschaftsgeografie) 

Geografija (Gospodarska geografija) 

Prof. Dr. Mirjam Zwitter-Ølemic 

Politische Bildung und Recht 

Politiœna izobrazba in pravo 

Volkswirtschaft 

Ekonomija 


13

U Œ E N C I / U Œ E N K E 

Klassenvorstand l razrednik 

Prof. Mag. Dominik Kert 

1.A 

14 

Avdiç Almedina 

Blajs Marcel 

Emriç Sebrina 

Fazliç Doris 

Furjan Natalja 

Haliloviç Nahla 

Hammerschall David 

Husiç Emina 

Juøiç Anita 

Kakva Luka 

Koletnik Nina 

Kriøtof Sara 

Orasche K. 

Papiœ Rok 

Rudolf Sonja 

Øibiœ Marko 

Sucher Verena 

Svetnik Ilja 

Thaler Stephanie 

Trumiç Merima 

Türk Fabian 

Woschitz K. 

Marchl Viktoria 

Kargl Dominik

Baliç Elvedina 

Basiç Damir 

David Simon 

Greiner Martin 

Hedenik Marina 

Hirm Martina 

Jop Barbara 

Kerschenbauer Eva 

Kos Angelika 

Koøir Vera 

Liøiç Eldar 

Murold Matthias 

Ogris Marko Johann 

Picej Romina 

Pöschl Markus 

Riepl Yvonne 

Sekavœnik Jan 

Øefman Lea 

Thaler Dominik 

Vrhnjak Maja 

Wicher Nicolai 

Wieser Sara 

Jesenko Klara Maria 

S C H Ü L E R / I N N E N 



1B15


Klassenvorstand l razredniœarka 

Prof. Dr. Tatjana Feinig 

2.A 

16 

Boæiœ Michaela 

Bodlaj Tadej 

Einspieler Mirjam 

Franjiç Marija 

Goropeœnik Matej 

Hobel David 

Janœar Matic 

Koban Julia Andrea 

Koprivnikar Katja 

Lopinsky Larissa 

Markoviç Cvijeta 

Maruøiç Ivana 

Maurer Verena Jasmina 

Müller Janez 

Müller Miro 

Nabernik Matjaæ 

Olip Danijel 

Oraæe Filip 

Rabitsch Sabrina 

Roœnik Rebekka 

Rozman Andreja 

Sadjak Luzia Maria 

Travnik Jessica 

Urank Rafael 

Verdel Dejan 

Verdel Milena 

Wieser Alena Irina 

Wutte Daniela 

Zich Yvonne

Adlassnig Sonja Josefine 

Boæiœ Melanie 

Branz Mara Theresa 

Doujak Elise Martha 

Grigorjan Ani 

Hallegger Anita Maria 

Eskiç Mirna 

Jug Jasmin 

Jug Roland 

Jug Stefan 

Kelih Miran 

Kovinjalo Igor 

Kriøtof Sascha Markus 

Marolt Matevæ 

Miloøeviç Marinela 

Oitzl Mirijam Clarissa 

Pajaliç Amra 

Perœ Matej 

Rehsmann Daniel 

Sereinig Tamara 

Smrtnik Niko 

Suøiç Sara 

Trampusch Katarina 

Urak Yvonne 

Vakariœiœ Dejan 

Vakariœiœ Nadja 

Wastl Janja 


Prof. Mag. Franz Kolter 


3.A17




4.A 

18 

Bajriç Irma 

Blaæej Anja 

Domej Stefan Gregor 

Frbeæar Denis 

Gavriç Srd - an 

Hasanoviç Aristea 

Jank Gorazd 

Jeniœ Nathalie 

Kandur Manuela 

Komar Gregor 

Krajnc Melanie 

Kreling Kim 

Mandl Maria Josefine 

Mikec Eva 

Oblak Boøtjan 

Paoli Ester 

Pipp Tadeja 

Sadjak Christina Maria 

Sadjak Rafael 

Smrtnik Dominik 

Sommeregger Tamara 

Toljiç Nikola 

Urak Katja 

Würfler Sabrina Maria

Juøiç Sandra 

Kelih Martin 

Klanœnik Urøka 

Koban Christina 

Kuchar Marina 

Kurnik Katra 

Lach Markus 

Loziç Cornelia 

Maierbrugger Martina 

Markitz Anja 

Oitzl Damjan 

Oraæe Johann 

Paulitsch Jasmina 

Picey Silvia 

Reckar Maja 

Rehsmann Kristijan 

Wrolich Verena 



Prof. Mag. Ingrid Rasinger 

5.A19




5.B 

20 

Bertoncelj Benjamin 

Grilc Michael 

Hudrap Tilen 

Kovaœ Andrej 

Kropiunik Milena 

Lepuschitz Fabijan 

Midæan Emir 

Pirker Raphael 

Rogaunig Sarah Martina 

Rosenzopf Marjan 

Stuck Martin 

Trampusch Matej 

Verdel Miro 

Wrulich Christian 

Wrulich Daniela 

Wutte Andreas

Drage maturantke, dragi 

maturantje 5.A letnika! 

Po skupnih 

petih letih 

polno veselih,pouœnih, 

ganljivih, 

prijetnih, napetih, 

luøtnih, 

zanimivih in 

vœasih tudi 

manj zanimivih, 

koristnih, 

ali tudi ne, 

prof. mag. Ingrid 

Rasinger 

razveseljivih, 

razredniœarka 5.A 

pomembnih, 

lepih in na 

æalost tu in tam manj lepih 

doæivljajih, z veseljem in 

ponosom opravim zadnjo 

oficialno nalogo kot razredniœarka 

5.A letnika - 

podelitev maturitetnih 

spriœeval. 

Es erfüllt mich mit Freude 

und Stolz und auch ein 

wenig Wehmut, als Klassenvorstand 

der 5.A die 

Verteilung der Reife- und 

Diplomprüfungszeugnisse 

vornehmen zu dürfen. 

My dear graduates: 

the entire world is open 

to you - make the best 

of it! 

R E D E N A N L Ä S S L I C H D E R M A T U R A F E I E R 

Drage maturantke, 

dragi maturantje 5.B letnika! 

Bili ste „moji øpecijalisti“ 

– majhni in veliki! 

Wuttej po stopnicah 

priti ste zagledali – kot 

blisk vse v razred butnili. 

Kot razredniœarka 

sem vam 5 let govorila, 

vam dajala navodila. 

Œe ste v razredu spali, 

sem vas zbudila, œe ste 

se prepirali, vas mirila, 

œe ste mi kradli æivce, 

prof. mag. Roswitha 

Wuttej 

„basta“ glasno zavpila 

razredniœarka 5.B 

in spet red naredila. 

Œe ste bili toœni, sem se 

veselila, œe ste bili uspeøni, sem vas 

s ponosom pohvalila. 

Pobirala sem vaøa øtevilna in zelo 

originalna, iznajdljiva opraviœila. 

„Studiate“ vas vedno spet prosila 

in upam, da sem vas tudi kaj 

nauœila. 

Danes vam ne bom veœ pameti 

solila, temveœ se z vami oddahnila, 

vam vaøa spriœevala izroœila, se 

z vami samo øe veselila in, na vaøo 

uspeøno bodoœnost kozarœek 

vinca spila. 

Das Maturazeugnis öffnet euch 

viele Wege. Habt keine Angst, 

sie zu gehen! 

Congratulazioni, buona fortuna 

per il futuro ed arrivederci ogni 

anno al ballo! 

21

G O V O R I O B V A L E T I 

22 

Spoøtovani maturanti in maturantke, 

dragi starøi, cenjeni œastni gostje! 

Sehr geehrte Festgäste! 

Imam œast in prijetno dolænost, 

da vas v imenu prirediteljev, 

Dvojeziœne zvezne 

trgovske akademije, Zdruæenja 

starøev ter glavnega 

pokrovitelja te prireditve, 

Slovenske gospodarske 

Zveze, pozdravim na letoønji 

maturitetni proslavi. 

Moj prvi pozdrav danes 

velja Vam, drage matu- 

Franz Kelih 

rantke in maturanti. Iskre- 

predsednik Zdruæenja starøev no Vam œestitam k uspeø- 

Elternvertreter 

no opravljenemu zrelostnemu 

izpitu. 

Spoøtovani dame in gospodje! 

Prav vsi prisrœno dobrodoøli, z velikim 

veseljem pa øe imensko pozdravljam 

œastne goste. 

Maturantom so priøli œestitat: Unter 

uns weilen folgende Ehrengäste: 

– avstrijski veleposlanik v Ljubljani 

dr. Valentin Inzko 

– konzul Republike Slovenije v 

Celovcu Gregor Jovan 

– æupan obœine Kranjska Gora 

Jure Æerjav 

– strokovni nadzornik in predsednik 

maturitetne komisije dr. Teodor 

Domej 

– predsednik uprave HIT d.d. mag. 

Niko Troøt 

– predsednik Slovenske gospodarske 

zveze, Benjamin Wakounig, poslovodkinja 

mag. Marina Einspieler in 

odborniki 

– zastopnik koroøkega KWF-a dr. Karl 

Hren 

– zastopnik avstrijskega ministrstva 

za finance dr. Marjan Wakounig 

– glavni direktor Mladinske knjige 

Milan Matoø 

– predsednik Narodnega sveta koroøkih 

Slovencev dr. Matevæ Grilc 

– zvezna svetnica Ana Blatnik za 

Zvezo slovenskih organizacij in v 

zastopstvu deæelne svetnice in 

namestnice deæelnega glavarja 

Gabi Schaunig 

– podpredsednik Enotne liste mag. 

Mirko Oraæe, kateremu œestitam k 

imenovanju za viøjega øtudijskega 

svetnika 

– predsednik Krøœanske kulturne 

zveze dr. Janko Zerzer 

– direktor Zveze-Bank mag. Rudi 

Urban 

– direktor Posojilnice-Bank Pliberk 

Lorenc Kumer 

– direktor Posojilnice Bank Æelezna 

Kapla Peter Kuchar. 

Nenazadnje pozdravljam ravnateljico 

Dvojeziœne zvezne trgovske akademije 

mag. Majo Amrusch-Hoja, 

razredniœarki prof. mag. Ingrid Rasinger 

ter prof. mag. Roswitho Wuttej, 

celebranta zahvalne maøe mag. 

Hanzeja Rosenzopfa ter vse profesorice 

in profesorje naøe øole.

Ich begrüße alle Vertreter der Wirtschaft, 

der politischen Parteien sowie 

der Medien. 

Pozdravljam navzoœe obœinske odbornike, 

predstavnike cerkve in zastopnike 

izobraæevalnih ustanov, zastopnike 

tiska in medijev, katerim se zahvaljujem 

za poroœanje o aktivnostih na naøi 

øoli. 

Poseben pozdrav pevcu Anæeju Deæanu, 

ki glasbeno oblikuje danaønjo sveœanost. 

On je leta 2005 osvojil prvo nagrado 

na festivalu melodije Morja in 

sonca v Portoroæu, leta 2006 pa zastopal 

Slovenijo na Eurosongcontestu v 

Atenah. Veseli nas, da je danes z nami. 

Za kraj te proslave smo se odloœili iz 

sledeœih razlogov: 

praznujemo ravno v polletju, ko 

Slovenija predseduje Evropski uniji, 

praznujemo 500-letnico rojstva Primoæa 

Trubarja, oœeta slovenske narodne 

zavesti in vizionarja danaønje in jutriønje 

Evrope iz Slovenije prihaja mnogo 

dijakov naøe øole. Dovolite øe nekaj 

besed zahvale vsem, ki podpirate naøo 

izobraæevalno ustanovo. Izrekam 

zahvalo celotnemu profesorskemu 

zboru z ravnateljico na œelu za ves 

angaæma in vso skrb, da bi absolventom 

posredovali œimveœ znanja. Zahvala 

velja seveda tudi vam starøem, 

ki zaupate svoje otroke naøi øoli, kjer so 

deleæni izvrstne trgovske in øiroke sploøne 

izobrazbe, kjer jim je posredovano 

znanje iz informacijske tehnologije in 


kjer dosegajo usposobljenost za takojøen 

vstop v poklicno æivljenje kakor tudi 

za øtudij na univerzah in strokovnih 

viøjih øolah. 

Iskrena zahvala velja tudi vsem tistim, 

ki ste s svojimi prispevki omogoœili danaønje 

slavje: 

– Najprej predsedniku uprave HIT d.d. 

mag. Niku Troøtu, ki nam je brezplaœno 

dal na razpolago konferenœno 

dvorano in prevzel celotne stroøke za 

slavnostno veœerjo, 

– predsedniku nadzornega sveta HIT 

d.d. gospodu Viktorju Baragi, ki mu iz 

tega mesta æelim hitro okrevanje, 

– vsakoletnemu pokrovitelju, Slovenski 

gospodarski Zvezi, za vso strokovno 

in finanœno podporo, 

– Mladinski knjigi in Novi ljubljanski banki, 

ki sta nam omogoœili danaønji 

koncert, 

– Zvezi-Bank za finanœno podporo in 

sponzorstvo maturitetnih map, 

– Posojilnici-Bank Pliberk za prevzem 

stroøkov za brezplaœni prevoz v Kranjsko 

goro. 

Finanœno podporo so nam namenili 

tudi Posojilnica-Bank Borovlje, Posojilnica-Bank 

Æelezna Kapla, Zveza slovenskih 

organizacij, Narodni svet koroøkih 

Slovencev in Enotna lista. 

Mohorjeva druæba in Krøœanska kulturna 

zveza sta letoønjim maturantom 

dali na razpolago dragocen knjiæni in 

zvoœni dar. Vsem iskrena hvala! 

Po konœanem slavju ste vsi vabljeni na 

slavnostno veœerjo. Æelim vam vsem 

prijeten veœer. 

23


24 

Drage maturantke, dragi maturanti! 

Dragi starøi in sorodniki! Liebe Eltern! 

Spoøtovana gospa ravnateljica, 

razredniœarki, uœiteljice 

in uœitelji! 

Spoøtovani organizatorji 

danaønje prireditve! 

Spoøtovane gospe in 

gospodje! 

Sehr geehrte Festgäste! 

Prisrœno œestitam vsem novim 

maturantom, ki so 

pomnoæili vrste uspeønih 

absolventov Dvojeziœne 

dr. Theodor Domej 

zvezne trgovske aka- 

strokovni nadzornik 

demije v Celovcu. Prviœ v 

Fachinspektor 

zgodovini imamo razdelitev 

zrelostnih in diplomskih 

spriœeval zunaj Celovca, celo zunaj 

koroøkih in avstrijskih mej. Mogoœe se 

bo komu to zdelo nenavadno in tudi 

sam sem bil v prvem trenutku nekoliko 

preseneœen. Nekaj simboliœnega 

je gotovo na tem. Sem nas je povabila 

Slovenska gospodarska zveza, ki 

si prizadeva za vsestranski razvoj prekomejnega 

sodelovanja, velikoduøno 

pa je danaønjo slovesnost podprlo 

gospodarsko podjetje, ki tako uspeva 

prav zaradi velike mobilnosti ljudi 

in kapitala. In øe enega razloga, zakaj 

je prireditev tukaj na tromeji med 

Avstrijo, Italijo in Slovenijo, ne smemo 

pozabiti: Dvojeziœna trgovska akademija 

je bila od ustanovitve dalje odprta 

uœenkam in uœencem neglede 

na njihovo poreklo. Mnogi zelo dobri 

in uspeøni absolventi so doma v Sloveniji 

in tudi letos so nekateri izmed 

njih blesteli pri zakljuœnih izpitih. Ker se 

celovøka dvojeziœna trgovska akademija 

ravno pripravlja na program poglobljenega 

izobraæevanja na podroœju 

øportnega in kulturnega menedæmenta, 

bo gotovo ostala zanimiva 

za uœenke in uœence iz Slovenije. 

Kot slovenist bi lahko dodal, da smo 

v oæjem prostoru, kjer se kot edini taki 

regiji na svetu sreœajo tri velike evropske 

jezikovne skupine, slovanska, germanska 

in romanska. Ta tesna jezikovna 

in kulturna soseøœina je gotovo 

vplivala na jezike in mentaliteto ljudi. 

Absolventi trgovske akedemije se 

mojejo sporazumeti v najmanj enem 

jeziku iz vsake skupine, ker so na øoli 

imeli priloænost, da so se uœili teh jezikov. 

Œe pogledamo øe bolj od blizu, 

bi lahko hudomuøno rekli, da je ziljsko 

nareœje edino slovensko nareœje, ki 

ga govori del domaœega prebivalstva 

v treh sosednjih dræavah, kajti v 

Rateœah govorijo podobno kot v koroøki 

Spodnji Zilji in v italijanski Kanalski 

dolini. 

Œe se dotaknemo øe zgodovine, ki ni 

bila vedno naklonjena regijam, kjer 

so se sreœavali jeziki in narodi, moramo 

ugotoviti, da je tudi v tem prostoru 

zapustila svoje sledove. Pred sto leti 

so æiveli naøi predniki v skupni veœnarodni 

dræavi. Po prvi svetovni vojni 

so bile potegnjene nove dræavne 

meje, ki so prekinile marsikateri stik.

Mnogo gorja je prinesel agresivni 

nacionalizem, ki je sproæil drugo svetovno 

vojno. Po njej so dræavne meje 

ostale sicer enake, vendar so bile 

druæbene ureditve dræav, ki so se 

sreœale na tej tromeji, zelo razliœne, 

kar je nekaj œasa oteæevalo prekomejno 

sodelovanje. Ker smo ravno v 

evropskem letu medkulturnega dialoga 

in in mednarodnem letu jezikov, 

se lahko spomnimo, da dolga 

desetletja ni bilo samoumevno videti 

v veœjeziœnosti prednost. Tudi ob 

tromeji se je izgubilo mnogo jezikovnega 

in kulturnega bogastva. Sedaj 

je napoœilo novo obdobje, ki ceni 

veœjeziœnost. Za spoøtovanje kulturne 

raznolikosti in œlovekovih pravic v 

naøi druæbi pa se moramo slej ko prej 

zavzemati. 

Sehr geehrte Damen und Herren! 

Das Dreiländereck ist seit dem frühen 

Mittelalter Begegnungsgebiet 

dreier großer europäischer Sprachfamilien, 

der Romanen, Slawen und 

Germanen. Es kam zu dauerhaften 

gegenseitigen sprachlichen und zivilisatorischen 

Kontaktbeziehungen. 

Daraus erwuchs eine weit verbreitete 

Mehrsprachigkeit der Bevölkerung. 

Während der betont nationalstaatlichen 

Epoche gerieten die 

Grenzregionen in eine Randlage 

und litten darunter. Im gesellschaftlichen 

und wirtschaftlichen Leben 

geht es darum, gewachsene und 

vorhandene Bedingungen als strate- 


gische Vorteile zu erkennen. Auch in 

diesem Raum gab es erfolgreiche 

Initiativen. Denken wir nur an die traditionelle 

Veranstaltung Ski Tour 3 

zwischen Arnoldstein, Tarvis und 

Kranjska gora. Daraus entwickelte 

sich das Projekt, sich um die Austragung 

der Winterolympiade 2006 zu 

bewerben. Obwohl die Initiative keinen 

erfolgreichen Abschluss fand, ist 

das Motto »Senza confini – brez meja 

– ohne Grenzen« nach wie vor aktuell. 

Am Dreiländereck gibt es 

beachtenswerte Ansätze zu einer 

grenzüberschreitenden Zusammenarbeit 

im Erziehungs- und Schulbereich. 

Es sei vor allem die Kooperation 

der Kindergärten von Kranjska 

gora, Nötsch und Tarvis erwähnt. 

2007 wurde das Projekt mit dem Europasiegel 

für innovative Sprachenprojekte 

ausgezeichnet. Das Projekt 

heißt »Tre mani – tri roke – drei Hände«, 

ein schöner Titel mit symbolischer 

Aussagekraft. 

Es gibt viele Möglichkeiten für den 

Ausbau von grenzüberschreitenden 

Beziehungen. Den fachlich und 

sprachlich qualifizierten Absolventen 

eröffnen sich viele gute Chancen. 

Bei der Realisierung Ihrer Pläne 

wünsche ich Ihnen viel Erfolg! Vse 

najboljøe! 

25


26 


dragi maturanti! 

Vsako leto, ko imam priliko 

œestitati maturantkam in 

maturantom, ki so sreœno 

konœali zrelostni izpit, jim 

povem – in to iz lastne izkuønje 

– da je praznovanje 

mature najlepøe, najveœje 

doæivetje v æivljenju, saj se 

odvija v œasu øe dokaj 

brezskrbne mladosti. V svojem 

imenu in v imenu Narodnega 

sveta koroøkih Slo- 

dr. Matevæ Grilc 

vencev ter Krøœanske kul- 

predsednik Narodnega turne zveze, Vam iskreno 

sveta koroøkih Slovencev 

Rat der Kärntner Slowenen 

œestitam k opravljeni maturi 

in æelim vsaki in vsakemu izmed 

Vas, da boste sreœni 

tako v poklicnem, kot tudi v 

zasebnem æivljenju in ohranili prijateljstva, 

ki ste jih navezali na Dvojeziœni 

trgovski akademiji, ki Vam je 

nudila tisto izobrazbo, ki jo potrebujete 

in Vas vzgajala k taki odprtosti 

in strpnosti, ki ju terja od Vas sedanji 

œas. 

Dovolite mi, da izrazim prav danes 

do Vas eno æeljo, neko priœakovanje: 

Doprinesite svoje, da bo zavel tudi 

na Koroøkem sodobni evropski duh, 

da bodo Koroøci spoznali, da ni enojeziœnost 

bodoœnost v regiji, v kateri 

æivimo, da sovraøtvo do tujcev in do 

vsega drugaœnega ni perspektiva, 

da spadata rasizem in ignoranca do 

slovenske narodne skupnosti na Koroøkem 

na smetiøœe zgodovine in da 

je le upoøtevanje pravne dræave garant 

za demokratiœen razvoj druæbe. 

V tem smislu pozdravljam zamisel, 

da se vrøi danaønja maturitetna proslava 

tukaj v Kranjski Gori, v Sloveniji, 

kot znak in potrdilo, da so se uresniœile 

sanje in smo se znaøli Slovenci 

pod skupno streho, ko nas ne loœuje 

veœ nobena meja. 

Za Vas drage maturantke, dragi maturanti, 

se s tem odpirajo popolnoma 

nove perspektive, nove moænosti. 

Uporabite jih! 

Hvala.


dragi maturanti! 

Vam velja prvi pozdrav, 

ker ste vi tisti, 

ki stojijo danes v 

srediøœu. 

Vi ste œastni gostje. 

Cenjeni ponosni starøi! 

Spoøtovana ravnateljica 

in profesorji. 

Dovolite mi, da se v 

imenu zastopnice deæelnega 

glavarja, dr. 

Gabi Schaunig, v ime- 

Ana Blatnik 

nu ZSO ter v svojem 

zvezna svetnica 

imenu zahvalim za 

kot namestnica dr. Schaunig 

in za ZSO 

povabilo in vam iz 

srca œestitam. 

Rada sem priøla. 

Velikokrat se spomnim na svoj 

øolski œas, ko so mi moji starøi 

in profesorji zmeraj pravili: 

Ne za øolo, ne za profesorje se 

uœiø, temveœ za æivljenje. 

Ali: Veœ znaø, veœ veljaø. 

Œe sem odkrita – tega dolgo 

nisem razumela. 

Uœila sem se za izpite, za øolske 

naloge, za ocene – in sploh ne 

za æivljenje. 

Øele pozneje sem dojela, da to 

ni tako. Œlovek se res uœi za æivljenje 

– na vseh podroœjih. 

In æivljenje uœi tudi œloveka. 

Da to lahko dojameø in spoznaø, 

je potrebna doloœena 

zrelost. 


In prepriœana sem, da je to 

prav tako. 

Uœenje, izobrazba ne pomeni 

samo – znanje informatike, matematike 

slovenøœine, nemøœine 

... 

Temveœ izobrazba pomeni, da 

si œlovek zmoæen vzeti svoje æivljenje 

v lastne roke in ga 

usmeriti in oblikovati tako, da 

boø lahko 

samozavesten/a, kritiœen/a, 

svoboden/a, zadovoljen/a in 

sreœen/a. 

Del izobrazbe je tudi zaznavati 

sebe in druge okrog sebe. 

Zame je bistveni del izobrazbe 

tudi socialna æilica za soœloveka. 

To so stvari, ki niso deklarirane 

kot predmet ali ocena v øoli. 

Te sposobnosti te nauœi æivljenje. 

Moraø pa k temu doprinesti 

svoj del. Pripravljenost in odprtost 

do soœloveka sta pri tem 

zelo pomembni. 

Œe boste v sebi odkrili vse te 

sposobnosti in se trudili za njih, 

boste v kombinaciji z znanjem, 

ki ste ga pridobili v øoli, lahko 

uspeøno, zadovoljno, samozavestno 

æiveli svoje æivljenje in 

doprinesli bistven del k druæbi. 

To vam vsem iz srca æelim in 

vam øe enkrat prav prisrœno 

œestitam. 

Hvala. 

27


28 

Drage maturantke, dragi maturantje, 

spoøtovani œastni gostje, 

spoøtovana gospa ravnateljica, 

cenjeni gostje! 

Vsem skupaj najprej 

iskreno œestitam, da ste 

opravili zrelostni izpit. 

Prav vesel sem, da Vas 

ob tej veseli priliki lahko 

pozdravim tukaj v tem 

prekrasnem hotelu in lepem 

ambientu v Kranjski 

Gori. Øe enkrat iskrena 

hvala vodstvu druæbe 

Benjamin Wakounig HIT, ki nam je omogoœilo 

predsednik Slovenske praznovanje na ta na- 

gospodarske zveze 

Vorsitzender des Sloweniœin.schen Wirtschaftsverbandes 

Slovenska gospodarska 

zveza, ki letos praznuje 

20-letnico svojega obstoja, se je z 

vodstvom øole dogovorila, da 

skupaj praznujemo danaønji dan, 

ter to, da bomo letos jeseni prav 

tako skupaj praznovali naøo obletnico 

na maturitetnem plesu Zvezne 

dvojeziœne trgovske akademije 

v Celovcu. 

Absolventke in absolventi ste se 

do zdaj poøteno namuœili in si danaønje 

praznovanje tudi zasluæili, 

saj za Vami ni samo 5 let Dvojeziœne 

trgovske akademije, paœ 

pa 13 let øolske izobrazbe. 

Naj Vam povem, da ste imeli veliko 

sreœo, da ste lahko obiskovali 

Dvojeziœno trgovsko akademijo v 

Celovcu. Dobili ste vse pogoje za 

Vaø nadaljnji razcvet, zlasti tisti od 

Vas, ki bodo svojo poklicno pot 

æiveli v naøem skupnem prostoru, 

ki je naøa skupna œezmejna Evropa. 

Maturitetna spriœevala, ki jih boste 

prejeli danes, so priznanje za 

Vaøe opravljeno delo v preteklih 

petih letih. Dokazali ste, da imate 

poleg talenta tudi vztrajnost in 

marljivost. 

Zdaj boste zaœeli novo obdobje. 

Svet zunaj øole se ne razlikuje dosti 

od Vaøega dosedanjega. So 

dobri in so slabøi dnevi. Tudi v prihodnje 

boste œutili, da so ljudje, ki 

Vam pomagajo in drugi, ki Vam 

meœejo polena pod noge. Æelim 

Vam, da v nobeni fazi ne zgubite 

poguma in se trudite in ustvarjate 

naprej, z vztrajnostjo bo priøel tudi 

uspeh, ki Vam bo vlival pogum in 

Vas gnal naprej. 

Nasploøno pa bi Vam rad dal na 

pot øe naslednje: Zavedajte se 

svojih korenin, svojega izvora, 

svoje druæine, jezika, ki ga govorite 

ali ste se ga nauœili dodatno!! 

S svojim nastopom predstavljate 

sebe, svojo druæino, svojo øolo ali 

firmo, svoj narod in tudi deæelo, iz 

katere prihajate. Od vsega 

zaœetka bodite pozorni na to, kako 

se boste predstavljali svetu. 

Vaø nastop je vaøa in naøa vizitka. 

Æelimo si, da bi danaønji prazniœni 

dan, ob katerem prejmete svoja

zrelostna spriœevala, Vam maturantkam 

in maturantom, ostal v lepem 

spominu in da ne boste pozabili, da 

ste svojo valeto praznovali tu v 

Kranjski Gori ob 20. obletnici Slovenske 

gospodarske zveze. 

Liebe Maturantinnen 

und Maturanten, 

sehr geehrte Damen und Herren! 

Namens des Slowenischen Wirtschaftsverbandes 

gratuliere ich allen 

Maturantinnen und Maturanten 

zum erfolgreichen Maturaabschluss. 

Das diesjährige Maturafest hier in 

Kranjska Gora fällt mit einer anderen 

Feierlichkeit zusammen, nämlich 

dem 20-jährigen Bestandsjubiläum 

der Slovenska gospodarska zveza – 

des Slow. Wirtschaftsverbandes. 

Wir freuen uns, dass wir dieses Fest 

mit Euch an diesem schönen Ort feiern 

dürfen und wünschen Euch, 

dass ihr Euer erworbenes wirtschaftliches 

und sprachliches Wissen im 

künftigen Beruf gut umsetzen werdet 

können. 

Natürlich hat es immer schon Leute 

gegeben, denen sich die Schönheit 

der Sonette Shakespeares nie erschlossen 

hat und denen sie sich 

auch nie erschließen wird: für solche 

wäre es nicht klug, ein Literaturstudium 

zu beginnen. 

Umgekehrt hat es immer Leute gegeben, 

denen sich die Schönheiten 


der Mathematik nie erschlossen haben 

und nie erschließen werden, 

die sollten nicht gerade ein Ingenieurstudium 

beginnen. Also haltet 

Euch an Eure Noten, dann wisst Ihr, 

wo Eure Chancen liegen und was 

Ihr zu meiden habt. 

Auf jeden Fall wünsche ich jedem 

von Euch die für ihn beste Wahl für 

die Zukunft! 

Hvala lepa – Danke – Grazie! 

29


30 


Spoøtovani starøi! 

Cenjeni gostje! 

Imam prijetno dolænost, da 

Vam, drage maturantke, 

dragi maturanti, v imenu 

Enotne liste iskreno œestitam 

k uspeøno opravljeni 

maturi, saj je matura eden 

izmed pomembnih mejnikov 

v æivljenju. Z maturo ste 

zakljuœili del svojega øolanja, 

matura pa Vam odpira 

nove poti v æivljenje. Æelim 

vøtsv. prof. Mirko Oraæe Vam, da si boste izbrali tisto 

za Enotno listo 

pot, kjer boste zadovoljni, 

Einheitsliste 

sreœni in uspeøni, tako v poklicu 

kakor tudi v osebnem 

æivljenju. 

Rad bi Vam pa povedal to: 

zavedajte se svojih korenin iz katerih 

rastete, zidajte stavbo svojega æivljenja 

na trdne osnove, spoøtujte samega 

sebe, svoje izroœilo, svojo dediøœino, 

svojega soseda in njegovo 

izroœilo. 

Prepriœan sem, da Vam DTAK ni dala 

samo strokovnega znanja, na katerega 

boste gradili nadaljnjo poklicno 

in æivljensko pot, temveœ tudi 

zavest, da je veœjeziœnost, dvojeziœnost 

velika vrednota, da je slovenski 

jezik enakovreden jezik v Evropi in 

enakopraven na Koroøkem. 


Zavedajte se svojih sposobnosti, bodite 

samozavestni, prispevajte svoje 

k zbliæevanju ljudi, bodite aktivni 

oblikovalci svojega okolja! 

Øe enkrat œestitke in vse najboljøe 

na nadaljnji æivljenjski poti. 

Za danes pa velja: veselimo se 

Vaøega uspeha!

Drage maturantke in maturanti, 

spoøtovani starøi, prijatelji in 

profesorji, 

z veseljem vas na ta 

poseben veœer v imenu 

skupine Hit pozdravljam 

v Kranjski Gori, 

prepoznavni slovenski 

turistiœni destinaciji, ki 

v zadnjih letih pospeøeno 

oæivlja in napreduje. 

Hit je s svojo turistiœnozabaviøœnodejav- 

mag. Niko Troøt 

nostjo zelo moœno 

predsednik uprave HIT d.d. vpet v turistiœni utrip in 

Vorstandsvorsitzender 

æivljenje Kranjske Gore 

glavni sponzor 

in je eden kljuœnih nosilcev 

razvoja turizma, 

za kar si bomo prizadevali tudi 

v prihodnosti. Ponosni smo, da 

lahko kar najveœ zanimivega 

ponudimo tudi obiskovalcem 

ostalih destinacij, kot so Nova 

Gorica, Bovec, Umag, Sarajevo, 

pa vse tja do obale Œrne 

gore, kjer smo uspeøno prisotni 

æe nekaj let. 

Skupina Hit je danes multinacionalna 

korporacija z jasnimi 

smernicami razvoja, ki zaposluje 

skoraj 3.000 sodelavcev. Zagovarjamo 

celovitost turistiœne 

ponudbe, saj smo prepriœani, 

da zabavo, druæenje in sprostitev 

potrebujemo vsi in vsepovsod. 

Tudi tu, danes zveœer. 


Zato, dovolite mi, drage maturantke 

in maturanti, da vam 

iskreno zaæelim, da bi vam danaønja 

slavnostna podelitev diplom 

in maturitetnih spriœeval 

ostala v spominu kot edinstveno 

doæivetje. Naj vas v æivljenju 

spremlja sreœa, predvsem pa 

pogum in odloœnost. Izkoristite 

torej priloænosti, ki so pred vami. 

Danes je velik dan za vas, 

drage maturantke in maturanti, 

prav tako pa tudi za vaøe starøe, 

prijatelje in profesorje; moje 

iskrene œestitke! 

Dame in gospodje, æelim vam 

lep maturantski veœer. 

31


32 

Spoøtovani maturantje, spoøtovani 

starøi, spoøtovani profesorski 

zbor, spoøtovani œastni gostje, 

spoøtovani gostje 

danaønje slavnostne 

maturantske proslave! 

Veseli me, da smem 

danes ob tej slovesni 

podelitvi maturitetnih 

spriœeval v imenu 

Zveze Bank in vseh 

Posojilnic prisrœno œestitati 

vsem maturantkom 

in maturantom k 

mag. Rudi Urban 

uspeøno opravljeni 

direktor Zveze Bank 

maturi. 

Direktor der Zveza Bank 

Uspeøno opravljeni 

zrelostni izpit vam odpira 

nove perspektive, 

nekateri se bodo odloœili za nadaljnje 

izobraæevanje v obliki 

øtudija, drugi pa se bodo kmalu 

vkljuœili v delovni proces. 

Vaøa øola vam s svojim profilom, 

ki se moœno orientira po 

strokovnih zahtevah gospodarstva, 

omogoœa, da se zaposlite 

v podjetju, ki odgovarja vaøim 

interesom. Upam, da pri tem 

mislite tudi na naøe denarne 

ustanove, ki vedno iøœejo kvalificirane 

in motivirane sodelavce 

in ki nudijo zanimiva in zahtevna 

delovna mesta. 

Zelo smo zadovoljni s sodelovanjem 

ki ga imamo Zveza Bank 

in Posojilnice z Dvojeziœno Zve- 

zno Trgovsko akademijo. Za 

nas je to partnerstvo velikega 

pomena, ker nam ta kontakt 

omogoœa tudi vpogled v svet 

izobrazbe mladih ljudi. 

Radi smo na razpolago za strokovna 

predavanja ali pa za 

ekskurzije in za izvedbo vaøih 

projektov. 

Poleg naøe finanœne podpore 

se mi pa zdi zelo pomembno, 

da se vaøi øtudentje pripravijo 

za poœitniøko prakso in tako vidijo 

na licu mesta, kako poteka 

banœno poslovanje. 

Skuøali bomo tudi v bodoœe 

dati na razpolago œim veœje 

øtevilo praktikantskih mest. 

Opravljeni maturitetni izpit je 

kot reœeno zelo pomemben 

doseæek na vaøi izobrazbeni 

poti. 

Vloæili ste mnogo energije, 

truda, kreativnosti in doslednosti. 

Prepriœan sem, da se 

vam bo to v bodoœnosti dobro 

obrestovalo in da boste øli vaøo 

uspeøno pot – morda celo v eni 

izmed naøih slovenskih banœnih 

ustanov. 

Æelim vam vse najboljøe in da bi 

vam uspelo uresniœiti vaøe 

osebne æivljenjske cilje. 

Hvala lepa.

Drage dijakinje, dragi dijaki! 

Tudi v imenu Generalnega konzulata 

vam izrekam voøœilo ob 

tem, za vas pomembnem 

dogodku. Matura je neke 

vrste zrelostni izpit, s katerim 

stopate na novo æivljenjsko 

pot, pot samostojnosti, 

odgovornosti in novih 

izzivov. Uspeøno zakljuœena 

matura je vsekakor potrditev, 

da na to pot stopite 

samozavestno. Poleg vaøe, 

tekom øolanja pridobljene 

Gregor Jovan 

strokovnosti, so vaøa pred- 

konzul Republike Slovenije nost tudi jezikovna znanja, 

Konsul der Republik Slowenien 

ki so v svetu globalizacije 

prednost in kot takøna nenadomestljiva. 

Pot, na katero stopate, res 

ni mehka trava, temveœ gorska steza, 

posuta tudi s skalami. 

Pa vendar ne pozabite – ta pot se 

vzpenja, gre naprej, proti soncu. 

Zato le korajæno in uspeøno naprej. 


Jure Æerjav 

æupan obœine/ 

Bürgermeister 

der Gemeinde 

Kranjska Gora 

je pozdravil vse navzoœe in 

izrazil veselje nad dejstvom, 

da praznuje Dvojeziœna TAK 

podelitev spriœeval v Kranjski 

Gori, stiœiøœu treh dræav in 

treh kulturnih krogov. 

dr. Valentin Inzko 

veleposlanik 

Republike Avstrije 

v Sloveniji 

Botschafter der 

Republik Österreich 

in Slowenien 

je izrazil prepriœanje, kako 

pomembno je obvladovanje 

jezikov v kombinaciji z gospodarsko 

izobrazbo. 

Milan Matoø 

glavni direktor 

Mladinske knjige 

Verlagsdirektor 

je œestital maturantkam in 

maturantom v imenu 

zaloæbe Mladinska knjiga 

33


Zakljuœna sv. maøa za maturante 2008 

Mag. Rupert Gasser 

Drage absolventke, dragi 

absolventi Trgovske akademije, 

spoøtovani starøi! 

Uvodoma izhajam iz tega, da 

je veœina izmed vas po razglasitvi 

rezultatov maturitetnega 

nastopa najprej krepko izdihnila, 

kajti za marsikoga je bila pot 

do cilja tlakovana z dolgotrajnim 

trudom. Cilj je bil za nekatere 

zelo jasno definiran, drugi 

spet so se tepli z dvomi, ker 

cilj ni bil razloœno razpoznaven. 

Malokateri so se odpravili na 

pot, ne da bi globje razmiøljali o 

smislu izobraæevanja. Fakt je: 

veœina izmed vas je bila uspeøna! 

Danes, ko vam bojo odgovorni 

izroœili diplomo oz. maturitetno 

spriœevalo, bojo med drugim 

spregovorili tudi o vaøih kompetencah, 

ki ste jih v petletnem 

øolanju pridobili. Ampak, pazite! 

Realnost je vœasih zelo kruta, 

ne da se prevarati od øe tako 

oficialnega papirja. Navse- 

34 

zadnje je vsak zase odgovoren 

za to, kaj si je pridobil in kako 

bo razpolagal s svojo usposobljenostjo. 

Dokaj razliœno ste se istovetili s 

øolo, s predmeti, z vsebino, ki so 

jo vam skuøali posredovati uœiteljice 

in uœitelji. Pa œetudi ste 

se nekateri kot pav prepeljavali 

po hodnikih, posuti s œudno 

samozavestjo, sem veœino izmed 

vas rad opazoval, kako 

ste se korak za korakom priborili 

do uspeha. Zanimivo se mi je 

zdelo slediti zadnjemu segmentu 

vaøega izobraæevanja, ko 

ste zakljuœevali peti letnik in se 

pripravljali za pisno maturo in 

tako morali pokazati vaøo zrelost 

v œasu, ko se je narava øele 

prebujala in vzcvetevala. 

Marsikdo je presliøal budilni klic 

narave. Vigredna zaspanost se 

je tako teæko vlegla na oœi, da 

ni bilo veœ moæno zbirati moœi 

za izboljøanje – tako reœem - 

povpreœnih rezultatov. Kaj œeø! 

Œas zrelosti se paœ nerad prilagaja 

naravnemu krogotoku. 

Kot uœenci ste kmalu dosegli 

toœko, kjer ste razmiøljali oz. 

iskali po metodah, kako svoje 

znanje kar najbolj uœinkovito 

uveljavljati, vzporedno pa ste 

razvijali strategije, kako uspeøno 

prikrivati svoje pomankljivosti. 

Kot uœenci Trgovske akademije 

se v teh letih niste samo 

spoprijemali z gospodarskimi 

vsebinami, niste se samo izpopolnjevali 

v jezikih, v prvi vrsti 

ste izoblikovali vaøo osebnost. 

Œlovek najbolj spoznavaø zrelost 

œloveka v njegovem odnosu 

do soœloveka. Vaøe dozorevanje 

je bilo œutiti in videti v razliœnih 

fasetah, predvsem naœin, 

kako ste medseboj komunicirali, 

diskutirali, delali skupne naœrte, 

se prepirali, pri œemer sem 

sliøal tudi kakøno naivno in neotesano 

besedo. Hoœem povedati 

naslednje: Vsakega posameznika 

izmed vas sem v prvi 

vrsti gledal in spoznaval kot œloveka 

in ne kot kakrønegakoli 

uœenca. In sicer kot œloveka, ki 

ima œustva, emocije, katere je 

laho tudi pokazal navzven. 

Dosti ste se smejali, vmes bili tudi 

frustrirani, neredko je od 

utrujenosti postala glava teæka 

in od same jeze ste krivili stole. 

Pri vseh teh vaøih œustvenih reakcijah 

je upam razumljivo, da 

so vœasih vzkipevala tudi œustva 

uœiteljev. 

Celovec te dni soprireja tretjo 

najveœjo øportno prireditev na 

svetu. Nekateri ste vsrkavali entuziazem, 

navduøenost in napetost 

vaøe okolice, na dan 

maturitetnega izpita pa je bila 

œutiti le øe napetost, ponekod 

negotovost, nekateri pa ste 

izæarevali kar odloœno prepriœanje 

v svoje lastne zmogljivosti. 

Œe sem æe omenil vrhunsko 

evropsko sreœanje nogometaøev 

se bom øe za trenutek ustavil 

pri nogometu in se potopil v 

jezik nogometaøev, da bom 

vam skiciral zadnja leta naøega 

skupnega bivanja. Razreda

sta bila dva povsem razliœna 

moøtva, ki sta se pripravljala na 

velik turnir. Pripravljalna doba 

je trajala dolgih pet let in je 

zahtevala mnogo potrpeæljivosti 

in premagovanja. Kmalu 

sem moral uvideti, da idealnih 

igralcev skorajda ni in da lahko 

le sanjam o igralcih, ki bi bili 

stalno motivirani, pripravljeni 

dati vse, da se bi le kakovost 

igre zboljøala. „Vsaj moraø z 

moœmi varœevati !“ste me pogosto 

prekinili. Prav zato sem 

vœasih uvidel, da potrebujete 

tudi kakøno rekreativno fazo, 

pa sem moral kmalu ugotoviti, 

da ste faze samovoljno podaljøevali, 

tako da sem prvotni 

koncept œim prej moral predrugaœiti. 

Kot œlovek, ki nosiø na vsezadnje 

odgovornost, nisem 

imel zmeram lahko delo. Voditi 

in usklajevati najrazliœnejøe znaœaje 

ni bilo enostavno. Moøtvo 

oblikovati, ki sestaja iz genijev, 

iz vztrajnostnih tekmovalcev, iz 

minimalistov, jo dodelavati, je 

bil velik izziv. Nekateri ste bili izredno 

kakovostni igralci, lahko 

pa naøtejem kandidate, ki so 

imeli zelo omejen akcijski radij. 

Kolikokrat se je zgodilo, da strateøkih 

navodil niste upoøtevali. 

Ponavadi ste se zadovoljevali z 

najnujnejøim defenzivnim delom, 

da ste dosegli cilj. Redko 

sem lahko œrpal – kot navadno 

v nogometu – iz ofenzivnega in 

kreativnega oddelka.. V sredini 

je nastala praznina, katero ste 

le poœasi in otoæno premostovali. 

Kljub temu ste bili uspeøni: 

cilj, da ste dosegli naslednji 

krog æivljenjskega turnirja, ste 

mojstrsko uresniœili. 

Dragi maturantje in maturantke! 

Z maturo se je konœalo vaæno 

poglavje vaøega æivljenja. Vstopili 

ste v novi odsek polni priœakovanja 

in upanja. Nisem si gotov, 

œe sem v teh skupnih letih 

naøel vaøo miselno in œustveno 

valovno dolæino, ne vem, œe 

sem najdel prave besede, da 

bi me razumeli, morda sem 

vam ostal celo tuj. Æe samo da 

sem pomislil na lastne deficite, 

mi je pogosto oteækoœilo verodostjni 

nastop. Zato nekateri 

moji nastopi niso bili tako konsekventni 

in prepriœljivi, kot bi 

morali to biti, œe hoœeø œlovek 

oznanjati veselo oznanilo. Œe 

æe nisem zmeram najdel pravo 

frekvenco, tako upam, da sem 

vam lahko posredoval pomembnost 

in nujnost sposobnosti 

razpoznavati bistvo od 

nebistvenega. Øe bolj boste 

morali biti tega sposobni v prihodnje. 

V danaønjem evangeliju nas 

svari Jezus pred laænimi preroki, 

ki se kot volkovi v ovœjih oblaœilih 

pribliæujejo ljudem. Podobni 

glasniki, odmaknjeni od realnosti, 

zbujajo v ljudeh øe danes 

neizpolnjiva priœakovanja. Tako 

kot so si pri prakristjanih nekateri 

lastili, da le oni pravilno 

tolmaœijo boæjo voljo za sedanjost, 

tako boste tudi vi sreœavalili 

ljudi, ki vam bodo hoteli dopovedovati, 

da le oni vejo za 

pravo pot k sreœi in bogastvu . 

V danaønjem evangeliju so sicer 

preroki usposobljeni, imajo 

legitimacijo, saj delajo œudeæe 

R E D E N A N L A S S L I C H D E R M A T U R A F E I E R 

in izganjajo hude duhove, vendar 

so njeni nameni nebulozni, 

nejasni in celo destruktivni. Tako 

øe danes odmevajo na vseh 

druæbenih ravneh preroøki glasovi, 

ki s svojo demagoøko 

spretnostjo omamljajo ljudi, jim 

hlinijo perfekten svet, v istem hipu 

pa grozijo z temnimi vizijami 

apokalipse, vse z namenom, 

da ustvarjajo odvisnost. V novem 

æivljenjskem odseku boste 

morali biti zmoæni, œloveka - kakor 

pravi danaønji evangelij – 

prepoznati na njegovih sadovih, 

reœemo tudi lahko, na njegovi 

avtentiœnosti. Avtentiœna 

je vsaka beseda, ki prihaja iz 

srca. Globoko zakoreninjena 

beseda hoœe œloveku dobro in 

strmi po praviœnosti. Po navadi 

so to preproste besede tolaæbe 

in spodbujanja, katere Vam 

polagajo starøi in prijatelji na 

pot æivljenja. Take besede so 

kaæipot, ki Vas usmerjajo in 

spreminjajo. Vsi, ki smo danes v 

cerkvi zbrani, smo prepriœani, 

da boste to sposobnost razpoznavanja 

ohranili celo æivljenje. 

Ob koncu imam øe eno æeljo: 

æelim Vam, da boste oblikovali 

Vaøe æivljenje na solidnih temeljih, 

na fundamentih torej, ki 

omogoœajo trajno zadovoljstvo 

in kjer lahko uspevajo vera, 

upanje, zaupanje in ljubezen. 

Æelim Vam, da bo iz sedaj øe 

morda ozkega pogleda v prihodnost 

zrasla daljna perspektiva, 

da boste laæje uspeøno 

mojstrili zahrbtnosti æivljenja in 

hkrati œrpali iz moœnih in globokih 

korenin œloveœnosti. 

35

M A T U R A 2 0 0 8 

36 

MATURITETNA PROSLAVA/MATURAFEIER 

HOTEL KOMPAS, KRANSJKA GORA, 13. 06. 2008, 18.00 

S p o r e d / P r o g r a m m 

Glasbeni pozdrav/Musikalische Begrüßung Anæej Deæan 

P o z d r a v / B e g r ü ß u n g 

Zdruæenje starøev DTAK 

Elternverein der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie 

Franz Kelih, predsednik/Vorsitzender 

P o z d r a v n i n a g o v o r i / G r u ß w o r t e 

Obœina Kranjska Gora/Gemeinde Kranjska Gora 

Æupan/Bürgermeister Jure Æerjav 

HIT Holidays Kranjska Gora 

predsednik nadzornega sveta/Vorsitzender des Aufsichtsrates HIT 

Viktor BARAGA 

Slovenska gospodarska zveza/Slowenischer Wirtschaftsverband 

Predsednik/Vorsitzender Benjamin Wakounig 

Ravnateljica DZTA/Direktorin der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie 

Mag. Maja Amrusch-Hoja 

Strokovni nadzornik in predsednik maturitetne komisije 

Fachinspektor und Vorsitzender der Maturakommission 

Dr. Theodor Domej 

Anæej Deæan 

S l a v n o s t n a p o d e l i t e v s p r i œ e v a l 

Feierliche Überreichung der Reifeprüfungszeugnisse an den 

5. A 

Prof. Mag. Ingrid Rasinger 

razredniœarka/Jahrgangsvorstand 

5. B 


razredniœarka/Jahrgangsvorstand 

Œ e s t i t k e œ a s t n i h g o s t o v / Glückwünsche der Ehrengäste 

Zahvala maturantov Dankesworte der MaturantInnen 

Koncert/Konzert Anæej Deæan 

S l a v n o s t n a v e œ e r j a / F e s t l i c h e s A b e n d e s s e n 

F e i e r l i c h e r A u s k l a n g

M A T U R A 2 0 0 8 

Von links nach rechts/z leve na desno: prof. Müller, prof. Isop, prof. Oraæe, prof. Rasinger, 

prof. Rosenzopf, Koban, Loziç, Kurnik, Oraæe, Reckar, Kelih, Oitzl, Klanœnik, prof. Katz, Lach, 

Juøiç, Rehsmann, Picey, Markitz, Wrolich, Kuchar, prof. Kert, Paulitsch, dr. Domej, prof. Wuttej, 

dir. Amrusch-Hoja, prof. Jernej 

Die Maturanten und Maturantinnen des Jahres 2008 

Maturanti in maturantke leta 2008 

Von links nach rechts/z leve na desno: prof. Müller, prof. Rasinger E., Lepuschitz, Trampusch, 

Kropiunig, prof. Isop, Verdel, Wrulich Ch., prof. Zwitter-Ølemic, Pirker, prof. Rasinger I., Stuck, 

prof. Wuttej, Grilc, Wrulich D., dr. Domej, Rosenzopf, Rogaunig, dir. Amrusch-Hoja, prof. Kert, 

prof. Gasser, prof. Feinig, Bertoncelj, Kovaœ, Wutte 

5.A 

5.B 

37

S C H R I F T L I C H E M A T U R A A U F G A B E N 

Pisna maturitetna naloga iz slovenøœine Dr. Tatjana Feinig, prof. mag. Tanja Voggenberger 

Aufgaben zur schriftlichen Klausurarbeit aus Slowenisch 

NAVODILA KANDIDATU 

Pazljivo preberite ta navodila. Ne izpuøœajte 

niœesar. Ne obraœajte strani, dokler Vam 

nadzorni uœitelj tega ne dovoli. 

V tej izpitni poli so navodila za interpretativni 

esej in øolski esej. Izberite si samo en esej. 

Delamo na raœunalniku, k vsaki delni nalogi 

(podtoœki) dodajte øtevilo besed. 

V preglednici zaznamujte izbrani esej z »x«. 

Interpretativni esej Øolski esej 

A B 

Pazi na jezik, zgradbo in slog svojega pisanja. 

Esej naj obsega od 700 do 1000 besed. 

Zaupajte vase in v svoje zmoænosti. 

Æelimo Vam veliko uspeha. 

INTERPRETATIVNI ESEJ A: 

Valentin Vodnik: 

Pesma na moje rojake (DRAMILO) 

Krajnc! toja zémla je zdráva, 

Za pridne njé léga najprava, 

Polje, vinograd, 

Góra, morjé, 

Rúda, kupœía, 

Tebe redé. 

Za vuk si prebrisane glave, 

Pa œédne nu terdne postave; 

Iøe te sréœa, 

Um ti je dan, 

Najdel jo bóø, ak 

Nisi zaspán. 

Glej stvarnica vse ti ponudi, 

Li jemat od njé ne zamudi, 

Leniga œaka 

Stergan rokál, 

Palca beraøka, 

Prazni bokál. 

38 

Naloga A) 

Vodnikova pesem je zelo pomembno delo 

za Slovence. Razloæi zakaj in kaj je hotel pesnik 

doseœi z njeno objavo? (najmanj 150 besed) 

Naloga B) 

Oznaœi in opiøi knjiæevno smer, ki poudarja 

œlovekovo enkratnost, njegvo zmoænost delovati 

z razumom, katere zagovornik je bil Valentin 

Vodnik. (najmanj 250 besed) 

Naloga C) 

Vodnik je videl smoter in cilj œlovekovega delovanja 

v koristi, blaginji in v sreœi bodisi posameznika 

ali celotne druæbe. Pravi: treba je 

delati. Lenuh bo ostal siromak... Velja ta miselnost 

tudi za Slovence danes? 

(najmanj 400 besed) 

ØOLSKI ESEJ B: 

Okvirna tema: Øport in gospodarstvo 

Junija 2008 se odvija v Avstriji in Øvici tako imenovani 

øportni mega event, Evropsko prvenstvo 

v nogometu, poznano predvsem po kratici 

EURO 2008. Koroøki je uspelo, da je postala 

prizoriøœe treh nogometnih tekem. Øtevilni 

oglasi, plakati, reklamni spoti, nagradne igre 

in celo kabaretistiœne predstave na temo nogomet 

»pripravljajo« koroøko prebivalstvo na 

ta posebni dogodek v naøi deæeli. Vsi naj bi se 

navduøevali nad novim stadionom, tekmami 

in vrhunskimi nogometaøi, ki bodo odigrali pri 

nas tri tekme. 

Ker pa novogradnja velikega stadiona, organizacija 

in izvedba teh tekem stanejo ogromno 

denarja, nas prepriœujejo, da bo gospodarski 

dobiœek ob koncu øportne prireditve 

neprimerljivo viøji kot investicije v ta mega dogodek.

NALOGA A) 

Napiøi razmiøljanje o razliœnih vidikih povezanosti 

øporta in gospodarstva. 

Spis naj bi obsegal najmanj 600 besed. 

AUFGABENSTELLUNG 1 

Rahmenthema: Powerfrauen – Idealbild oder 

Zwangsjacke? 

Frauen gelangen immer öfter in Machtpositionen. 

Hillary Clinton etwa hat sich zur Präsidentschaftskandidatin 

gemausert. Und an 

der Spitze heimischer Unis sind künftig von 137 

Uniräten 60 weiblich. Der enorme Leistungsanspruch 

an Frauen bereitet aber vielen auch 

Unbehagen. 

Arbeitsauftrag a): Sind so genannte Powerfrauen 

die gelungene Selbstverwirklichung 

oder handelt es sich um eine Rolle, die ihnen 

Elternhaus und Gesellschaft aufzwingen? Erörtern 

Sie in mindestens 600 Wörtern die obige 

Frage. 

Arbeitsauftrag b): Zum „Aufreger des Tages“ 

in Kärnten wurde der Fall jenes Sudanesen der 

in Österreich zwar eingebürgert werden 

möchte, aber aus religiösen Gründen einer 

Frau gegenüber den Handschlag zum Gruß 

verweigert. Nehmen Sie in einem meinungsbetonten 

Leserbrief von maximal 200 Wörtern 

dazu Stellung. 

AUFGABENSTELLUNG 2 

Rahmenthema: Die Macht der Konsumenten 

Der „Fall Nokia“ (siehe Kurzbericht unten) hat 

der Kapitalismus-Debatte neuerlich Nega- 

P I S N E M A T U R I T E T N E N A L O G E 

NALOGA B) 

Napiøi pismo bralca/bralke koroøkemu slovenskemu 

œasopisu, v katerem izraziø svoje staliøœe 

k temu mega dogodku. Napiøi najmanj 

200 besed. 

Schriftliche Reifeprüfung aus Deutsch Prof. Mag. Walter Pleschounig 

Wählen Sie Aufgabenstellung 1 oder Aufgabenstellung 2 

Ausarbeitung auf dem Computer, zu jeder Teilaufgabe Wörterzahl angeben 

tivschlagzeilen beschert. Kritiker sprechen von 

„Karawanen-Kapitalismus“ und viele fordern 

nun einen Boykott nicht-sozialer Konzerne. 

Arbeitsauftrag a): Wäre der Verbraucher im 

Gegensatz zu Regierungen wirklich in der Lage 

den internationalen Multis die Stirn zu bieten? 

Bewerten Sie in einem Kommentar von 

mindestens 600 Wörtern die Macht des Verbrauchers, 

die sich in Begriffen wie „Moral im 

Regal“, „Fairtrade“ oder wie in unserem konkreten 

Fall „Produkt-Boykott“ niederschlägt. 

Arbeitsauftrag b): Als Reaktion auf die Negativberichterstattung 

brechen Sie eine Lanze 

für den Kapitalismus und verfassen ein kurzes 

Plädoyer von ca. 200 Wörtern. 

Sie würdigen darin die Leistungen und Vorteile 

dieses Wirtschaftssystems. 

Der „Fall Nokia“ oder: 

Karawane des Kapitalismus: 

Protestkundgebungen verzweifelter Mitarbeiter 

auf der Straße, Politiker, die aufgebracht 

ihre Diensthandys zurückschicken, öffentliche 

Empörung in ganz Deutschland - mit einer 

kaltschnäuzigen Mitteilung hat der Mobiltelefon-Hersteller 

Nokia ein ganzes Land gegen 

sich aufgebracht. Die Finnen werden ihre Fabrik 

in Bochum schließen, alle 2300 Mitarbeiter 

verlieren ihre Stellen. Nicht etwa weil die Boc- 

39


humer schlecht arbeiten, sondern weil Nokia 

zukünftig lieber in Rumänien produzieren will. 

Dort beträgt der Durchschnittslohn schließlich 

nur € 433 im Monat, also so viel wie man vielen 

deutschen Mitarbeitern in der Woche 

zahlen muss. 

„Karawanen-Kapitalismus“ nennen Kritiker 

diese Praktik, wo Konzerne eben alle paar Jahre 

dorthin wandern, wo die Löhne gerade 

Task 1: Listening Comprehension and Memo 

Writing 

a) Jean Byrd, head designer at American Apparel, 

has just found this advertisement and 

decides to call Macademy for more information. 

Listen to the telephone conversation 

and complete the notes. (4 points) 

b) You are Jean Byrd's assistant. Based on the 

ad and her notes you write a memo on her 

behalf to all design team members. Inform 

them about the course offered and include 

all the necessary details about date, venue, 

expenses, registration deadline, etc. 

(13 points) 

Task 2: Press Release 

You are working in the Public Relations section 

of American Apparel and have been asked 

to prepare a press release (about 300 words) 

informing the public about an AA shop opening 

in one of the busiest places in Ljubljana/SLO. 

Based on the information given below 

you also 

explain what AA is 

give a short history of the company 

present some impressive figures 

provide information about AA's treatment of 

its workers, its stance on outsourcing as well as 

40 

besonders niedrig und die Förderungen besonders 

hoch sind. Hier wird die Kehrseite der 

Globalisierung offenbar, die uns als Konsumenten 

billige Handys und andere Waren ermöglicht 

und gleichzeitig den Konzernen 

enorme Gewinne. Nokia hat im Vorjahr seinen 

Nettogewinn um 67 % auf 7,2 Milliarden Euro 

hochgeschraubt. Kronen Zeitung, 10. Feb. 2008 

Pisne maturitetne naloge iz angleøœine Prof. Mag. Ingrid Rasinger 

Aufgaben zur schriftlichen Klausurarbeit aus Englisch 

its controversial approach to advertising 

Task 3: Answer to FAQ 

You are in charge of the FAQ section at American 

Apparel and provide a concise online 

answer (not more than 100 words) to the following 

question: "Why does American apparel 

run ads that address the issue of immigration?" 

Use the newspaper clippings provided below, 

however, do not copy full sentences from the 

texts. 

Task 4: Complaint 

You placed an online order with American 

Apparel and received the consignment 2 

weeks ago. The shipment was complete, however, 

the terms of delivery were not kept. 

Write an e-mail to info@americanapparel.net 

complaining about 

Gutschein ist noch nicht eingetroffen 

prevozne stroøke so zaraœunali 

Task 5: Dealing with a Complaint 

Your firm, American Apparel in Los Angeles, 

California, fax no: 001 213 488 0334, has just received 

a fax from American Apparel in Düsseldorf, 

Germany, fax no.: 0043 211 385 4099. 

Study the complaint and use the attached 

notes to draft an appropriate reply.


Schriftliche Reifeprüfung aus Mathematik Mag. Branko Kolter 

Pisna maturitetna naloga iz matematike 

1. Der Zusammenhang zwischen der Menge 

(in Mengeneinheiten) und den Gesamtkosten 

der Produktion K(x) (in Geldeinheiten) 

eines bestimmten Artikels wird durch folgende 

Tabelle dargestellt: 

x 0 2 4 6 8 10 12 

K(x) 50 110 140 160 175 200 250 

a) Zeichnen Sie mit Excel ein Punktdiagramm 

und bestimmen Sie mit Hilfe einer polynomischen 

Trendlinie 3. Grades die Gleichung 

einer entsprechenden Kostenfunktion K(x). 

Runden Sie dabei die Koeffizienten der 

Funktion auf zwei Dezimalstellen. 

b) Wie lauten die Funktionsgleichungen der 

Stückkosten K(x), der variablen Stückkosten 

Kv(x) und der Grenzkosten K’(x)? 

c) Bestimmen Sie das Betriebsminimum x min 

und die kurzfristige Preisuntergrenze p k . 

d) Bestimmen Sie mit Hilfe der Zielwertsuche in 

Excel das Betriebsoptimum x opt und die 

langfristige Preisuntergrenze p l . 

e) Zeichnen Sie mit Excel die Graphen der 

Stückkostenfunktion K(x), der variablen 

Stückkostenfunktion Kv(x) und der Grenzkostenfunktion 

K’(x) im Intervall [0; 12] in einem 

gemeinsamen Diagramm. Achten Sie 

auf eine korrekte Beschriftung! 

21 Punkte (4 + 3 + 4 + 6 + 4) 

2. Am Ende einer um γ = 7,5° ansteigenden 

geraden Bergstraße steht ein Aussichtsturm. 

Von der Spitze S dieses Turmes sehen wir talwärts 

auf der Straße in derselben Richtung 

zwei Punkte A und B, die voneinander 30 

Meter entfernt sind. Den näheren Punkt A 

sehen wir unter dem Tiefenwinkel α = 38,4° 

und den zweiten Punkt B unter dem Tiefenwinkel 

β = 33,3°. 

a) Erstellen Sie eine entsprechende Skizze mit 

allen erforderlichen Bezeichnungen. 

b) Berechnen Sie die Höhe des Aussichtsturmes. 

c) Wie groß ist die waagrechte Entfernung 

des Punktes B vom Turm? 

15 Punkte (4 + 8 + 3) 

3. Der Graph einer Polynomfunktion 4. Grades 

f(x) = ax 4 +bx 3 +cx 2 +dx+e ist symmetrisch zur 

y-Achse und hat die Nullstellen N 1 (1,5; 0) 

und N 2 (4; 0). Im Punkt H(0; 14,4) hat die 

Funktion ein lokales Maximum. 

a) Zeigen Sie in Form einer Umkehraufgabe, 

dass die Funktion f(x) = 0,4x 4 –7,3x 2 +14,4 diese 

Bedingungen erfüllt. 

b) Zeichnen Sie mit Excel den Graphen der 

Funktion f(x) im Intervall [-4; 4]. Wählen Sie 

für die Wertetabelle als Schrittweite für x 0,5 

und schreiben Sie als Diagrammtitel 

„Graph der Funktion f(x) = 0,4x 4 –7,3x 2 +14,4“. 

c) Bestimmen Sie die Nullstellen, die Extrempunkte 

und die Wendepunkte der Funktion 

f(x). Runden Sie die Ergebnisse auf Hundertstel. 

d) Bestimmen Sie mit Hilfe des Integrals die 

Größe jenes Flächenstückes, das der 

Graph der Funktion f(x) mit der x-Achse zwischen 

den Nullstellen N 1 (1,5; 0) und N 2 

(4; 0) einschließt. 

23 Punkte (6 + 4 + 8 + 5) 

4. Frau Muster spart für den Kauf einer Eigentumswohnung. 

Sie zahlt dafür vierteljährlich 

vorschüssig € 500,- auf ein Sparkonto bei einem 

durchschnittlichen Jahreszinssatz von 

i = 4% p.a. ein. 

a) Wie viel hat sie damit nach 11 Jahren angespart? 

41


b) Die Eigentumswohnung kostet inklusive aller 

Spesen und Gebühren € 85.000,-. Einen 

Teil finanziert Frau Muster mit dem angesparten 

Kapital, für den Rest nimmt sie einen 

Kredit auf, den sie in 20 Jahren in Form 

einer nachschüssigen Monatsrente bei einem 

Jahreszinssatz von i = 6,5% p.a. zurückzahlt. 

Berechnen Sie die Höhe einer Monatsrate. 

c) Nachdem Frau Muster 15 Jahre lang die 

Kreditraten bezahlt hat, wird der Zinssatz 

auf 7,5% p.a. erhöht. Um dieser Verteuerung 

zu entgehen, beschließt Frau Muster, 

die Restschuld sofort mit einer einmaligen 

Zahlung zu begleichen. Berechne die Höhe 

dieser Einmalzahlung. Wie hoch wäre ab 

diesem Zeitpunkt die neue Monatsrate? 

20 Punkte (6 + 6 + 8) 

1. Povezava med koliœino x (v koliœinskih enotah) 

in celotnimi stroøki produkcije K(x) 

(v denarnih enotah) nekega izdelka je prikazana 

v sledeœi preglednici: 

x 0 2 4 6 8 10 12 

K(x) 50 110 140 160 175 200 250 

a) Nariøite s pomoœjo Excela toœkovni diagram 

in doloœite s pomoœjo polinomske 

trendne linije 3. stopnje enaœbo ustrezne 

funkcije stroøkov K(x). Zaokroæite pri tem 

koeficiente te funkcije na dve decimalki. 

b) Doloœite enaœbe funkcije stroøkov za kos 

K(x), variabilnih stroøkov za kos Kv(x) in mejnih 

stroøkov K’(x). 

c) Doloœite minimum obratovanja x min in 

kratkoroœno najniæjo ceno p k . 

d) Doloœite s pomoœjo iskanja ciljne vrednosti 

v Excelu optimum obratovanja x opt in dolgoroœno 

najniæjo ceno p l . 

e) Nariøite z Excelom grafe funkcij stroøkov za 

kos K(x), variabilnih stroøkov za kos Kv(x) in 

mejnih stroøkov K’(x) v skupnem diagramu v 

42 

intervalu [0; 12]. Bodite pozorni na ustrezne 

oznake diagrama. 

21 toœk (4 + 3 + 4 + 6 + 4) 

2. Na koncu ravne gorske ceste, ki se dviga 

pod kotom γ = 7,5°, stoji razgledni stolp. 

Z vrha S tega stolpa vidimo v smeri doline na 

cesti dve toœki A in B, ki sta med seboj toœno 

30 metrov oddaljeni. Bliæjo toœko A vidimo 

pod naklonskim kotom α = 38,4°, drugo 

toœko B pa pod naklonskim kotom β = 33,3°. 

a) Nariøite ustrezno skico z vsemi potrebnimi 

oznakami. 

b) Izraœunajte viøino razglednega stolpa. 

c) Kolikøna je vodoravna razdalja med toœko 

B in razglednim stolpom? 

15 toœk (4 + 8 + 3) 

3. Graf polinomske funkcije 4. stopnje f(x) = 

ax 4 +bx 3 +cx 2 +dx+e je simetriœen na os y ter 

ima niœli N 1 (1,5; 0) in N 2 (4; 0). V toœki H(0; 

14,4) ima funkcija f(x) lokalni maksimum. 

a) Dokaæite s pomoœjo obratne naloge, da 

ustreza funkcija f(x) = 0,4x 4 –7,3x 2 +14,4 tem 

pogojem. 

b) Nariøite z Excelom graf funkcije f(x) v intervalu 

[-4; 4]. Izberite za vrednostno tabelo 

kot razkorak za x = 0,5 in zapiøite v naslov 

diagrama besedilo »Graf funkcije f(x) = 

0,4x 4 –7,3x 2 +14,4«. 

c) Doloœite niœle, ekstreme in obraœaje funkcije 

f(x). Zaokroæite pri tem vse rezultate na 

stotinke. 

d) Izraœunajte s pomoœjo integrala velikost 

ploskve, ki jo omejuje graf funkcije f(x) z osjo 

x med niœlama N 1 (1,5; 0) in N 2 (4; 0). 

23 toœk (6 + 4 + 8 + 5) 

4. Gospa Muster varœuje za nakup lastniøkega 

stanovanja. Zato plaœuje œetrtletno prenumerando 

€ 500,- na hranilni konto pri povpreœni 

letni obrestni meri i = 4% p.a. 

a) Koliko je s tem po 11 letih privarœevala?

) Lastniøko stanovanje stane vkljuœno z vsemi 

stroøki in pristojbinami € 85.000,-. Del tega 

zneska financira gospa Muster s privarœevanim 

kapitalom, za ostali del pa najame 

kredit, ki ga odpaœa v 20 letih v obliki postnumerando 

meseœnih obrokov pri letni 

obrestni meri i = 6,5% p.a. Izraœunajte viøino 

meseœnega obroka. 


c) Ko je gospa Muster æe 15 let odplaœevala 

kredit, se obrestna mera dvigne na 7,5% 

p.a. Ker se hoœe izogniti podraæitvi kredita, 

sklene, da bo ves preostali dolg poravnala 

z enkratnim plaœilom. Izraœunajte viøino tega 

plaœila. Kolikøen bi bil odslej novi zviøani 

meseœni obrok? 

20 toœk (6 + 6 + 8) 

Diplomska naloga iz gospodarskega poslovanja (DGP) Mag. Dominik Kert 

Beschreibung der betriebswirtschaftlichen Diplomarbeit (BDA) 5. letnik – 07.05.2008 

Tudi letos je œakala maturante Diplomska naloga 

iz gospodarskega poslovanja. Pri tej diplomski 

nalogi se strne nekaj predmetov v en 

izpit – gospodarsko poslovanje, raœunovodstvo 

ter uporaba raznih programov. Celotna 

naloga pa se skupno oceni. Pisni izpit traja 6 

ur (360 minut) in je najdaljøi v sklopu mature. 

Povpreœno so maturanti dosegli 73%. Od 32 

maturantov jih je 8 doseglo prav dobro oceno. 

Skupno z ustnim izpitom je izdelalo diplomsko 

nalogo 28 maturantov, jeseni pa bodo 

morali øtirje øe enkrat nastopiti. 

V namiøljenem podjetju »ZIMA Øport, Trgovina 

in proizvodnja øportnih izdelkov, s.p.« so dijaki 

obravnavali 4 obøirnejøe problemske naloge, 

ki so obsegale: 

Preglednica / Übersicht Teilaufgaben Predvideni delovni œas 

Vorgesehene Arbeitszeit 

1. Bilanzierung und Investition – bilanciranje in investicije 

1.1 Jahresabschluss – letni zakljuœek 

1.2 Finanzierung - Investition - Kostenvergleich 100 min 

2. Strategische und operative Planung - naœrtovanje 

2.1 Kostenrechnung – stroøkovno knjigovodstvo 

2.2 Marketing und strategische Planung 100 min 

3. Belegbearbeitung mit vertragswidriger Erfüllung des Kaufvertrags - 

obdelava dokazil in nepravilnosti pri izpolnitvi kupoprodajne pogodbe 

3.1 Belegbearbeitung – obdelava dokazil 

3.2 Kaufvertrag - Mängel – kupoprodajna pogodba 95 min 

4. Mitarbeiter - sodelavci 

4.1 Personalverrechung – obraœun plaœe 

4.2 Personalmanagement – v kadrovski sluæbi 65 min 

Naloge so reøevali na raœunalniøkih programih Word ali Excel in pokazali, ali praktiœno obvladajo 

ta dva programa. Za knjiæenje pa so uporabljali øe program Winline (Mesonic). 

Naloge izpita sta letos pripravila mag. Maja Amrusch-Hoja in mag. Dominik Kert. 

43

D A N O D P R T I H V R A T 

Izærebani so bili: 

Verena Rosenzopf 

Mathias Smreœnik 

Andrej Peœnik 

Sponzorji: 

Zveza Bank 

Mohorjeva knjigarna 

Zdruæenje starøev 

44 

Mohorjeva 

Hermagoras 

www.mohorjeva.at 

Mladi obiskovalci 

Sponzorji nagrad so sedeli v prvi vrsti v publiki

B R I E F D E R L A N D E S S C H U L R A T S P R Ä S I D E N T I N D R . C L A U D I A E G G E R 

45

M A T U R I T E T N I P R O J E K T I 

46 

Vabilo / Einladung

Slovenøœina – strategija træenja 

Die slowenische Sprache als Marketingstrategie 

V 5. letniku moramo maturantje 

poleg mature narediti tudi 

maturitetni projekt, ki je pogoj 

za nastop na zrelostnem 

izpitu. Naøa skupina, ki smo jo 

sestavljale Urøa Klanœnik, Katra 

Kurnik, Cornelia Loziç in 

Martina Maierbrugger, se je 

ukvarjala s prisotnostjo slovenøœine 

v avstrijski televiziji. Naø 

projektni partner je bilo Uredniøtvo 

slovenskega sporeda 

ORF, za katerega smo vzele 

pod drobnogled edino slovensko 

oddajo Dober dan, 

Koroøka. Izdelale smo anketo, 

s katero smo gledalce in gledalke 

te oddaje povpraøale o 

njihovem zadovoljstvu oz. 

nezadovoljstvu z oddajo. Anketiranci 

pa so imeli moænost 

sodelovati tudi v nagradni igri. 

Na osnovi rezultatov smo za 

uredniøtvo slovenskega sporeda 

ORF izdelale marketing 

koncept, ki predstavlja gospodarsko 

podroœje projekta. 

5.A ob valeti 

z razredniœarko 

prof. Rasinger 

Urøka Klanœnik, Cornelia Loziç, Martina Maierbrugger 

Im zweiten Teil unseres Projektes 

haben wir mit Hilfe eines 

Werbespots darauf hingewiesen, 

wie wichtig es ist, die 

Mehrsprachigkeit zu pflegen 

oder mehrsprachig zu sein, 

um sich im Leben besser 

zurecht zu finden. Dabei lernten 

wir auch die Tücken der 

Entstehung eines Werbespots 

M A T U R A P R O J E K T E 5 . A 

kennen. Mit kompetenter Hilfe 

seitens Herrn Miha Dolinøek 

haben wir es geschafft. Von 

der Idee bis zur Realisierung 

was es ein langer, aber letztendlich 

angenehmer Weg. 

Urøka Klanœnik, Katra Kurnik, 

Cornelia Loziç, 

Martina Maierbrugger 

47


Finanœni koncept za preoblikovanje muzeja 

Finanzkonzept für die Neugestaltung eines Museums 

Oblikovanje broøure 

za muzej pri Perømanu 

5. A razred Dvojeziœne zvezne 

trgovske akademije v Celovcu 

se je leta 2007 udeleæil projekta 

»Zeit zu reisen/Potovanje 

skozi œas«. Naøi projektni 

partnerji so bili »Gedenkstätte 

Moringen“ in „Druøtvo/ 

Verein Perøman«. Skupno z 

Jasmina Paulitsch Anja Markitz Maja Reckar Silvia Picey Marina Kuchar 

48 

mladimi iz Nemœije smo se 

ukvarjali s œasom nacionalsocializma. 

Naøa projektna skupina 

se je ukvarjala s temo 

»kraji spomina na Koroøkem«. 

Odloœile smo se, da bomo to 

temo, v sodelovanju z »Druøtvom/Verein 

Perøman« in 

»Zvezo koroøkih partizanov«, 

obdelale tudi v maturitetnem 

projektu. 

Upamo, da bomo s tem 

predstavile muzej øirøi javnosti. 

Posebno pa hoœemo najti 

moænosti sodobne predstavitve 

vsebine muzeja, predvsem 

mladim ljudem. 

Del naøega projekta je bila 

broøura za muzej Perømanove 

domaœije. Naø cilj je, da 

drugim posredujemo pretresljivo 

zgodovino tega kraja in 

jo tako ohranimo v spominu. 

Zahvaljujemo se vsem, ki so 

nas pri tem projektu podpirali 

in nam pomagali! 

Gestaltung einer Broschüre 

für das Perøman-Museum 

Die 5. A Klasse der ZweisprachigenBundeshandelsakademie 

Klagenfurt beteiligte 

sich im Schuljahr 2006/07 

am EU-Projekt »Zeit zu reisen / 

Potovanje skozi œas«, das 

mit den Projektpartnern »Gedenkstätte 

Moringen“ und 

„Druøtvo/Verein Perøman« 

durchgeführt wurde. Bei diesem 

Jugendaustausch befassten 

wir uns mit der Geschichte 

der NS-Zeit. 

Unsere Projektgruppe beschäftigte 

sich mit dem Thema 

»Gedenkorte in Kärnten«. 

Da wir sehr viel Informationsmaterial 

gesammelt haben, 

entschieden wir uns, das Thema 

»Finanzkonzept für die 

Neugestaltung des Museums 

Perømanhof« als Maturaprojekt 

zu bearbeiten. Dies in Kooperation 

mit dem »Druøtvo/

Verein Perøman« und der 

»Zveza koroøkih partizanov/ 

Partisanenverband«. 

Wir erhoffen uns, dass dadurch 

das Museum einer 

breiteren Öffentlichkeit bekannt 

wird und dass wir 

Möglichkeiten finden, die 

Museumsinhalte auch für 

junge Menschen attraktiver 

präsentieren zu können. 

Ein Teil dieses Projektes bestand 

darin, eine Broschüre 

für den Perømanhof zu gestalten. 

Unser Anliegen und 

Berichte in deutschen Zeitungen 

Ziel dieser Informationsschrift 

ist es, anderen die 

dunkle Geschichte dieser 

Region zu vermitteln und sie 

somit nicht in Vergessenheit 

geraten zu lassen. 

Wir möchten uns bei allen, 

die uns bei dieser Arbeit unterstützt 

und geholfen haben, 

recht herzlich bedanken! 

Anja Markitz, Jasmina 

Paulitsch, Marina Kuchar, 

Maja Reckar, Silvia Picey 


49


On our ancestors' trail 

Hanzi Oraæe, Damjan Oitzl, Martin Kelih Markus Lach 

V øolskem letu 2006/2007 smo 

se udeleæili projekta »Zeit (zu) 

Reisen - Potovanje skozi œas«, 

katerega vsebina je bil œas 

nacionalsocializma na Koroøkem 

in v nemøkem Moringenu. 

Ta dva kraja sta zgodovinsko 

tesno povezana. Mladi 

iz obeh krajev so torej obdelovali 

ta œas. Viøek tega projekta 

pa sta bila dva tedna izmenjave, 

v katerem so mladinci 

s Koroøke in Moringena 

drug drugemu predstavili rezultate. 

Naø projekt naj bi zajel 

filmsko dokumentacijo o 

tem œezmejnem projektu. Teden 

na Koroøkem, ki smo ga 

preæiveli skupaj z mladimi iz 

Moringena, je filmsko dokumentirala 

profesionalna snemalka. 

Teden v Nemœiji pa 

smo snemali sami s kamero, ki 

nam jo je dala na razpolago 

øola. V tem tednu smo poleg 

50 

snemanja øe zbirali informacije, 

predvsem zgodovinske, 

pa tudi delali intervjuje z odgovornimi 

za projekt ter s sodelujoœimi 

mladoletniki. 

Podjetje ARTIS Filmproduktion 

GmbH je bil naø projektni 

partner, ki nam je pomagalo 

pri uresniœitvi naøega projekta, 

hkrati pa je bilo tudi del 

gospodarskega ozadja tega 

projekta. Podjetje se ukvarja s 

produkcijo filmov. 

Ker je bil projekt »Zeit (zu) Reisen 

- Potovanje skozi œas« financiran 

s strani Evropske 

unije, smo se odloœili, da se 

bomo poglobili tudi v to podroœje. 

Tako so del gospodarskega 

ozadja tega projekta 

tudi finanœne podpore 

Evropske unije za mladinske 

projekte. Obdelali smo torej 

potek od proønje za podporo 

evropskih projektov do njiho- 

ve izvedbe. Vse pomembne 

informacije nam je posredovala 

g. Heidrun Puff z Deæelnega 

mladinskega sekretariata. 

Dokumentarni film, ki je nastal 

v okviru tega projekta, se 

imenuje »On our ancestors‘ 

trail«, je v slovenøœini in 

nemøœini in traja pribliæno 15 

minut. Vsebina filma je œas 

nacionalsocializma, zlasti na 

Koroøkem in v Moringenu, dokumentira 

projekt »Zeit (zu) 

Reisen - Potovanje skozi œas« 

in vsebuje prispevke mladih in 

sodelujoœih pri tem projektu. 

Martin Kelih, Markus Lach, 

Damjan Oitzl, Hanzi Oraæe 

Za ta projekt so prejeli dijaki 

nagrado Zveznega ministrstva 

za umetnost in kulturo

Zeitungsberichte über 

das erfolgreiche Projekt 


51


52

Maturaprojekt Lern-Audio-CD: „Dopust – wir kommen!“ 

Im 5. Jahrgang der Bundeshandelsakademie 

ist jeder 

Schüler verpflichtet, ein Maturaprojekt 

auszuarbeiten. Es 

sollte ein interessantes Thema 

mit betriebswirtschaftlichem 

Hintergrund herangezogen 

werden. 

Da uns allen Sprachen am 

Herzen liegen, stand es für 

uns fest, dass unser Projektthema 

in Verbindung mit 

Sprachen stehen sollte. 

Wir mussten nicht lange überlegen 

um unser Thema festzulegen; 

es sollte eine Lern- 

Audio-CD erstellt werden, um 

unsere Muttersprache auch 

anderen Jugendlichen zugänglich 

und schmackhaft 

zu machen. 

Da wir selbst Sprachen lernen 

und selbst bestens darüber 

bescheid wissen, dass der 

Markt mit langweiligen, eintönigen, 

steifen und wenig 

amüsanten Produkten gesättigt 

ist, war es uns ein Anliegen, 

ein etwas anderes Hilfsmittel 

zum Spracherwerb zu 

erstellen. 

Es sollte eine Lern-Audio-CD 

erstellt werden, welcher gerade 

jener Pep nicht abgeht, 

den wir an den vielen 

Spracherwerbs-Audio-CDs 

vermissen. 

So machten wir uns an die Arbeit, 

verfassten zunächst einen 

Marketingplan, nach 

dem wir unser Produkt gestalteten, 

um eine möglichst hohe 

Kundenzufriedenheit zu 

erzielen. 

Danach wurden unzählige 

Texte gestaltet, bei welchen 

wir die Form des Dialoges verwendeten 

– die besten Dialoge 

wurden schließlich ausgewählt. 

Eine große Rolle spielt auch 

die musikalische Untermalung 

unserer Spracherwerbs- 

CD. Sie wirkt besonders lernanregend 

und verhilft zu 

einer entspannten Lernatmosphäre. 

Die Musik wurde 

eigens auf unsere Dialoge 

abgestimmt und von dem 

bekannten Musiker Karen 

Asatrian komponiert und 

vom Kärntner Jazz-Musiker 

Tonœ Feinig ergänzt. 

Wir haben uns entschieden, 

selbst als Sprecher zu fungieren, 

da wir die Meinung 

vertreten, dass dies die Moti- 

Entwurf für das CD-Cover 

M A T U R A P R O J E K T E 5 . B 

vation Jugendlicher fördert, 

wenn Jugendliche für Jugendliche 

sprechen. Leider 

gelang es uns nicht gänzlich, 

unser Ziel zu erreichen, da ein 

Projektmitglied erkrankte. So 

übernahm ein professioneller 

Sprecher (Gabriel Lipuø) 

seinen Part. 

Da wir hohen Wert auf eine 

professionelle Produktion legen, 

welche schließlich auch 

im Endprodukt spürbar ist, 

spielte die Phonetik eine herausragende 

Rolle. Dabei half 

uns Gabriel Lipuø, ein ebenfalls 

in Kärnten bekannter 

Musiker. 

Das Projekt hat uns viel 

Freude bereitet. Wir haben 

viel Zeit und Energie investiert, 

damit unser Endprodukt 

auch anderen viel Freude, 

aber auch Nutzen bereitet. 

Sarah Rogaunig, Daniela 

Wrulich, Christian Wrulich, 5.B 

53

M A T U R I T E T N I P R O J E K T I 5 . B 

Maturaprojekt „Elektro Kropiunik“ 

Im 5. Jahrgang 

der 

Bundeshandelsakademie 

muss jeder 

Schüler 

im Rahmen 

der Schulausbildung 

ein Maturaprojekt 

erarbeiten. Bei diesem 

Projekt sollte ein interessantes 

Thema ausgewählt werden, 

wobei auf einen betriebswirtschaftlichen 

Hintergrund 

wert gelegt wird. 

Da wir wegen persönlicher 

Kontakte mit der Elektro 

Kropiunik GesmbH zusammenarbeiten 

konnten, entschieden 

wir uns dafür, ein 

verbessertes Werbekonzept 

zu erstellen. Dafür gestalteten 

wir ein neues Logo und erstellten 

eine Homepage, um 

der Firma einen besseren 

Auftritt in der Öffentlichkeit zu 

ermöglichen. 

Von unserem Auftraggeber, 

Herrn Kropiunik Maximillian, 

wurden uns genaue Vorgaben 

für das Logo und die 

Inhalte der Homepage gegeben 

und natürlich haben 

wir versucht, seine Vorgaben 

so gut wie möglich zu erfüllen. 

Auch den Fragebogen 

haben wir nach den Vorstellungen 

unseres Auftraggebers 

gestaltet um ein optimales 

Ergebnis zu erhalten. 

Unsere Projekt-Gruppe be- 

54 

stand aus 3 Mitgliedern, die 

zwar an allen Arbeiten beteiligt 

waren, jedoch jeweils 

ein Vertiefungsgebiet hatten. 

Die Arbeiten haben wir uns 

gerecht und nach den jeweiligen 

Interessen und Kenntnissen 

aufgeteilt. Vor allem 

wurde aber darauf geachtet, 

jedes Mitglied in jeden Arbeitschritt 

mit einzubeziehen, 

um die Arbeit zu erleichtern 

und die größtmögliche Lernwirkung 

zu erzielen. 

Alles in allem hat uns das Projekt 

viel Freude bereitet und 

unsere Kenntnisse auf dem 

Gebiet der Websitegestaltung 

und dem Umgang mit 

anderen Programmen um 

einiges verbessert. 

V 5. letniku v trgovskih akademijah 

mora vsak/a uœenec/uœenka 

narediti projekt, 

ta mora imeta gospodarsko 

ozadje in pred maturo je treba 

ta projekt predstaviti v 

javnosti. V našem primeru 

smo projekt predstavili v kompetenœnem 

centru naše šole. 

Projektno skupino sestavljajo 

trije œlani, ki so se udeležili 

dela na vseh podroœjih. Delo 

smo si razdelili praviœno in po 

interesih in znanju. Predvsem 

nam je bilo pomembno, da 

vsak œlan skupine sodeluje pri 

vsakem postopku, da bi olajšali 

delo in se œim veœ nauœili. 

Ker smo imeli osebne stike s 

Elektro Kropiunik Ges.m.b.H 

smo si izbrali le to temo. 

Zmenili smo se da bomo 

naredlili nov reklamni koncept, 

logo in spletno stran, da 

bi podjetje dobilo možnost za 

enotno nastopanje. Naroœnik 

nam je dal doloœene smernice, 

na katere smo se morali 

ozirati. Naredili smo tudi 

vprašalnik, katerega smo pustili 

v trgovini Elektro Kropiunik 

Ges.m.b.H v Poreœah, da bi si 

ob koncu projekta ogledali 

naš uspeh. 

Ta projekt nam je omogoœil 

vpogled v programiranje 

spletne strani in v oblikovanje 

logotipa. Nauœili smo se važne 

stvari, ki jih bomo gotovo 

uporabili v bodoœnosti. 

Milena Kropiunik, 5.B

„Ekološko kmetovanje“ – „Biologische Landwirtschaft“ 

Naš projekt se je imenoval 

„Ekološko kmetovanje“ – 

„Biologische Landwirtschaft“ 

V projektni skupini smo bili 

Miro Verdel, Andreas Wutte in 

Matej Trampusch. 

Na primeru obrata Marka 

Trampuscha smo skušali nekomu, 

ki se ne bavi s to tematiko 

razložiti, kaj sploh je 

ekološko kmetovanje. 

Spremjevalec projekta je bil 

prof. mag. Lorenz Müller, ki 

nam je pomagal vse naše 

ideje spraviti na papir v privlaœni 

obliki. 

Za prezentacijiprojekta 

smo 

se pa odloœili 

za 

powerpoint 

prezentaci- 

5.B letnik ob valeti 

s svojo razredniœarko. 

jo in za kratek film o tej tematiki. 

Prva naloga je bila napisati 

projektni nalog ter razdeliti 

delo na œlane skupine. Nato 

smo se lotili zbiranja ustreznih 

informacij. Ko je bila ta naloga 

opravljena v naše zadovoljstvo 

smo pa zaœeli z dokumentacijo 

našega projekta. 

To je zahtevalo kar dosti 

œasa. Toœno na koncu oddajnega 

roka smo konœali dokumentacijo 

in se potem lotili filma 

in powerpoint prezentacije. 

Bližal se je dan prezentacije in 

postali smo vedno bolj nervozni, 

naloga je bila širši publiki 

prezentirati naš projekt. 

Naš projekt se je bavil s problemi, 

ki nastanejo, œe kmetujemo 

na konvencionalen 


naœin in s 

prednostmi 

ekološkega 

kmetovanja. 

Definirali 

smo 

ekološko 

kmetovanje 

tako: „Pojem ekološko 

kmetovanje pomeni produkcija 

živil in drugih kmeœkih 

izdelkov na naœin, ki je prijazen 

okolju. Našteli smo naloge 

eko-združenja, nakazali 

smo prednosti in slabosti preusmeritve 

k ekološkemu 

obratu in našteli pogoje za 

prejem subvencij.Kot gospodarsko 

ozadje smo vzeli 

razvoj trga ter prispevek za 

kritje stroškov. 

Miro Verdel, Andreas Wutte, 

Matej Trampusch, 5.B 

55


Maturitetni projekt Spletna stran za umetnika Franca Rasingerja 

Tilen Hudrap 

V petem letniku treba kot del 

šolskega izobraževanja izdelati 

projekt na temo, ki jo 

izberejo dijaki v sodelovanju z 

profesorjem. Tema mora biti 

dokaj zanimiva, izvedljiva in z 

gospodarskim ozadjem. 

Midva sva si izbrala kot temo 

izdelavo spletne strani za 

slikarja Franza Rasingerja. 

56 

Emir Miidæan 

Najprej sva sestavila projektni 

nalog, ki je obsegal vse 

toœke projekta, od naslova 

projekta, opisa projekta, ciljev 

projekta, tveganj pri projektu, 

do naroœnika projekta, 

sestavitve ekipe in dodelitve 

specifiœnih nalog, ki sva jih 

morala opraviti za uspešen 

zakljuœek. Sledel je œasovni 

naœrt, kjer sva doloœila katera 

dela je treba opraviti v 

katerem roku. Namen celotnega 

projekta je bilo izdelati 

œimbolj inovativno, progresivno 

in nasploh primerno 

spletno stran, ki bo ugajala 

naroœniku. Preden sva zaœela 

z izdelavo, sva morala pre- 

misliti: – koga naj s spletno 

stran nagovarjava, – kaj si 

lahko obeta naroœnik od 

strani. 

Zaœela sva z izdelavo internetne 

strani. Najprej sva se 

posvetovala o ozadju in približno 

sliko internetne strani. 

Nato sva zaœela vstaviti 

glavne informacij o g. Francu 

Rasingerju, ki je rojen 13. januarja 

1950 v Šentpetru, obiskoval 

Slovensko gimnazijo, do 

leta 2003 pa pouœeval na 

dvojeziœnih osnovnih šolah. 

Kot slikar se ukvarja z glagolskimi 

pismenkami, ki jih odtisne 

na platno, izpisuje verze 

oz. pesniške misli slovenskih in 

avstrijskih pesnikov. Pri tem so 

œrke natisnjene in ne naslikane. 

Dobimo vtis, da so stare 

pravtako kot celotna slikarska 

površina. 

Delala sva z programom 

Dreamweaverjem. Za izdelavo 

spletne strani sva porabila 

kar veliko œasa in pomagati 

sva si morala z razliœnimi online 

pripomoœki. Na internetni 

strani so zajeti glavni podatki 

g. Franz Rasingerja in njegovih 

umetninin seveda v obeh 

jezikih slovensko in nemško. 

Za konec pa sva morala dodati 

še power point prezentacijo, 

v kateri najdemo kratko 

predstavitev gospoda 

Rasingerja oz. projekta. 

Tilen Hudrap, 

Emir Midžan, 5.B

Maturaprojekt „Vergleich eines Passivhauses 

mit einem Niedrigenergiehaus“ 

Wir entschieden uns in unserem 

Maturaprojekt ein Passivhaus 

mit einem Niedrigenergiehaus 

zu vergleichen. Die 

Beweggründe dafür waren 

einerseits die ständig steigenden 

Energiekosten für Öl 

und Gas und andererseits 

neue Bauweisen kennen zu 

lernen. 

Am Anfang beschäftigten wir 

uns mit dem Aufbau und der 

Funktionsweise eines Passivhauses. 

Sehr behilflich dabei 

war uns Herr Dipl. Ing. Martin 

Weis, Obmann der InteressensgemeinschaftPassivhaus. 

Er unterstütze uns mit 

zahlreichen Informationen 

und knüpfte für uns erste Kontakte 

mit Passivhausbesitzern. 

Ein weiterer wichtiger Punkt in 

unserem Maturaprojekt war 

der Vergleich der Mehr- und 

Martin Stuck 

Marjan Rosenzopf Miha Grilc 

Minderkosten bei einem Passivhausbau. 

Hierbei hilfreich 

war uns Dipl. Ing. Dieter 

Tscharf mit dem wir die Ko- 


sten berechneten. Unser Beispiel 

zeigte, dass ein Passivhaus 

billiger ist. Wir wollten 

auch Näheres über die Förderungen 

des Landes Kärnten 

für Passivhäuser erfahren. 

Es existiert ein eigens dafür erarbeiteter 

Punktekatalog. 

Außerdem drehten wir einen 

Film mit dem Ziel den Zusehern 

das Passivhaus zu erklären 

und Meinungen von 

Bewohnern darzustellen. Die 

Präsentation verlief fehlerfrei 

und die Reaktionen der Zuseher 

waren positiv. 

Marjan Rosenzopf, Martin 

Stuck, Michael Grilc, 5.B 

57


Interaktive dreisprachige Website als Maturaprojekt 

Sandra Juøiç Verena Wrolich Christian Rehsmann Christina Koban 

Eines der heurigen Maturaprojekte 

umfasste eine interaktive, 

mit dem Programm 

Flash erstellte Website, die 

auf dem Prinzip eines Bilderwörterbuches 

basiert. Mit Hilfe 

dieses Wörterbuchs sollte 

es leichter und auch lustiger 

sein, Grundbegriffe einer 

Sprache zu erlernen. Um den 

Spaß am Lernen zu sichern, ist 

dieses Wörterbuch mit Bildern 

versehen. Beim Hinaufklicken 

auf ein solches Bild hört man 

eine Sprecherin das jeweilige 

Wort aussprechen. Dieses 

Wörterbuch kann nach seiner 

Fertigstellung auch in Schulen 

eingesetzt werden, um den 

Kinder das Lernen zu erleichtern. 

Die Aufgabe der Maturanten 

bestand darin, dieses 

Wörterbuch für die Spra- 

58 

chen Deutsch, Slowenisch 

und Italienisch zu erstellen 

und es somit für unseren Alpe-Adria-Raum 

anzupassen. 

Die Hauptaufgabe dieses 

Projektes bestand zunächst in 

der Übersetzung von ca. 800 

Begriffen, die in englischer 

Sprache bzw. in Bildform vorlagen, 

ins Deutsche, Slowenische 

und Italienische. Danach 

folgten Tonaufnahmen 

und die Nachbearbeitung 

der Tondokumente. 

Um Fehler bei der Aussprache 

der Wörter zu verhindern, 

war es unumgänglich, 

„Native-Speaker“ zu Rate zu 

ziehen, die bei den Tonaufnahmen 

geholfen haben. 

Das stellte an unserer Schule, 

die ja auch von Schülern aus 

Slowenien und Italien be- 

sucht wird, jedoch kein 

größeres Problem dar. 

Die Maturanten – Juøiç Sandra, 

Koban Christina, Rehsmann 

Kristijan und Wrolich 

Verena – haben dieses Wörterbuch 

nicht völlig selbständig 

erstellt, sondern konnten 

auf die Vorlage der 

schwedischen Website 

www.skolutveckling.se/vaxthuset/trio 

zurückgreifen, deren 

Ersteller auf Initiative von 

FI Mag. Dr. Theodor Domej 

freundlicherweise sämtliches 

Rohmaterial (Flash-Dateien 

mit Bildern, englisch- und 

schwedischsprachige Sounddateien, 

HTML-Dateien) und 

eine Anleitung zum Einbauen 

einer neuen Sprache kostenlos 

zur Verfügung gestellt 

haben.

Um auch eine betriebswirtschaftliche 

Komponente 

ins Spiel zu bringen, war ein 

Marketingkonzept zu gestalten, 

welches eine Umfrage 

enthielt und die Frage nach 

der Positionierung des Produktes 

am Markt bearbeitete. 

Dieses Projekt, das auf einen 

Vorschlag von Inspektor Dr. 

Domej hin entstanden ist, 

wurde in Zusammenarbeit mit 

dem Slowenischen Gymnasium 

durchgeführt. Das gesamte 

Wörterbuch enthält 31 

Kapitel, die in zwei bis fünf Unterkapitel 

unterteilt sind. Für 

die ersten 15 Kapitel war die 

Zweisprachige HAK zuständig, 

die restlichen 16 Kapitel 

wurden von Schülern des 

Slowenischen Gymnasiums 

bearbeitet. Da das Slowenische 

Gymnasium mit dem 

Projekt etwas später begonnen 

hat als die HAK, ist 

das Gesamtprojekt noch 

nicht abgeschlossen. Wenn 

es einmal so weit ist, wird es 

2 Seiten aus dem interaktiven Wörterbuch 

auf der Website der Zweisprachigen 

HAK veröffentlicht. 

Von Lehrerseite wurde 

das Projekt von Mag. H. Katz 


(technische Aspekte, Flash) 

und von Frau Dir. Mag. Maja 

Amrusch-Hoja (betriebswirtschaftliche 

Aspekte) betreut. 

59

P R O J E K T E / P R O J E K T I 3 . A 

60

Ocenjevanje spletnih strani 

v regijah ob Klopinjskem in Baøkem jezeru 

V okviru projetka „Ocenjevanje 

spletnih strani“ smo 

ocenjevale hotele v regiji ob 

Klopinjskem jezeru. Projekt je 

trajal od oktobra do marca. 

Idejo za projekt je dal mag. 

Picej. Naø mentor je bil profesor 

Kert, naroœnik pa Dvojeziœna 

TAK. 

Ocenjevale smo s pomoœjo 

ocenjevalnega lista, katere- 

ga smo sestavili skupaj z drugimi 

skupinami. Ocenjevalni 

list smo razœlenili v kategorije: 

osnovni podatki (npr.: obratovalni 

œas, zvezdice), ponudba 

(cenik, sobni telefon, 

klima), dodatna ponudba 

(wellness, otroøko igriøœe) ter 

ponudba v regiji (koledar prireditev 

v okolici). 


Pogled na Klopinjsko jezero Sonja Adlaßnig, Katarina Trampusch, Yvonne Urak 

Koliko hotelov oz. penzionov ima spletno stran? 

BAØKO JEZERO KLOPINJSKO JEZERO 

hoteli 27 od 30 35 od 39 

penzijoni 40 od 95 42 od 76 

HOTELI ob Klopinjskem jezeru: 

V regiji Klopinjskega jezera smo ocenile 35 hotelov. Od teh 

je bilo dvanajst 4-zvezdnih, dvajset 3-zvezdnih hotelov in 

dva hotela z dvema zvezdama. En hotel pa ni bil kategoriziran. 

Priøli smo do rezultata, da bi naøi hotelirji lahko izboljøali 

svojo ponudbo na spletu, œeprav so nekatere strani æe 

zelo dobro zgrajene. Projekt nam je bil vøeœ, ker je bil nekaj 

posebnega in ker nas zanima domaœi turizem. 

PENZIONI 

na Klopinskem jezeru: 

Naøa naloga je bila, da si 

najprej poiøœemo vse penzione 

ob Klopinjskem jezeru in jih 

ocenimo po razliœnih kriterijih. 

Naøli smo 76 naslovov, od teh 

jih je bilo samo 42 z lastno 

spletno stranjo. 

Najprej smo se zmenili za 

najvaænejøe kriterije, po katerih 

smo penzione ocenili, kot 

npr. koliko zvezd ima penzion, 

ali ima TV, linki znamenitosti 

regije, itd. Potem smo poiskali 

naslove po internetu in takoj 

zaœeli z ocenjevanjem. Razlikovali 

smo med apartmaji in 

sobami z zajtrkom, ki jih je ob 

Klopinjskem jezeru kar dovolj. 

Konec koncev je bil projekt 

zelo zanimiv, ampak vœasih 

tudi zelo naporen, ker so bile 

nekatere spletne strani zelo 

nepregledne. 

61


Janja Wastl, Igor Kovinjalo, Ani Grigorjan Pogled na Baøko jezero 

PENZIONI na Baøkem jezeru: 

Nadja Vakariœiœ in Matevæ 

Marolt poroœata: 

»S projektnim ciljem, da oceniva 

zgradbo in ponudbo 

spletnih strani penzionov v 

„Vodno gospodarstvo“ 

Projektno skupino tvorimo Mirijam 

Oitzl, Tamara Serajnik in 

Elise Doujak. Za ta projekt 

smo se odloœile, ker nas ta tema 

zelo zanima in ker smo s 

tem imeli priloænost se bolj poglobiti 

v to materijo. Projekt je 

bil razdeljen na dokumentacijo 

in prezentacijo projekta. 

Ukvarjale smo se z vsem, kar 

zadeva vodo v Avstriji, predvsem 

z nahajaliøœi (pitne) vode 

ter z odplakami. Pri tem 

smo izvedele precej zanimivih 

podatkov, npr. da voda 

pokriva pribliæno 70 % zemeljske 

povrøine od teh pa je 

97,4% slane vode in samo 

2,6% je pitne vode. Izvedeli 

62 

okolici Baøkega jezera, sva se 

ukvarjala od oktobra do marca. 

Idejo za projekt je dal 

mag. Picej. Podatke sva zbirala 

s pomoœjo formularja, ki 

sva ga sestavila in jih kasneje 

smo tudi, da ima Avstrija zelo 

œista vodovja in veliko nahajaliøœ 

in rezerv pitne vode. 

Zaœetka smo imeli malo teæav, 

kako naj bi sploh zaœele. 

Toda konec koncev je nam 

uspel zelo dober projekt in tudi 

prezentacija, ki smo jo ime- 

zapisala v dokumentacijsko 

mapo in jih prikazala v prezentaciji 

v Radovljici. S projektnim 

delom sva se veliko 

nauœila o skupinskem delu in 

o javnem nastopanju«. 

li, 15. maja 2008, je bila temu 

primerno uspeøna. 

Ne le da smo spoznale, da je 

pri takøni obøirni temi pomembno 

skupinsko delo, 

temveœ tudi, da se mnenje in 

ideje vsakega v skupini upoøtevajo!

Fair Trade – Praviœno trgovanje 

Am Anfang dieses Schuljahres 

bekamen wir den Auftrag, 

für den PTPU-Unterricht Gruppen 

zu bilden und ein Thema 

auszuwählen, das wir im bevorstehenden 

Jahr bearbeiten 

sollten. Unsere Gruppe 

(Jasmin Jug, Melanie Boæiœ 

und Mara Branz) entschied 

sich für das Thema »Fair Trade 

– Gerechter Handel«. Nachdem 

wir eine kurze Erläuterug 

unserer Aufgaben bekamen, 

begannen wir mit der Informationssuche. 

Die nächsten 

Unterrichtsstunden verbrachten 

wir damit. Außerdem begannen 

wir eine Umfrage 

auszuarbeiten. Wir befragten 

verschiedene Leute unterschiedlichen 

Alters zum Thema 

„Fair Trade – Fairer Handel“. 

Während dieser Zeit 

hatten wir eine Projektmap- 

pe gestaltet, in der wir gewissenhaft 

alle Aktivitäten und 

Informationen festhielten, die 

mit diesem Projekt zu tun hatten. 

Anfang April beendeten 

wir die Informationssuche, 

bewerteten die Umfrage und 

machten eine Präsentation 

mit Hilfe von PowerPoint, in 

der wir unser bisher gefunde- 


nes Material auflisteten. Am 

15.05. stellten wir unser Projekt 

schließlich unseren Eltern, 

Freunden und Mitschülern 

vor. 

Jasmin Jug, Melanie Boæiœ, 

Mara Branz 

3.A 

Vodiœi po øoli ob Dnevu odprtih vrat Predstavnica uœne firme „Impuls Ges.m.b.H.“ 

63

D R U G I P R O J E K T I 

Das Projekt „Klassentreffen“ / Projekt „razredno sreœanje« 

Kurze Fotopause bei den Filmaufnahmen. 

Im Oktober 2007 haben wir 

angefangen an unserem Projekt 

mit dem Titel „Klassentreffen 

– razredno sreœanje“ 

zu arbeiten. 

Unser Regisseur war Zdravko 

Haderlap. Wir wollten zeigen, 

wie Werbung Menschen manipuliert. 

Wir planten einen 

Film und eine Talkshow zur fiktiven 

Story: Ein Absolvent unserer 

Schule hat Karriere bei 

der Weltbank gemacht. Wir 

würden ihn zu unserer Talkshow 

einladen. Es hat fast alles 

gestimmt, nur ein Teil war 

erfunden. Das Publikum sollte 

selbst herausfinden, was 

stimmte und was nicht. Wir 

haben die Lebensgeschichten 

dreier Menschen gefilmt, 

64 

die auch in der Talkshow auftraten. 

Einige Schüler und 

Schülerinnen unserer Schule 

haben auch ihre besonderen 

Talente gezeigt. So traten besonders 

begabte Sportler, 

Musiker und Zeichner in der 

Talkshow auf. 

Das Projekt musste von uns 

geplant und durchgeführt 

werden. Die Projektmitglieder 

wurden auf verschiedene 

Gruppen aufgeteilt, wobei 

jede Gruppe verschiedene 

Aufgaben zu bewältigen hatte. 

Danach haben wir über 

verschiedene Drehorte diskutiert. 

Einen Teil des Filmes haben 

wir dann zu Hause bei 

Katja Urak gedreht. Obwohl 

es sehr kalt war, hatten wir 

sehr großen Spaß. Die Familie 

Urak hat uns sehr freundlich 

empfangen und uns als Stärkung 

eine sehr gute Jause 

vorbereitet. Die restlichen 

Szenen haben wir dann in 

Klagenfurt, unweit unserer 

Schule, nämlich vor dem imposanten 

Gebäude der Hypobank-Alpe-Adria 

gedreht. 

Unser Kameramann, Herr Peter 

Kreuzer, hat dann die Filme 

zusammen geschnitten. 

Für die optimale Musik zum 

Film sorgte Tonœ Feinig. 

Nun mussten wir uns überlegen, 

wann wir die Talkshow 

aufführen würden. Über den 

Termin konnten wir uns sehr 

schnell einigen, es wurde der 

8. März festgelegt. Bis dahin 

mussten wir noch sehr viel arbeiten. 

Die Bühne bauten wir 

in der Aula unserer Schule 

auf. Bei dem Bau der Bühne 

mussten alle Mitglieder der 

Projektgruppe mithelfen. 

Mag. Christian Sadnikar stellte 

uns die Scheinwerfer und 

die Mikrofone des Slowenischen 

Gymnasiums zur Verfügung, 

Tamara Sommeregger 

und Mauela Kandur wurden 

auf den Bereich Ton und 

Technik eingeschult. Katja 

Urak und Christina Sadjak waren 

für die Beleuchtung verantwortlich. 

Für die Masken, 

Kostüme und die Requisiten 

sorgten Irma Bairiç und Kim 

Kreling. Die Talkshow selbst

wurde schlussendlich von unserem 

Kameramann Peter 

Kreuzer und seinem Assistenten 

gefilmt. Unser Showmaster 

war Aleksander Mak, 

heute ein erfolgreicher Radio-Redakteur, 

ehemals 

Schüler unserer Schule. Aus 

diesem Projekt haben wir sehr 

viel gelernt. Wir haben viele 

Der SPAR-Schulwettbewerb – 

die sinnvolle Ergänzung für 

Ihren Unterricht in Sachen 

Ernährung 

Ziel des Projekts war es, dass 

die SchülerInnen ein alltagstaugliches 

Instrumentarium 

zur Bewertung der eigenen 

Ernährung erlernen. 

Ziel des Spiels sollte sein, dass 

sich die SchülerInnen gemeinsam 

und kreativ mit bewusster 

Ernährung auseinander 

setzen. Sie sollen wissen, 

welche Bedeutung Ernährung 

und Bewegung für ihre 

Gesundheit und ihr Wohlbefinden 

hat. 

Der Wettbewerb sollte aber 

nicht nur bei den Kindern Bewusstsein 

für einen gesunden 

Lebensstil schaffen, sondern 

auch die verantwortungsbewussten 

Eltern dazu anregen, 

Ihren Kindern diesen Lebensweg 

aktiv vorzuleben bzw. 

diesen gemeinsam zu bestreiten. 

positive Erfahrungen mitgenommen 

und hatten außerdem 

viel Spaß bei der Arbeit. 

Die Mitwirkenden bei der 

Aufführung und bei den Vorbereitungen 

waren: 

Frau Dir. Mag. Maja Amrusch- 

Hoja, Prof. Johanna Isop, der 

Regisseur Zdravko Haderlap, 

Prof. Christian Sadnikar, Tonœ 

Nach dem Download aller 

erforderlichen Unterlagen 

hat sich die 1AK zu einer 

Brain-storming-Sitzung versammelt 

und Ideen gesammelt, 

wie das Projekt mit ihren 

Möglichkeiten angegangen 

werden könnte. 

Schließlich und endlich einigten 

sie sich auf folgende 

Idee: Sie entwickelten ein 

Spiel (eine Kombination aus 

„Trivial Pursuit“ und „Mensch 

ärgere dich nicht“), bei dem 

A N D E R E P R O J E K T E 

Feinig, Aleksander Mak, Peter 

Kreuzer, Manuela Kandur, Irma 

Bajriç, Kim Kreling, Ester 

Paoli, Katja Urak, Christina 

Sadjak und Nikola Toljiç. 

Mitgeholfen haben auch 

Schüler aus anderen Jahrgängen. 

Dies waren: Ilja Svetnik 

(1.A) und Martin Greiner 

(1.B). 

1.A sodeloval pri projektu firme SPAR „JACK THE SNACK“ 

die Spieler nach der richtigen 

Beantwortung einer Frage 

zum Thema „Gesunde Ernährung“ 

möglichst schnell 

zum Ziel kommen sollten. Da 

SPAR auch in Slowenien 

präsent ist und unsere Schule 

zweisprachig geführt wird 

(Slowenisch – Deutsch) wurden 

die Fragen in beiden 

Landessprachen konzipiert. 

Das sollte die „unique selling 

proposition“ – USP werden. 

Zum Sieg hat es zwar nicht 

gereicht, aber die gemachten 

Erfahrungen waren sehr 

wertvoll. 

Team: 

Die Schüler der 1.A 

Gruppenleiter: 

Ilja SVETNIK 

Fabian TÜRK 

Doris FAZLIÇ 

Projektleiter: 

Prof. Dr. Helmut Petschnig 

65

P R E D A V A N J A G O S T O V 

Personalmanagement – Auftakt zur 

Vortragsreihe der Kärntner Sparkasse 

Am 23. 10. 2008 gab es für die beiden Maturaklassen einen Vortrag mit praktischen Übungen 

zum Thema Personalmanagement. Die beiden Vortragenden Mag. Sabine Delbello und Herr 

Gernot Salcher von der Kärntner Sparkasse referierten über die Vorgangsweisen von Unternehmen 

bei der Rekrutierung von Personal. Sie wiesen vor allem darauf hin, dass die Schlüsselqualifikationen 

Teamfähigkeit und soziale Kompetenz der Bewerber oberste Prioriät haben. Die 

SchülerInnen übten auch praktisch in Form von Gruppengesprächen. 

Herr Gernot Salcher überreicht der Schülerin M. Hedenik die 

Gewinnurkunde 

Die Gewinner des Quiz zum Thema Schuldenfalle mit den Vortragenden 

und der Direktorin 

66 

Schuldenfalle – Vortrag 

der Kärntner Sparkasse 

Schuldenfalle! Besonders in 

der letzten Zeit tappen immer 

mehr Jugendliche in diese 

tückische Falle. Aus diesem 

Grund besuchten uns Frau Dr. 

Andrea Diexer, Frau Mag. 

Delbello und Herr Gernot 

Salcher von der Kärntner 

Sparkasse, um uns Schülern 

vor Augen zu führen, wie 

schnell man den Überblick 

über seine Finanzmittel verlieren 

kann. Sie führten uns 

eine Projektpräsentation vor 

und zeigten uns aktuelle Studienauswertungen.Nebenbei 

erläuterten sie uns die 

häufigsten Schuldenfallen 

und gaben uns auch tolle 

Tipps. Jugendliche verschulden 

sich häufig aufgrund hoher 

Handyrechnungen, teurer 

Klamotten oder aufgrund 

des Gruppenzwangs. Weitere 

Gründe sind der Download 

von Klingeltönen und 

das Überschreiten des Datenvolumens 

bei Internetverbin-

dungen. Außerdem zeigten 

uns die Vortragenden anhand 

einer Einnahmen-Ausgaben 

Rechnung, wofür ein 

Durchschnittsbürger sein 

Geld ausgibt. Hierbei wurde 

uns bald klar, dass am Ende 

eines Monats nicht viel an 

Geld übrig bleibt, denn man 

sollte nicht vergessen, dass 

man monatlich auch Verbindlichkeiten 

zu begleichen 

hat. Die größten Ausgaben 

fallen für Lebensmittel sowie 

für die Miete an, aber auch 

Kinobesuche und das Fort 

gehen am Wochenende verschlingen 

hohe Summen. 

Wir Jugendlichen sind nun jedoch 

bestens gerüstet und 

können aufgrund der vielen 

guten Ratschläge frohen 

Mutes in die Zukunft blicken! 

Markus Lach, 5.A 

Finanzcheck mit der 

Kärntner Sparkasse 

Wieder einmal hatten wir, die 

Maturantinnen und Maturanten 

an unserer Schule Besuch 

von der Kärntner Sparkasse. 

Wie schon des Öfteren wurde 

uns auch diesmal ein Vortrag 

mit reichlichen Informationen, 

einigen Tipps und Tricks 

vorgetragen. Doch dieser 

Vortrag unterschied sich von 

den anderen.... 

Es war ein Vortrag der speziellen 

Art. 

Am 22. April 2008 machten 

sich einige Schüler aus der 

G A S T V O R T R Ä G E 

Vortragsteam „Schuldenfalle“ (von links nach rechts): Alice Trost, 

Mag. Sabine Delbello, Dr. Andrea Diexer, Dir. Amrusch-Hoja, Herr 

Gernot Salcher (Leiter der Geschäftsstelle Völkermarkterstraße) 

5.A und 5.B Klasse mit Mag. 

Sabine Delbello und dem 

Leiter der Geschäftsstelle St. 

Peter, Herrn Gernot Salcher, 

an die Arbeit – ihre Aufgabe 

bestand darin einen Finanzcheck 

durchzuführen. Es wurden 

keine langweiligen Monologe 

vorgetragen, vielmehr 

wurden wir zur aktiven 

Mitarbeit verpflichtet. Gemeinsam 

mit den Bankangestellten 

erarbeiteten wir einen 

Finanzcheck, so wie er auch 

wirklich gemacht wird. 

Mit einem Finanzcheck kann 

man gemeinsam mit dem Betreuer 

der Bank feststellen, ob 

und welche Wünsche, Ziele 

und Pläne in Zukunft mit dem 

vorhandenen Vermögen abzudecken 

sind. Jeder Schüler 

musste sich einige Gedanken 

über die Zukunft machen, also 

die zukünftige Wohnsitua- 

tion, welche Vorhaben und 

Investitionen er in den nächsten 

Jahren plant, welche 

Geldreserven er bilden 

möchte, welche Versicherungen 

er abschließen möchte 

und welche Wünsche er sich 

unbedingt erfüllen will. 

Überzeugt wurden wir davon, 

dass man mit einem persönlichen 

Finanzcheck die finanzielle 

Zukunft gut planen 

kann. Mit verschiedensten 

Wünschen, gemeinsamer 

Planung und optimalen Entscheidungen 

kann man unbesorgt 

und gut bedacht in 

die Zukunft blicken. 

Man könnte sagen, alle waren 

mit Interesse dabei und sicherlich 

hat jeder Einzelne 

nützliche Informationen mitgenommen. 

Daniela Wrulich 

Sarah Rogaunig, 5.B 

67


EU-Frühstück und Info-Veranstaltung über den 

Europäischen Freiwilligendienst 

V svoji funkciji kot Deæelna 

svetnica za mladino je Gaby 

Schaunig pozvala vse mlade, 

da naj izkoristijo moænosti, ki jih 

nudi EU z akcijo prostovoljna 

sluæba (Europäischer Freiwilligendienst). 

68 

Die SchülerInnen folgten interessiert den Ausführungen junger Leute, 

die mit dem europäischen Freiwilligendienst eine längere Zeit im Ausland 

verbringen durften. 

Novice,

ZVEZA BANK – Besuch von Mag. Rudolf Urban 

Am 09.04.2008 besuchte uns 

Herr Mag. Rudolf Urban von 

der Zveza Bank in Klagenfurt. 

Im Rahmen seines Vortrages 

gab er den 2 Abschlussklassen 

einen kurzen Einblick 

in die Welt des Finanzwesens. 

Besonders beschäftigten wir 

uns jedoch mit der Bonität 

eines Unternehmens sowie 

mit deren Kreditwürdigkeit. 

Hierbei erklärte er uns die 

wichtigsten Kriterien bei der 

Vergabe eines Kredits. Vor 

allem ein strukturierter Finanzplan, 

Jahresabschlüsse, eine 

gute Idee sowie der persönliche 

Eindruck sind seiner Meinung 

nach die wichtigsten 

Kriterien bei der Kreditvergabe. 

Er sagte sogar, er sehe 

sich oftmals persönlich ein 

Unternehmen an, um sich 

einen Eindruck von der Firma 

zu machen. Darüber hinaus 

schauten wir uns kurz die Bilanzzahlen 

der Zveza Bank an 

und erfuhren ein wenig über 

die Geschichte der Zveza 

Bank. Er erklärte uns aber 

auch die Umsatzzahlen des 

vergangenen Jahres und 

gab uns einen Einblick in die 

Zukunftspläne. Am Ende des 

Vortrages bekamen noch 

einige Schüler die Möglichkeit 

Fragen an Herrn Mag. Urban 

zu stellen und waren 

äußerst froh, diesem Vortrag 

beigewohnt zu haben. 

Lach Markus, 5.A 

Odvetnik Dr. Josef KARTUSCH na DTAK v Celovcu 

V sredo, 27. 2. 2008, sta imela 1. letnika Dvojeziœne 

trgovske akademije priloænost posluøati izvajanja 

odvetnika Dr. Kartuscha. V okviru informacijske 

akcije odvetniøke zbornice so dobili 

uœenci odgovor na vpraøanja, ki se bodo pojavljala 

ob vstopu v polnoletnost. 

Kaj pomeni popolna poslovna sposobnost od 

18. leta naprej, kako lahko razpolagajo starejøi 

mladoletniki od 14. do 18. leta s svojim premoæenjem 

in tudi na razliœna druga pereœa vpraøanja 

je odgovarjal. Ura je hitro minila. 

Dr. Helmut Petschnig 

direktor Zveze Bank 

mag. Rudi Urban 


69


Eugen Freund zu Besuch an der Zweisprachigen 

Handelsakademie in Klagenfurt 

Am Montag, dem 21.1.2008 

hatten die Schüler der ZweisprachigenHandelsakademie 

Gelegenheit einen Vortrag 

des bekannten Auslandsjournalisten 

des ORF- 

Nachrichtendienstes in der 

Aula ihrer Schule live mitzuerleben. 

Im Rahmen der Aktion „ZIB 

macht Schule“ war es der 

Schule möglich, den bekannten 

Journalisten einzuladen. 

Die Schüler hatten dadurch 

die Gelegenheit, die Persönlichkeit, 

die sich hinter dem in 

der Öffentlichkeit bekannten 

Gesicht verbirgt kennenzulernen. 

Eugen Freund ist es als professionellem 

Medienmenschen 

sofort gelungen, die Schülerinnen 

und Schüler mit seinen 

Ausführungen in den Bann zu 

ziehen; er erzählte über seine 

Erfahrungen, die er jahrelang 

als ORF-Korrespondent in Washington 

gesammelt hat, 

über seine Interviews mit bekannten 

politischen Persönlichkeiten 

von Weltrang. Interesse 

erzeugen konnte er 

aber auch mit seiner filmischen 

Dokumentation des 

sog. „Ortstafelsturmes“ im 

Jahre 1972, sowie mit seinen 

Erlebnissen, die er als ORF-Berichterstatter 

vom slowenischen 

Kampf um die Unab- 

70 

hängigkeit im Jahre 1991 vor 

Ort mitverfolgen konnte. 

Alles in allem für die Schülerinnen 

und Schüler informative 

und für ihre Erfahrung wichtige 

zwei Stunden, die sehr 

schnell vergingen. 

EUGEN FREUND predaval na 

Dvojeziœni trgovski akademiji 

v Celovcu 

V ponedeljek, 21.1.2008, so 

imeli uœenci Dvojeziœne 

trgovske akademije priloænost 

posluøati izvajanja znanega 

æurnalista ORF-a. V okviru akcije 

„ZIB macht Schule“ je bilo 

øoli moæno povabiti znanega 

novinarja iz informacijske sluæbe 

ORF-a in spoznati takorekoœ 

osebnost, ki se skriva za 

obrazom, ki ga vidimo na televiziji. 

Eugenu Freundu je kot profesionalcu 

takoj uspelo s svojimi 

Eugen Freund z ravnateljico in dr. Petschnigom 

izvajanji navduøiti uœenke in 

uœence. Pripovedoval je o 

ameriøkem politiœnem sistemu, 

ki ga je v øestih letih kot 

korespondent ORF-a v Washingtonu 

dobro spoznal. 

Zbudil pa je tudi zanimanje 

vseh posluøalcev, ko je pripovedoval 

o tako imenovanem 

„Ortstafelsturmu“ leta 1972, 

ki ga je kot Koroøec osebno 

doæivel in ki ga je tudi filmsko 

dokumentiral. Povedal je, da 

se je s tem prispevkom takorekoœ 

zaœela njegova novinarska 

kariera, pa tudi doæivetja, 

ki jih je imel, ko je poroœal 

za ORF o osvobodilnem 

boju Slovenije leta 1991, so 

zanimala uœenke in uœence. 

Nedvomno zanimivi in za 

uœence in uœenke pomembni 

dve uri, ki sta hitro minili . 

Dr. Helmut Petschnig

Vortrag über LKW-WALTER 

• die führende Transportorganisation 

im europäischen 

LKW-Ladungsverkehr 

• konzernungebundenes, 

rein österreichisches 

Privatunternehmen 

• gegründet 1924 

• 1.198 Mitarbeiter 

• mehr als 880.000 Komplettladungen 

pro Jahr 

• € 15 Mio. Grundkapital der 

Aktiengesellschaft 

• vorläufiger Geschäftsjahresumsatz 

2007/08: 

€ 1,19 Mrd. 

Voraussetzung für unseren Erfolg 

sind unsere Mitarbeiter 

Innen, die mit unseren Geschäftspartnern 

in allen europäischen 

Fremdsprachen 

kommunizieren. Wir sprechen 

aktuell über 25 west- und osteuropäische 

Sprachen in unserem 

Unternehmen. Einstiegsvoraussetzung 

in unser 

Unternehmen sind Kenntnisse 

in mindestens 2 Fremdsprachen. 

Ständige Weiterbildung 

durch Sprachkurse im 

Haus oder Sprachreisen ins 

Ausland garantieren, dass 

unsere Mitarbeiter auf einem 

sehr hohen sprachlichen 

Niveau bleiben oder sich 

verbessern. 

Zentral-, Ost- und Südosteuropa 

sind jene Märkte, die 

sich in den letzten Jahren 

sehr stark entwickelt haben. 

So ist es nicht verwunderlich, 

dass der Großteil unserer 

Mitarbeiter auf diesen Märkten 

tätig ist. AbsolventInnen 

der Handelsakademie mit 

Sprachkenntnissen aus dieser 

Region sind für uns von 

großem Interesse, um den 

sprachlichen Anforderungen 

dieser Märkte gerecht zu werden. 

Ihre zweisprachige Handelsakademie 

zielt mit der 

Sprachausbildung genau auf 

einen Teil dieser aufstrebenden 

Märkte ab. Länder wie 

Slowenien oder Kroatien spielen 

schon jetzt eine bedeutende 

Rolle und diese wird 

sich in Zukunft für pan-europäisch 

agierende Unternehmen 

wie unseres nochmals 

verstärken. 


Holger Lotzow predstavlja 

podjetje LKW-Walter 

Es freut uns, dass wir den Kontakt 

in den letzten 2 Jahren, 

dank Ihrer Mithilfe weiter vertiefen 

konnten und hoffen, 

dass wir diesen positiven 

Trend in Zukunft fortsetzen 

können. Holger Lotzow 

71

E K S K U R Z I J E 

Dunajska akcija z osebnega zornega kota 

Uœenci 2. letnika na stopnicah znane Karlove cerkve (Karlskirche) 

Priœakovanja in radovednost 

so se zbudila v nas æe prvi dan 

øolskega leta v I. letniku. Ena 

izmed prvih stvari, ki sem jih izvedela 

tisti dan, je bila, da 

nas v drugem letniku œaka 

razburljiv izlet na Dunaj. 

Celo øolsko leto smo se veliko 

pogovarjali o tem, se æe dogovorili, 

kdo bo s kom v sobi. 

Kmalu na zaœetku II. letnika 

smo izvedeli, da bomo na 

Dunaj odøli novembra. Vsi 

smo se nestrpno veselili tega 

dne, saj smo od tega tedna 

na Dunaju priœakovali zelo 

veliko, predvsem, da se bo 

razredna skupnost øe bolj razvila, 

da se bomo med seboj 

øe bolje razumeli. Seveda pa 

nas je veœina priœakovala, 

da se bomo zelo zabavali in 

72 

imeli “gaudo”! Upali smo tudi, 

da bomo imeli veliko prostega 

œasa, dekleta predvsem 

za nakupovanje, fantje pa za 

igranje biljarda. 

Priøel je dan 19. november 

2007, ko smo se vsi zjutraj 

zbrali na æelezniøki postaji 

okoli 8:30 ure. Po neprespani 

noœi zaradi nervoze smo se 

pred odhodom ustavili øe na 

jutranji kavici in se vsi nestrpni 

priœeli pogovarjati o naœrtih 

za prihajajoœi teden. Imeli 

smo neskonœno veliko idej in 

nikakor se nismo uspeli odloœiti, 

kaj si bomo najprej 

ogledali. Vedeli smo, da 

imajo profesorji æe vse naœrtovano, 

a smo upali, da bomo 

lahko tudi sami sodelovali pri 

izbiranju ogledov. 

Ko smo se konœno vsi zbrali 

na æelezniøki postaji, smo se 

poœasi odpravili proti vlaku, 

na katerega smo vstopili skupaj 

v en vagon, ki je bil rezerviran 

za nas. Na vlaku nas je 

veœina spalo, veliko jih je bralo 

ter posluøalo glasbo. Vozili 

smo se okoli 4 ure, vendar je 

voænja kar hitro minila. 

Prihod na Dunaj … s tramvajem 

smo se odpeljali do “Ubana” 

in potem do naøe 

konœne postaje, ki je bila od 

doma oddaljena okoli 5 minut. 

Dekleta smo seveda fante 

z lepimi pogledi prepriœale, 

da so nam pomagali teæke 

kovœke (v katerih je bilo 

oblaœil za najmanj mesec) 

nositi do doma. Vse skupaj je 

bilo zelo smeøno. 

Po prihodu v dom nas je 

priœakalo kosilo, potem smo 

imeli uro prostega œasa, da 

smo razpakirali in si ogledali 

naøe sobe. Øok ... dekleta ... v 

sobi za øest deklet je bil tuø 

sredi sobe, s prozornim steklom. 

Vse skupaj je bilo na 

zaœetku malo œudno, ampak 

niœ nas ni motilo, saj smo bile 

vse tako navduøene, ker smo 

bili konœno na Dunaju. 

Sledili so (naøa noœna mora) 

ogledi raznih muzejev in cerkva 

po programu - , nad katerimi 

nihœe izmed nas ni bil 

navduøen, saj smo vsi le 

œakali prosti œas, da bi lahko

sami odkrivali mesto. Po ogledu 

Karlove cerkve smo imeli 

malo prostega œasa, a smo 

po 45 minutah morali nazaj v 

dom na veœerjo. Po veœerji 

sta nas profesorici pospremili 

do boæiœnega trga, kjer ni bilo 

nobenih kavarn in lokalov, da 

bi si lahko privoøœili veœerno 

pijaœo, a to nas ni ustavilo, saj 

smo po dolgotrajnem iskanju 

le naøli primeren lokal, kjer 

smo lahko nazdravili na Dunaj. 

Naslednji dan je sledil ogled 

muzeja o avstrijskem odporniøtvu 

proti nacizmu in parlamenta. 

V muzeju nas je bila 

øe veœina globoko v spanju, 

proti popoldnevu pa se nas 

tudi ni veliko zbudilo. Zveœer 

smo bili vsi v polni pripravljenosti, 

da konœno obiøœemo 

slavni “KÖÖ”, kjer se fantje niso 

in niso mogli naigrati biljarda. 

Punce pa smo se kmalu 

naveliœale njihovega bahanja 

in se malo same odpravile 

po mestu, ter odkrile “BO- 

CANS CAFFE”, kateremu smo 

v enem tednu verjetno ustvarile 

letni promet. Zabavali 

smo se zelo, a kljub temu smo 

upoøtevali navodila gospe 

prof. Feinig in se skupaj in pravoœasno 

vrnili v dom! 

Po dolgem ogledu univerze 

na Dunaju in grobnice avstrijskih 

cesarjev in cesaric, v katerih 

so baje øe vedno neke 

kosti (ob tej informaciji smo se 

vsi stisnili za æelodec) smo se z 

dekleti odpravile v Japonsko 

Œas za fotografijo mora biti … 

restavracijo, saj hrana v 

naøem domu ni bila ravno izvrstna. 

Zveœer pa je bil na 

programu muzikal Rebeka, ki 

je bil tudi nekaj posebnega, 

saj smo dekleta porabile okrogli 

2 uri, da smo bile zadovoljne 

s svojim izgledom. Nad 

predstavo smo bili vsi zelo 

navduøeni (celo fantje). Pesmi 

smo peli v øoli øe naslednjih 

14 dni. Po muzikalu 

smo se podali øe v McDonalds, 

saj je bil ogled seveda 

naporen. 

Œetrtek – ogled cerkve (bili 

smo veœinskega mnenja – 

nezanimivo), zato bomo to 

malo izpustili. Veœer pa je bil 

seveda zanimiv – zadnji veœer 

na Dunaju z razredom. 

Zabavala se nas je veœina, in 

celo gospa prof. se nam je 

E X K U R S I O N E N 

pridruæila pri igri biljarda, ampak 

nas je malo razoœarala, 

ker je igrala bolje, kot smo priœakovali. 

Fantje so ta veœer 

precej resno podkrepili, zato 

so bili nekateri v domu æe 

okoli 11. ure. Punce pa smo 

uæivale in se pogovarjale o 

vseh œudovitih trgovinah, ki 

smo jih odkrile tisti teden. 

Spomnim se, da tisto noœ øe 

dolgo nisem zaspala. 

Zadnji dan se je zaœel z zajtrkom, 

po katerem smo øli v sobe, 

vse pospravili in spakirali, 

ter svoje stvari odnesli iz 

4. nadstropja (vsakodnevno 

muœenje s hojo do 4. nadstropja) 

v pritliœje. Potem smo 

se odpravili na kratek ogled 

Muzeja za umetnostno zgodovino 

(Kunsthistorisches Museum) 

in po kosilu smo pono- 

73


vili prepriœevanje fantov v noøenje 

kovœkov in se potem 

poœasi odpravili do vlaka. Seveda 

pa ni vse potekalo 

gladko, ker imamo v razredu 

nekatere izjeme, ki se nikakor 

ne morejo dræati dogovorjenega 

(seveda so se med potjo 

do vlaka izgubili). Profesorica 

je nato øla za njimi, ostali 

pa smo œakali na æelezniøki 

postaji in upali, da ne bomo 

zamudili vlaka. K sreœi se je 

vse sreœno konœalo in ko smo 

Dne 18.6.2008 so uœenci 1.B 

razreda s profesorjem gospodarskega 

poslovanja Dr. Petschnigom 

imeli moænost obiskati 

podjetje HEDENIK GmbH, 

specialista v zadevah strehe 

na Bistrici v Roæu. 

Starøi soøolke Marine Hedenik 

so pri tem prikazali delo v 

podjetju tako rekoœ „od znotraj“. 

Sooœili so jih s teæavami 

pri vsakdanjem delu, pa tudi 

z lepimi doæivljaji pri uveljav- 

74 

bili konœno na vlaku, so nas 

za vsak sluœaj øe enkrat preøteli 

(II. A je bil »kompleten«) in 

poœasi zapuøœali Dunaj. 

Na poti nazaj smo skoraj vsi 

spali, saj nismo imeli veœ moœi 

niti govoriti med sabo (profesorica 

si je æelela, da bi bili tako 

tiho lahko tudi med poukom). 

Povratek v Celovec je bil malo 

æalosten, veœina pa se je 

razveselila svojih starøev, razen 

nas, Slovencev, ki nas je 

ljanju na trgu. Knjigovodkinja 

jim je pokazala delo v praksi, 

tako da so spoznali, kaj pomeni 

„brez knjigovodske listine 

ni knjiæbe“, geslo, ki ga 

vedno sliøijo v pouku. Prikazali 

so jim tudi knjiæenje na raœunalniku, 

spoznali pa so tudi, 

kako pomembna je teorija 

kot osnova za uœinkovito 

delo. 

Snov, ki so se jo uœili v teku 

øolskega leta v predmetih 

œakala øe 1,5-urna voænja do 

doma. 

V tem tednu smo najveœ pridobili 

na øolski skupnosti, saj 

se od Dunaja naprej veliko 

bolje razumemo med sabo. 

Ogledali pa smo si tudi Dunaj 

in njegove najpomembnejøe 

toœke. 

Vsi se æe zelo veselimo øportnega 

tedna, ki bo organiziran 

v 3. letniku. 

Katja Koprivnikar, 2.A 

1.B na obisku pri firmi HEDENIK Spenglerei und Dachdeckungs GmbH 

„Gospodarsko poslovanje“ 

in „Raœunovodstvo“ je tako 

dobila praktiœno usmeritev. 

Najlepøa hvala øe enkrat 

druæini Hedenik, ki je ob poslovitvi 

dala ponudbo, da 

sprejme 1.B razred kot „partnersko 

podjetje“. Imamo 

tako moænost skozi vsa leta tja 

do mature preverjati teorijo v 

praksi. Ponudbo smo z veseljem 

sprejeli. 

Dr. Helmut Petschnig

La gita a Trieste 

Quest’anno abbiamo avuto 

la possibilità di visitare una 

delle più belle città in Italia, 

Trieste. La nostra assistente 

Marta Presti Ogris è di Trieste 

e perciò abbiamo avuto anche 

un vantaggio, perché lei 

conosce Trieste molto bene. 

Abbiamo deciso di fare l'escursione 

venerdi il 7 marzo 

2008. 

Ci siamo in contrati alle 7 davanti 

alla scuola. Il viaggio 

poi è durato ca. 2 ore. Purtroppo 

la professoressa Wut- 

Professoresse… 

Piazza 

della 

Unità 

tej si è sentita male e quindi 

non è venuta con noi, però 

per nostra fortuna la professoressa 

Ingrid ha avuto tempo 

per trascorrere un giorno 

a Trieste con noi. 

Quando siamo arrivati, non 

abbiamo potuto credere 

che la bora potesse essere 

così forte. Purtroppo il tempo 

è stato brutto, però questo 

non significa che non abbiamo 

trascorso una bella giornata. 

È stato interessante 

provare e vedere che cosa 

ci possiamo aspettare se in 

TV dicono che in 

Italia c'è la bora. 

A Trieste abbiamo 

visitato la chiesa 


ortodossa. A causa della bora 

non abbiamo potuto visitare 

il porto e così siamo andati 

in un caffè, dov'è possibile 

leggere i libri e i giornali e 

dove abbiamo avuto anche 

la possibilità di bere qualcosa. 

Il programma ha contenuto 

anche la visita del Teatro 

Romano. A mezzogiorno 

abbiamo pranzato al caffè 

Tommasseo, che rappresenta 

il caffè piú antico a Trieste. 

L'escursione mi è piaciuta 

molto, la città è molto bella e 

interessante e sono sicura 

che la visiterò di nuovo. 

Urøa Klanœnik, 5.A 

75


Ekskurzija v veœno mesto RIM 

Fontana di Trevi 

V torek, 9.10.2007, smo se dijakinje 

in dijaki 4. letnika malo 

pred polnoœjo odpravili z vlakom 

iz Celovca v Rim. Po dolgih 

urah voæne, med katero 

smo se zabavali ter naposled 

le zaspali, smo prispeli v veœno 

mesto Rim. Z metrojem 

smo nadaljevali naøo pot ter 

konœno stali pred prenoœiøœem, 

ki je bilo sicer skrom- 

Turin 

V okviru verouka smo se dijaki 

in dijakinje odpravili na ekskurzijo 

v Turin v nedeljo, 22. 6. 

2008. Odpeljali smo se ob 

11:52 izpred železniške postaje. 

Po dolgi vožnji in odmorih 

smo ob enih zjutraj konœno 

prispeli v bivališœu «Cole Don 

Bosco«. Utrujeni smo se vsedli 

skupaj in se pogovorili o 

našem bivanju v Italiji. V ponedeljek 

smo po zajtrku 

opravili jutranji šport ter se 

76 

no, a nam je nudilo kar udobne 

postelje, italijanski zajtrk. 

Tukaj delujejo salezijanci ter 

vodijo poklicno øolo. 

Øe prvi dan nam je prof. Wakounig 

pokazal nekaj œudovitih 

znamenitosti Rima, kot so 

to Kolosej, bazilika sv. Klemena, 

Forum Romanum ter Kapitolska 

muzeja. Po vrnitvi v 

prenoœiøœe smo tako kot vse 

naslednje dni veœerjali v bliænji 

dobri piceriji. 

Drugi dan smo si po jutranji 

telovadbi in uvodni molitvi 

ogledali baziliko sv. Petra. Seveda 

smo øli tudi na kupolo te 

bazilike, ki nam je ponudila 

œudovit pogled na celo mesto. 

Po okrepœilu smo si nato 

ogledali Piazza Navona, 

odpravili v mesto Turin. Ogledali 

smo si njegove znamenitosti 

in se seznanili z zgodovino 

kraja. Po ogledu smo postali 

laœni in se odpeljali na 

veœerjo. Ko smo prispeli v 

naše bivališœe, smo se pripravili 

na sv. mašo. Naslednji 

dan smo si ogledali dve 

cerkvi, ki jih je zgradil Don 

Giovanni Bosco. Nato smo si 

ogledali egipœanski muzej. 

Po zanimivi hoji po muzeju 

Pantheon, Fontane di Trevi, 

Spanske stopnice ter baziliko 

S. Maria Maggiore. Obiskali 

smo tudi atelier p. Marka 

Rupnika. Njegovi mozaiki s 

svetopisemskimi motivi so 

svetovno znani. S sveto maøo, 

ki smo so obhajali v kapeli 

prenoœiøœa, smo zaokroæili 

drugi dan. 

Tretji in œetrti dan smo si ogledali 

mdr. baziliki sv. Pavla in 

sv. Janeza, katakombe ter 

mavzolej Fosse Ardeatine, ki 

se nam je globoko vtisnil v 

spomin. Ko smo po ponovni 

deveturni voænji z vlakom prispeli 

v nedeljo zjutraj domov, 

smo bili sicer vsi izmuœeni, a 

polni novih vtisov in lepih spominov. 

Joro 

smo se odpravili v Gardaland. 

Ob 17:30 smo prispeli v 

Gardaland, kjer se je zaœela 

zabava. Ob pol enih zjutraj 

smo se odpeljali proti domu. 

V sredo smo ob zgodnji jutranji 

uri prispeli v Celovec. 

Utrujeni, a kljub temu polni 

vtisov smo se odpravili vsak 

proti svojemu domu. Bila je 

zelo zanimiva, zabavna in 

pouœna ekskurzija. 

Maja Vrhnjak, 1.B

Ekskurzija na Øtalensko goro – Magdalensberg 

Rimske izkopanine starega 

Virunuma so vedno zanimive, 

saj nam pripovedujejo o 

zgodovini naøe domovine. 

Tako so se 18. 9. 2008 odzvali 

trije razredi naøe øole povabilu 

Koroøkega deæelnega 

muzeja in se podali na poldnevni 

izlet na Øtalensko 

goro. 

Na programu je bilo spoznavanje 

vsakdanjega æivljenja v 

antiœnem Virunumu. Dijaki 

Dvojeziœne TAK iz letnikov 1.A, 

1.B in 2.A so se poprej prijavili 

za delavnico peke kruha na 

starorimski naœin, za izdelovanje 

majhnih mozaikov in za 

obdelovanje kamna. 

Zaradi deæevnega vremena 

je peka kruha odpadla, tako 

da so se dijaki porazdelili na 

dve delavnici. Po skrajøanem 

ogledu izkopanih predelov 

antiœnega mesta so naøi 

spremljevalci pokazali dijakom 

tehniko izdelovanja mozaikov 

iz steklenih kamenœkov 

in obdelovanje (mehkega) 

kamna z dletom. Dijaki 

so pri svoji kreativni delavnici 

bili bolj ali manj uspeøni, in 

marsikdo je vzel svoj nanovo 

nastali mozaik s seboj domov. 

Pri obdelovanju kamna pa so 

dijaki spoznali, kako teæko je 

narediti lepo oblikovano 

skulpturo, saj se je marsikomu 

kamen razcepil na dva dela 

ali veœ. 

Potem ko so dijaki dobili vpo- 

Ob antiœnem vodnjaku 

gled v antiœni vsakdan in ko 

so bili pohvaljeni v bliænjem 

lokalu, da so se zelo prijetno 

obnaøali (tudi to je treba 

omeniti), so se veseli in zadovoljni 

spet odpeljali nazaj v 

Celovec. 

Tatjana Feinig 

Dijaki posluøajo – bolj ali manj 


77


Ekskurziji 1.A ter 1.B – razreda na Dunaj 

Pred parlamentom 

Uœenci 1.A in 1.B razreda so 

se v okviru predmeta PBSK na 

Dunaju udeleæili projekta „Demokratiewerkstatt 

Schule im 

Palais Epstein”; ta projekt je 

bil vzpostavljen od avstrijskega 

parlamenta za posredovanje 

parlamentarnih 

Izlet na Dunaj 

V ponedeljek, 11. 2. 2008, 

smo se popoldne odpravili na 

dvodnevni izlet na Dunaj. 

Ampak na žalost nas uœencev 

smo imeli dopoldan še 

pet ur pouka. Z gospodom 

profesorjem Petschnigom 

smo bili dogovorjeni, da se 

dobimo ob 14.30h na glavni 

78 

struktur, za gradnjo in razøiritev 

medijske kompetence 

ter pospeøevanja artikulacije. 

1.B razred se je udeleæil projekta 

dne 12.2.2008, za 1.A 

razred je bila moænost udeleæbe 

dne 6.5.2008. Za oba 

razreda si je vzela œas koroøka 

železniški postaji v Celovcu, 

saj nam vlak odpelje ob 

14.48h. Ko je ura odbila 

14.10h, smo se Elvedina, Lea, 

Vera in jaz odpravili izpred 

Slomškovega doma proti 

železniški postaji. Tja smo prišli 

od 14.25h in se vsedli na klop 

pred našim peronom, misleœi, 

narodna svetnica gospa 

Mag. Melitta Trunk. V diskusiji 

oz. intervjuju z njo (kar so 

uœenci in uœenke seveda tudi 

snemali) je bilo v projektnem 

delu moæno prikazati, kako se 

izdela video-posnetek oziroma 

prispevek v œasopisu. 

Videli so pa tudi, kako pomembno 

je znanje jezikov, 

ker so imeli moænost, delati 

prispevke v slovenskem, angleøkem 

in tudi italijanskem 

jeziku. Konœni izdelki obeh 

razredov (video-posnetek ter 

izdelani prispevek v œasopisu) 

si lahko ogledate tudi na internetu 

pod naslovom: 

http://www.demokratiewebstatt.at/besuchen/demokratiewerkstatt/beitraege-ausder-werkstatt.html 

Prispevek 1.B razreda najdete 

pod „Beiträge vom Feber 

2008“; prispevek 1.A razreda 

pod „Beiträge vom Mai 

2008“. 

Dr. Helmut Petschnig 

kaj bomo delali na vlaku. 

Vlak ni zamudil niti minute, zato 

smo se natanko ob 14.48h 

odpravili iz Celovca proti Dunaju. 

V vlaku smo se vozili v 

kupejih, kjer je bilo dokaj prijetno. 

Vozili smo se namreœ 

4 ure in 10 minut. Seveda smo 

si krajšali œas ob razni hrani,

pijaœi in pogovarjanju. Nekateri 

pa so tudi zaspali od dolgega 

œasa. Na Dunaj smo 

prispeli ob 19.10h, nato pa 

smo šli kupit karte za podzemno 

železnico. S podzemnim 

vlakom smo se vozili 5 minut, 

ampak smo prehitro prestopili, 

zato smo morali poœakati 

na naslednji vlak. V naš hostel, 

imenovan Westend City 

Hostel, smo prišli ob 19.55h. 

Takoj smo se razdelili po sobah 

in tudi razpakirali. Od 

2.30h in vse do 22.00h smo 

imeli prosto, zato smo šli na 

Mariahilferstraße. To je ulica 

polna dobrih trgovin in barov. 

S trebuhom za kruhom smo se 

namreœ odpravili v McDonalds 

na mastno pojedino. 

Nato pa v Starbucks Coffee 

na vroœo œokolado. Ob prostem 

œasu v tem velikem 

mestu smo zelo uživali, saj 

smo imeli vsi narisane nasmehe 

na obrazih. Ko je ura odbila 

22.00, smo se morali odpra- 

viti v sobe in zaspati, saj je bila 

tišina po 10. uri namreœ 

pravilo. Ampak kdo bo prespal 

noœ na Dunaju? Pogovarjali 

in smejali smo se vse do 

3. ure zjutraj, nato smo zaspali. 

Zjutraj smo morali vstati ob 

7.00h. Zajtrk nas je œakal ob 

pol osmih. Ko smo se najedli, 

smo se odpravili v parlament. 

Odpeljali smo se s podzemnim 

vlakom. Pred parlament 

smo prispeli od 8.30h, zato 

smo imeli še pol ure œasa za 

kratek ogled mesta. Ogledali 

smo si zunanjost mestne hiše 

»Rathaus« in slovitega gledališœa 

»Burgtheater«. Sprehajali 

smo se tudi po parku. Ob 

9.00h so nas prijazno sprejeli v 

parlament. Tam so nam razkazali 

vse kotiœke parlamenta. 

Uživali smo tudi ob doloœenih 

skupinskih igrah. 

Vmes smo imeli eno uro pavze 

za kosilo. Nekateri pa tudi 

niso bili laœni, saj so nas tam 

pogostili z raznimi œokolada- 

Die Politikerin Mag. Melitta Trunk im Gespräch mit den SchülerInnen 


mi in sokom. Ob 15.30h smo 

se morali posloviti. Do železniške 

postaje smo se peljali s 

tramvajem in si preko tega 

ogledali še drug konec mesta. 

Z vlakom smo se proti Celovcu 

odpeljali ob 16.57h. Vsi 

zaspani smo se vsedli v kabine 

in zaspali, nekateri tudi ne. 

Spet smo se vozili 4 ure in 10 

minut, ampak ta œas je hitreje 

minil, saj smo bolj kot ne, vsi 

spali. Mi štirje smo se odpravili 

v dom, si razpakirali stvari in si 

vsi privošœili zaslužen spanec. 

Ekskurzija je bila zelo zanimiva 

in hkrati tudi pouœna. Vsi smo 

uživali. Upam pa, da bo v 

naslednji ekskurziji veœ œasa 

namenjenega ogledu mesta, 

saj smo tokrat imeli preœudovito 

vreme, pa smo bili ves 

œas zaprti v parlamentu. Ampak 

bili smo vsi zadovoljni in 

se že veselimo naslednjega 

izleta. 

Jan Sekavœnik, 1.B 

79


Izobraæevalni terenski seminar v Sloveniji 

Manuela in Christina ob dobrem kosilu. 

Bil je torek, 17. junij 2008, ko 

smo se uœenci 4. letnika na 

povabilo Republike Slovenije 

odpeljali preko Megvarij na 

Kanalsko dolino v Italiji in 

preko Predela v Slovenijo. 

Æe ob sedmih zjutraj smo se 

pod vodstvom izr. prof. dr. 

Jerneja Zupanœiœa odpravili 

na potovanje. 

On je bil tudi tisti, ki je organiziral 

potovanje in nam posredoval 

veliko zgodovinskih 

in aktualnih informacij. Æe 

med potjo nam je razlagal 

razliœne regije z njenimi posebnostmi 

in zgodovinskim 

ozadjem. Vsako noœ smo 

prespali v drugem hotelu s 

øtirimi zvezdami. Postregli so 

nam z najboljøimi jedmi. 

80 

Vsebina prvega dneva so bili 

Alpe in zgodovinski razvoj od 

leta 1910 do 1955 in periferna 

obmoœja Slovenije. 

Arheoloøka pot pri Kobaridu 

je dobesedno padla v vodo, 

lilo je kot iz økafa. 

Ogledali pa smo si muzej 

Soøke fronte, ki je iz lokalne 

zbirke prerastel v kulturno 

zgodovinsko institucijo evropskega 

formata. 

Drugi dan smo si ogledali kulinariœni 

del Slovenije. Degustirali 

smo prøut v Kraljestvu prøuta. 

Tam smo imeli tudi kosilo, h 

kateremu so nam ponudili 

vina podjetja Vinakras. 

V Seæani, kjer je podjetje Vinakras, 

smo degustirali vina. 

Dan se je konœal s cocktailom 

na plaæi v Portoroæu. 

Vsebina tretjega dneva 

je bil turizem, Istra 

in Primorje, Kras, podeæelje, 

2. svetovna 

vojna in njene posledice. 

Obiskali smo 

Luko Koper, ki øteje 

med vodilna pristaniøœa 

Evrope. Ogledali 

smo si Økocjanske 

jame, kjer je dr. Zupanœiœ 

»briljiral« z znanjem. 

Razlagal nam je 

namreœ, kaj je œloveøka 

ribica. 

Nato smo si ogledali 

maketo Cerkniøkega 

jezera. Cerkniøko jezero 

je posebnost, ker 

»Jezeru je, jezera naj«. 

Zadnji dan potovanja je bil 

pod geslom »Slovenija kot 

dræava in Ljubljana kot regionalno 

srediøœe«. 

Po ogledu parlamenta, Narodne 

univerzitetne knjiænice in 

po avtobusnem ogledu Ljubljane, 

smo imeli zakljuœno kosilo 

v hotelu Slon. Jedli smo 

med drugim z ministrom za 

kulturo in øport, dr. Milanom 

Zverom in avstrijskim veleposlanikom 

v Sloveniji, dr. Valentinom 

Inzkom. 

Bilo je res izvrstno organizirano 

potovanje, na katerem smo 

se veliko novega nauœili, ob 

tem pa tudi uæivali v druæabnosti. 

Katja Urak, 4.A

V torek, 16. 10. 2007, so si dijakinje/dijaki 

Dvojeziœne trgovske 

akademije, ki obiskujejo vaje iz 

biologije, skupno z dijakinjami/ 

dijaki ZG in ZRG za Slovence 

v Celovcu pod strokovnim 

vodstvom mag. Alexandra Ibouniga 

ter zastopnika „Planinskega 

druøtva“ v Celovcu Miha Travnika 

ogledali geologijo Koøute. 

R A Z N O 

Uœni podjetji Impuls Telefonges.m.b.H. in Alpe Adria Unterwegs GmbH. 

sta se 23. 1. 2008 udeleæili mednarodnega sejma uœnih podjetij v Celju. 

As usual, the English sketches 

performed on the day of 

open doors were a huge 

success with the audience. 

Students from various classes 

had written and rehearsed 

them at the theatre workshop 

held on January 10-11 this 

year. 

Uœenci Osnovne øole Celje so v sklopu ekskurzije na Koroøko obiskali 

tudi Dvojeziœno TAK. Øe posebej jih je zanimala uœna firma. 

81


Ekskurzija v Ljubljano 

Zadovoljne uœenke 

Letos je naøe øolsko leto bilo 

zelo bogato s potovanji, nekatera 

daljøa in druga krajøa, 

ampak eno je bilo nekaj posebnega, 

namreœ potovanje 

v domovino slovenskih romantikov 

in pesnikov, v kraj, ki 

nikoli ne miruje, v korito reke 

Ljubljanice - v Ljubljano, glavno 

mesto Republike Slovenije. 

Potovanje je organizirala letoønja 

asistentka za slovenøœino, 

prof. Irena Sotlar. Potovanja 

so se udeleæili øtirje razredi, 

dva maturantska razreda 

ter IV. in III. letnik, spremljali 

pa so dijake profesorji Voggenberger, 

Petschnig, Kolter 

in Feinig. 

V œetrtek, 24. aprila 2008, smo 

se odpeljali ob 8. uri izpred øole 

z dvema avtobusoma v 

smeri naøega cilja, ki je bil 

Ljubljana. Radovedni smo bili, 

82 

kaj nas œaka, œeprav smo 

imeli program za ves dan æe v 

rokah. No, po dobri urici pa 

pol voænje smo prispeli v 

Ljubljano, bolj natanœno pred 

Narodni muzej Slovenije, kjer 

je razstava, posveœena „oœetu” 

pisanega slovenskega jezika 

ter slovenske Biblije, Primoæu 

Trubarju. Ko smo stopili 

v muzej, smo takoj opazili, da 

nas æe vsi œakajo: naø vodiœ je 

bil obleœen kot menihi v 15. 

stoletju. Povsod v muzeju so 

bile podobe Primoæa Trubarja 

ter razliœne arheoloøke najdbe 

iz njegovega œasa. K 

razstavi je sodila tudi orginalna 

Cerkovna ordninga, ki jo 

sicer hranijo v centru danaønjega 

krøœanstva, namreœ v 

Vatikanu, toda izjemoma je 

papeæ dovolil Slovenski vladi, 

da jo letos razstavijo v glav- 

nem mestu Slovenije, kar je 

bila velika œast. 

Po ogledu Narodnega muzeja 

nas je pot vodila v drugi 

mestni del in drugi muzej, 

namreœ v Mestni muzej. Tam 

smo preskoœili nekaj stoletij in 

se znaøli v sodobnem œasu. V 

Mestnem muzeju so bile 

razstavljene veœerne obleke 

italijanske in svetovne modne 

ikone Roberta Capuccija. 

Njegove obleke so na prvi 

pogled nekaj nenavadnega, 

na drugi pa nekaj posebnega 

in dragega, saj so izdelane 

iz najbolj kvalitetnih in krasnih 

materialov. Vsaka ima 

svojo zgodovino, ki nekaj simbolizira. 

Dame, ki bi rada imele 

takøno obleko v svoji omari, 

se morajo obrniti na mojstra 

osebno v njegovi delavnici v 

Rimu, ker se najprej ukvarja z

lastnostmi osebe in potem 

zaœne kreirati obleke. Po zelo 

intenzivnih barvah, pisanih 

oblekah ter zanimivih zgodbah 

o Capucciju smo takoj 

nadaljevali z naøim programom. 

Bil je œas za ogled RTV Slovenije, 

ki opravlja radijsko in televizijsko 

oskrbo ter druge dejavnosti. 

Pripravlja nacionalna 

televizijska programa TV 

SLO 1 in TV SLO 2, ki sta tudi 

nam Koroøcem znana. Skozi 

poslopje RTV Slovenije nas je 

vodila znana novinarka Ljerka 

Bizelj, ki æe veœ desetletij 

dela pri RTV Sloveniji in se sama 

pojmuje æe kot nekakøen 

“inventar” RTV Slovenija. Pokazala 

nam je razliœne prostore 

poslopja RTV Slovenije, 

nam pripovedovala zanimive 

dogodke iz zgodovine RTV-ja 

in tudi odgovarjala na vpraøanja, 

ki smo ji jih postavili. 

Najbolj zabavno je bilo, da 

smo si smeli ogledati snemanje 

ene izmed øtevilnih serij RTV 

Slovenije. Za dopoldan je to 

bila naøa zadnja programska 

toœka in temu je sledil dvourni 

odmor, v katerem smo imeli 

priloænost, da se spoœijemo in 

tudi sami ogledamo mesto. 

Ob 15. uri smo se zbrali v parku 

Zvezda oziroma na Kongresnem 

trgu in si ogledali 

staro mestno jedro. Naøa asistentka 

nam je povedala zelo 

veliko zanimivih in vaænih informacij 

za naøo sploøno izobrazbo. 

Ker smo æe cel dan ve- 

Tamara in Manuela v centru na Preøernovem trgu 

liko hodili in smo se zelo utrudili, 

je bila zadnja toœka na 

programu sprostitev. Peljali 

smo se k BTC-ju, kjer je 

najveœje nakupovalno srediøœe 

Evrope, ki se je razvilo iz 

skladiøœ razliœnih nacionalnih 

in internacionalnih podjetij, 

tam se tudi nahaja kinodvorana 

Kolosej. V njej smo si 

ogledali domaœi film Petelinji 

zajtrk, zelo zabaven ter bolj 

sproøœen film, v katerem se 

pogovarjajo tudi v prekmurskem 

nareœju. Film govori o 

ljubezenski zgodbi dveh 

oseb, ki imata veliko ovir. 

Zgodba se dogaja v vasici v 

vzhodnosevernem delu Slovenije, 

v Prekmurju. Vsebuje 

tudi nekaj vulgarnih besed, 

ampak to ni razlog, da si tega 

filma ne bi ogledali, saj to 

naøa mentaliteta prenese, 

ker je zelo smeøen in nas tudi 

uœi, da lahko doseæemo vsak 


cilj, œe se zanj borimo. Priporoœam 

vsakemu, ki ga øe ni videl, 

da si ga nujno ogleda. 

Na eni strani zanimiv in zabaven, 

na drugi pa naporen 

program, je bil konœan. Utrujeni 

in za malenkost pametnejøi, 

smo vstopili v avtobus in 

se peljali proti Ljubelju, œez 

njega in nato smo bili spet na 

Koroøkem, se pravi doma. 

Mislim, da nam bo to potovanje 

ostalo vedno v spominu, 

ker ni bilo preveœ izobraæevalnih 

informacij naenkrat, 

temveœ so bile razporejene 

œez cel program. 

V imenu vseh dijakov, ki so 

potovali v Ljubljano, se zahvaljujem 

profesorjem, posebno 

pa asistentki in naøi 

ravnateljici, ki vedno podpira 

in omogoœa takøna potovanja. 

Irma Bajriç, 4.A 

83

N A T E Œ A J I 

Maturantki Dvojeziœne zvezne trgovske akademije 

Sarah Rogaunig in Daniela Wrulich uspeli na zvezni ravni 

Na sliki z leve na desno: direktor Bank Austria 

gospod Forster, Sarah Rogaunig, Daniela Wrulich 

in predsednik Strokovne visoke øole FH-Kärnten 

univ. prof. dr. Erich Leitner. 

Minuli petek sta imeli vzrok za veselje maturantki 

Dvojeziœne zvezne trgovske akademije. 

Dosegli sta 2. mesto pri nateœaju maturantskih 

projektov iz celotne Avstrije. Nateœaj 

je organizirala Strokovna visoka øola FH-Kärnten. 

Pri nateœaju je sodelovalo 96 projektnih 

skupin, od teh je imelo osem skupin moænost, 

da predstavi svoje projekte. 

Maturantki Sarah Rogaunig in Daniela 

Wrulich iz 5.B letnika sta predstavili svoj projekt, 

pri katerem je sodeloval tudi njun 

soøolec Christian Wrulich. Naslov njihovega 

projekta se je glasil: »Koncept za razvoj audio-zgoøœenke 

za uœenje slovenskega jezika, 

vkljuœno s trænim naœrtom«. 

84 

Maturantinnen der ZweisprachigenBundeshandelsakademie 

waren auf bundesweitemMaturaprojektwettbewerb 

erfolgreich 

Man findet doch immer wieder 

was Neues, worüber man 

sich freuen kann. Diesmal bekamen 

wir die Möglichkeit, 

uns über etwas richtig Tolles 

zu freuen, nämlich unseren 2. 

Platz beim Maturawettbewerb 

der FH Kärnten. 

Unter 96 Bewerbern bekamen 

8 Projektgruppen die

Chance ihre Maturaarbeit zu 

präsentieren – darunter waren 

auch wir. Am Freitag, 

dem 25.04.2008 war es dann 

so weit. Die dritte Präsentation 

war die unsere. Wir waren 

jedoch schon bei der ersten 

dabei. Also wurden wir 

leicht nervös, als wir bemerkten, 

dass diese sehr gut war. 

Sarah 

Rogaunig, 

Daniela 

Wrulich in 

Christian 

Wrulich na 

razstavi 

nagrajenih 

projektov 

v Bruslju z 

evropsko 

poslanko 

Ljudmilo 

Novak 

(2. z leve) 

So war uns klar, wir müssen 

uns zusammenreißen! Nach 

getaner Arbeit galt es dann 

abzuwarten. Wir vertrieben 

uns Apfelsaft-trinkend und 

Brötchen-essend die Zeit. 

Bei der Siegerehrung wurden 

wir durch etliche Reden wieder 

auf die Folter gespannt. 

Doch dann: Platz 2 geht an 

W E T T B E W E R B E 

die Zweisprachige BHAK Klagenfurt 

mit ihrem Projekt: 

„Konzeptionelle Entwicklung 

einer Lern-Audio-CD inklusive 

der Implementierung eines 

Marketingplanes“. Doch 

dann, aber wirklich: JUHU!!! 

Sarah Rogaunig, Daniela 

Wrulich, 5.B. 

85


Tekmovanje iz veœjeziœnosti 

Urøka Klanœnik (v sredini) s soøolkama Katro in Martino 

Tudi letos smo se uœenci Dvojeziœne 

zvezne trgovske akademije 

udeleæili tekmovanja 

iz tujih jezikov, ki je potekalo 

13. marca 2008 v Celovcu in 

sicer v istih prostorih kot lansko 

leto. Dijakinja 5.B letnika, 

Sara Rogaunig, je sodelovala 

pri italijanøœini, Andrej Kovaœ, 

prav tako dijak 5.B letnika, pa 

se je udeleæil tekmovanja iz 

angleøœine. Jaz pa sem øe 

enkrat poskusila sreœo pri 

veœjeziœnosti, ki sta jo zopet 

predstavljali angleøœina in italijanøœina. 

Seveda smo imeli 

pred tekmovanjem priprave, 

œeprav je bilo to letos malo 

teæje, saj teme tekmovanja 

niso bile znane in smo se mo- 

86 

rali torej znajti sami. Tudi letos 

smo imeli to sreœo, da nam je 

pri italijanøœini pomagala 

naøa asistentka Marta, za kar 

se ji iskreno zahvaljujemo. Zavedamo 

se namreœ, da je ne 

samo za tekmovanje, temveœ 

tudi nasploh pri uœenju 

jezika zelo pomembno œimveœ 

govoriti in mi smo imeli to 

prednost, da smo sodelovali z 

»native speakerji«. Gospa 

prof. Wuttej nam je zopet kot 

glavni napotek oziroma nasvet 

rekla, da je najbolj pomembno, 

da delujemo samozavestno 

in prepriœljivo. 

Lahko pa si predstavljate, da 

je kljub temu, da je pomembno 

æe to, da œlovek sodeluje, 

prisotna tudi æelja po zmagi, 

zato smo bili vsi rahlo æivœni 

pred zaœetkom. Pri meni je ta 

æivœnost naraøœala s œakanjem, 

saj sem bila na vrsti øele 

okrog pol dvanajste ure dopoldne. 

Konœno pa sem 

doœakala svoj trenutek. Tekmovanje 

kot takøno je potekalo 

na isti naœin kot lani. V 

posebni sobi sem imela 10 minut 

œasa za pripravo. Zopet 

smo dobili nemøki tekst, ki se 

je letos nanaøal na podjetje, 

ki je ukvarja s produkcijo bio 

produktov. Moja naloga je bila, 

da to podjetje kar najbolje 

predstavim mojima strankama, 

ki sta bila v tem primeru 

spraøevalca ter da œimbolje 

odgovorim na njuna vpraøanja, 

ki pa so se nanaøala tudi 

na moje osebno mnenje. Moram 

priznati, da mi je bilo letos 

kar malo laæje, saj sem æe 

vedela kaj lahko priœakujem 

in kakøna pribliæno bo moja 

naloga, kljub temu pa je teh 

10 minut minilo zelo hitro. 

Priøel je œas, ko je bilo treba 

pokazati dejansko znanje. V 

angleøœini je pogovor vodil 

mlad gospod, v italijanøœini 

pa se je z mano pogovarjala 

simpatiœna Italijanka. Ko se je 

pogovor konœno zaœel, sem 

se dokonœno umirila, saj so bili 

vsi nadvse prijazni in so na 

œloveka delovali zelo pozitivno. 

Minilo je kot bi trenil in

moja naloga, na katero sem 

œakala ves dan, je bila za 

mano. 

Po tekmovanju nisem imela 

ne slabega ne dobrega 

obœutka, saj nisem sliøala konkurence, 

vendar se s tem 

kljub temu nisem obremenjevala. 

Na podelitev sem priøla 

veliko bolj sproøœena kot lani, 

œeprav je bila æelja po zmagi 

seveda ves œas prisotna. Tekmovalce 

so letos poklicali po 

drugaœnem vrstnem redu in 

sicer so zaœeli s 1. mestom in 

moram priznati, da sem bila 

preseneœena, ko sem sliøala 

svoje ime. Seveda sem se zelo 

razveselila, sploh ker mi je 

uspelo æe drugiœ. 

Zmaga pa je pomenila, da 

imam moænost, da se udeleæim 

tekmovanja na dræavni 

ravni, ki je letos potekalo 02. 

in 03. aprila v Linzu. Potek tekmovanja 

se ni veliko razlikoval, 

seveda pa se vse skupaj 

odvija na viøji ravni. Tokrat 

sem predse dobila nemøko 

besedilo, ki je opisovalo podjetje, 

ki se ukvarja s produkcijo 

in prodajo kave. Œas za pripravo 

je bil tokrat seveda 

daljøi in sicer 30 minut, saj je 

bilo tudi precej veœ besedila. 

Po tekmovanju sem izkoristila 

prosti œas in se malo sprehodila 

po Linzu, vendar moram 

priznati, da mi je bilo lansko 

leto v Salzburgu bolj vøeœ. 

Œeprav nisem dosegla zmage, 

sem vesela, da sem priøla 

tako daleœ in da sem lahko 

sodelovala in tudi sama sebe 

oziroma svoje znanje postavila 

na preizkuønjo. Poleg tega 

je to tudi dobra priloænost za 

navezovanje novih stikov, saj 

sem spoznala veliko mladih, 

ki so me fascinirali. Pohvaliti 

pa je potrebno tudi to, da se 

za takøna tekmovanja zani- 


ma tudi vedno veœ podjetij, 

saj se zavedajo, da je znanje 

tujih jezikov velika prednost. 

Lansko leto sem v œlanku napisala, 

da je bilo to moje prvo 

tekmovanje iz tujih jezikov in 

da sem prepriœana, da ni bilo 

zadnje – nisem se motila! 

Urøa Klanœnik, 5.A 

87


Tanz 

Sabrina Rabitsch in fotogener 

Pose 

Schon seit meiner früheren 

Kindheit liebe ich es auf der 

Bühne zu stehen und zu 

tanzen, zu singen und zu 

schauspielen. 

Ich gehe seit meinem 5. 

Lebensjahr in die Tanzschule 

Nora Mackh, wo ich an 

zahlreichen nationalen und 

internationalen Tanzwettbewerben 

erfolgreich teilgenommen 

habe. 

Heuer konnte ich von 4-6. 

April in Güssing (Burgenland) 

im Solo Gold, den Österreichischen 

Meistertitel, bei den 

Junioren ertanzen und mich 

auch in Gruppentänzen mit 

Gold für den „ESDU European 

Open Dance Contest 08“ in 

Poreœ (Kroatien) qualifizieren. 

88 

Dank tollen Leistungen zählt 

der SDC (Show Dance Club) 

zu den erfolgreichsten Tanzvereinen 

Europas. Der Erfolg 

ist umso größer, wenn man 

bedenkt, dass wir unter insgesamt 

3.000 Teilnehmer aus 24 

Nationen 3 Welt- und Europameistertitel 

und 1 Vizewelt- 

und Europameistertitel 

mit unseren Gruppenbeiträgen 

erzielen konnten. 

Ein Beitrag wurde sogar als 

einer der 6 besten von insgesamt 

600 Gruppenbeiträgen 

mit einer Diamantwertung 

bewertet. 

Nun haben wir uns qualifiziert 

bei den US Finals, der NYC- 

DA, die vom 10-17 Juli 08 in 

NEW YORK stattfinden. 

Auch veranstaltet meine 

Tanzschule jährlich Musicals 

am Stadttheater Klagenfurt, 

wo ich unter anderem im Juni 

2005 im Musical „Alice im 

Wunderland“ die Hauptrolle 

spielen durfte. Ich spielte mit 

Freude im Februar 2005 an 

der Wiener Volksoper im Musical 

„ Sound“. 

Es macht mir sehr viel Freude 

auf der Bühne zu stehen. Ich 

danke dem Elternverein, dass 

er meine Reise nach Amerika 

unterstützt hat. 

Sabrina Rabitsch, 2.A

Übernahme des Zertifikates Qualitätsmarke Übungsfirma in Festsaal der Wirtschaftskammer. 

V Novo Gorico sta se 

podali uœenki naše 

šole, K. Kurnik in U. 

Klanœnik, skupno z 

ravnateljico mag. 

Majo Amrusch-Hoja 

dne 11. 4. 2008. 

Z uspehom sta se 

udeležili tekmovanja 

iz Gospodarskega 

poslovanja in dosegli 

dvakrat zlato 

priznanje. 


Dne 27. 3. 2008 sta se uœni podjetji 

naše šole uspešno udeležili 

sejma uœnih podjetij v Radovljici. 

Sreœanje je organizirala 

Srednja ekonomska šola v Radovljici. 

Dne 17. 4. 2008 so našo šolo obiskali 

uœenci in uœitelji partnerske 

šole Srednja ekonomska šola 

Kamnik. 1A in 1.B letnik sta sledila 

dvema projektoma kamniških 

uœencev, ki so ju predstavili v angleškem 

jeziku. 1.B letnik je predstavil 

svojo filmsko dokumentacijo 

ekskurzije v dunajski parlament. 

Po prezentaciji in kosilu v 

Slomškovem domu so kamniški 

gostje so imeli øe strokovno vodstvo 

po Celovcu. 

89

Ø P O R T 

Uspeøna dekleta Dvojeziœne zvezne trgovske akademije 

Die erfolgreiche Turniermannschaft 

90 

Letos smo dekleta Dvojeziœne 

zvezne trgovske akademije 

prviœ sodelovale na turnirju v 

dvoranskem nogometu in 

postale deæelne prvakinje. 

Najveœ golov je dala Alena 

Wieser (2.A letnik). Nepriœakovano 

smo premagale tudi 

dekleta Slovenske gimnazije. 

Za spodbudno motivacijo je 

poskrbela gospa prof. mag. 

Tanja Voggenberger. Odigrale 

smo tekme kot homogena, 

dobro uigrana ekipa. 

Sodelovale smo: Alena Wieser 

(2.A), Yvonne Riepl (1.B), 

Sara Wieser (1.B), Romina Picej 

(1.A), Luzia Sadjak (2.A), 

Anita Juøiç (1.A), Christina 

Sadjak (4.A). 

Christina Sadjak, 4.A 

Nogomet 

Fantje Dvojeziœne ZTAK so tudi 

letos sodelovali pri nogometnem 

prvenstvu za viøjo 

stopnjo. Priœakovanja so bila 

velika, toda na æalost se niso 

izpolnila. 

Pri turnirju v dvorani (27. 11. 

2007 v Vetrinju) so naøi nogometaøi 

sicer dobro zaœeli (0:0 

proti HTL Lastenstraße in 3:0 

proti HBLA Pitzelstätten), potem 

pa izgubili proti poznejøemu 

zmagovalcu HAK 1 

1:4 in – proti vsem priœakova-

njem- z istim rezultatom tudi 

proti ZG/ZRG za Slovence. 

Pri prvenstvu na prostem (20. 

05. 2008 na øolskem igriøœu) 

fantje 5. letnika niso smeli sodelovati. 

Tudi tokrat je bil zaœetek 

zelo obetaven. Nogometaøi 

naøe øole so se revanøirali 

za poraz v dvorani in 

moøtvo Slovenske gimnazije 

prepriœljivo premagali 8:0. 

Gole so dali: Komar 2, Kelih 

Miran 2, Olip 2, Hobel in Lisic. 

V drugi in odloœilni igri pa je 

HTBLA Mössingerstraße tudi 

letos premagala moøtvo 

naøe øole, tokrat 3:0. 

Za Dvojez. ZTAK so igrali: 

KELIH Martin, STUCK Martin, 

VERDEL Miro, WRULICH Christian 

(vsi iz 5. letnika); KOMAR 

Gregor, SADJAK Rafael, 

Sensationell !!!!! 

Das Mädchenteam der Zweisprachigen 

BHAK Klagenfurt 

sicherte sich den Landesmeistertitel 

der Oberstufe im 

Volleyball. Das Team um Kapitän 

Verena Maurer bezwang 

in einem spannenden 

Finale die favorisierte Mannschaft 

des BORG Klagenfurt 

mit 2:0 Sätzen. Als Landesmeister 

vertreten die Klagenfurterinnen 

damit Kärntens 

Farben bei der diesjährigen 

Bundesmeisterschaft in Eisenerz/Leoben 

(31.3.-2.4.2008). 

SMRTNIK Dominik, (4. letnik); 

JUG Roland, JUG Stefan, KE- 

LIH Miran, KRIØTOF Sascha, 

SMRTNIK Niko (3. letnik); BOD- 

LAJ Tadej, HOBEL David, OLIP 

S P O R T 

Danijel, URANK Rafael, VER- 

DEL Dejan (2. letnik); LISIÇ Eldar 

(1. letnik). 

prof. Franz Florjanœiœ 

91

Ø P O R T 

Von links nach rechts: Verena Maurer, Larissa Lopinsky, Milena Verdel, 

Sabrina Rabitsch, Julia Koban, Luzia Sadjak, Yvonne Zich, Alena Wieser, 

prof. Tanja Voggenberger. 

92 

Bereits in der Vorrunde 

fielen die Mädchen der 

Zweisprachigen BHAK 

mit tollen Leistungen 

auf und avancierten 

somit zu einem Geheimfavoriten 

auf den 

diesjährigen Titel. Bis 

zum Endspiel setzten 

sich Milena Verdel und 

Co. ohne Satzverlust 

durch. Das mit Spannung 

erwartete Endspiel 

hielt, was es versprach. 

Die beiden Finalteams 

trafen bereits 

in der Qualifikation zur 

diesjährigen Endrunde 

aufeinander. Dabei behielt 

das BORG Klagenfurt 

knapp mit 2:1 Sätzen 

die Oberhand. Im 

Endspiel um den Meistertitel 

konnten die 

Mädchen der BHAK 

den Spieß umdrehen. 

Mit beherztem und entschlossenem 

Volleyball 

schafften sie den vielumjubelten 

Sieg und 

die damit verbundene 

Qualifikation zur Bundesmeisterschaft. 

„Der größere Siegeswille 

setzte sich durch!“ 

lautete das Resumee 

der siegreichen Mannschaft. 

Eisenerz, wir 

kommen! 

Prof. Tanja 

Voggenberger

Za 3. letnik v tem øolskem letu prviœ nismo 

ponudili samo øportnega tedna, 

ampak smo le-tega kombinirali z italijanskim 

jezikovnim teœajem. 

Ob prihodu v turistiœni kraj Lignano ob 

Jadranskem morju nas je øe sprejelo toplo 

sonce, toda v teku tedna je vreme 

popolnoma prekriæalo naøe raœune. Polovica 

æe tako reduciranega øportnega 

programa (tenis in jadranje na deski) je 

v pravem smislu besede padla v vodo. 

Tudi teœaj italijanøœine ni bil tako 

eficienten, kot smo si ga æeleli, ker se je 

ena uœiteljica istoœasno ukvarjala z 

dvajsetimi dijaki. Hotel, v katerem smo 

bivali, je nudil lepe in obnovljene sobe, 

hrana bi pa lahko bila bolj raznolika. 

prof. Franz Florjanœiœ 

S P O R T 

Jezikovno-øportni teden 3.A-razreda v LIGNANU (2. 6. – 6. 6.2008) 

Fotografski utrinki iz Lignana … Schnappschüsse aus Lignano … 

93

Ø P O R T 

Lignano 

Am Strand 

Endlich war es so weit, die 

langersehnte Sportwoche 

konnte beginnen. 

Am Montag, dem 2. Juni, 

machten wir uns mit voller Zuversicht 

auf eine heiße, ereignisreiche 

Woche, auf den 

Weg nach Lignano. 

Nach einer kleinen Stärkung 

schleppten wir unser Gepäck 

94 

in unsere Zimmer, packten 

unsere 7 Sachen und los ging 

es. Nichts stand unserem ersten 

Surfunterricht bzw. den 

ersten Tennisstunden im Weg. 

Wir ließen also unser Hotel 

New York hinter uns und gingen 

los. 

Womit wir nicht gerechnet 

haben, war der 45 Minuten- 

Marsch in die Stadt. Von der 

Hitze fast erdrückt, auf einer 

Straße, die nicht enden wollte, 

schleppten wir uns dahin. 

Und endlich waren wir da, 

der lange Weg hatte sich 

gelohnt. 

Unsere Tennisspielerinnen 

durften sich von einem amüsanten 

Italiener betreuen lassen, 

aber auch unsere Jungs 

kamen mit ihrem Villacher 

Tennislehrer nicht zu kurz. 

Die eigentlichen Gewinner 

waren natürlich wir, die Surfer. 

Nach dem Surfunterricht 

konnten wir am Strand in der 

Sonne liegen oder uns durch 

einen Sprung ins Meer erfrischen. 

Aus Zimmer 1(4)08 kam man 

nicht mehr so schnell heraus, 

denn dort fand unsere kleine 

Balkon-Privatparty anlässlich 

Stefans 18. Geburtstag statt. 

Wie jede gute Party forderten 

auch diese ihre Opfer. Wodurch 

wir mit den Carabinieri 

und unseren Nachbarn (welche 

den ganzen Tag Siesta 

machten) Bekanntschaft 

schlossen. Doch unser netter 

“Rezeptooo“, stand uns bei 

Problemen immer bei. 

Durch unsere Partys hat sich 

das Problem mit dem Regen 

auch in Luft aufgelöst. 

Eloisa, unsere Sprachlehrerin, 

war unermüdlich mit den Versuchen 

uns mit ihrem Unter-

icht zu verzaubern, bei dem 

wir aber eher neue Energie 

für unsere nächsten Aktionen 

tankten. Durch ihre 

„Schnitzeljagd“ konnten wir 

ein wenig von der Umgebung 

erkunden. 

Das Einkaufen kam natürlich 

auch nicht zu kurz, wobei 

einige ihr Geld lieber beim 

Glückspiel verloren. Durchgehend 

hungrig von den kleinen 

Portionen im Hotel (wobei 

wir nicht wissen, ob unsere 

Mägen eine größere Por- 

tion verkraftet hätten) wurde 

unser Hunger meistens durch 

unser geliebtes Geschäft 

PAM gestillt. 

Unserer Sportwoche gaben 

wir am Donnerstag beim Fortgehen 

noch einmal den 

letzten Kick und machten uns 

dann am Freitag nach dem 

Pizzaessen auf den Weg 

nach Hause. 

Anita Hallegger. 3.A 

Uspeøna hokejistka Nadja Vakariœiœ iz 3.A letnika se je udeleæila s slovensko æensko hokejsko 

ekipo svetovnega prvenstva iz hokeja na ledu na Madæarskem. 

S P O R T 

95

U T R I N K I Z M A T U R A N T S K E G A P L E S A 2 0 0 7 

96 

Auch dieses Jahr 

bot unser Schulball 

unterhaltsame 

Stunden …

M A T U R A B A L L 2 0 0 7 – S E I T E N B L I C K E 

97

O D M E V I V Œ A S O P I S J U 

NEWS, 29. 11. 2007 

Novice, 25. 1. 2008 

98 

Novice, 21. 3. 2008 




Nedelja, 27. 1. 2008


Zurnal24, 

17. 1. 2008 



P R E S S E S P I E G E L 

Nedelja, priloga junij 2008 

Zurnal24, 26. 1. 2008 


99

T E R M I N I 

Pomembni termini v øolskem letu 2007/2008 

Wichtige Termine im Schuljahr 2007/2008 

September 2007 

10./11. Popravni izpiti / Wiederholungsprüfungen 

11. ura/Stunde maša / Schulmesse 

11. Konferenca o popravnih izpitih ob 16:00 uri / Konferenz über die 

Wiederholungsprüfungen um 16:00 Uhr – nato sledi otvoritvena 

konferenca / im Anschluss daran die Eröffnungskonferenz 

18. ekskurzija / Exkursion Magdalensberg 1AK, 1BK, 2AK – spremstvo in 

organizacija dr.Tatjana Feinig in razrednika prvih letnikov 

21. Matura 1. stranski rok pisno/Matura 1. Nebentermin schriftlich BDA 

21. Meldung für der Projekte für die Kalenderjahre 2008 bis 2010 an 

mittleren und höheren Bundesschulen / Prijava projektov 

23. Spätester Seminaranmeldetermin im Internet für LehrerInnen / 

Zadnji rok za prijavo k seminarju 

23. Spätester Genehmigungstermin von Seminaren durch die 

Direktion / zadnji rok za potrditev prijave s strani ravnateljstva 

24. 9.–1.10. 5AK izmenjava Moringen / Schüleraustausch Moringen – 

Projekt „Fenster in die Vergangenheit“ – vodja projekta: dr. Mirjam 

Zwitter-Šlemic 

24. Rok za ureditev starih katalogov in razrednic 

Abschluss der Kataloge und Klassenbücher 

28. V ravnateljstvu je treba oddati teme za projektne naloge Meldung 

der Projektthemen und der Projektteams an die Direktion – 5AK še 

pred odhodom v Moringen (21.9.2007) 

28. zadnji rok za vpis terminov šolskih nalog v razrednico / spätester 

Termin für den Eintrag der Schularbeitentermine im Klassenbuch 

28. Konferenca pisna matura 1. stranski rok; œas: 13.10 

Konferenz Matura schriftlich 1. Nebentermin Uhrzeit: 13.10 

Oktober 

03. Volitve zastopnikov dijakov v Odbor šolske skupnosti / 

Schulsprecherwahlen 

5. Sreœanje staršev uœencev in uœenk I. letnika / Klassenelternberatung 

der Schülerinnen und Schüler des I. Jahrganges – organizirata 

razrednika 1AK, 1BK – Beginn/zaœetek 14.00 

19. Letzter Meldetermin für Projektanträge an KulturKontakt Austria – 

Schulkulturbudget – zadnji rok za prošnje – kulturni budget 

09.–14. 4AK Exkursion “Rom”/ekskurzija Rim 

organizacija mag. Hanzi Rosenzopf 

22. 8.00 fotografiranje – FOTO Tölderer Klassenfotos etc. 

23. 8.35 Assessment-Center – predavanje Dr. Christian Brandstätter 

5AK, 5BK Personalmanagement (2. und 3. Stunde) 

29. 30. 31. Prosti dnevi po šolski avtonomiji/schulfrei lt. Schulautonomie 

16. Ustni zrelostni izpit v 1. stranskem roku 2007 ob 14:00 / Mündliche 

Reifeprüfung im 1. NT 2007 

18. Volitve zastopnikov profesorjev v Odbor šolske skupnosti / 

Wahlen der Lehrervertreter in den SGA um 13:10 

19. Obisk OŠ Celje; vodstvo U. Zorenc/Besuch der Grundschule Celje 

November 

06. Pedagoška konferenca / Pädagogische Konferenz 

Œas/Uhr: 17.00 

07. Alarmübung in der 6.Stunde – preizkusni alarm 

09. Ples / Maturaball 

16. 4.A, 3.A na predavanjih SGZ: prekomejne storitve v Tinjah/grenzübeschreitende 

Dienstleistungen (Mag D. Kert, Dr. H. Petschnig 

100 

19. – 24. 2AK Wienaktion/Dunajska akcija 

vodja: dr. Tatjana Feinig 

26.–28. Seminar Zielvereinbarungen für Direktoren 

seminar za ravnatelje: dogovor ciljev 

28. Multimediashow: Im Zeichen des Wassers/Mutimedijska predstava 

v kinodvorani St. Ruprecht; zaœetek ob 11.30 

Udeležba vsi razredi; koordinira Dr. Zwitter-Tehovnik Dana 

30. Dan staršev 14:00 do 17:00 / Elternsprechtag 14:00 bis 17:00 

Dezember 

11. Vortrag/predavanje »Schuldenfalle« - Referenten: 

Kärntner Sparkasse Kraj:avla – (udeležba vsi razredi) 

19. 8.15.-9.15 EU Info-europäischer Freiwilligendienst 

Dr. Gaby Schaunig und Vertreter des Jugendreferates 

informacija o evropski prostovoljni službi 

19. Pädagogische Konferenz/pedagoška konferenca 

(Beginn/zaœetek: 17:00) 

Januar/Jänner 

11. FH Days in Spittal /Drau, 5AK, 5BK ekskurzija 1.-7. ura 

17. Dan odprtih vrat / Tag der offenen Tür 

23. 4. letnik se udeleži sejma uœnih firm v Celju 

Teilnahme des 4.Jahrganges an der ÜFA-Messe in Celje 

21. Predavanje / Vortrag des ORF Auslandskorrespondenten Eugen 

Freund – organizator dr. Helmut Petschnig 

Beginn/zaœetek : 11.00 ura/Uhr 

Februar 

11. Konferenca za 1. semester / Semesterkonferenz (17:00) 

11./12. 1.BK Demokratiewerkstatt Schule 

Odhod/Abfahrt 14.00-spremstvo: Dr.Helmut Petschnig, 

Mag.Walter Pleschounig 

13. 8.35 predavanje LKW Walter – 4. letnik event. tudi 3.letnik 

Vortragender Herr Holger Lotzow – LKW Walter 

14. Predstavitev projektov – V. letnik / Projektpräsentation des V. Jg. 

27. Informationsveranstaltung der Rechtsanwaltskammer-Vortragender 

Dr. Kartusch – Udeleženi razredi: 1AK, 1BK 

Kontaktna oseba: Dr. Helmut Petschnig – Œas: 8.35 – 9.25 v avli 

27. 1AK,1BK gledališœe/Theater, kraj/Ort Modestov dom 

»Smrt zaradi umrlega&Med angelom in hudiœem« 

Spremstvo: PLE, WUR 

28. 3AK, gledališœe/Theater kraj/Ort: Modestov dom; Œas/Beginn 

11.45 »Out« (Gregor Grešœak) – Spremstvo: PET 

29. 2AK, gledališœe/Theater »Deset zamorœkov« 

kraj/Ort: Tischlerjeva dvorana; Zaœetek/Beginn: 11.30 

Spremstvo: FEI 

Marec/März 

04. Konferenca za uœbenike / Schulbuchkonferenz 

Pedagoška konferenca / Pädagogische Konferenz 

(Qualitätsmanagement) – Beginn/zaœetek 17.00 

06. Aviso: ca. ob 11. uri film razredno sreœanje (vaje PO 3.3. – SRE 

5.3.2008) / »Klassentreffen« 

07. Ekskurzija Trst, 5.A, 5.B – organizacija mag.Wuttej Rosvita

10. 4. Stunde/ 4.ura šolska maša/Schulmesse 

11./12. Direktorendienstbesprechung in LINZ 

27. Projektna predstavitev v Radovljici ob 13.00 uri. 3.letnik 

sejm uœnih firm/Üfa – Messe 4.Jahrgang 

31. Pedagoška konferenca, 17.00 / Pädagogische Konferenz : QIBB 

April 

03. Mehrsprachenwettbewerb Linz/veœjeziœni nateœaj Urša Klanœnik 

09. Predavanje Zveza-Bank »financiranje in investicije« 

Predavatelj: direktor mag. Rudi Urban 

Kraj: kompetenœni center; Œas: 9.35; Razredi: 5AK, 5BK 

10. TAK je vabljena na predstavitev šol (manjšinske šole) v Ljubljani na 

koroških dneh (dr. Peter Vencelj) 

11. Tekmovanje/Wettbewerb GP* v Novi Gorici 

16. INFO – Montanuniversität Leoben 5. Jahrgang/5.letnik 

17. Ekonomska šola Kamnik 1.+ 2. letnik obišœe TAK - projekt anglešœina 

– ogled Celovec/ Stadtbesichtigung Klagenfurt, sodelujoœi: 

mag. Walter Pleschounig, Dr. Tatjana Feinig, mag. Irena Sotlar, 

sodelujoœi razredi TAK: 1AK, 1BK 

22. 5AK, 5BK Instrumente für ein Finanzcheckgespräch – Veranstalter: 

Kärntner Sparkasse, Beginn: 8.35 – Ort: Kompetenzzentrum 

Besprechung NMS: Kompetenzzentrum: 13.00 

23. Konferenca 5. letnik/ Notenkonferenz 5.Jahrgang – 

Beginn/zaœetek 13.10 Uhr/ura 

24. 3.A, 4.A, 5.A, 5.B – strokovna ekskurzija v Ljubljano 

25. Maturaprojektwettbewerb Fachhochschule Technikum Kärnten; 

10.55 Uhr Sarah Rogaunig, Daniela Wrulich, Christian Wrulich 

Maj/Mai 

02. Prosti dan po šolski avtonomiji / schulfrei lt. Schulautonomie 

05.–09. Pisni zrelostni izpit / Schriftliche Reifeprüfung 

06. 1.A, Wien - Parlament – Demokratiewerkstatt 

organizacija dr. Helmut Petschnig 

08. 1.B obišœe dom starih v Brežah/1BK lernt Umgang mit der Altenbetreuung 

in Friesach, Oganisation: Mag. Hanzi Rosenzopf, 

T E R M I N E 

14. Skupina študentov Slavistike univerze Maribor obišœe TAK; 

študente vodi Mag. Toni Schellander 

15. Predstavitev projektov –(3.) 4. letnik / Projektpräsentationen (3.) 

4.Jg. ob/um 16:30 

23. Prosti dan po šolski avtonomiji / schulfrei lt. Schulautonomie 

28. Konferenca pisna matura / Konferenz nach der schriftlichen 

Reifeprüfung – Beginn/zaœetek: 16.00 

Junij/Juni 

02.–06. športni teden /Schulsportwoche, kraj/Ort: LIGNANO 

3. letnik / 3.Jahrgang 

05. ÜFA – Zertifizierung der Alpe Adria Unterwegs GmbH 

Ort: Wirtschaftskammer Klagenfurt, Mag. Johanna Isop 

Projektne prezentacije/Projektpräsentationen 4. letnik 

Projektbetreuung: Mag. Johanna Isop, Zaœetek/Beginn: 14.00 

09.–11. Ustni zrelostni izpiti / Mündliche Reifeprüfung 

12. Schulfrei Europameisterschaftsspiel 

prosti dan pouka – evropske nogometne tekme 

13. Podelitev spriœeval / Überreichung der Maturazeugnisse 

16. Schulfrei Euromeisterschaftsspiel 

Prosti dan pouka – evropske nogometne tekme 

17. 6.– 20. 4AK na Strokovni ekskurziji po Sloveniji 

Vodja ekskurzije: dr. J. Zupanœiœ, mag. L. Müller 

18. 1BK na ogledu firme Hedenik, – Lehrausgang 1BK zur Firma 

Hedenik – Organizator: Dr. Helmut Petschnig 

22.–25. Ekskurzija v Turin 1BK in posamezni uœenci/uœenke 1AK 

Organizator: Mag. Hanzi Rosenzopf 

26. Zakljuœna konferenca (17:00) / Abschlusskonferenz (17:00) 

28.–02. Jezikovni teden Umag / Fremdsprachenintensivwoche 

in Umag – Organisation: Mag. Andrea Sturm 

Julij/Juli 

02. Sprejemni izpiti / Aufnahmsprüfungen 

04. Konec šolskega leta / Schulschluss 

Pomembni termini za øolsko leto 2008/09 

Wichtige Termine für das Schuljahr 2008/09 

Ponedeljek/Montag, 8. 9. 2008 

7.45 Vpisovanje in pouk za letnike I.–V. 

Einschreibung und Unterricht für den I.–V. Jg. 

Popravni izpiti / Wiederholungsprüfungen 

Torek/Dienstag, 9. 9. 2008 

7.45 Pouk in popravni izpiti / 

Unterricht und Wiederholungsprüfungen 

16.00 Otvoritvena konferenca / 

Eröffnungskonferenz 

Reifeprüfung Herbsttermin/jesenski zrelostni izpit 

Schriftlich/pisno: 15.9. – 19.9.2009 

Mündlich/ustno: 13.10 - 17.10.2009 

Petek/Freitag, 14.11.2008 

HAK/TAK ples / Maturaball 

Haupttermin Reifeprüfung/ 

glavni termin za zrelostni izpit 

Schriftlich/pisno: 02.05. – 08.05.2009 

Mündlich/ustno: 17.06. – 18.06.2009 

Schulautonome Tage/avtonomni dnevi 

22.12.2008 





101

Zahvaljujemo se vsem inserentom, ki so s svojimi oglasi prispevali k izdaji 

Reporta. 

Wir danken allen Inserenten, die mit ihrer EInschaltung die Herausgabe 

dieses Jahresberichtes unterstützt haben. 

Vodstvo Dvojeziœne TAK se iskreno zahvaljuje dijakinji 4.A letnika, Katji Urak 

za fotografsko spremljanje øolskega utripa! 

Katja Urak aus dem 4.A Jg. hat zahlreiche Fotos dieses Jahresberichtes 

beigesteuert, wofür wir ihr herzlich danken!

2 0 0 7 25 2 0 0 8 200 - Hak-tak.at

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?