KD (1-2023)

NASLOVLJENA PUBLIKACIJA NSi, DVORAKOVA 11A, 1000 LJ
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA
ŠTEVILKA 32, MAREC 2023
INTERVJU:
DAVID
KLOBASA
Uspešnosti županovanja
ne želim meriti samo
po kilometrih
položenega asfalta.
Nepremišljene
vladne obljube
majejo javne
finance
Čas za prenovo
zdravstvenega
sistema se
izteka
Od resne
opozicije ljudje
pričakujejo
boljše rešitve
1

Rezervirajte
si čas!
27. MAREC
29. MAREC
31. 3. – 2. 4.
19. APRIL
24. APRIL
20. MAJ
27. MAJ
29. MAJ
26. 8. – 31. 8.
13. 9. – 17. 9.
18. NOVEMBER
Terenski obisk poslanske skupine: Kranj z okolico
Pogovorni večer na ZOOM platformi
Stojnica NSi na kmetijsko obrtnem sejmu v Komendi
Pogovorni večer na ZOOM platformi
Terenski obisk poslanske skupine
Kongres Mlade Slovenije - podmladka NSi
Tabor Nove Slovenije
Terenski obisk poslanske skupine
Stojnica NSi na sejmu AGRA Gornja Radgona
Stojnica NSi na sejmu MOS Celje
Kongres Nove Slovenije
ZOOM pogovorni večer
V ŽIVO NA APLIKACIJI
SREDA, 29. MAREC, 20.00
Meeting ID: 825 1316 9810
Geslo: 169437
JANEZ CIGLER KRALJ
podpredsednik NSi
IVA DIMIC
poslanka NSi
BLAŽ MILAVEC
župan Občine Sodražica
Vljudno
vabljeni!
2

Za nami je skoraj četrtina novega
leta in pred vami je prenovljena številka
»Krščanskega demokrata«, ki
bo po novem imenovan skrajšano
KD. Naš časopis, na katerega smo
res ponosni, smo tudi grafično in
vsebinsko prenovili, da je bolj svež in
privlačen. Prva številka je izšla marca
2015 in prav v teh dneh praznujemo
osem let izhajanja, ki so do sedaj
prinesla 31 številk, saj smo bili v koronskem
letu 2020 zaradi razmer ob
eno številko. Verjamem in upam, da
vam bo nova oblika všeč in jo boste
z veseljem pokazali tudi vašim prijateljem,
sorodnikom in znancem. Veseli
bomo tudi novih naslovov ljudi,
za katere veste, da bi želeli brezplačno
prejemati naš KD.
Leto 2023 je prineslo veliko novih
spoznanj in sprememb v našem
političnem delu. Vse to je dodobra
opisano v nadaljevanju, kjer izveste
več o aktivnostih stranke na različnih
področjih, posebej na področju
zdravstva, trenutno najbolj pereče
teme v Sloveniji. O slednji smo govorili
tudi na letošnji programski
konferenci stranke v Celju, kjer smo
predstavili naše rešitve za vsem dostopno
javno zdravstvo. Jasno smo
povedali, da bomo rešitve v parlamentarno
proceduro začeli vlagati
UVODNIK
Robert Ilc, glavni tajnik NSi
Nov začetek
sami, če z njimi v državni zbor ne
bo prišla trenutna vlada. Vedno pa
smo pripravljeni podpreti rešitve, ki
so dobre za ljudi, ne glede na to od
koga prihajajo.
Stranka v opoziciji ne počiva – ne
vsebinsko, ne organizacijsko. V pomladi,
ki prihaja, že pripravljamo
nove aktivnosti in dogodke. Naša
poslanska skupina se vrača na teren
s terenskimi obiski – po Beli krajini
sledi Kranj z okolico. Funkcionarji
se trudijo ostajati blizu ljudem tudi
z rednimi ZOOM pogovornimi večeri,
ki so lepo obiskani in odpirajo
različne teme. Zaključek pomladi
bo tradicionalno namenjen taboru
stranke – največji družabni dogodek
NSi bo potekal v soboto, 27.
maja 2023. O lokaciji vas še obvestimo,
sledimo pa naši navadi, da se
srečamo v eni izmed občin, ki imajo
župana iz vrst NSi.
Nekaj vsebinske prenove pa bo doživel
tudi uvodnik naše revije KD. Če
ste bili do sedaj navajeni, da vas na
tretji strani pozdravi glavni tajnik,
pa bo v naslednjih številkah na tem
mestu prostor tudi za druge uvodničarje
iz vrst NSi.
Prijetno branje in lepo pomlad!
Naš časopis, na
katerega smo res
ponosni, smo tudi
grafično in vsebinsko
prenovili, da je bolj
svež in privlačen.
POUDARKI
4
6
Pismo predsednika
Želimo graditi, ne rušiti
Aktualno iz DZ
Več pozornosti osamosvojitvi
8
12
18
Intervju
David Klobasa
Zdravstvo
9 rešitev NSi
Osebno
mag. Bernard Memon
, interni časopis
Nove Slovenije – krščanskih demokratov ·
Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana ·
Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik ·
Oblikovanje: Miha Horvat ·
Urednik: mag. Aleš Trtnik ·
Naslovna fotografija: Državni svet RS ·
Naklada: 15.000 izvodov ·
Ljubljana, marec 2023 ·
Tisk: Prima d. o. o. ·
3

PISMO PREDSEDNIKA
Nova Slovenija želi graditi, ne rušiti
Za prihodnost Slovenije je ključno, da desna sredina na
naslednjih volitvah zmaga. Vsak dan vedno več ljudi vidi,
kako ta vlada Slovenijo vodi v povsem napačno smer.
Vsesplošni revanšizem, davčne antireforme, popolna
neučinkovitost ... Napovedano »leto reform« bo zaradi
nesposobnosti aktualne vlade verjetno minilo brez reform,
ki pa jih Slovenija nujno potrebuje.
Neučinkovito delovanje vlade pri opoziciji lahko ustvari
varljiv občutek, da zadostuje že neizprosna kritika.
Zgodovina nas jasno uči, da zgolj kritika in rušenje nista
dovolj. Od resne opozicije ljudje pričakuje več. Z vlado
moramo tekmovati v tem, da ponudimo boljše rešitve,
zgradimo prepričljivo alternativo in ljudi navdušimo za
našo vizijo razvoja Slovenije.
Pred nami je politično zahtevno obdobje. Nova Slovenija
podpisov za interpelacijo vladi ni prispevala, ker smo
ocenili, da bo interpelacija vlado v tem trenutku še okrepila.
Tega nočemo. Jasno je treba povedati, da napovedana
interpelacija nima nikakršnih možnosti za uspeh. Vlada
ima trdno večino. Zamenjalo jo bo ljudstvo na prihodnjih
volitvah.
Nova Slovenija ostaja odgovorna opozicija, ki bo jasno
in na glas opozarjala na vse stranpoti aktualne vlade.
Kljub nenehnim namigovanjem smo jasno povedali, da v
aktualno vlado NSi ne bo vstopila. Dolžni pa smo delati
v dobro ljudi in te države, zato bomo iskali vse možne
načine, da naš program in naše dobre rešitve uresničimo.
Zato smo pripravljeni podpreti ustavne spremembe,
vladi pa ponujamo našo podporo tudi pri izvedbi drugih
pomembnih reform.
Prihodnost bo v znamenju NSi. Imamo najboljši
program, izvrstno mlado ekipo in najboljše članice in
člane, ki naše barve zastopate na terenu. Ostanite trdni
in neomajni. Enotno. Jasno. Glasno.
Matej Tonin,
predsednik NSi
4

MNENJE
Čas za prenovo
zdravstvenega
sistema se izteka
Za izhodišče postavljam nekaj javno objavljenih številk, ki
bodo služile diagnozi slovenskega zdravstva: konec leta
2022 je nad dopustno čakalno dobo čakalo 112.121 ljudi, od
leta 2018 pa se je ta številka kar potrojila, ob koncu lanskega
leta je bilo brez osebnega zdravnika kar 132.185 oseb,
v letu 2022 smo plačali za absentizem oz. finančno nadomestilo
zaradi bolniškega staleža kar 700 milijonov evrov,
znesek pa je bil višji od stroškov primarnega zdravljenja. Za
temi številkami se seveda skrivajo osebne zgodbe in tragedije,
skriva se izguba v gospodarstvu, saj aktivna populacija
zaradi slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev, ne
more na delo. Tudi v letu 2021 stroški absentizma niso bili
dosti manjši, njihova višina je dosegla 500 milijonov evrov.
Vse navedeno kaže, da se nam čas za pripravo rešitev slovenskega
zdravstva izteka. Na politični ravni bo zato potrebno
čim hitreje sprejeti odločitev, kako rešiti slovensko
zdravstvo pred razkrojem in sistem postaviti tako, da bo
stabilen in vzdržen v naslednjih desetletjih. Verjamem, da
je mogoče ustvariti okolje, kjer bodo tisti, ki delajo v zdravstvenem
sistemu, in uporabniki tega sistema zadovoljni.
Trdim, da ima trenutna generacija te družbe odgovornost,
da pripravi sistem, ki bo tudi za naše zanamce vzdržen in
prilagojen njihovim potrebam.
Nova Slovenija bo zagotovo tista, ki bo prva vztrajala, da se
prevzame odgovornost družbe do vseh nas – do pacientov,
uporabnikov zdravstvenega sistema, zdravnikov, medicinskih
sester in vseh ostalih, ki so ključni akterji slovenskega
zdravstva. Nekateri primeri dobre prakse iz Slovenije
kažejo, da ni glavni problem denar, ampak da so ključ do
uspeha dobra organiziranost, urejeni procesi, jasno podeljena
odgovornost in vloga vseh deležnikov v sistemu ter
ustvarjeno zaupanje med njimi Tudi tujina ima izzive. Preobremenjenost
in pomanjkanje zdravstvenega osebja ter
na drugi strani dostopnost do zdravnikov nista unikum Slovenije.
Francija ima pogoste stavke urgentnih in splošnih
zdravnikov ter zdravniškega osebja. V Španiji 700 tisoč
bolnikov čaka na operacijo – seveda pri milijonskem številu
prebivalcev. V Nemčiji imajo na primer v zdravstvenem
sistemu 35 tisoč nezasedenih delovnih mest v zdravstvu.
Skratka, povsod so izzivi, obstaja pa razlika v pristopu reševanja
problemov. Razvite evropske države zdravstvo
nadgrajujejo po letih in prilagajajo sisteme bistveno hitreje.
Takoj, ko se pojavi izziv, pristopijo proaktivno in ga rešujejo.
Tam tega niti ne poimenujejo reforma zdravstvenega
sistema, ampak je le prilagoditev na aktualne
razmere. Pri nas je seveda situacija drugačna.
Desetletja nobenih resnih sprememb,
hiša pušča na vseh koncih,
zato je cena sprememb zdravstvenega
sistema toliko višja. Nikakor
pa ne smemo mimo dejstva, da
imamo v našem sistemu veliko odličnega in strokovnega
kadra, ki je mednarodno priznan in cenjen in je potrebno
to tudi izpostaviti. Imamo tudi veliko požrtvovalnega in
predanega kadra do pacientov, zato iskrena pohvala vsem
predanim svojemu poklicu v zdravstvu.
Ko gledamo preko naših meja, pozabljamo na to, da so tudi
v tujini poskusili marsikaj, kar se nato ni obneslo in je bilo
treba iti v drugo smer. V Sloveniji želimo biti na mnogih
področjih unikatni. Na mnogih področjih želimo imeti svoj
sistem, ampak stvari, ki preverjeno dobro delujejo v tujini,
je treba uvesti tudi pri nas. Pri prenovi zdravstva seveda
slej ko prej trčimo tudi ob našo finančno sposobnost. Podatki
kažejo, da so se izdatki za zdravstvo v Sloveniji od
leta 2015 povečali za 11 odstotkov. Dostopnost pa temu ni
sledila in je celo nazadovala. Kljub vsemu je dejstvo, da bo
treba zaradi slabe demografske slike, uvajanja novih tehnologij
in vsega ostalega finančne vložke v zdravstveni sistem
še povečevati, če bomo hoteli vzdrževati ustrezen nivo
storitev. Simulacije kažejo, da se bodo izdatki za zdravstvo
v naslednjih desetih letih še močno povečevali.
V NSi smo jasno predstavili 9 rešitev, ki bi slovensko zdravstvo
postavile na nove, bolj zdrave temelje. Ključen bo
seveda dialog in nacionalni dogovor naše družbe, da se
prenovo izpelje do konca – ne glede na to, kdo je v vladi ali
opoziciji. Za to bomo potrebovali zaupanje, sodelovanje in
spoštovanje vseh deležnikov. Prevečkrat smo stvari reševali
parcialno, celota pa je ostala spregledana.
V Novi Sloveniji želimo biti povezovalni člen in storili bomo
čisto vse, kar je v naši moči. Bomo pa vztrajali tam, kjer
vemo, da so naši predlogi odlično zastavljeni in delujejo v
praksi. Kljub zahtevni situaciji sem optimist, saj smo Slovenci
že večkrat dokazali, da v najbolj kritičnih časih znamo
stopiti skupaj. Sedaj je zopet čas, da enotno stopimo skupaj.
Za ljudi gre …
Matjaž Trontelj,
vodja strokovnega odbora NSi za zdravstvo
5

AKTUALNO IZ PARLAMENTA
NSi gre med ljudi
Kaj je največja prednost politikov?
Stik z ljudmi. Običajnemu opozicijskemu
delu v parlamentu smo ponovno
dodali terenske obiske poslanske
skupine.
Konec februarja smo se na prvi obisk
podali v Belo krajino. Poleg znane
gostoljubnosti Belokranjcev smo
od srečanj z gospodarstveniki, podjetniki,
župani, kmeti, vinogradniki,
zaposlenimi in stanovalci domov za
starejše ter številnimi drugimi nosilci
razvoja odnesli močna sporočila
o pravih potezah NSi. Prioriteta je in
mora biti, kako popraviti razpadajoč
zdravstveni sistem. Na podeželju, ob
južni meji, to še bolj izrazito čutijo.
Med ministrovanjem Jerneja Vrtovca
so postala realnost tudi upanja o
tretji razvojni osi, zdaj je zadeva zopet
zastala, prebivalci pa so puščeni
v negotovosti. Tej vladi očitno ni do
enakomernega razvoja države. Ugodno
poslovno okolje z nizkimi davki
in stabilno, preprosto zakonodajo je
nujno za razvoj. Dolgotrajna oskrba je
po grobi ustavitvi zakona popolnoma
zastala – v škodo zaposlenih in stanovalcev.
Kdo bo prevzel odgovornost?
Dragocen je bil tudi malo drugačen
zaključek v pogovoru z Belokranjci,
kjer smo marsikaj razčistili, odgovorili
in odšli z namenom, da se dileme, težave
in zadrege razrešijo.
V parlamentu pa se nadaljujejo nekatere
bitke. Tu mislim predvsem na
napade z vseh strani glede našega
vodenja Komisije za nadzor javnih
financ (KNJF) in Komisije za nadzor
obveščevalno-varnostnih služb
(KNOVS). Zadnja nujna seja KNJF na
zahtevo poslanske skupine NSi glede
podiranja ograje na južni meji je dvignila
veliko prahu. To potrjuje, da odpiramo
prava vprašanja.
Na nujni seji odbora za izobraževanje
smo uspeli sprejeti sklep, da mora
vlada pripraviti rešitev za razbremenitev
občin in staršev predšolskih otrok.
Na njihova pleča je namreč padel
strošek višjih plač pomočnic vzgojiteljic,
visok dvig minimalne plače in
draginja hrane ter energije. Občine so
prisiljene dvigovati cene vrtcev, saj so
nepremišljene vladne poteze povzročile
spiralo podražitev. Žal vlada sprejetega
sklepa odbora ne jemlje resno
in je v birokratskem, suhoparnem in
dolgem odgovoru zavzela stališče, da
so občine v tako dobrem finančnem
položaju, da bi lahko tovrstna pomoč
»ogrozila makrofinančno stabilnost«.
Kdo ima koga za norca, vas vprašam?
Nismo se ustavili, ko nam še do nedavno
partnerska stranka v prejšnji
vladi ni prispevala podpisov za interpelacijo
ministrice za kulturo zaradi
ukinitve Muzeja osamosvojitve.
Besedilo interpelacije smo preoblikovali
v naslednja priporočila: 1. ponovna
vzpostavitev Muzeja slovenske
osamosvojitve, 2. več vrednot osamosvojitve
v učnih načrtih šol 3. več
vsebin slovenske osamosvojitve v izobraževanju
učiteljev. Politiko PROTI
smo zamenjali s politiko ZA.
Ljudje vedno bolj občutimo, da sedanja
vlada nima stika z realnostjo
in ljudmi. NSi ravna drugače in tako
bo tudi v prihodnje. Vsem lep vstop
v pomlad!
Janez Cigler Kralj,
vodja poslanske skupine NSi
Aktivnosti poslanske skupine
Vida Čadonič Špelič želela pridobiti
odgovore na nekaj tehtnih vprašanj,
ki so se pojavila, ko je predsednik vlade
pozval ljudi, naj spremenijo prehranske
navade. Slovenska živinoreja
je osnovna dejavnost slovenskega
kmetijstva, kmetje pa so ob takšni
napovedi začutili, da jih je nekdo pustil
na cedilu. Morebitno zmanjšanje
obsega slovenske živinoreje bi negativno
vplivalo na mesnopredelovalno
industrijo, slovenski turizem in številne
družinske kmetije, ki se ukvarjajo s
kmetijstvom ter navsezadnje skrbijo
tudi za obdelanost podeželja. V NSi
smo predlagali, da se vsi odločevalci
seznanijo s pomenom živinoreje in da
naj ministrstvo za kmetijstvo ter vlada
to panogo še naprej podpirata.
Podpiramo slovenske
kmete, ki skrbijo za
razvoj podeželja
V poslanski skupini NSi smo se odločili,
da podpremo slovensko živinorejo,
zato je predsednica Odbora za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano dr.
6
Opozorili smo na
nepremišljene nakupe
vozil v Slovenski vojski
Vlada nas je z novo resolucijo o obrambi
seznanila, da ne bomo kupili
45, ampak kar 106 osemkolesnikov.
V Novi Sloveniji podpiramo krepitev
obrambe in varnosti, a opozarjamo
na neracionalno trošenje denarja in
nepremišljene nakupe. V NSi sicer
podpiramo višanje sredstev za ob-

ambo in varnost naše države,
opozoriti pa je treba na neracionalno
trošenje in dejstvo, da
bo NATO do leta 2030 še vsaj
dvakrat spremenil ali pa prilagodil
svojo strategijo, ki se ji bodo
morale prilagoditi tudi države članice.
Ključno vprašanje je tudi, ali
ima Slovenska vojska sploh dovolj
vojakov za uporabo 106 osemkolesnikov.
Smiselna bi bila sestava ene bataljonske
skupine in pridobitev ustreznih
certifikatov, šele nato pa postopno uvajanje
nove tehnike.
Vlada je kljub upiranju sprejela
regulacijo cen električne
energije, kar smo v NSi
predlagali že lani
Osnovni zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic
energetske krize je bil sprejet 16. decembra lani. Ta je
tako za velika kot tudi za mala in srednja podjetja določil
zelo kompleksen in zelo zapleten sistem pomoči v obliki
transferjev države. NSi je že takrat opozarjala, da bi morali
vsaj za mala in srednja podjetja določiti enostavnejšo pomoč
v obliki regulacije cene, kar je možno znotraj okvira,
ki ga je predpisala Evropska komisija. Takrat posluha za
takšno rešitev ni bilo in zato v NSi tudi zakona nismo podprli.
Po sprejetju tega zakona je gospodarstvo povzdignilo
glas. Vlada je kritikam tokrat prisluhnila in sprejela zadnji
delovni dan lanskega leta uredbo, s katero je naredila ravno
to, kar smo v NSi že predlagali. Mala in srednja podjetja
bodo imela regulirano ceno do konca meseca junija 2023,
možno pa jo je tudi podaljšati. Za to obdobje ne bodo
upravičena do pomoči za gospodarstvo zaradi povišanj
cen električne energije. Zakon posega tudi v pravice za že
preteklo časovno obdobje, na kar je opozorila tudi zakonodajnopravna
služba državnega zbora. Žal koalicija ni podprla
dveh amandmajev NSi, s katerima bi ohranili ukrepa
subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ter čakanja
na delo tudi za mikro, mala in srednje velika podjetja z regulirano
ceno električne energije. Tako bi v tem delu zagotovili
tudi gotovo ustavno skladnost zakona. Poleg tega
sta ta dva ukrepa v času covida izjemno dobro delovala.
Nepremišljena reforma plačnega sistema
bo močno omajala javne finance
NSi je zahtevala sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih
financ, ki jo vodi poslanec Jernej Vrtovec, z željo, da bi ocenili,
ali in kako selektivni dvig oziroma obljube o povišanju plač
vplivajo na javne finance. Plače javnim uslužbencem so se
lansko leto povečale – za to je proračun porabil 611 milijonov
evrov. Obljube predsednika vlade posameznim skupinam
so vzbudile eksplozijo zahtev nekaterih sindikatov po
povečanju plač. Seje so se udeležili predstavniki ministrstva
za javno upravo, ministrstva za finance, predsednik
fiskalnega sveta in del sindikatov. Ugotovili smo, da je
debata o plačnem sistemu potrebna. Enotnega plačnega
sistema, kot je bil zamišljen, ni več. Skozi leta se je dogajalo
veliko krivic posameznim plačnim skupinam in sedaj je
Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije se je po mnenju prejšnje
vlade, v kateri je sodelovala tudi NSi, zdel primeren trenutek, da to
obdobje dobi tudi posebno pozornost. Prejšnja vlada je ustanovila
Muzej slovenske osamosvojitve, ki predstavlja temelje nastanka
naše sodobne države in zagotovo si ta veliki dogodek zasluži
tudi posebno prezentacijo v muzejih. Ukinitev Muzeja slovenske
osamosvojitve se da razumeti kot sporočilo trenutne oblasti, da to
obdobje za Slovenijo ni ključno in pomembno. V Novi Sloveniji
smo zoper ministrico za kulturo pripravili interpelacijo,
žal poslanci drugih strank niso prispevali podpisov za
zaščito simbola osamosvojitve, zato interpelacije
nismo vložili. Svoja prizadevanja smo preoblikovali v
priporočila vladi in med drugim predlagali ponovno
vzpostavitev muzeja slovenske osamosvojitve
in vladi priporočili naj v izobraževalnem
sistemu večji poudarek nameni
vsebinam o slovenski
osamosvojitvi.
čas, da
se vzpostavi
enoten plačni
sistem, ki bo pravičen,
stimulativen in tak, ki bo upošteval demografsko
situacijo. Plačno reformo bi bilo treba razpotegniti na več
proračunskih let, ker bo poseg v javne finance zelo velik.
Z vsem, kar smo povedali, se je strinjala tudi koalicija.
Na koncu zelo strokovni in dobronamerni sklepi NSi, da
bi dejansko dali vladi napotke, naj preneha z obljubami
in naj začne pripravljati enovit plačni sistem, ob tem pa
izračunati, koliko bi to stalo, niso bili sprejeti.
Povišanje cen programov vrtcev zaradi
dviga stroškov dela naj nosi vlada in ne
občine oziroma starši
V Novi Sloveniji smo se odločili za sklic nujne seje Odbora
za izobraževanje, znanost, šport in mladino predvsem
zaradi staršev, ki imajo svoje otroke vključene v predšolsko
varstvo – vrtce. Napovedane podražitve vrtcev bodo
poleg visokih cen energije in hrane še dodatno prizadele
družinske proračune. Skoraj vse slovenske občine so zaradi
višjih stroškov dela, materiala, storitev in živil za otroke
napovedale dvig cen programov vrtcev. Nova Slovenija je
že 20. 10. 2022 podala zahtevo za sklic nujne seje parlamentarnih
odborov, kjer je poslanka Iva Dimic želela doseči,
da resorni ministrstvi pripravita celovite ukrepe pomoči
javnim zavodom pri spopadanju z visokimi cenami energentov.
Vladajoča koalicija je predloge sklepov zavrnila,
regulacijo cen energentov za javne zavode pa je uvedla
šele konec leta 2022. Vlada je zaradi nesodelovanja z reprezentativnimi
organizacijami slovenskih občin prevalila
strošek podražitev vrtcev na pleča staršev. Na pobudo NSi
je bil sprejet sklep, da vlada pripravi celovit paket ukrepov
pomoči slovenskim občinam, zasebnim vrtcem s koncesijo
in zasebnim vrtcem, ki izvajajo javno veljavni program, s
katerim bi pokrili dvig vseh stroškov dela, ki so nastali po 1.
januarju 2023, in z njim v roku enega meseca seznani pristojni
odbor državnega zbora.
7

INTERVJU
INTERVJU:
DAVID KLOBASA
Uspešnosti županovanja ne želim meriti
samo po kilometrih položenega asfalta.
David Klobasa je že drugi mandat župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Hkrati je tudi državni svetnik in
predsednik Kluba županov in svetnikov NSi, v najstniških letih je bil tudi član fantovske glasbene skupine Casanova.
Je velik perfekcionist in človek z drznimi idejami. Življenje ga je peljalo po številnih poteh, kjer se je naučil, kako
velike projekte tudi uresničiti. Z njim smo se pogovarjali o aktivnostih na občinski ravni, delovanju v državni politiki
in splošnem vzdušju v naši državi.
mag. Aleš Trtnik
8

INTERVJU
Dotakniva se najprej vašega županovanja
občini Sveta Trojica. Ponovno
ste bili prepričljivo izvoljeni
za župana, a v oči pade predvsem
sestava občinskega sveta, kjer vseh
11 občinskih svetnikov prihaja iz NSi.
V čem je skrivnost vašega pristopa
in načina dela, da ste občane tako
prepričali?
Ključna stvar je, da sem zelo samosvoj,
kar mi marsikdo tudi očita in
pravi, da je to problem. Za moje sodelavce
so kandidirali ljudje, v katere
sem verjel in se pri tem nisem oziral
na to, ali bo morda kdo užaljen, ker ni
del ekipe. Za te ljudi sem odgovoren
in prevzemam odgovornost za to,
da kot ekipa občankam in občanom
zagotovimo dobro življenje. Človek,
ki je del moje ekipe, mora biti kompetenten
in pokazati mora zadostno
pripravljenost in zagnanost, da širimo
politično sliko in potencial občanov. V
zadnjih dvanajstih letih so se v občini
na položajih občinskih svetnikov in na
različnih drugih funkcijah menjavali
eni in isti ljudje.
Z mojo ekipo pa smo, še preden smo
bili izvoljeni, pričeli premikati stvari in
izpeljali ogromno akcij v občini. Tako
smo dokazali, da se da. Občanom
smo pokazali, da se lahko že kot navaden
občan zelo aktiviraš in imaš
močen vpliv na življenje v skupnosti.
Moja zmaga z absolutno večino mi ni
tako pomembna, kot mi je dejstvo, da
je osem od enajstih svetnikov popolnoma
novih ljudi. Vsak izmed svetnikov
sledi enemu področju delovanja
naše občine. Svetniška skupina je
tako zelo strokovna in pomembno mi
je bilo, da je bila lista izvoljena v celoti,
saj to zagotavlja močen in širok
razvoj naše občine. Zastavili smo si
kar nekaj strateško pomembnih projektov
- gradimo nov vrtec, športne
objekte, kolesarske poti, krožišče, veliko
pa nam pomenijo tudi kulturni festivali.
To niso enostavne stvari. Ko se
pogovarjamo o politiki na podeželju,
za ustvarjanje uspešnih zgodb potrebujemo
močno in odgovorno skupino
razvoju naklonjenih svetnikov.
Vseeno pa na zadnjih lokalnih volitvah
niste bili brez konkurence …
Na nobenih volitvah nisem bil brez
konkurence. Tudi lani se je pojavil
protikandidat. Proti meni pa so bile
vložene celo štiri kazenske ovadbe, ki
so bile del načrtnega napada name in
na mojo ekipo. V drugem tednu volilne
kampanje moj nasprotnik sploh še
ni uspel predstaviti svojega programa,
se je pa očitno nekdo potrudil, da
bi umazal moje ime. Ker imam čisto
vest, se epiloga te zgodbe pravzaprav
veselim.
Kaj je tisto, kar vam pri vašem delu
prinaša zadovoljstvo oziroma vam
nariše nasmeh na obraz?
Rad bi poudaril, da me dejstvo, da
sem župan, samo po sebi ne navdušuje.
V začetku prvega mandata
mi je šel naziv župan celo na živce.
Nanj sem se težko privadil, ker sem
imel stalno občutek, da ima zaradi
prejšnjega vodstva občine zelo slab
prizvok. Uživam pa v tem, da sem
operativen in da vodim projekte, ki
občankam in občanom dvigujejo
raven kakovosti njihovega življenja.
Super mi je, ko si zamislimo dober
projekt in ga kljub različnim dvomom
iz okolja tudi izpeljemo.
S čim ste se ukvarjali, preden ste se
podali v politiko?
Moj oče je bil trgovec na področju
kmetijske mehanizacije in leta 2008
so k nam prišli trgovci John Deera,
ki so iskali novega poslovnega partnerja
za Slovenijo. Vendar pri nas
doma nihče ni znal angleško. Tudi
jaz sem zelo slabo govoril. Oče se
je takrat odločil, da se on s tem ne
bo ukvarjal in je zadevo prepustil
meni. Tako sem začel postavljati
novo organizacijsko shemo znotraj
našega družinskega podjetja. Takrat
smo prvič postavili tudi marketinški
oddelek. Začeli smo z vrtnim programom
John Deere, naša največja
konkurenca pa je bila Husquarna, ki
je bila vsaj petkrat cenejša od John
Deera. Najbolj pomembno vprašanje
je bilo, kako prepričati kupca, da je
mehanizacija John Deere zaradi kakovosti
najprimernejša? Takrat sem
se povezaI z Radiem Center, kjer
smo naredili kampanijo John Deere
Đir, kjer se je taksist Štefko Bratkovič
z vrtnim traktorjem vozil po celi
Sloveniji. Ustavljal se je vsepovsod,
med drugim tudi pred parlamentom.
Ta kampanja je bila navzoča po vseh
socialnih omrežjih, Radio Center pa
jo je prenašal v živo. Še sedaj velja za
eno najmočnejših kampanj v zgodovini
Radia Center.
Torej še preden se je npr. Miha Deželak
za dobrodelen namen vozil po
Sloveniji s kolesom, ste vi organizirali
vožnjo s kosilnico John Deere?
Tako je. Na marketinškem srečanju v
Nemčiji sem projekt predstavil in ljudje
so bili nad njim navdušeni. Prodaja
vrtnih kosilnic se nam je v tistem obdobju
resnično povečala, s tem pa so
bili porušeni tudi vsi stereotipi, ki smo
jih bili deležni do takrat. John Deere
je zelo konservativna znamka in je na
nek način zelo podobna tudi Novi Sloveniji.
Pri sebi sem opazil, da se vedno
najdem v bolj konservativnih okoljih,
kjer pa s svojo drznostjo premikam
meje mogočega. Dajem novo svežino
in prijeme, ki postanejo zanimivi širši
javnosti, ki ni nujno konservativna. Pri
takih projektih je pomembno, da si še
vedno v mejah normale, ampak na
zelo profesionalni ravni.
Če se obnašamo,
kot da politiko
prodajamo,
smo že vse izgubili.
In vodilni ljudje so bili nad projektom
tako navdušeni, da so vam ponudili
novo delovno mesto?
Drži, v Nemčiji mi je bilo ponujeno delovno
mesto v Mannheimu, in sicer v
marketinškem oddelku. Želeli so namreč,
da podoben projekt izpeljem
tudi v Litvi, Latviji in Estoniji. To priložnost
sem tudi sprejel in smo projekt
tudi izpeljali. Vključili pa so me tudi
v osem-milijonski projekt v Lizboni,
ko je šlo za prenovo zunanje podobe
podjetja, tako imenovani rebranding.
Šlo je za podoben dogodek s ciljem,
da predstavimo nove izdelke znamke
John Deere. Pomembnosti tega projekta
se takrat sploh nisem zavedal.
Je pa prevzem te funkcije pomenil
tudi selitev na Portugalsko, kjer sem
nato živel eno leto. Imeli smo ekipo,
ki je štela 120 članov in pripravili smo
projekt, ki je bil izjemno atraktiven
in inovativen. Po zaključku projekta
smo se predstavili še na sejmih v Berlinu
in Hamburgu.
9

INTERVJU
Mislim, da ni župana, ki bi
ustanovitvi pokrajin nasprotoval.
Še ohranjate dobre vezi s svojimi
nekdanjimi sodelavci?
Z vsemi imam še stike in zelo dobre
odnose. Morda lahko kot zanimivost
povem, da je tudi na praznovanjih
mojih rojstnih dni pol učiteljskega
zbora iz gimnazije, kljub temu da nisem
bil najbolj vzoren dijak. Da nisem
bil med najboljšimi, pa nisem bil jezen
na profesorje, ampak nase, ker se šoli
nisem zadosti posvetil. Vedno sem
kaj počel še poleg šole in ti projekti
so me tako navdušili, da sem se jim v
celoti posvetil in jih tudi izpeljal. Verjetno
je to tudi razlog, da še vedno
nisem diplomiral. Po duši sem trgovec,
prodajalec, to je tisto, kar sem od
malega počel. Če sem lahko prodal
traktor, lahko prodam vse.
Vaša zgodba je zelo navdihujoča.
Politiko pa je verjetno težje prodajati,
čeprav vam je tudi to uspelo?
Če se obnašamo, kot da politiko
prodajamo, smo že vse izgubili. Pri
politiki predstavljaš sebe in svoje
razmišljanje. V politiki ne smemo biti
neiskreni, ker predstavljamo lastne
vrednote. Danes pa je velik poudarek
tudi na prepoznavnosti na socialnih
omrežjih. Ne razumem funkcionarjev,
ki tega ne uvidijo. Nemogoče je,
da bi danes nekdo, ki je javno prepoznaven,
lahko z nečim zavajal, saj te
lahko ljudje vsak trenutek preverijo.
Najpomembnejši trenutek moje prve
kandidature je bil, ko sem premagal
strah v sebi in dejansko vložil kandidaturo
za župana. Šlo je tudi za velik
osebnostni korak, s katerim sem si
dokazal, da si upam in zmorem. Ko
gledam nazaj, je bilo to težje kot pa
celotno kasnejše opravljanje funkcije.
Že ob vstopu v lokalno politiko sem
povedal, da se bom omejil na dva županska
mandata, v katerih želim za
razvoj kraja narediti kar največ. Do
sebe sem zelo zahteven, zato menim,
da je bila to prava odločitev. Želim
dokazati, da če si nekaj zamisliš in si
pri tem osredotočen ter vztrajen, boš
to tudi izpeljal. Priznam, da sem bil po
štirih letih županovanja kar izmučen,
a sem vedel, da smo z ekipo dali vse
od sebe in izpeljali vrhunske projekte.
Na kaj ste v dokončanem mandatu
najbolj ponosni? Eden izmed odmevnejših
uspehov je zagotovo bila
vzpostavitev dogodka Trojica fest.
Trojica fest je znamka, na katero sem
zelo ponosen. Predstavlja tridnevno
dogajanje od katerega veš, kaj dobiš
– tri koncerte, ki so višjega cenovnega
razreda in so del t. i. doživljajskega
turizma. Pomembno se mi zdi, da so
ljudje v Sveti Trojici to dogajanje vzeli
za svoje, kar me navdaja s posebnim
zadovoljstvom. Ponosen pa sem tudi
na to, da smo v naši občini premaknili
projekte na vseh področjih, saj si želimo
čim bolj enakomernega razvoja.
Večkrat poudarjam, da sam uspešnost
županovanja ne želim meriti
samo po kilometrih položenega asfalta,
ampak predvsem po stanju duha,
ki ga ustvarjamo med ljudmi v občini.
Prav tako ne želim, da podeželje
postane le spalno naselje. Prav to je
eden izmed ključnih razlogov, zakaj
se trudimo z družabnimi dogodki in
ohranjanjem kulturne dediščine.
Velikokrat slišimo, da je za tegobe
slovenskega podeželja kriva Ljubljana.
Vi ste dokazali, da je mogoče
narediti velike spremembe na
bolje brez pritoževanja in kazanja s
prstom na druge …
Centralizacija je klasičen problem
naše družbe. Trava je vedno bolj zelena
pri sosedu. Velikokrat slišim, da
so občani nad menoj manj navdušeni,
kot pa so nad mano navdušeni občani
sosednjih občin. Vedno poudarjam,
da občina ni banka, zato se trudimo,
da celovito zaključujemo projekte.
10

INTERVJU
Dvigamo kakovost bivanja v naši
občini in mislim, da bi to moral biti
temeljni motiv in osnovna usmeritev
vsakega župana. Ljudje bodo čutili
pozitivne učinke še leta. Meni je pomembno,
da ustvarjamo občino, ki se
razvija, in v kateri občanke in občani
dobro živijo. Z ekipo ustvarjamo občino,
kjer je poskrbljeno za primarno
in sekundarno zdravstveno varstvo,
kjer so zagotovljeni kakovostna pitna
voda, zelene površine, sodobna infrastruktura,
v katero seveda spada tudi
optična povezava. Skoraj vsa gospodinjstva
v občini bodo kmalu priključena
na optično omrežje, na kar sem
zelo ponosen.
Nedavno ste bili izvoljeni tudi v Državni
svet RS. Kako gledate na regionalizacijo
Slovenije in kakšno je
vaše mnenje o ustanovitvi pokrajin?
Mislim, da ni župana, ki bi ustanovitvi
pokrajin nasprotoval. Vsi smo v
veliki meri za, predvsem zaradi tega,
ker pričakujemo, da se bo na nivoju
pokrajin ustvarjalo občinske prostorske
načrte in podrobne prostorske
načrte. To je rak rana vsake občine.
Prav to je eden izmed razlogov, zakaj
mislim, da bi moral županski mandat
trajati pet let. Iz prakse lahko povem,
da za spremembo občinskega prostorskega
načrta (OPN) potrebuješ
vsaj tri do šest let. Na ravni pokrajine
se bomo ukvarjali s celotno regijo.
Tako bomo prišli do hitrejšega razvoja
kolesarskih povezav, turizma, kmetijskih
in športnih dejavnosti. Moramo
imeti predvsem jasno vizijo, kako in
kam želimo priti. Za dober razvoj se
morajo občine resnično povezovati
med seboj.
Smo na pravi poti,
le samozavestni in
drzni moramo biti.
Nedavno je bilo veliko razburjenja
glede podražitev vrtcev. Pod plazom
kritik so bile predvsem občine,
a pravzaprav gre za verižno
reakcijo. Drži?
Prvi sem na to opozoril jaz, pa tudi
naše poslanke in poslanci v državnem
zboru. Gre za to, da vsi zelo
dobro vedo, kdo nosi tako odgovornost.
Vlada je dvignila minimalno
plačo, energenti so se podražili,
nihče pa nas županov ni vprašal,
od kod bomo mi zagotovili dodatna
sredstva, ki bodo pokrila vse te
dvige. V bistvu postavljajo občine,
predvsem župane, v nelagoden položaj.
Vsi se trudimo delati v dobrobit
občank in občanov. Mislim, da
ne obstaja župan, ki bi želel dvigovati
cene po lastni izbiri, ampak smo
bili v to prisiljeni. Vrtčevsko varstvo
je stvar, ki bi vsekakor morala biti
na ravni države urejena tako, kot je
šolstvo. Če primerjamo investicije v
vrtec, naša zakonodaja določa kvadratni
meter vrtca na 2.700 evrov.
Toliko nas stane. V Avstriji je na primer
1.200 evrov manj in zato nastane
razlika. Mi dražje plačamo vrtce,
delež, ki ga dobimo od države, ni niti
50 odstoten, zahteve pa so vedno
večje. Poleg tega pa opažamo, da
je med mladostniki veliko duševnih
stisk in težav, za katere zagotavljamo
dodatno oskrbo in pomoč. Žal
smo soočeni z dejstvom, da je število
otrok z duševnimi stiskami v
porastu. Zato menim, da bo v prihodnosti
nujno, da kot družba nekaj
naredimo na tem področju.
V čem pa vidite glavno dodano
vrednost Državnega sveta RS?
Vesel sem, da sem v Državnem svetu
RS zastopnik lokalnih interesov. Na
splošno pogrešam več vključevanja
županov v državno politiko. Malokrat
se zgodi, da bi nas kdo kaj vprašal.
Državni svetniki se lahko na sprejete
zakone odzivamo direktno z vetom.
Trenutna sestava se mi zdi zelo operativna
in politično uravnotežena.
Predvsem pa se mi zdi super naš
predsednik Marko Lotrič, ker prihaja
iz gospodarstva in mu to daje bolj
nevtralno pozicijo pri delovanju državnega
sveta.
Pripadate mlajšim politikom iz vrst
NSi. Kje vidite mesto stranke v
družbi?
Če pogledamo v tujino, boste našli
primere, kjer so krščanski demokrati
oz. desnosredinske stranke med
najbolj modernimi in naprednimi. Zdi
se mi, da vemo, katere so tiste trajne
vrednote, ki ne glede na čas prinašajo
razvoj in so temelj naše družbe že
stoletja. Zato lahko tudi precej dobro
razumemo, kakšna so pričakovanja
ljudi od politike oz. države. Mislim, da
smo na pravi poti, le samozavestni in
drzni moramo biti.
11

POGLOBLJENO
Programska konferenca:
Vsem dostopno javno zdravstvo
Letošnja programska konferenca je
bila posvečena prenovi slovenskega
zdravstva in je potekala pod naslovom
Vsem dostopno javno zdravstvo.
Gostje konference so bili ustanoviteljica
MC Medicor Slovenija prof.
dr. Metka Zorc, ustanovitelj specialistične
ordinacije Avelana kirurg primarij
dr. Andrej Šikovec, podpredsednik
Zveze organizacij pacientov
Slovenije Franci Gerbec in zdravnik,
specialist infektologije Federico V.
Potočnik. Zbrane sta nagovorila tudi
predsednik NSi Matej Tonin in predsednik
strokovnega odbora za zdravstvo
v NSi Matjaž Trontelj.
Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik
NSi Matej Tonin, ki je dejal, da
zdravnika potrebuje vsak, zato delovanje
zdravstvenega sistema tudi bistveno
določa kvaliteto našega življenja.
»Slovenski zdravstveni sistem je resno
bolan in se bo brez odločnega ter hitrega
ukrepanja zrušil. Še vedno imamo
vrhunske strokovnjake in predane
zdravstvene delavce. Žal pa imamo
katastrofalno organiziranost sistema«.
Vlada ima čas do maja
Predsednik NSi je zagotovil, da je
zdravstvo preveč pomembna tema,
da bi jo prepustili političnim preigravanjem
in taktiziranju. »Zato v Novi
Sloveniji v začetku letošnjega leta še
nismo vlagali predlogov zakonskih
sprememb. Ne želimo poslušati, da
naši predlogi kakorkoli blokirajo vladne.
Vendar v nedogled nismo pripravljeni
čakati. Danes napovedujem,
da bomo, v kolikor do maja letošnjega
leta ne bo resnih premikov, v Novi
Sloveniji začeli vlagati naše zakonske
predloge,« je napovedal Tonin.
Matjaž Trontelj je poudaril, da je treba
v sistem takoj vključiti vse razpoložljive
zdravstvene kapacitete pri vseh
izvajalcih zdravstvenih dejavnosti –
tako javne zavode, koncesionarje, kot
tudi zasebnike. Uvesti je treba posebno
statusno obliko samostojnega nosilca
zdravstvene dejavnosti in odpraviti
monopol Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije. Vse zdravstvene
storitve bi morale biti tudi pri zasebnikih
in koncesionarjih plačane iz
zdravstvenega zavarovanja.
Prof. dr. Metka Zorc je izrazila zadovoljstvo
z 9 točkami NSi za prenovo
zdravstva, saj je, kot je dejala, ta
smer pravilna. »Stopiti moramo skupaj,
saj lahko zbolimo vsi, ne glede
na prepričanje, ki ga nosimo v srcu,«
je pozvala dr. Zorc in dodala: »Brez
učinkovite organizacije ni uspešnega
zdravljenja. In brez sodelovanja vseh
slovenskih zdravnikov ni dobre medicine.
Verjemite mi, da se da situacijo
urediti v letu dni – če le imamo prave
vzvode in voljo, da se to uresniči.«
Primarij dr. Andrej Šikovec je v svojem
nagovoru orisal zdravstveno situacijo
iz prve roke. Povedal je za zgodbo, ko
mu je eden izmed njegovih pacientov
Bolnega človeka zanimata predvsem dve stvari: kdaj pride
do zdravnika in kdo bo plačal njegovo zdravljenje. V
NSi delamo na rešitvah, da pacient do zdravnika pride takoj,
ko ga potrebuje, njegovo zdravljenje pa plača zavarovalnica
ali zavod, kateremu vsak mesec plačuje prispevke.
Vabljeni k branju
programa NSi za
vsem dostopno
javno zdravstvo.
12

POGLOBLJENO
dejal: »Že eno leto hodim od zdravnika
do zdravnika in vi ste prvi, ki se me je
fizično sploh dotaknil.« »To kaže, da je
danes v sistemu nekaj narobe,« je bil
jasen prim. dr. Šikovec in opozoril, da
digitalizacija ni vsemogočna in da ne
bo odpravila potrebe po osebnem stiku
med zdravnikom in pacientom. Rešitve
vidi tudi v uvedbi nujnih služb v
zdravstvenih domovih, kar bi zmanjšalo
pritisk na urgence, in v večji pristojnosti
diplomiranih medicinskih sester.
Podpredsednik Zveze organizacij
pacientov Slovenije Franci Gerbec
je opozoril, da so predlagali, da bi v
vse zdravstvene domove in bolnišnice
postavili zdravniškega pomočnika
s srednjo izobrazbo, ki bi pacientu,
ki dobi napotnico, pomagal, in ga
usmeril naprej. »V Sloveniji nas je
600.000, veliko jih ne zna uporabljati
računalnika. Tukaj imamo tudi osebe
z demenco, ki nujno potrebujejo pomočnika.
V tem trenutku je naš cilj, da
se z direktorji 25 slovenskih bolnišnic
dogovorimo o vzpostavitvi mesta
zdravniškega pomočnika,« je pojasnil
Gerbec.
Po video povezavi je bil na konferenci
udeležen tudi Federico V. Potočnik,
ki je dejal, da pacient, ki na Zahodu
potrebuje pomoč, to dobi hitro in
takrat, ko jo potrebuje. »Vsaj 15 let
se že pogovarjamo o celoviti prenovi
zdravstvenega sistema, a do tega
še nismo prišli. Rešitve NSi temeljijo
predvsem na tem, da zdravnikom in
osebju vračamo ukrepanje na lastno
odgovornost,« je glavne rešitve povzel
Potočnik.
Situacija, v kateri se je znašel slovenski
zdravstveni sistem, zahteva temeljit
premislek. Če hočemo ohraniti
vsem dostopen zdravstveni sistem,
ga moramo postaviti na nove temelje.
V Novi Sloveniji verjamemo, da
imamo prave odgovore na vprašanja
in dileme, ki jih odpira zdravstvena
reforma. Zavedamo se, da zdravje ni
stvar koalicije ali opozicije oziroma
dnevne politike, ampak da je dober
in dostopen zdravstveni sistem, ki
odgovarja na potrebe ljudi, nacionalnega
pomena.
9 rešitev
za vsem dostopno
javno zdravstvo:
1. Takojšnja vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih kapacitet in prostih izvajalcev
za odpravo čakalnih dob (javni zavodi, koncesionarji, zasebniki).
2. Vsak zdravnik naj se samostojno odloča, kje in kako bo opravljal svoj poklic.
3. Uvedba nove statusne oblike “samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti”.
4. Prečiščenje osnovne košarice pravic zdravstvenega zavarovanja
in preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
5. Odprava monopola ZZZS in vzpostavitev konkurence
na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja.
6. Uvedba jasnih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev.
7. Preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov,
ki naj poslujejo neprofitno, a po načelih gospodarskih družb.
8. Povečanje števila vpisnih mest na medicinskih in drugih zdravstvenih programih.
9. Zmanjšanje administrativnih obremenitev zdravnikov in digitalizacija zdravstva
s prehodom na enoten oz. medsebojno povezljiv informacijski sistem.
13

ZGODILO SE JE
Janez Cigler Kralj
izvoljen v predsedstvo
delavske organizacije
Evropske ljudske stranke
Na kongresu EUCDW, delavske organizacije
ELS, so predstavniki kongresa
v Rimu nov mandat v predsedstvu
soglasno zaupali vodji poslanske
skupine NSi in predsedniku Združenja
delavcev NSi Janezu Ciglerju
Kralju. Kongres EUCDW je za novega
predsednika izvolil evropskega poslanca
iz Nemčije Dennisa Radtkeja.
EUCDW je bila ustanovljena leta 1977
in združuje 24 organizacij članic iz 18
evropskih držav, vključno s krščansko-demokratskimi
sindikati, krščansko-socialnimi
gibanji in združenji
delavcev v političnih strankah.
Letna konferenca
Ženske zveze NSi
posvečena stiskam
žensk ter posledicam
vojne v Ukrajini
Ženska zveza Nove Slovenije – krščanskih
demokratov je na Bledu na
svoji redni letni konferenci razpravljala
o razmerah, v katerih se zlasti zaradi
nasilja nad njimi znajdejo ženske, in
o dogajanju v Ukrajini. Na konferenci,
ki so se je udeležile predstavnice NSi
iz vse države, sta potekali predavanji
o teh tematikah z gostujočimi predavatelji,
ki jima je sledila razprava.
V okviru letne konference je potekala
tudi humanitarna akcija, zbrana
sredstva pa so donirali za potrebe
sirotišnice ukrajinskih otrok v Slavini
pri Postojni in za programe pomoči
za ženske v stiski, ki jih izvaja Karitas.
14
Klub županov in
svetnikov NSi izvolil
novo vodstvo
Na Polzeli je potekala letna konferenca
Kluba županov in svetnikov NSi,
ki ga vodi župan Svete Trojice David
Klobasa. V okviru letne konference
je potekala tudi okrogla miza z naslovom
Strateško upravljanje občin in
državni projekti v odnosu do lokalnih
skupnosti, na kateri so sodelovali
predsednik Državnega sveta RS
Marko Lotrič, sekretarka Državnega
sveta RS mag. Monika Kirbiš Rojs,
župan Velike Polane mag. Damijan
Jaklin in župan Kamnika Matej Slapar.
Letošnja konferenca je bila volilne
narave. Za predsednika kluba je
bil ponovno izvoljen David Klobasa,
podpredsednika pa sta postala Mojca
Sojar in Miha Horvat. V Upravni odbor
kluba, ki ga poleg vseh izvoljenih
županov NSi sestavlja še 6 članov iz
vrst svetnikov, so bili za obdobje štirih
let izvoljeni naslednji svetniki in
svetnice: Anton Harej, Miha Horvat,
Anita Jodl, Zoran Košič, Cirila Lavbič
in Mojca Sojar.
Terenski obisk ekipe
NSi v Beli krajini
Ekipa NSi je za svoj prvi terenski obisk
po državnozborskih volitvah izbrala
Belo krajino. Pot nas je vodila čez
Gorjance, Črnomelj, Metliko in Semič,
ki so nas navdušili z neskončnim potencialom
in številnimi nasmejanimi
obrazi. Glavni problemi v Beli krajini
so še vedno ceste, elektrika in voda.
Belokranjci že predolgo čakajo na
gradnjo 3. razvojne osi, ki jim bo omogočila
hitrejšo povezavo s centralno
Slovenijo. Te težave v opoziciji žal lahko
rešujemo le predvsem z različnimi
zakonskimi predlogi in poslanskimi
vprašanji. V NSi bomo vztrajali, da se
3. razvojna os čim prej zgradi, prav
tako pa se naj zgradi tudi močnejši
daljnovod, ki ga belokranjsko gospodarstvo
nujno potrebuje.
In memoriam: Dana
Ivančič, predsednica OO
NSi Bovec (1951-2023)
V četrtek, 19. januarja 2023, smo se
v Bovcu poslovili od predsednice
občinskega odbora NSi Bovec Dane
Ivančič. Huda bolezen je prekinila
njeno zelo plodovito življenjsko pot.
Dana Ivančič je bila s srcem članica
stranke Slovenskih krščanskih demokratov
in nato stranke Nova Slovenija,
službovala je kot svetnica v občinskem
svetu občine Bovec, opravljala
pa je tudi funkcijo predsednice OO
NSi Bovec. Z njenim odhodom je
Bovško izgubilo osebnost, ki je tako
kot malokdo ustvarjala versko, kulturno
in širše družbeno dejavnost na
Bovškem.
In memoriam: Ivan
Horvat, predsednik OO
NSi Tišina (1959-2023)
V torek, 24. januarja 2023, smo se na
Petanjcih poslovili od predsednika
občinskega odbora NSi Tišina Ivana
Horvata. Z odhodom Ivana smo izgubili
velikega in srčnega sodelavca.
Ivan je postal član naše politične družine
že v letu ustanovitve Nove Slovenije,
natančneje 14. decembra 2000.
Dva mandata je bil občinski svetnik
NSi v občinskem svetu občine Tišina
in sicer od 2014 do 2022. Od 2016 do
2019 je bil podpredsednik OO NSi Tišina,
od leta 2019 pa predsednik občinskega
odbora NSi Tišina. Ivan Horvat
je bil goreč podpornik krščanske
demokracije v Sloveniji.

Modri gala ples ponovno navdušil
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
Modri gala ples, projekt Mlade Slovenije,
ki se je rodil ob naši 20. obletnici
delovanja, smo letos izpeljali že tretjič.
Letošnji dogodek elegance, dobre
hrane in plesa je potekal 17. februarja
2023, ko smo se zbrali v klubu Cankarjevega
doma. Tam nas je pričakal moder
ambient s prečudovitim razgledom
na Ljubljano. Ob prihodu so nas
postregli s penino, prav tako pa smo
se lahko fotografirali pred foto steno.
Dogodek je tradicionalno, z valčkom,
otvorila predsednica MSi, nato pa
sta se nam v plesni točki predstavila
Zara in Vid. Preden smo se podali na
plesišče, nas je nagovorila predsednica
podmladka MSi Katja Berk Bevc,
pozdravila pa sta nas tudi predsednik
NSi Matej Tonin in naša častna pokroviteljica,
evropska poslanka Ljudmila
Novak. Da pa plesišče ne bi bilo
prazno, je za plesno glasbo poskrbela
glasbena skupina Jamm, ki spremlja
naš dogodek že od samega začetka.
Nekaj foto utrinkov dogodka lahko
najdete na naši Facebook strani.
Hvala vsem, ki ste bili z nami na tem
prečudovitem večeru in vsem tistim,
ki ste nas podprli z donacijo. Upamo,
da ste se tudi vi imeli odlično in da se
vidimo naslednje leto.
Vlada deluje kaotično
Vlada deluje kaotično in skrbi le za PR
interpretacijo svoje virtualne mavrične
resničnosti. Konstituirala se je 1.
junija 2022, rešitve za upokojence pa
še vedno zgolj naslavlja in preučuje
stanje. Možnost ukrepanja napoveduje
do konca 2023 ali še kasneje.
V tem času pa je izdatno skrbela zgolj
zase. Že 29. junija, v štirih tednih po
nastopu, je Žurnal zapisal: »Ministri
Golobove vlade imajo najvišje možne
plače«. Januarja letos pa je ministrica
za javno upravo predstavila osnutek
sprememb plač najvišjih funkcionarjev
v državi, po katerem bi si Golobova
vlada podvojila plače.
V sedanjih kriznih časih zimske kurilne
sezone, ko nas pesti energetska
kriza in draginja osnovnih življenjskih
dobrin, ne zagotavlja rasti pokojnin,
ki bi zagotavljale vsem upokojenkam
in upokojencem dostojno preživetje.
Ob 12 odstotnem dvigu minimalne
plače s 1. januarjem 2023 je nujen tudi
12 odstoten dvig pokojnin.
V Zvezi seniorjev NSi smo upravičeno
zaskrbljeni, saj se vlada pri rešitvah
ozira v preteklost in zanemarja dejstvo,
da pokojnine večini zaposlenim
po štiridesetih letih delovne dobe ne
zagotavljajo več dostojnega preživetja.
Mnogi upokojenci, ki so danes
na meji uboštva, uživajo pokojnine, ki
so jim bile odmerjene v »zlatem« socializmu«,
ko je veljala politika – »vsi
enaki v revščini«, danes pa jih morajo
vzdrževati otroci, če jih imajo.
Za dvig minimalne plače občinam
niso zagotovili dodatnih sredstev za
plače vzgojiteljic, učiteljev, varušk,
snažilk … Občine jih bodo poravnale
iz občinskega proračuna, zmanjkalo
pa bo denarja za subvencioniranje
cen pomoči na domu, za subvencioniranje
plačila otrokom za vrtec, vlaganje
v zdravstvene domove …
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi področje
starejših sistemsko urejal, je v
megleni prihodnosti.
Srebrna nit pa spet molči, kot je molčala
deset let v času levih vlad. Bori se
le za pravico do samomora. Za življenje
se ne boriš s smrtjo!
Zdravstvene reforme ni, lahko pa
pokličemo na klicni center. Divjanje
cen je posledica nekonsistentnih
ukrepov in nezaupanja do dela vlade.
Nihče ne verjame, da je ta vlada zmožna
najti rešitve, ki bodo v praksi
učinkovite, da nam bo vsakodnevno
življenje lažje, ali da bo ustvarila
okolje, v katerem bomo sami lahko
ustvarjalno delovali. Protesti upokojencev,
ki smo jih v naši zvezi podprli,
so posledica nesposobnosti aktualne
vlade.
Seniorji od vlade pričakujemo, da bo
zaščitila upokojence pred revščino,
zato naj nemudoma ukrepa. Če tega
ni zmožna, naj vodenje države odstopi
tistim, ki so rešitve zmožni najti in
jih uresničiti.
Namesto nostalgije po rešitvah prejšnjega
režima, za katerega vemo,
kam je pripeljal, je potrebno ustvariti
pogoje za dostojno materialno
preživetje starejših, zlasti tistih na
pragu revščine. Urediti je treba tudi
dostopnost do zdravstvene oskrbe,
dostopnost do pomoči na domu, do
izobraževanja v tretjem življenjskem
obdobju in sodelovanja starejših pri
oblikovanju drugih skupnih odločitev
naše družbe.
mag. Zdravko Luketič,
predsednik Zveze seniorjev NSi
15

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV
Nataša Juhart
županja Občine Vransko
OBČINA VRANSKO
Županja: Nataša Juhart
Občinski svet: 11 članov
NSi članov OS: 9 občinskih svetnikov
Površina: 53,3 km 2
Prebivalcev: 2.675
Moških: 1.358
Žensk: 1.317
Povprečna starost: 43,0 let
Gospodinjstev: 820
Družin: 669
Delovno aktivnih: 1.189
Brezposelnih: 178
Število podjetij: 209
Kako bi se predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,
hobiji …)?
Izviram s Kozjanskega. V Celju sem obiskovala Srednjo
zdravstveno šolo, takoj po maturi sem se zaposlila v SB
Celje, na dializi. Že v času šolanja sem začela zahajati na
Vransko, kjer sem spoznala moža. Rodila sta se nama sin in
hči, ki sta že odrasla. Pri štiridesetih sem z odliko diplomirala
na Visoki zdravstveni šoli v Celju. Vedno sem bila rada
medicinska sestra, znašla sem se z ljudmi. Po 26 letih dela
na dializi sem si želela spremembe, novega znanja in začela
delo na radiološkem oddelku. Ko sem se tega ravno navadila,
sem se odločila za nov izziv – kandidirati za županjo.
Zakaj ste se podali v politiko in kaj vas je motiviralo, da
ste se pridružili Klubu županov in svetnikov NSi?
V zdravstvu je pomemben čut za ljudi. V tej luči sem se odločila
kandidirati za županjo, čeprav sem imela dobro službo,
ki sem jo imela rada. Ogromno občanov, člani svetniške
skupine z Aleksandrom Reberškom na čelu, sodelavci in
tudi domači župnik so me dolgo časa nagovarjali. Vedela
sem, da bom kot županja lahko naredila še več za ljudi.
Če doma v družini ne bi imela podpore, se za kandidaturo
ne bi odločila. Ljudje so me z velikim odstotkom podprli in
verjamem, da jim bom lahko vrnila v čim večji meri. Biti članica
Kluba županov in svetnikov NSi mi pomeni podporo,
zavetje in razumevanje na poti mojega poslanstva.
Kaj radi počnete v zasebnem življenju?
Rada počnem karkoli, ne da bi me preganjal čas. Rada
imam vrtnarjenje, naravo in dolge sprehode, predvsem pa
morje in brezskrbno plavanje. Včasih se lotim kakšnega izobraževanja,
preberem knjigo, rada ustvarjam aranžmaje
in dekoracije ob različnih priložnostih, s katerimi rada razveselim
ljudi okoli sebe. Rada sem med ljudmi in sem dobrodelna,
vključujem se v delo v župniji in povezujem ljudi
ter za njih delam dobro.
S kakšnimi izzivi se soočate in kakšni so vaši prihodnji
načrti za razvoj vaše občine?
Poleg širitve vrtca moramo razmisliti o večjih kapacitetah
ter boljših pogojih izobraževalnih ustanov. Preseliti moramo
gasilski dom, ko odplačamo dve novi gasilski vozili. Potrebujemo
večjo, vsem dostopno knjižnico. Želimo postati tudi
Občina po meri invalidov. Urediti je treba trg, da bo lepši in
bo služil svojemu namenu, in prestaviti most, s čimer imamo
probleme. Zaradi tega je obstal tudi projekt ureditve prireditvene
ploščadi na trgu, ki je nad strugo potoka. Takoj, ko
bodo objavljeni razpisi za kmetijstvo, bomo poskusili dobiti
čim več sredstev za kmete. Ceste so vedno problem, zato
jih bomo zaradi boljše dostopnosti poskusili urediti bolj
celostno. Samo z občinskim proračunom ne moremo vsega
realizirati, v nekaj letih pa bomo s pridobljenimi sredstvi
marsikaj uredili. Delali bomo tudi na že kar razvitem turizmu.
Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi
političnimi strankami?
Zelo dobro. Od celote je 9 svetnikov Nove Slovenije, 2 sta
SDS. Ob taki sestavi je lažje, čeprav bi dobro sodelovali tudi
z drugimi. Na vsaki dosedanji seji je bil zelo živahen dialog,
veliko so spraševali, ne vedo še vsega. Seje so zelo konstruktivne,
na vsa vprašanja dobijo kompetentne odgovore.
16

(Ne)razumne odločitve o
avtomobilih in kolesarstvu v EU
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
Dobro leto dni pred naslednjimi
evropskimi volitvami smo v Evropskem
parlamentu odločali o dveh
pomembnih aktih, ki neposredno
vplivata na prihodnost evropskega
gospodarstva in družbe. Gre za uredbo
o prepovedi prodaje avtomobilov
z bencinskim ali dizelskim motorjem
od leta 2035 naprej in za resolucijo,
ki Evropsko komisijo poziva k razvoju
evropske kolesarske strategije, s ciljem
podvojitve števila prekolesarjenih
kilometrov v Evropi do leta 2030.
Evropski parlament je potrdil prepoved
prodaje avtomobilov in lahkih
gospodarskih vozil z bencinskim
ali dizelskim motorjem od leta 2035
naprej, s čimer je bila odpravljena še
zadnja ovira v obstoječem zakonodajnem
postopku. Vmesna cilja do
leta 2030 sta zmanjšanje izpustov avtomobilov
za 55 odstotkov in lahkih
gospodarskih vozil za 50 odstotkov.
Uredba o prepovedi prodaje avtomobilov
na notranje izgorevanje je bila
potrjena s 340 glasovi za in 279 proti.
Želim poudariti, da podpiram ciljno
zmanjševanje škodljivih emisij v prihodnjih
letih, saj je prehod na nizkoogljično
družbo temeljnega pomena
za vzdržno prihodnost prihodnjih
generacij. Kljub temu pa menim, da je
omenjena uredba o prepovedi prodaje
bencinskih ali dizelskih avtomobilov
preveč ambiciozna in težko uresničljiva.
Pri reševanju enega problema ne
bi smeli povzročiti deset novih.
Kot sem poudarila v svojem govoru
v Evropskem parlamentu, se mi pri
sprejeti uredbi poraja vrsta vprašanj
o pravilnosti in smiselnosti nekaterih
rešitev. Predvsem je na mestu vprašanje,
ali bodo električna vozila čez
dobrih 10 let dovolj cenovno dostopna
za širšo populacijo, ali pa bomo
vozili 10 in več let stara vozila, dokler
ta ne bodo obstala na cesti. Še bolj
pa skrbi nevarnost, da bo EU zaradi
tovrstne prepovedi postala gospodarsko
nekonkurenčna v primerjavi z
ZDA in Kitajsko.
Ker je prihodnost izjemno nepredvidljiva,
menim, da je pomembno imeti
na razpolago več tehnoloških možnosti,
kot pa da zapiramo vrata že
znanim tehnologijam. Zato sem brez
dvomov glasovala proti omenjeni
uredbi.
Za razumen razvoj
kolesarskega sektorja
Na zadnjem plenarnem zasedanju
Evropskega parlamenta v Strasbourgu
pa smo z veliko večino potrdili
resolucijo, ki Evropsko komisijo poziva
k razvoju evropske kolesarske
strategije, s ciljem podvojitve števila
prekolesarjenih kilometrov v Evropi
do leta 2030. S tem pozivom smo v
Evropskem parlamentu dali kolesarjenju
priznanje kot polnopravnemu načinu
prevoza in dodatnega sredstva
za dolgoročno izpolnjevanje podnebnih
ciljev.
Resolucija tako določa akcijski načrt
s 17 točkami za razvoj kolesarske
infrastrukture in boljših pogojev za
proizvodnjo koles, vključno s sestavnimi
deli in baterijami. S tem bo, po
oceni Evropskega parlamenta, lahko
ustvarjenih kar več kot dva milijona
novih delovnih mest, ki bodo zajemala
področja proizvodnje, turizma,
maloprodaje, zdravja in športa.
Menim pa, da je hkrati potrebno upoštevati
tudi izjemno pomemben vidik
primernosti lokacije, kjer naj bi nove
kolesarske poti potekale. Želim si
namreč, da nove kolesarske poti ne
bi uničevale površin z visoko kakovostno
rodovitno zemljo, ki jih nujno
potrebujemo za pridelavo hrane.
Zagotavljanje kakovostnih površin
za pridelavo lokalne hrane prav tako
zmanjšuje ekološki odtis zaradi nižjih
stroškov prevoza, medtem ko sočasno
povečuje sonaravnost in prehransko
varnost.
Resolucijo o kolesarski strategiji EU
sem podprla, ker je Slovenija izrazito
turistična država. Kolesarski turizem
pa lahko prinese lokalnim skupnostim
gospodarske koristi, zlasti na
podeželju, kjer druge oblike turizma
morda niso tako uspešne. Turisti, ki
se odločijo za kolesarjenje, lahko pri
tem porabijo denar za nastanitev,
hrano in druge storitve, ki posledično
ustvarjajo nova delovna mesta in
spodbujajo lokalno gospodarstvo.
Varna parkirna mesta za kolesa in
možnosti polnjenja za električna kolesa
pa so pri tem enako pomembna
kot tudi varne kolesarske poti, ki ne
uničujejo najbolj rodovitnih kmetijskih
površin.
O zavedanju
pomembnosti političnih
odločitev
Ljudje so nam na zadnjih evropskih
volitvah podelili mandat, da v njihovem
imenu sprejemamo razumne odločitve.
Žal se pri nekaterih nedavno
sprejetih odločitvah, med katere spada
tudi uredba o prepovedi prodaje
motorjev na notranje izgorevanje po
letu 2035, zdi, da je razum potisnjen v
ozadje. Politične odločitve lahko pomembno
vplivajo na gospodarstvo
in družbo, posledice pa so lahko daljnosežne.
Pomembno je sprejemati
premišljene odločitve na podlagi
globokega razumevanja obravnavanih
vprašanj, skrbnega premisleka o
morebitnih posledicah, nad katerimi
pa menim, da mora bdeti predvsem
zavezanost služenja vsem evropskim
državljankam in državljanom.
Ljudmila Novak,
poslanka Evropskega parlamenta
17

OSEBNO
mag. Bernard Memon
predsednik Mestnega odbora NSi Maribor
Raje berete ali gledate televizijo?
Berem.
Vaša najljubša barva?
Rdeča.
Kaj vas najbolj razvedri?
Potovanja, predvsem tista v smeri morja.
Najljubši šport?
Smučanje in kolesarjenje.
Kako najraje preživljate svoje proste trenutke?
V naravi z otrokom.
Kako bi se opisali v dveh stavkih?
Rad prisluhnem različnim ljudem in njihovim stališčem
(predvsem na področjih, kjer posamezniki morebiti vedo
več od mene). Na koncu pa vedno rad dodam tudi svoj
ščepec, svoj pogled na zadevo ali morebitno situacijo. Na
splošno menim, da je v življenju pomembno, da znaš iskreno
prisluhniti različnim ljudem, preden sam sprejmeš neko
odločitev (za katero potem tudi stojiš). Individualizem mi
torej ni blizu, zato sem po srcu demokrat.
Kje je vaš dom?
Na vasi, v Pernici blizu Maribora.
Najljubši predmet v šoli?
Biologija.
Kaj in kje najraje jeste?
Najraje doma, tisto kar po možnosti sam skuham (npr. mediteranske
jedi).
Najljubša glasbena skupina?
Rolling Stones in Big Foot Mama.
Najljubši letni čas?
Poletje in jesen.
Najboljši dopust doslej?
Vietnam (z vso svojo pristnostjo ruralnega okolja in ljudi,
ki tam živijo).
Peš, s kolesom ali z avtom?
Najraje s kolesom. Vedno in povsod pa to seveda ni izvedljivo.
Lažje spijete toplo pivo ali mrzlo kavo?
Mrzlo kavo.
Družboslovje ali naravoslovje?
Oboje, kar sem tudi sam realiziral v svojem življenju.
Vaš življenjski moto?
Zavedanje, da ima vse svoj namen.
Vaša največja ljubezen?
Družina, domovina in naš kuža Bubi.
Slovenija, moja dežela, ker …
Je lepa in raznolika. Ker mi je bilo dano, da sem lahko doživel
najpomembnejše sanje naših prednikov – osamosvojitev
in samostojnost Slovenije, na kar sem neizmerno
ponosen.
Potovanje v lastni režiji ali z agencijo?
V lastni režiji.
Katero družbeno omrežje najraje uporabljate?
Facebook, ki je hkrati tudi vir mnogih notranjih in mednarodnih
informacij.
V prihodnosti si želim …
Predvsem mir v Ukrajini in stabiliziranje razmer v svetu.
Naročam
Če veste za koga, ki bi želel brezplačno prejemati
revijo KD, nam prosimo sporočite naslov prejemnika.
Ime in priimek:
Naslov:
18
Izpolnjen obrazec pošljite na naslov:
NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana
ali ga izpolnite v digitalni obliki na spletu:
nsiplus.si/narocamKD
Poštna številka in pošta:

RAZVEDRILO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado.
Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: steklenica vrhunskega vina NSi; 2. nagrada: jopica NSi in 3. nagrada: anorak NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 28. aprila 2023, na
naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo KREPIMO RAZVOJ OBČIN. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, steklenica vrhunskega vina NSi, prejme Olgica Mežan (Dobrnič),
2. nagrado, jopico NSi, prejme Marija Petkovšek (Logatec) in
3. nagrado, majico NSi, prejme Vitko Kolenc (Rečica ob Savinji).
Čestitamo!
Sudoku
Za najmlajše
8
4
5
2
52
53
1
1
6
51
2
8
7
50
49
3
4
7
2
1
9
48
47 46
45
5
3
2
4
1
4
6
9
2
5
44
43
42
41
40
6
7
9
8
10
11
19
20
18
12
13
17
14 16
15
21
22
23
3
8
3
6
39
38
37
36
35
34
32
33
31
30
29
27
28
26
25
24
19

Želimo vam blagoslovljene in doživete
velikonočne praznike!
Iskreno čestitamo
ob materinskem dnevu!