Domovina 149: Za koliko in komu bo Golob dvignil plače (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
23. 5. 2024<br />
Dijaki dvakrat napolnili<br />
Gallusovo dvorano<br />
20<br />
Argumenti za <strong>in</strong> proti Kako Kitajci<br />
legalizaciji marihuane 28 kupujejo Srbe 36<br />
ZA KOLIKO IN KOMU<br />
<strong>bo</strong> <strong>Golob</strong> <strong>dvignil</strong> <strong>plače</strong><br />
12<br />
3,95 €<br />
Primerjali smo tudi <strong>plače</strong> slovenskih<br />
funkcionarjev <strong>in</strong> njihovih evropskih kolegov.<br />
<strong>149</strong>
MOJA BESEDA<br />
IMAMO PREDSEDNICO<br />
Z NAJNIŽJO PLAČO V EVROPI<br />
3<br />
Rdeča nit vladanja svo<strong>bo</strong>dnjakov<br />
je kaos. Kaotičnost <strong>in</strong> anarhija<br />
se je rodila istočasno s tretjo<br />
Janševo vlado. Še preden je vlada<br />
nastopila, so se začele protivladne<br />
demonstracije z zahtevami, da ne smemo<br />
u<strong>bo</strong>gati zdravnikov. Dve leti pouličnega<br />
postopanja s podporo hujskaških<br />
medijev, ki so Janeza Janšo označili za<br />
ed<strong>in</strong>i problem planeta Zemlje (da, bil je<br />
kriv tudi za podnebne spremembe), je<br />
uličarje pripeljalo na oblast. Nič čudnega,<br />
da se je anarhija naselila v vladne<br />
pisarne. V prvem letu vladanja je novi<br />
kuštravi premier stavkajočim obljubljal<br />
vse po vrsti. S tem je v nekaj tednih<br />
podrl dolga leta grajeni enotni plačni<br />
sistem. Tako je odprl pandor<strong>in</strong>o skr<strong>in</strong>jico,<br />
da so se stavke razširile kot kuga.<br />
Ali korona, če posodobimo to starodavno<br />
frazo. Premier, ki je v dveh letih vse<br />
reforme opustil <strong>in</strong> zamenjal samo ženo<br />
<strong>in</strong> frizuro, je šel v drugo skrajnost: zdaj<br />
se s stavkajočimi noče niti pogovarjati.<br />
Kaotičnost vlade se vidi v vsakem<br />
njenem dejanju. Slabem ali dobrem.<br />
Slednjih sicer ni ravno na pretek. Lahko<br />
pa za dober predlog označimo načrtovani<br />
dvig plač najvišjim politikom. Ne<strong>koliko</strong><br />
zmeden, saj nihče ne ve dobro,<br />
kaj pr<strong>in</strong>aša, predvsem pa se zna zgoditi,<br />
da se korenito spremeni. Če ga ne <strong>bo</strong><br />
odnesla ulica.<br />
Ideja, da je treba politikom zvišati <strong>plače</strong>,<br />
pa je dobra. Gre za vrnitev k normalnosti.<br />
Razmeroma nizke <strong>plače</strong> najvišjih<br />
politikov namreč mnogim uspešnim ljudem<br />
preprečujejo vstop v politiko. <strong>Za</strong>kaj<br />
bi šel na slabše plačano služ<strong>bo</strong>, kjer si noč<br />
<strong>in</strong> dan tarča polpismenih nov<strong>in</strong>arjev, si<br />
misli prenekateri podjetnik.<br />
Nenormalnosti Slovenije, kjer ima<br />
direktorica državne lekarne v neki vasi<br />
višjo plačo od predsednika vlade, se čudijo<br />
tudi v tuj<strong>in</strong>i. Britanski Euronewsweek<br />
je januarja objavil članek s fotografijo<br />
slovenske predsednice. Prvi stavek se<br />
glasi: »Slovenija ima najrevnejšega predsednika<br />
v Evropi.« Ob takem zapisu človeka,<br />
ki je državljan Slovenije, postane<br />
sram. Britanski medij pojasnjuje: Evropsko<br />
povprečje je, da ima predsednik države<br />
štirikrat večjo plačo od povprečne.<br />
V Sloveniji pa je faktor 1,7.<br />
Ali mar delo predsednika države ni<br />
vredno niti toliko, kot je vredno delo<br />
direktorja <strong>komu</strong>nale? Tudi najhujši<br />
kritik aktualne predsednice bi temu<br />
težko oporekal.<br />
Ali je prav, da ima predsednik vlade<br />
za več kot pol nižjo plačo od direktorja<br />
državnega pristanišča, ki ga postavlja<br />
vlada? Ali je prav, da ima premier za tretj<strong>in</strong>o<br />
nižjo plačo kot direktor državnih<br />
železnic, ki povrh vsega ustvarja izgu<strong>bo</strong>?<br />
Kateri direktor na planetu Zemlja bi pristal,<br />
da bi njegov podrejeni, vodja enote,<br />
ki ustvarja izgu<strong>bo</strong>, imel višjo plačo?<br />
Tako se prepreči<br />
poštenim ljudem,<br />
da bi vstopili v politiko.<br />
politikis.si<br />
Nizke <strong>plače</strong> so posledica politike<br />
Milana Kučana, ki je bil ne<strong>koliko</strong> <strong>bo</strong>lj<br />
skromen od mnogih politikov, še <strong>bo</strong>lj<br />
pa je to skromnost igral. Vozil je golfa.<br />
Tako so pisali nov<strong>in</strong>arji <strong>in</strong> fotoreporterji,<br />
ko so ga v golfu fotografirali. Dvakrat.<br />
Prvi dan službe <strong>in</strong> desetletje kasneje,<br />
ko je zapustil predsedniško palačo.<br />
Vmes so ga namreč vozili s službenimi<br />
mercedesi. Milan Kučan tudi<br />
nima svoje jahte. A je niti ne<br />
potrebuje, saj je brezplačno<br />
dopustoval na tujih jahtah.<br />
<strong>Golob</strong> ni ne tako <strong>in</strong>teligenten<br />
ne tako prebrisan<br />
kot Kučan, zato objavlja fotografije<br />
z letnih, pardon, mesečnih dopustov.<br />
Kučanova politika, ki še danes bruha<br />
iz medijev <strong>in</strong> ljudi, je omalovaževanje<br />
politikov. Tako se prepreči poštenim<br />
ljudem, da bi vstopili v politiko. In tako<br />
ostane več prostora za barabe, ki jih<br />
nizka plača ne moti zaradi »dodatkov«.<br />
Koruptivnih, kajneda.<br />
POST SCRIPTUM<br />
Pred meseci smo uvedli rubriko o narodno-zabavni<br />
glasbi, za katero je pisal<br />
avtor več kot 3.000 besedil za naj<strong>bo</strong>ljše<br />
slovenske glasbene skup<strong>in</strong>e, Ivan Sivec.<br />
Ker gre za verjetno naj<strong>bo</strong>lj priljubljenega<br />
slovenskega pisatelja, če preštejemo,<br />
<strong>koliko</strong> njegovih knjig je izšlo, smo se<br />
dogovorili, da <strong>bo</strong> poslej za Domov<strong>in</strong>o<br />
pisal še malce o sebi. Vse nas namreč<br />
zanima, kako napisati knjižno uspešnico,<br />
ki izide v več 10 tisoč izvodih. Rubrike<br />
Narodno-zabavno pa se je lotil še<br />
en priljubljeni pisec skladb, nov<strong>in</strong>ar <strong>in</strong><br />
pesnik Igor Pirkovič. Ivan Sivec pa prav<br />
na današnji dan praznuje 75 let. Bog Vas<br />
živi, g. Sivec!<br />
<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong><br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Urok<br />
egalitarnosti<br />
v javnem<br />
sektorju<br />
Nenad Glücks ·<br />
Komentar<br />
20 28<br />
36<br />
46<br />
Vizija, ki dviga slovensko kulturo<br />
Peter Merše · Komentar<br />
Legalizacija konoplje: svo<strong>bo</strong>da<br />
zdravju ali pot v pogu<strong>bo</strong><br />
Luka Svet<strong>in</strong>a<br />
Šibka evropska politika odpira<br />
pot kitajskim <strong>in</strong>teresom<br />
Pia Kos<br />
Mass of joy (Maša veselja)<br />
Andrej Tomelj · Komentar<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Dijaki dvakrat napolnili<br />
Gallusovo dvorano 20<br />
ZA KOLIKO IN KOMU<br />
<strong>bo</strong> <strong>Golob</strong> <strong>dvignil</strong> <strong>plače</strong><br />
12<br />
23. 5. 2024<br />
Argumenti za <strong>in</strong> proti Kako Kitajci<br />
legalizaciji marihuane 28 kupujejo Srbe 36<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>149</strong>, LETNIK 4,<br />
23. maj 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Naročn<strong>in</strong>a:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
Odgovorni urednik:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(t<strong>in</strong>o@domov<strong>in</strong>a.je)<br />
Izvršni urednik:<br />
KLEMEN BAN<br />
Uredniški od<strong>bo</strong>r:<br />
VID SOSIČ,<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Naslovnica:<br />
FOTOMONTAŽA CITRUS<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor <strong>in</strong> odgovorni<br />
urednik portala<br />
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.je:<br />
MITJA ŠTULAR<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocn<strong>in</strong>e@domov<strong>in</strong>a.je<br />
T: 059 020 001<br />
Tehnični urednik<br />
<strong>in</strong> urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
www.domov<strong>in</strong>a.je<br />
@<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>_je<br />
@domov<strong>in</strong>aJE<br />
Primerjali smo tudi <strong>plače</strong> slovenskih<br />
funkcionarjev <strong>in</strong> njihovih evropskih kolegov.<br />
3,95 €<br />
<strong>149</strong><br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domov<strong>in</strong>a.je<br />
T: 059 020 001<br />
Prelom <strong>in</strong> tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Tednik izhaja ob četrtkih v<br />
slovenšč<strong>in</strong>i.<br />
<strong>Za</strong>ključek redakcije:<br />
21. maj 2024<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
17<br />
Dogovorjene volitve<br />
Aljuš Pert<strong>in</strong>ač · Kolumna<br />
22<br />
Predvolilno soočenje<br />
v prostorih fakultete: da ali ne<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
34<br />
Turbulence Boe<strong>in</strong>ga <strong>in</strong> žvižgači,<br />
ki umirajo<br />
Teo Petrovič Presetnik<br />
48<br />
Deloholik<br />
T<strong>in</strong>o Mamić · Kolumna<br />
19<br />
Napadli Gregorčiča, policijske preiskave<br />
ne <strong>bo</strong>, obe predsednici molčita<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
32<br />
M<strong>in</strong>istrica za zdravje se noče izreči zoper<br />
legalizacijo marihuane<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
40<br />
Koalicija ne bi preiskovala<br />
Golo<strong>bo</strong>vih poslov<br />
Uredništvo portala<br />
52<br />
Slak je svoj narod neizmerno ljubil<br />
Igor Pirkovič · Glasba<br />
3 Imamo predsednico z najnižjo plačo v Evropi<br />
T<strong>in</strong>o Mamić · Moja beseda<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
18 Ali je Evropa že v hibridni vojni z Rusijo<br />
Teo Petrovič Presetnik<br />
24 Politično soočenje na katoliški gimnaziji<br />
Leon Oblak<br />
26 Eno leto od uk<strong>in</strong>itve dneva spom<strong>in</strong>a<br />
na žrtve <strong>komu</strong>nizma<br />
Vid Sosič · Komentar<br />
38 V ženski konkurenci zmagal,<br />
v moški bi bil zadnji<br />
Peter Kotnik<br />
42 Pesem njenih zvonov:<br />
kako napisati uspešnico<br />
Ivan Sivec · Spom<strong>in</strong>i<br />
44 Kaj sem spoznal med COVID-om?<br />
Brati poezijo!<br />
Aleš Čer<strong>in</strong><br />
49 Beremo, gledamo, poslušamo<br />
50 Med(ijski) sosedi<br />
51 Skrito življenje<br />
Andraž Arko<br />
54 Mar<strong>in</strong>irane mocarela kroglice<br />
Selma Bizjak<br />
55 Obremenjenost <strong>in</strong> stres<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
56 Filmski kažipot<br />
57 Koledar dogodkov<br />
58 Sudokuja, vsotnici<br />
59 Ko normalno ne sme več biti normalno<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
60 Razvedrilo<br />
61 Križanka<br />
62 Nasilje: jezik tistih,<br />
ki ne poznajo moči dialoga<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
64 Umetnikova roka – Henry Moore<br />
Gregor Čuš<strong>in</strong> · Slikovito<br />
65 Lukan Lukan, Šestnajst ur<br />
Politična poezija<br />
66 Calv<strong>in</strong> <strong>in</strong> Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
Slovensko zdravniško društvo opozarja, da<br />
legalizacija marihuane ni primerna <strong>in</strong> da izraz<br />
»medic<strong>in</strong>ska konoplja« zavaja.<br />
ZDRAVNIKI<br />
PROTI MARIHUANI<br />
Slovensko zdravniško društvo (SZD)<br />
pred posvetovalnim referendumom o<br />
rabi konoplje nasprotuje spremembam<br />
zakonodaje. Predstavniki stroke, med njimi<br />
predstavniki sveta za pediatrijo, psihiatrijo<br />
<strong>in</strong> za onkologijo, so zapisali, da je trenutna<br />
zakonodaja ustrezna.<br />
Strokovni svet za pediatrijo odsvetuje upora<strong>bo</strong><br />
medic<strong>in</strong>ske konoplje v pediatriji, »saj<br />
ni dovolj dokazov o uč<strong>in</strong>kovitosti <strong>in</strong> varnosti<br />
v otroškem obdobju. Uporaba medic<strong>in</strong>ske<br />
konoplje v pediatriji pride v poštev le za<br />
določene redke <strong>in</strong>dikacije, za nekatere<br />
redke oblike epilepsije, kjer obstajajo dokazi<br />
o uč<strong>in</strong>kovitosti, podprti z raziskavami.<br />
Zdravljenje mora voditi ustrezni specialist, v<br />
tem primeru pediatrični nevrolog.«<br />
V strokovnem svetu za psihiatrijo menijo,<br />
da je predpisovanje zdravil na osnovi kanab<strong>in</strong>oidov<br />
oziroma konoplje trenutno povsem<br />
ustrezno rešeno, zdravniki pa lahko za<br />
postavljene <strong>in</strong> ustrezno potrjene <strong>in</strong>dikacije<br />
ta zdravila že predpisujejo. Kot poudarjajo,<br />
je izraz medic<strong>in</strong>ska konoplja zavajajoč, »saj<br />
lahko propagira samozdravljenje, ki po našem<br />
mnenju ni ustrezno, ni <strong>in</strong>dicirano <strong>in</strong> je<br />
lahko škodljivo. Podatki iz tuj<strong>in</strong>e jasno kažejo<br />
hiter porast deleža populacije, ki uporablja<br />
pripravke iz konoplje <strong>in</strong> kanab<strong>in</strong>oide<br />
ob liberalizaciji zakonodaje. V Sloveniji je<br />
v letu 2022 o rabi konoplje poročalo 12,3<br />
% ljudi v starostni skup<strong>in</strong>i 15–34 let, kar je<br />
manj od povprečja EU (15,5 %), medtem ko<br />
je ta delež v ZDA po sprejemu liberalnejše<br />
zakonodaje sedaj že pri 43,6 %.«<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
ŽENSKE<br />
BREZ GINEKOLOGOV<br />
www.szd.si<br />
Stavka zdravnikov traja že od sred<strong>in</strong>e<br />
januarja, vlada Roberta <strong>Golob</strong>a (57) pa ne<br />
kaže <strong>in</strong>teresa za pogajanja. Na alarmantne<br />
razmere zdaj opozarjajo še g<strong>in</strong>ekologi <strong>in</strong><br />
zasebni zdravniki, ki so na vlado naslovili<br />
javno pismo. 157 g<strong>in</strong>ekologov opozarja<br />
na težke razmere v primarni g<strong>in</strong>ekologiji.<br />
Opozarjajo, da <strong>bo</strong> brez ustrezne zdravstvene<br />
politike po letu 2026 kar 150.000<br />
Slovenk ostalo brez osebnega g<strong>in</strong>ekologa.<br />
Vlada jim na pismo ni odgovorila.<br />
V javnem pismu g<strong>in</strong>ekologi opozarjajo, da<br />
je Slovenija ena redkih držav na svetu, kjer<br />
imajo ženske prosto dostopnost do specialista<br />
g<strong>in</strong>ekologije <strong>in</strong> porodništva na primarnem<br />
nivoju. G<strong>in</strong>ekologi s svojimi timi<br />
skrbijo za reproduktivno zdravje pacientk,<br />
pomagajo pri načrtovanju nosečnosti ter<br />
skrbijo za primeren razvoj ploda <strong>in</strong> zdravje<br />
nosečnice v času nosečnosti, zaradi česar<br />
je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu<br />
za rojevanje. Če želimo ta nivo v Sloveniji<br />
vzdrževati, so spremembe nujne, pišejo.<br />
G<strong>in</strong>ekologi odhajajo, mladi zdravniki pa se<br />
odločajo za drugačne poti, za <strong>bo</strong>lnišnice,<br />
za zasebno prakso.<br />
USTRELILI SLOVAŠKEGA<br />
PREMIERJA<br />
Po seji slovaške vlade, ki je potekala izven<br />
glavnega mesta Bratislave, so ustrelili<br />
slovaškega premierja Roberta Fica (59).<br />
S helikopterjem so ga odpeljali v <strong>bo</strong>lnišnico.<br />
Streljanje se je sicer zgodilo pred<br />
kulturnim centrom v rudarskem mestu<br />
Handlova v regiji Trenč<strong>in</strong>, 150 kilometrov<br />
severovzhodno od Bratislave. Osumljenca<br />
je policija nemudoma pridržala. Ficova<br />
vlada je sicer od septembrskih volitev<br />
izvedla kar nekaj potez, ki so bile deležne<br />
mešanih odzivov. Med drugim je januarja<br />
ustavila vojaško pomoč Ukraj<strong>in</strong>i, prejšnji<br />
mesec pa uveljavila načrte za uk<strong>in</strong>itev<br />
slovaške javne radiotelevizije.<br />
Fica je v <strong>bo</strong>lnišnici obiskal novoizvoljeni<br />
predsednik Peter Pellegr<strong>in</strong>i (48), ki je ob<br />
tem dejal, da so pred slovaškim premierjem<br />
še »zelo težke ure <strong>in</strong> dnevi«. Gre sicer<br />
za prvi poskus atentata na evropskega<br />
političnega vodjo v več kot 20 letih. Motiv<br />
za napad na Fica še naprej ostaja neznan.<br />
Tamkajšnje oblasti so napad označile za<br />
»politično motiviran«.<br />
Razvpiti slovaški<br />
premier Robert Fico<br />
(59) je preživel atentat.<br />
PROFIMEDIA
PREGLED TEDNA<br />
7<br />
Velepolanik But (61) je v imenu Slovenije<br />
izrazil ponos ob imenovanju Leskovarja (54)<br />
za nuncija v Kongu.<br />
POKLON SLOVENIJE<br />
LESKOVARJU<br />
Na slovenskem veleposlaništvu v Vatikanu<br />
je veleposlanik Franci But (61) sprejel nadškofa<br />
Mitjo Leskovarja (54), novega nuncija<br />
v Demokratični republiki Kongo (DRC).<br />
Nadškof Leskovar je pred dnevi končal svoj<br />
štiriletni mandat nuncija v Iraku, je poročal<br />
Radio Ognjišče.<br />
»Papež je z imenovanjem Leskovarja za<br />
nuncija v DRC pokazal, kako zelo ceni<br />
delo našega rojaka. Slovenci smo lahko<br />
ponosni, da imamo tudi znotraj diplomatske<br />
mreže Svetega sedeža tako odlične<br />
<strong>in</strong> ugledne predstavnike,« so zapisali na<br />
FB strani slovenskega veleposlaništva v<br />
Vatikanu. DRC je s 105 milijona prebivalcev,<br />
od katerih je 90 odstotkov kristjanov, med<br />
njimi največ rimokatoličanov, ena od dveh<br />
največjih krščanskih držav v Afriki.<br />
Vloga nuncija je v tej z naravnimi <strong>bo</strong>gastvi<br />
<strong>bo</strong>gati <strong>in</strong> čudoviti državi velika, saj pomaga<br />
iskati poti sodelovanja znotraj države <strong>in</strong> v<br />
sosedstvu. »Dragi Mitja, ponosni smo nate<br />
<strong>in</strong> ti želimo veliko uspeha pri zahtevnem<br />
poslanstvu,« so zapisali.<br />
SLOVENCI SE STARAJO<br />
Veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu<br />
Delež starejših od 65 let se je v EU v zadnjih<br />
20 letih povečal s 16,2 odstotka leta 2003 na<br />
21,3 odstotka lani, razkriva zadnja publikacija<br />
Eurostata z naslovom Demografija<br />
Evrope. V Sloveniji se je delež starejših od<br />
65 let v tem obdobju povečal še <strong>bo</strong>lj kot v<br />
Evropski uniji, s 14,8 na 21,5 odstotka.<br />
Zvišuje pa se tudi pričakovana življenjska<br />
doba – v letu 2003 je v EU znašala 77,7<br />
let, leta 2023 pa 81,5 let. V Sloveniji se<br />
je zvišala s 76,4 leta 2003, na 82 let leta<br />
2023. Pričakovana življenjska doba pa je za<br />
ženske v vseh članicah Evropske unije višja<br />
kot za moške.<br />
NOVE CENE GORIVA<br />
Cene benc<strong>in</strong>a <strong>in</strong> dizla na črpalkah izven<br />
avtocest so se znova spremenile. Cena<br />
litra dizelskega goriva <strong>bo</strong> nižja za približno<br />
dva centa <strong>in</strong> <strong>bo</strong> po novem znašala okoli<br />
1,46 evra. <strong>Za</strong> 50-litrski rezervoar <strong>bo</strong> treba<br />
odšteti 73 evrov, kar je za dober evro manj<br />
kot trenutno. Naj<strong>bo</strong>lj se <strong>bo</strong> pocenil benc<strong>in</strong>,<br />
ki <strong>bo</strong> stal približno pet centov manj. <strong>Za</strong><br />
liter <strong>bo</strong> treba odšteti 1,49 evra, za 50-litrski<br />
rezervoar pa 74,5 evra oziroma dva evra <strong>in</strong><br />
pol manj kot zdaj. Liter kurilnega olja <strong>bo</strong><br />
stal približno dva centa manj kot zdaj, torej<br />
okoli 1,1 evra na liter.<br />
ZDA KRITIČNE<br />
DO SODIŠČA V HAAGU<br />
Ameriški predsednik Joe Biden (81) je<br />
zahtevo tožilca Mednarodnega kazenskega<br />
sodišča (ICC) po aretaciji izraelskega<br />
vrha označil za »nezaslišano« <strong>in</strong> dejal, da<br />
se v Gazi ne dogaja genocid. Francija pa v<br />
nasprotju z ZDA potezo ICC-ja podpira.<br />
Glavni tožilec ICC-ja je namreč v ponedeljek<br />
zahteval izdajo naloga za prijetje izraelskega<br />
premierja Benjam<strong>in</strong>a Netanjahuja<br />
(74) <strong>in</strong> obrambnega m<strong>in</strong>istra Joava Galanta<br />
(65) ter treh voditeljev palest<strong>in</strong>skega<br />
islamističnega gibanja Hamas zaradi domnevnih<br />
vojnih zloč<strong>in</strong>ov <strong>in</strong> zloč<strong>in</strong>ov proti<br />
človečnosti v napadu na Izrael 7. oktobra<br />
lani <strong>in</strong> ofenzivi v Gazi. Oglasil se je tudi<br />
izraelski obrambni m<strong>in</strong>ister, ki je potezo<br />
tožilca ICC-ja označil za »sramotni poskus«<br />
vmešavanja v vojno v Gazi.<br />
ZMAGOSLAVJE<br />
GEERTA WILDERSA<br />
Novembra lani je prepričljiva zmaga desničarja<br />
Geerta Wildersa (60) presenetila<br />
poznavalce. Njegova Stranka za svo<strong>bo</strong>do<br />
je dobila 37 poslanskih mest, 12 več kot<br />
drugouvrščena levosred<strong>in</strong>ska koalicija.<br />
O sestavi vladne koalicije se je za strogo<br />
zaprtimi vrati pogajala s še tremi strankami<br />
z desne sred<strong>in</strong>e, ki <strong>bo</strong>do zdaj sestavile<br />
novo nizozemsko vlado; prvo po tr<strong>in</strong>ajstih<br />
letih, ki je ne <strong>bo</strong> vodil dolgoletni premier<br />
Mark Rutte. Wilders še naprej ohranja visoko<br />
podporo med volivci, njegovi stranki<br />
napovedujejo nov uspeh tudi na evropskih<br />
volitvah, ko naj bi močno okrepila vrste<br />
desnice v Evropskem parlamentu.<br />
SMRT DIKTATORJA<br />
V HELIKOPTERJU<br />
Predsednik Irana Ebrahim Raisi (63) <strong>in</strong><br />
zunanji m<strong>in</strong>ister Hose<strong>in</strong> Amirabdolahian<br />
(60) sta umrla v helikopterski nesreči na<br />
severozahodu države. Poleg njiju so bili na<br />
krovu tudi guverner Vzhodnega Azerbajdžana<br />
Malek Rahmati (42) <strong>in</strong> več drugih<br />
ljudi, skupaj devet.<br />
Ponesrečeni so se vračali iz sosednjega<br />
Azerbajdžana, kjer so s tamkajšnjim predsednikom<br />
Ilhamom Alijevim sodelovali pri<br />
slovesnosti ob odprtju jeza, v mesto Tabriz<br />
v severozahodni iranski pokraj<strong>in</strong>i Vzhodni<br />
Azerbajdžan, ko se je na goratem območju<br />
z gosto meglo zgodila nesreča. Nekateri<br />
mediji so poročali o »trdem pristanku«<br />
predsednikovega helikopterja na goratem<br />
območju med mestoma Džolfa <strong>in</strong> Varzakan,<br />
drugi o nesreči. Druga dva helikopterja<br />
v konvoju sta varno prišla na cilj.<br />
<strong>Za</strong>radi narave samopašnega vladanja<br />
predsednika so ponekod v Iranu njegovo<br />
smrt proslavljali. <strong>Za</strong>radi odgovornosti za<br />
množične po<strong>bo</strong>je opozicije so ga imenovali<br />
tudi teheranski mesar.<br />
<br />
PROFIMEDIA<br />
Desničar Wilders<br />
(60) sestavlja novo<br />
nizozemsko vlado.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
8 FOTO TEDNA<br />
KOPRČAN<br />
TONI<br />
VODIŠEK<br />
je na svetovnem prvenstvu<br />
v formuli kajt osvojil<br />
osmo mesto.<br />
Jadralna zveza Slovenije
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Aleš Lebar @AlesLebar<br />
Luka Mesec, a v tem avtu lahko sendvič ješ?<br />
Čivk tedna<br />
Čivk Igor Dolenc tedna<br />
@IDolenc<br />
Odhajajoči šempetrski kirurgi so moji neposredni<br />
sodelavci. Niso izsiljevali, niso sodelovali<br />
pri aktualni stavki, niti niso umaknili<br />
soglasja za nadurno delo ... Šli so v zasebni<br />
sektor, ven iz državnega sistema ... Varčujte<br />
za plačilo zasebnih zdravnikov, državnih ne<br />
<strong>bo</strong> dovolj!<br />
Marko Bandelli @BandelliMarko<br />
Razumem, da je evforija evropskih volitev na<br />
višku, da so Palest<strong>in</strong>a, Izrael, Ukraj<strong>in</strong>a <strong>in</strong> Rusija pomembne<br />
teme, s čimer se str<strong>in</strong>jam. A bi se lahko<br />
naša vlada začela ukvarjati s pravimi problemi naše<br />
države? Je v zdravstvu kaj novega? <strong>Za</strong> šolstvo se<br />
zdi, kot da ne obstaja. Kaj pa gospodarstvo?<br />
Miha Pogačnik @DrPogacnik<br />
Naj<strong>bo</strong>ljše je gledati, kako Vladimir Prebilič, ki ni<br />
pravnik <strong>in</strong> po moji strokovni oceni nima atoma sistemskega<br />
pojma o mednarodnem pravu, razlaga<br />
ženevsko konvencijo, genocid, Ustanovno list<strong>in</strong>o<br />
OZN ... No, v Sloveniji je to vsaj zabavno.<br />
Klemen Jaklič @kjaklic<br />
To je zavajanje javnosti. Navedba univerz doktorata<br />
je sestavni del samega naziva <strong>in</strong> se uporablja v<br />
skladu z ustaljenimi pravili držav izvora doktorata.<br />
Prav tako se naziv »dr« po pravilih držav izvora po<br />
želji nosilca uporablja pred imenom. Tu je primer<br />
izrecnih pravil z Univerze Oxford.<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Koliko moraš biti <strong>in</strong>telektualni pešec, da z m<strong>in</strong>istrstva<br />
za znanost zapenjaš, kako ljudje črkujejo<br />
svoje znanstvene nazive? In kako majhen <strong>in</strong> zadrt<br />
moraš biti, da tiste, ki so nazive dobili v tuj<strong>in</strong>i, siliš,<br />
da se kot manjvredni zagovarjajo v oklepajih, tistim<br />
z doktorati z »naj<strong>bo</strong>ljših slovenskih univerz«<br />
pa tega ni treba. Bil sem na nešteto dogodkih v<br />
tuj<strong>in</strong>i, torej nisem imel doktorata tiste države, <strong>in</strong><br />
nikjer se mi ni bilo treba zato posebej zagovarjati,<br />
povsod so sprejeli »dr«.<br />
Vipavska.eu,<br />
primorski portal<br />
@VipavskaEU<br />
<strong>Golob</strong> <strong>bo</strong> po volitvah<br />
odstopil. Se je namreč že<br />
lotil novega posla, ponovno<br />
kuharije.<br />
N1 Slovenija @n1slovenija<br />
Na m<strong>in</strong>istrstvu za visoko šolstvo,<br />
znanost <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovacije vztrajajo,<br />
da sedanji zapis »Dr. Dr. Klemen<br />
Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA)«<br />
ni pravilen.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Nova 24 TV @Nova24TV<br />
Hrvaški izvajalec Baby Lasagna bi lahko postal<br />
zmagovalec letošnje Evrovizije, a je morala zmagati<br />
levičarska agenda družbenega razkroja. Marko<br />
Purišić ne skriva, da sta mu najpomembnejši stvari<br />
v življenju vera <strong>in</strong> druž<strong>in</strong>a.<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Državna volilna komisija testira, kakšna <strong>bo</strong> reakcija<br />
ljudi na očitno nameščanje rezultatov.<br />
DVK @dvk_rs<br />
Izžreban je vrstni red kandidatnih<br />
list na glasovnici za evropske volitve:<br />
1. Gibanje Svo<strong>bo</strong>da; 2. SDS; 3. Vesna;<br />
4. DeSUS <strong>in</strong> Dobra država; 5. SLS; 6.<br />
NSi; 7. Levica; 8. Zeleni Slovenije; 9.<br />
SD; 10. Resnica; 11. Nič od tega.<br />
Johanca @Johanca_4me<br />
Moti jih naziv Klemna Jakliča, niso pa jih motili<br />
trije različni izvodi iste diplome od Masleše ...<br />
Vane Gošnik @VaneGosnik<br />
V <strong>Za</strong>prešiču na Hrvaškem so v kanti za smeti našli<br />
komaj rojenega dojenčka. <strong>Za</strong>grožena zaporna<br />
kazen za njegovo mamico je lahko do 40 let. V<br />
Sloveniji lahko mamice pred rojstvom ubijejo živega<br />
dojenčka, »država« plača splav <strong>in</strong> kazni ni.<br />
Jože Mož<strong>in</strong>a @JozeMoz<strong>in</strong>a<br />
»Ko sem opozoril na korupcijo, so me hoteli odpeljati<br />
k ›staremu‹ v Murgle.« Dr. Kuštr<strong>in</strong> v <strong>in</strong>tervjuju<br />
opozori, da nesposobna vlada na čelu z Golo<strong>bo</strong>m<br />
prelamlja dogovore <strong>in</strong> uničuje javno zdravstvo,<br />
premier pa se raje ukvarja s čiščenjem janšistov.<br />
Bojan Požar @BojanPozar<br />
Nove podrobnosti kažejo na to, da je bil napad<br />
na nosilca kandidatne liste stranke SLS v Metliki<br />
v naprej pripravljen <strong>in</strong> zrežiran. Ko je na kraj napada<br />
na Petra Gregorčiča prišla policija, se je od<br />
nikoder vzelo tudi cel kup Romk<strong>in</strong>j, ki so želele<br />
nastopiti kot »priče«. Na srečo je Gregorčičeva<br />
sodelavka policistom povedala, da te ženske napada<br />
sploh niso videle, saj jih takrat še ni bilo, <strong>in</strong><br />
policiste napotila k paru, ki je bil res priča napadu.<br />
Janez Cigler Kralj @jciglerkralj<br />
Saj ni res – pa je: na Komisiji za peticije, človekove<br />
pravice <strong>in</strong> enake možnosti je koalicija glasovala<br />
proti sklepu, s katerim bi predlagali naši vladi, da<br />
zaščiti svo<strong>bo</strong>do <strong>in</strong> pluralnost medijev ter uredniško<br />
neodvisnost.<br />
Peter Jančič @peterjancic<br />
Vse <strong>bo</strong>lj se zdi, da je bil del nakazil iranske tajne<br />
službe Miki Miškam <strong>in</strong> Supermanom v Evropski<br />
uniji pravzaprav tudi na RTVS. Čudno bi bilo, da<br />
bi takšno propagando za islamistični režim, ki zatira<br />
ženske <strong>in</strong> pomaga ubijati Ukraj<strong>in</strong>ce, prodajali<br />
zastonj.<br />
Marko Pavlišič @MarkoPavlisic<br />
<strong>Za</strong>por na Golem otoku so zaprli le tri leta pred<br />
razpadom Jugoslavije.<br />
Miro Haček @MHacek<br />
<strong>Za</strong> nekoga, ki je aktivno zatiral pravice žensk,<br />
manjš<strong>in</strong>, drugačnih <strong>in</strong> drugače mislečih, je hvalospev<br />
RTVS neokusen <strong>in</strong> zelo poveden.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
12 TEMA TEDNA<br />
Flickr @vladaRS<br />
Predsednik vlade Robert <strong>Golob</strong> (57) se<br />
je zelo ambiciozno lotil dvigovanja plač v<br />
javnem sektorju, vprašanje pa je, ali ne <strong>bo</strong><br />
zmanjkalo denarja.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Urok EGALITARNOSTI<br />
v javnem sektorju<br />
V javnosti je precej vznemirjenja povzročil nedavni predlog vlade o občutnem<br />
dvigu plač funkcionarjem vseh treh vej oblasti, direktorjem v javnem sektorju,<br />
ravnateljem <strong>in</strong> županom. Glede na sedanja plačna nesorazmerja v državi ni vprašanje,<br />
ali je dvig upravičen, pač pa, ali si <strong>bo</strong> vladna koalicija upala to izpeljati. Te <strong>plače</strong> <strong>bo</strong>do<br />
namreč narekovale zneske dvigov v celotnem javnem sektorju.<br />
V<br />
povprečju naj bi se <strong>plače</strong> funkcionarjev<br />
vseh treh vej oblasti<br />
<strong>in</strong> drugih ljudi na najvišjih<br />
mestih v javnem sektorju postopno<br />
<strong>dvignil</strong>e za dobrih 40 odstotkov,<br />
najnižji predviden dvig je 17-odstoten,<br />
najvišji prek 60-odstoten. Na vladi so<br />
predlog najprej predstavili s<strong>in</strong>dikatom<br />
javnega sektorja, s katerimi potekajo<br />
pogajanja o plačni reformi. Prvi so ga<br />
javnosti predstavili pri časniku Večer.<br />
Dvig plač naj bi (predvidoma) potekal<br />
postopno – od leta 2025 do 2028.<br />
Vprašanje je, ali ne <strong>bo</strong> za to zmanjkalo<br />
denarja. Velja namreč izpostaviti, da se<br />
<strong>bo</strong> glede na najvišje <strong>plače</strong> v javnem sektorju<br />
določalo tudi vse ostale.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
ZNESKI PO DVIGIH<br />
Izhodiščna plača predsednikov republike,<br />
vlade <strong>in</strong> državnega z<strong>bo</strong>ra je trenutno<br />
6.088 evrov (vsi trije dejansko<br />
dobijo nekaj več ob upoštevanju dodatka<br />
za delovno do<strong>bo</strong>). Glede na zakonodajo<br />
funkcionarjem ne pripadajo nobeni<br />
dodatki, razen dodatka za delovno<br />
do<strong>bo</strong>. Ob koncu rasti plač bi vsi trije<br />
najvišji funkcionarji pristali na znesku<br />
izhodiščne <strong>plače</strong> 8.821 evrov bruto na<br />
mesec. Torej dvig za 45 odstotkov.<br />
Pri m<strong>in</strong>istrih bi izhodiščne <strong>plače</strong>, ki<br />
so zdaj od 5.204 evrov do 5.854 evrov<br />
bruto, zrasle na nivo od 7.609 do 8.073<br />
evrov bruto – za približno 40 odstotkov.<br />
Po vladnem predlogu bi zelo zvišali<br />
tudi <strong>plače</strong> sodnikov. Pri okrajnih sodnikih,<br />
ki so plačani najmanj, <strong>bo</strong> recimo izhodiščna<br />
plača, ki je trenutno od 3.005<br />
do 3.516 evrov bruto, po postopnem<br />
zviševanju znašala od 5.031 do 5.497<br />
evrov bruto.<br />
Tudi župani so trenutno relativno<br />
sla<strong>bo</strong> plačani. Županom v obč<strong>in</strong>ah z od<br />
15 tisoč do 30 tisoč prebivalci bi se po<br />
vladnem predlogu <strong>plače</strong> zvišale od sedanjih<br />
(izhodiščnih) 3.802 evrov bruto<br />
na 5.497 evrov bruto. Županom obč<strong>in</strong><br />
z od 5 do 15 tisoč prebivalci pa bi zrasle<br />
od sedanjih 3.516 evrov bruto na 5.031<br />
evrov bruto. V okviru prenove plačnega<br />
sistema v javnem sektorju se načrtuje<br />
tudi zvišanje plač osnovnošolskim<br />
<strong>in</strong> srednješolskim ravnateljem. Izho-
Komentar<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Dvig plač vodilnim na<br />
naj<strong>bo</strong>lj odgovornih mestih<br />
ne pr<strong>in</strong>aša političnih točk,<br />
kvečjemu obratno, posebej v<br />
Sloveniji, ki sodi med naj<strong>bo</strong>lj<br />
egalitarne države na svetu.<br />
diščne <strong>plače</strong> teh so zdaj od 3.005 evrov<br />
bruto do 3.802 evra bruto, postopno<br />
jih želijo zvišati na od 4.339 evrov bruto<br />
do 5.181 evrov bruto.<br />
Izhodiščne <strong>plače</strong> direktorjev zdravstvenih<br />
domov so zdaj od 3.516 evrov<br />
bruto do 4.277 evrov bruto, po zvišanju<br />
bi bile od 4.742 evrov bruto do 6.6373<br />
evrov bruto. Prav tako naj bi šle za<br />
približno enak delež navzgor <strong>plače</strong> direktorjev<br />
<strong>bo</strong>lnišnic. Od sedanjih 4.113<br />
do 4.811 evrov bruto na 5.662 do 7.172<br />
evrov bruto.<br />
MINIMALNA PLAČA<br />
Zneski <strong>in</strong> odstotki dvigov so visoki,<br />
vendar je treba opozoriti, da so <strong>plače</strong><br />
za naj<strong>bo</strong>lj odgovorna mesta v javnem<br />
sektorju že vse od osamosvojitve neprimerno<br />
nizke. Našteli <strong>bo</strong>mo primere,<br />
ki ponazarjajo to anomalijo, pri čemer<br />
je seveda nujno zvišati <strong>plače</strong> tudi drugim<br />
zaposlenim v javnem sektorju. Med<br />
njimi je mnogo tistih, katerih <strong>plače</strong> so<br />
dobesedno nedostojne. Pred nekaj dnevi<br />
so svojo stavko zaostrili zaposleni<br />
uradniki na upravnih enotah.<br />
V Dnevniku TVS so objavili izjavo<br />
referenta z upravne enote Ljubljana,<br />
ki dela s strankami <strong>in</strong> je leto dni pred<br />
upokojitvijo. Prejšnji mesec je prejel 155<br />
evrov dodatka, da je dosegel m<strong>in</strong>imalno<br />
plačo. Ta znaša letos 1.253 evrov bruto<br />
oziroma 902 evra neto. Vodja oddelka<br />
za upravno poslovanje s te upravne<br />
enote je pojasnil, da ima v njegovem<br />
oddelku s 45 zaposlenimi prek 80 odstotkov<br />
ljudi plačo nižjo od m<strong>in</strong>imalne.<br />
Prejemajo dodatek, da dosežejo zakonski<br />
m<strong>in</strong>imum. In takšnih z m<strong>in</strong>imalno<br />
plačo oziroma, ki jo dosežejo šele s pomočjo<br />
dodatka, je zgolj v javnem sektorju<br />
okoli 27 tisoč.<br />
Jasno je, da je pritisk s<strong>in</strong>dikatov javnega<br />
sektorja za dvig teh <strong>in</strong> drugih plač<br />
velik. Bistveno manj pa je pritiska za<br />
dvig prej omenjenih plač vodilnim na<br />
naj<strong>bo</strong>lj odgovornih mestih. To gotovo<br />
ne pr<strong>in</strong>aša političnih točk, kvečjemu<br />
obratno, posebej v Sloveniji, ki sodi<br />
med naj<strong>bo</strong>lj egalitarne države na svetu.<br />
Predstavljamo primere, ki kažejo,<br />
do kakšnih izkrivljenosti prihaja zaradi<br />
takšne miselnosti.<br />
PREDSEDNIKI VLAD<br />
Ste že slišali za Božidarja Resnika? Gre<br />
za gospoda, ki je bil v letu 2022 direktor<br />
Javnega <strong>komu</strong>nalnega podjetja Logatec<br />
(v stoodstotni lasti obč<strong>in</strong>e Logatec), pri<br />
čemer so njegovi prejemki s tega naslova<br />
v tistem letu znašali 80.570 evrov.<br />
<strong>Za</strong> primerjavo: plača premierja Roberta<br />
<strong>Golob</strong>a (57) znaša 6.551 evrov bruto, torej<br />
na letni ravni 78.612 evrov bruto.<br />
Predsednica republike Nataša Pirc<br />
Musar (56) zasluži na mesec nekaj evrov<br />
manj – 6.489 evrov. Slovenija je res narobe<br />
svet – direktor obč<strong>in</strong>ske <strong>komu</strong>nale<br />
v Logatcu po prejemkih presega predsednika<br />
vlade <strong>in</strong> predsednico republike.<br />
Trenutno je ta »srečnež« na tamkajšnji<br />
<strong>komu</strong>nali Boštjan Kreft.<br />
V Sloveniji plačo predsednika vlade<br />
(ne glede na to, kdo trenutno zaseda ta<br />
položaj), kot kaže, vrednotimo tako nizko,<br />
kot dajemo malo poudarka svoji državnosti.<br />
Golo<strong>bo</strong>v predhodnik na čelu<br />
vlade, Janez Janša (65), je imel komaj<br />
6.099 evrov bruto <strong>plače</strong>, Marjan Šarec<br />
(46) pred njim je dobival še nižjo – 5.670<br />
bruto na mesec. Dejansko se od tedaj ni<br />
prav nič zvišala, saj je dvige pač »požrla«<br />
<strong>in</strong>flacija. Seveda so <strong>plače</strong> m<strong>in</strong>istrov<br />
Izhodiščna plača za funkciji predsednika državnega z<strong>bo</strong>ra (trenutno jo zaseda Urška Klakočar Zupančič,<br />
46) <strong>in</strong> predsednika republike (zdaj je to Nataša Pirc Musar, 56) naj bi se <strong>dvignil</strong>a za 45 odstotkov<br />
– na 8.821 evrov bruto. Enako za položaj premierja.<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
še nižje od premierjeve, ki opravlja naj<strong>bo</strong>lj<br />
zahtevno izvršilno funkcijo v državi,<br />
čeprav položaj m<strong>in</strong>istra glede na odgovornost<br />
sodi tik pod sam vrh.<br />
Pri Večeru so nedavno ob bruto<br />
zneskih plač članov slovenske vlade<br />
objavili tudi neto zneske (odvisni so<br />
od viš<strong>in</strong>e dodatka za delovno do<strong>bo</strong>).<br />
Golo<strong>bo</strong>va neto plača za februar (od<br />
tedaj dvigov ni bilo) je bila tako 4.045<br />
evrov. V istem mesecu je bila neto plača<br />
m<strong>in</strong>istra za f<strong>in</strong>ance Klemena Boštjančiča<br />
(51) 3.543 evrov (bruto 6.<strong>149</strong><br />
evrov). Slednji je hkrati tudi podpredsednik<br />
vlade. Tanja Fajon (53) ima<br />
kot podpredsednica vlade <strong>in</strong> zunanja<br />
m<strong>in</strong>istrica 3.829 evrov neto oziroma<br />
5.933 bruto <strong>plače</strong>, m<strong>in</strong>ister za delo<br />
Luka Mesec (36), ki je prav tako podpredsednik<br />
vlade, pa 3.375 evrov neto<br />
(5.831 bruto). Četrti podpredsednik<br />
vlade Matej Arčon (51), ki vodi <strong>komu</strong>niciranje<br />
vlade z javnostjo, se mora<br />
zadovoljiti s plačo 3.507 evrov neto<br />
(6.093 bruto).<br />
JAVNA PODJETJA<br />
Vsi našteti m<strong>in</strong>istri zaostajajo recimo<br />
za plačo direktorice Pogrebnega podjetja<br />
Mari<strong>bo</strong>r (v stoodstotni lasti Mestne<br />
obč<strong>in</strong>e Mari<strong>bo</strong>r) Lidije Pliberšek, ki<br />
znaša 6.401 evrov bruto. Premier <strong>Golob</strong><br />
gospo presega le za las. Seveda ima<br />
direktor Javnega hold<strong>in</strong>ga Mari<strong>bo</strong>r,<br />
Andrej Rihter, pod katerega sodi tudi<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
Plačo predsednika vlade<br />
(ne glede na to, za koga gre)<br />
vrednotimo v Sloveniji tako<br />
nizko, kot dajemo malo<br />
poudarka svoji državnosti.<br />
omenjeno javno pogrebno podjetje, še<br />
bistveno večje prejemke – njegova mesečna<br />
plača je 10.668 evrov bruto.<br />
Precej višje prejemke kot predsednik<br />
vlade ima na primer tudi Denis<br />
Stroligo, direktor Javnega podjetja Uradni<br />
list v izključni lasti države. Podjetje<br />
šteje okoli 30 zaposlenih, ukvarja<br />
pa se, kot pove že ime, z objavljanjem<br />
zakonov, drugih predpisov <strong>in</strong> javnih<br />
objav. Plača Stroliga na letni ravni je<br />
bila leta 2022 skupaj 91.563 evrov bruto<br />
oziroma 7.630 na mesec. Te zneske<br />
navajamo za ponazoritev, kako porušena<br />
so plačna razmerja v Sloveniji.<br />
Posebej je to razvidno pri najvišjih<br />
državnih funkcionarjih v primerjavi<br />
z direktorji raznih javnih podjetij, pri<br />
čemer se sploh ne ukvarjamo z velikimi<br />
državnimi družbami, kjer so številke<br />
še v povsem drugi kategoriji.<br />
Spomnimo se, Robert <strong>Golob</strong> je kot<br />
predsednik uprave družbe GEN-I za trgovanje<br />
z električno energijo prejemal<br />
prek 200 tisoč evrov neto na leto oziroma<br />
prek 400 tisoč evrov bruto letno. Koliko<br />
je plačan zdaj, ko sedi na veliko <strong>bo</strong>lj<br />
odgovornem <strong>in</strong> zahtevnem položaju, ki<br />
mu sicer še zdaleč ni kos, je v primerjavi<br />
s prejšnjimi prihodki prava malenkost.<br />
Youtube @GZSvideo<br />
Božidar Resnik, direktor<br />
Komunalnega podjetja Logatec*<br />
Denis Stroligo,<br />
direktor Uradnega lista d.o.o.*<br />
Lidija Pliberšek, direktorica<br />
Pogrebnega podjetja Mari<strong>bo</strong>r<br />
Robert <strong>Golob</strong>,<br />
predsednik vlade Slovenije<br />
Nataša Pirc Musar,<br />
predsednica republike<br />
Urška Klakočar Zupančič,<br />
predsednica državnega z<strong>bo</strong>ra<br />
Bruto <strong>plače</strong> oziroma<br />
bruto prejemki na letni ravni<br />
80.570 €<br />
76.812 €<br />
78.612 €<br />
77.868 €<br />
75.540 €<br />
91.563 €<br />
Bruto mesečne <strong>plače</strong> poslancev državnega z<strong>bo</strong>ra<br />
Anže Logar (SDS)<br />
Matej Ton<strong>in</strong> (NSi)<br />
Janez Janša (SDS)<br />
Janez C. Kralj (NSi)<br />
Jani Prednik (SD)<br />
Jelka Godec (SDS)<br />
Borut Sajovic (GS)<br />
4.307 €<br />
4.181 €<br />
4.504 €<br />
5.128 €<br />
4.873€<br />
5.702 €<br />
5.892 €<br />
*za leto 2022<br />
Nataša Sukič (Levica)<br />
Danijel Krivec (SDS)<br />
Meira Hot (SD)<br />
5.512 €<br />
5.492 €<br />
5.562 €<br />
Denis Stroligo, direktor državnega podjetja<br />
Uradni list d. o. o. s 30 zaposlenimi, ima<br />
višjo plačo od predsednikov države, vlade <strong>in</strong><br />
državnega z<strong>bo</strong>ra.<br />
KAKO JE PRI SOSEDIH<br />
<strong>Za</strong>nimivi so podatki, kako se Slovenija<br />
odreže v primerjavi z drugimi<br />
evropskimi državami. Plače sloven-<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
Komentar TEMA TEDNA 15<br />
Razmerje med plačo predsednika vlade <strong>in</strong><br />
povprečno plačo v njegovi državi<br />
Andrej<br />
Plenković<br />
Robert<br />
<strong>Golob</strong><br />
Giorgia<br />
Meloni<br />
Karl<br />
Nehammer<br />
Petr<br />
Fiala<br />
Viktor<br />
Orban<br />
Olaf<br />
Scholz<br />
4.646 €<br />
1.710 €<br />
6.551 €<br />
2.279 €<br />
2,7<br />
2,9<br />
12.000 €<br />
3.000 €<br />
4,0<br />
23.840 €<br />
4.700 €<br />
5,1<br />
11.000 €<br />
1.780 €<br />
10.800 €<br />
1.600 €<br />
6,2<br />
6,8<br />
30.130 €<br />
3.800 €<br />
7,9<br />
PLAČE POSLANCEV<br />
Po podatkih portala spletnicasopis.<br />
eu je bila zadnja plača predsednice državnega<br />
z<strong>bo</strong>ra Urške Klakočar Zupančič<br />
(Svo<strong>bo</strong>da) 6.295 evrov bruto (njena<br />
izhodiščna plača je enaka premierjevi<br />
<strong>in</strong> plači predsednice republike). Glede<br />
na zakonodajo so v drugi rang po<br />
viš<strong>in</strong>i plač uvrščeni podpredsedniki<br />
državnega z<strong>bo</strong>ra ter vodje poslanskih<br />
skup<strong>in</strong> z nad 20 poslanci. <strong>Za</strong>dnja plača<br />
podpredsednice DZ Meire Hot (SD)<br />
je bila 5.562 evrov bruto, plača drugega<br />
podpredsednika Danijela Krivca<br />
(SDS) 5.492 evrov bruto, plača Nataše<br />
Sukič, ki je podpredsednica iz vrst Levice,<br />
pa 5.512 evrov bruto.<br />
Še glede vodij poslanskih skup<strong>in</strong>:<br />
zadnja bruto plača Boruta Sajovica<br />
(Svo<strong>bo</strong>da) je 5.892 evra, Jelke Godec<br />
(SDS) 5.702 evra, Janija Prednika (SD)<br />
4.873 evrov, Janeza Ciglerja Kralja<br />
(NSi) 5.128 evrov <strong>in</strong> Mateja Tašnerja<br />
Vatovca (Levica) 5.048 evrov. Prihodki<br />
predstavnikov ljudstva so odvisni tudi<br />
od tega, ali so predsedniki oziroma<br />
podpredsedniki delovnih teles.<br />
Še nekaj zadnjih plač naj<strong>bo</strong>lj znanih<br />
poslancev. Predsednik SDS Janez<br />
Janša je za april prejel 4.504 evrov<br />
bruto (ni niti vodja poslanske skup<strong>in</strong>e<br />
niti nobenega delovnega telesa). Plača<br />
Mateja Ton<strong>in</strong>a (NSi) je bila 4.181<br />
bruto, Tamare Vonta (Svo<strong>bo</strong>da) 5.272<br />
evrov bruto, Mojce Šet<strong>in</strong>c Pašek (nepovezana<br />
poslanka) 4.333 evrov bruto,<br />
Anžeta Logarja (SDS) 4.307 evrov<br />
bruto, Eve Irgl (SDS) 4.335 evrov bruto,<br />
Jerneja Vrtovca (NSi) 5.032 evrov<br />
bruto <strong>in</strong> Janje Sluga (Svo<strong>bo</strong>da) 5.160<br />
evrov bruto.<br />
Wikipedia<br />
Predvideno je tudi znatno zvišanje plač<br />
ravnateljev osnovnih <strong>in</strong> srednjih šol (na sliki<br />
Gimnazija Novo mesto).<br />
Matija Sušnik/DZ RS<br />
skih predsednikov vlad niso zgolj nekajkrat<br />
nižje recimo od avstrijskih <strong>in</strong><br />
nemških, pač pa zaostajajo za plačami<br />
premierjev iz nekdanjih socialističnih<br />
držav, v primerjavi s katerimi je<br />
naš BDP višji.<br />
Bruto plača madžarskega premierja<br />
Viktorja Orbana (60) je tako okoli<br />
10.800 evrov na mesec, preračunano<br />
iz for<strong>in</strong>tov, medtem ko znaša pri češkem<br />
predsedniku vlade Petru Fiali (59)<br />
dobrih 11.000 evrov, preračunano iz<br />
kron. Še primerjava povprečnih bruto<br />
plač v Sloveniji, na Madžarskem <strong>in</strong> na<br />
Češkem. Pri nas so te trenutno 1.449<br />
evrov neto (2.279 evrov bruto), na Madžarskem<br />
okoli 1.100 evrov neto (1.600<br />
evrov bruto) <strong>in</strong> na Češkem okoli 1.400<br />
evrov neto (1.780 bruto). Plača slovaškega<br />
premierja Roberta Fica (59, k sreči je<br />
atentat preživel) je na ravni Golo<strong>bo</strong>ve –<br />
okoli 6.500 evrov bruto, vendar imajo<br />
Poslanska plača Janeza Janše je med<br />
nižjimi med poslanci, saj ni vodja poslanske<br />
skup<strong>in</strong>e niti nobenega delovnega telesa<br />
državnega z<strong>bo</strong>ra.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
16 TEMA TEDNA<br />
Smo unikum, kjer imajo<br />
celo najvišji državni<br />
funkcionarji nižjo plačo<br />
od recimo direktorjev javnih<br />
<strong>komu</strong>nalnih podjetij<br />
v manjših mestih.<br />
Slovaki povprečno bruto plačo precej<br />
nižjo – 1.448 evrov.<br />
Kako je pri naših južnih sosedih Hrvatih?<br />
Njihov premier Andrej Plenković<br />
(54) prejema 3.263 evrov neto <strong>plače</strong><br />
(4.646 bruto), kar je nižje od slovenskega<br />
(dobrih 4.000 neto oziroma 6.500<br />
bruto), toda razlika je tudi med našo<br />
<strong>in</strong> hrvaško povprečno bruto plačo. Pri<br />
sosedih je slednja 1.710 evrov. Plače premierjev<br />
severno <strong>in</strong> zahodno od nas so<br />
veliko višje. Avstrijski kancler Karl Nehammer<br />
(51) zasluži 23.840 evrov bruto<br />
na mesec, nemški kancler Olaf Scholz<br />
(65) še precej več – 30.130 evrov bruto.<br />
Prejemki predsednika Francije (imajo<br />
polpredsedniški sistem) Emmanuela<br />
Macrona (46) so 15.900 evrov bruto mesečno,<br />
kar je več od italijanske predsednice<br />
vlade Giorgie Meloni (47), ki prejme<br />
dobrih 12.000 evrov bruto.<br />
PREDZADNJI V EVROPI<br />
Naj<strong>bo</strong>lj jasno sliko dobimo, če primerjamo,<br />
kolikšno je razmerje med povprečno<br />
bruto plačo v posamezni državi<br />
<strong>in</strong> bruto plačo tamkajšnjega predsednika<br />
vlade. Tu se slovenski premier<br />
v vsej Evropski uniji odreže <strong>bo</strong>lje zgolj<br />
od hrvaškega.<br />
Plenkovićeva bruto plača je le<br />
2,72-kratnik povprečne hrvaške bruto<br />
Na upravnih enotah stavkajo, mnogi tam<br />
zaposleni imajo plačo pod m<strong>in</strong>imalno <strong>in</strong><br />
za dosego zakonsko določenega zneska<br />
prejemajo dodatek.<br />
Flickr @vladaRS<br />
Marko Jug (drugi z leve) za vodenje UKC Ljubljana<br />
z okoli 8.500 zaposlenimi prejema<br />
zgolj dobrih pet tisoč evrov bruto mesečno.<br />
Po novem bi bil ta položaj plačan nekaj čez<br />
sedem tisoč evrov bruto.<br />
Posnetek zaslona TV SLO1<br />
<strong>plače</strong>, medtem ko je Golo<strong>bo</strong>va 2,87 krat<br />
višja od povprečne slovenske bruto <strong>plače</strong>.<br />
Na drugi strani je recimo bruto plača<br />
Viktorja Orbana kar 6,7-krat višja od<br />
povprečja na Madžarskem. Ta količnik<br />
je pri češkem premierju Fiali 6,1, pri avstrijskem<br />
kanclerju Nehammerju 5,0,<br />
pri nemškem kanclerju Olafu Scholzu<br />
pa 7,9. Italijanska predsednica vlade<br />
Melonijeva zasluži štirikrat več od tamkajšnje<br />
povprečne <strong>plače</strong>.<br />
<br />
ANOMALIJE TUDI<br />
NA LOKALNI RAVNI IN V ZDRAVSTVU<br />
Anomalije so tudi na lokalni ravni. Plača ljubljanskega župana<br />
Zorana Jankovića (71), ki vodi daleč največjo obč<strong>in</strong>o v Sloveniji<br />
(<strong>plače</strong> županov variirajo glede na število prebivalcev obč<strong>in</strong>e), s<br />
proračunskimi prihodki <strong>in</strong> odhodki na ravni prek pol milijarde<br />
evrov, znaša zgolj 5.331 evrov bruto. Prejemki Sama Lozeja<br />
(61), direktorja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, pa so<br />
bili v letu 2022 110.398 evrov, od tega 101.464 evrov bruto za<br />
<strong>plače</strong>. To pomeni, da je imel Lozej skoraj dvakrat večjo plačo kot<br />
njegov neformalni šef na obč<strong>in</strong>i.<br />
Javnih podjetij v lasti MOL, v katerih imajo direktorji plačo bistveno<br />
višjo od župana, je še nekaj. V redu, rekli <strong>bo</strong>ste, da si Janković<br />
pač f<strong>in</strong>ančno »pomaga« na druge nač<strong>in</strong>e, vendar tu govorimo<br />
o sistemu plač v javnem sektorju, ne o problemu korupcije.<br />
Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug (50) vodi največjo<br />
zdravstveno ustanovo v državi z okoli 8.500 zaposlenimi, toda<br />
njegova bruto plača znaša le 5.255 evrov. <strong>Za</strong> primerjavo: podjetje<br />
Kamnolom Verd je v lasti Slovenskih železnic, torej državno.<br />
Direktor te firme z okoli 30 zaposlenimi, Uroš Močnik, je lani z<br />
naslova vodenja prejel dobrih 79 tisoč evrov bruto. In to, pozor,<br />
ne za celo leto, pač pa od marca dalje, ko je vodenje prevzel.<br />
Prejema precej več od generalnega direktorja UKC Ljubljana, da<br />
o nižjih plačah direktorjev drugih <strong>bo</strong>lnišnicah sploh ne govorimo.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
Kolumna<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
SHUTTESTOCK<br />
Dogovorjene VOLITVE<br />
PREHITEVAM PO LEVI 17<br />
Volitve naj bi bile praznik demokracije. In načeloma to drži, vsaj od uvedbe univerzalne<br />
volilne pravice naprej. Vsi polnoletni državljani, <strong>in</strong> v primeru lokalnih ali pa evropskih<br />
volitev celo zgolj prebivalci, imajo pravico, da na volilni dan oddajo svoj glas <strong>in</strong> izrazijo<br />
svojo voljo, kdo naj jih vodi. Da odločijo o tem, kdo <strong>bo</strong> odločal v njihovem imenu.<br />
Človeštvo je poskusilo številne<br />
druge ureditve, preden se je skoraj<br />
v celoti poenotilo, da je parlamentarna<br />
demokracija naj<strong>bo</strong>ljši<br />
možen izmed slabih sistemov vladav<strong>in</strong>e.<br />
Ključna beseda pri vsem skupaj je,<br />
da ljudje odločajo. Oziroma, <strong>bo</strong>lje rečeno,<br />
naj bi odločali. Pred nami so torej<br />
evropske volitve, ki naj določijo oziroma<br />
na katerih naj bi Evropejci odločili,<br />
kdo <strong>in</strong> na kakšen nač<strong>in</strong> nas <strong>bo</strong> vodil<br />
naslednjih pet let. Pet let je v politiki<br />
precej dolga doba. Več<strong>in</strong>a nacionalnih<br />
mandatov ne traja tako dolgo. V preteklih<br />
petih letih je bilo tako dovolj časa,<br />
da ugotovimo, kako <strong>in</strong> kam nas je vladajoča<br />
koalicija konzervativcev <strong>in</strong> evropskih<br />
socialistov oziroma socialnih<br />
demokratov pripeljala. Kako se je odrezala<br />
Evropska komisija pod vodstvom<br />
Ursule Von der Leyen <strong>in</strong> tako naprej.<br />
»POMEMBNE« VOLITVE<br />
Če ste med tistimi, verjetno redkimi, ki<br />
so zadovoljni s tem, v kakšni kondiciji je<br />
EU, kam plujemo <strong>in</strong> kako se odločamo,<br />
potem vam iskreno čestitamo. Ampak<br />
glasov o čem takem res ne slišimo veliko.<br />
Po drugi strani pa se na veliko govori<br />
o tem, kako so te volitve pomembne,<br />
celo odločilne <strong>in</strong> tako naprej. O čem<br />
<strong>bo</strong>mo torej v resnici odločali? Tu <strong>bo</strong>mo<br />
branili za koga morda kontroverzno<br />
stališče, da praktično o ničemer. Ne<br />
verjamete? Poglejmo podrobnosti.<br />
ENA PLAT ISTEGA KOVANCA<br />
Te evropske volitve so v resnici dogovorjene<br />
volitve. Vse je namreč že znano,<br />
odločeno <strong>in</strong> dogovorjeno. Ve se, kdo<br />
<strong>bo</strong>do zmagovalci <strong>in</strong> kdo <strong>bo</strong> v koaliciji.<br />
Ista politična sprega dveh največjih<br />
evropskih političnih druž<strong>in</strong>, ki naj bi v<br />
teoriji predstavljali alternativo druga<br />
drugi, v resnici pa sta vse <strong>bo</strong>lj zgolj ena<br />
plat istega kovanca, <strong>bo</strong> vladala še naprej.<br />
Vemo že celo, kdo <strong>bo</strong> vodil evropsko<br />
komisijo. Tudi to je že dogovorjeno. Obstoječa<br />
predsednica, pod katero je EU<br />
ekonomsko <strong>in</strong> strateško politično gledano<br />
postala stranski igralec v globalni<br />
igri velikih, neke vrste periferija, obremenjena<br />
s korupcijo <strong>in</strong> škandali, želi še<br />
en mandat. In ga <strong>bo</strong> očitno tudi dobila.<br />
Hja, v Sloveniji celo vemo, kdo <strong>bo</strong> naš,<br />
slovenski komisar, čeprav evropske volitve<br />
o tem sploh ne odločajo <strong>in</strong> niti ne<br />
vemo, kateri resor nam <strong>bo</strong>do ponudili.<br />
To so torej gola dejstva. To je kruta<br />
resnica. Volitve, vsaj evropske, v resnici<br />
ne odločajo o ničemer. In Evropejci<br />
še nikoli nismo imeli manj dejanskega,<br />
realnega vpliva na to, kdo <strong>in</strong> kako nam<br />
vlada, kot sedaj, ko na papirju o tem<br />
naj<strong>bo</strong>lj odločamo. Velike države članice,<br />
ki se praktično vse po vrsti soočajo<br />
z resno krizo vodenja <strong>in</strong> pomanjkanjem<br />
politične vizije ter strateškega odločanja<br />
na nacionalni ravni, nikoli ne <strong>bo</strong>do<br />
pustile, da bi evropske volitve odločale<br />
Te evropske volitve so v<br />
resnici dogovorjene volitve.<br />
Vse je namreč že znano,<br />
odločeno <strong>in</strong> dogovorjeno.<br />
Ve se, kdo <strong>bo</strong>do zmagovalci<br />
<strong>in</strong> kdo <strong>bo</strong> v koaliciji.<br />
Volitve v Evropski parlament <strong>bo</strong>do 9. junija.<br />
o čemerkoli res pomembnem. Nikoli ne<br />
<strong>bo</strong>do tega prepustile naključju.<br />
PREDSTAVA ZA JAVNOST<br />
<strong>Za</strong>to so te evropske volitve slej ko prej<br />
zgolj predstava za javnost. Ja, Slovenci<br />
<strong>bo</strong>mo dobili po novem 9 evropskih poslancev.<br />
Ampak vprašajmo se, kaj smo<br />
imeli do sedaj od osmih, ki so bili izvoljeni<br />
pred petimi leti? Kaj smo imeli od<br />
tistih pred tem? Kaj smo imeli od našega<br />
komisarja? In še <strong>bo</strong>lj pomembno,<br />
kaj je imela od naštetih Evropska unija?<br />
Težko odgovorimo, kajne? <strong>Za</strong>to pa ni<br />
težko ugotoviti, s čim nas EU pita, s čim<br />
nas v resnici ves čas posiljuje <strong>in</strong> nam<br />
hkrati sporoča, da je to tudi v našem <strong>in</strong>teresu,<br />
da si tega v resnici sami želimo<br />
<strong>in</strong> da preprosto ni alternative. Sili nas,<br />
da se odpovemo svojemu nač<strong>in</strong>u življenja.<br />
Sili nas, da se odpovemo fosilnim<br />
gorivom <strong>in</strong> stabilnim virom električne<br />
energije, kar sta nujna pogoja za <strong>in</strong>dustrijski<br />
razvoj <strong>in</strong> za vsaj ohranitev obstoječega<br />
življenjskega standarda. Sili<br />
nas, da se zapletamo v vojne <strong>in</strong> da hranimo<br />
vojaško <strong>in</strong>dustrijo. To je Evropa,<br />
ki jo imamo <strong>in</strong> to je Evropa, ki jo <strong>bo</strong>mo<br />
imeli še naprej. Evropske volitve? Brez<br />
skrbi, vse je že dogovorjeno. se. <br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
18<br />
AKTUALNO SVET<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
X @LONDONFIRE<br />
Ali je Evropa že v<br />
HIBRIDNI VOJNI z Rusijo<br />
Obveščevalne agencije trdijo, da Rusija načrtuje številne sa<strong>bo</strong>taže <strong>in</strong>frastrukture v Evropi.<br />
Ruski predsednik Vladimir Put<strong>in</strong> medtem odkrito govori o vojni z <strong>Za</strong>hodom. Smo z Rusijo<br />
dejansko že v vojni <strong>in</strong> kakšne bi lahko bile posledice v dobi hibridnega vojskovanja?<br />
Evropske obveščevalne agencije<br />
so svoje vlade opozorile, da<br />
Rusija načrtuje nasilna dejanja<br />
sa<strong>bo</strong>taže po vsej cel<strong>in</strong>i, saj se zavezuje<br />
k trajnemu konfliktu z <strong>Za</strong>hodom,<br />
poroča F<strong>in</strong>ancial Times (FT). Kot menijo<br />
obveščevalci, je Rusija že začela dejavneje<br />
pripravljati prikrite <strong>bo</strong>mbne napade,<br />
požige <strong>in</strong> poškodovanje <strong>in</strong>frastrukture<br />
na evropskih tleh, neposredno <strong>in</strong><br />
prek posrednikov, pri tem pa ne kaže<br />
veliko zaskrbljenosti glede povzročanja<br />
smrtnih žrtev med civilisti.<br />
HEKERSKI IN DRUGI NAPADI<br />
Nemški uradniki so ta mesec objavili, da<br />
so odkrili dovršeno hekersko kampanjo<br />
operativcev ruske vojaške obveščevalne<br />
službe, ki je prodrla v elektronske račune<br />
sedeža socialdemokratske stranke v<br />
državi, vodilne stranke v vladni koaliciji<br />
v državi. Cilj hekerskih napadov so bila<br />
tudi nemška podjetja v obrambni <strong>in</strong> vesoljski<br />
<strong>in</strong>dustriji.<br />
Dva moška sta bila konec aprila v<br />
Veliki Britaniji obtožena, da sta zanetila<br />
požar v skladišču s pošiljkami pomoči<br />
za Ukraj<strong>in</strong>o. Angleški tožilci ju obtožujejo<br />
dela za rusko vlado. Varnostne<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
službe na Švedskem preiskujejo vrsto<br />
nedavnih iztirjenj železnice, pri katerih<br />
sumijo, da bi lahko šlo za sa<strong>bo</strong>tažo pod<br />
pokroviteljstvom Rusije.<br />
Kot je za FT povedal češki m<strong>in</strong>ister<br />
za promet, je Rusija poskušala uničiti signalne<br />
sisteme na čeških železnicah. V<br />
Estoniji so ruski obveščevalci februarja<br />
zagrešili napad na avtomobil notranjega<br />
m<strong>in</strong>istra <strong>in</strong> avtomobil nov<strong>in</strong>arjev, je<br />
sporočila državna služba za notranjo<br />
varnost. Francosko obrambno m<strong>in</strong>istrstvo<br />
je letos opozorilo na možne ruske<br />
sa<strong>bo</strong>tažne napade na vojaške objekte.<br />
<strong>Za</strong>hodni uradniki <strong>in</strong> regionalni<br />
analitiki trdijo, da naj bi bila kampanja<br />
fizične sa<strong>bo</strong>taže del širše strategije, ki<br />
vključuje poplavo ruske propagande <strong>in</strong><br />
dez<strong>in</strong>formacij, povečano vohunjenje<br />
Moskve <strong>in</strong> prizadevanje za izvajanje<br />
političnega vpliva v Evropi. S tem želijo<br />
sejati dvome o vojaških zmožnostih<br />
Ukraj<strong>in</strong>e <strong>in</strong> delitve znotraj zveze Nato.<br />
Varnostne agencije so opazile, da<br />
so proruski hekerji ogrozili operativno<br />
tehnologijo <strong>in</strong>frastrukture, kot so sistemi<br />
za vodo, odpadne vode, jezove ter<br />
energetski, živilski <strong>in</strong> kmetijski sektorji.<br />
Proruski hekerji lahko v te sisteme<br />
vdirajo na različne nač<strong>in</strong>e. Nekatere<br />
Moška, ki sta zanetila požar v skladišču s<br />
pošiljkami pomoči za Ukraj<strong>in</strong>o v Londonu,<br />
so obtožili sodelovanja z Rusijo.<br />
Tudi če Put<strong>in</strong> govori o vojni<br />
proti <strong>Za</strong>hodu, v resnici<br />
ne želi odkritega spopada.<br />
prehodne točke vključujejo vnos zastarele<br />
programske opreme <strong>in</strong> razbijanje<br />
šibkih gesel.<br />
RDEČA ČRTA<br />
Kev<strong>in</strong> Riehle, strokovnjak za obveščevalno<br />
<strong>in</strong> varnostno področje na Univerzi<br />
Brunel v Londonu, je opozoril, da je<br />
bil glavni namen ruskih obveščevalnih<br />
služb vedno »zmanjšati sposobnost<br />
nasprotnikov za vodenje vojne« <strong>in</strong> ne<br />
povzročanje stranskih žrtev.<br />
Mark Galeotti, direktor londonskega<br />
možganskega trusta Mayak Intelligence,<br />
je dejal, da se Rusi zdijo previdni, da ne<br />
prečkajo nobene rdeče črte. »Neubijanje<br />
ljudi <strong>in</strong> targetiranje <strong>in</strong>frastrukturnih<br />
objektov kažeta, da imajo trenutno še<br />
politične omejitve. Tudi če Put<strong>in</strong> govori<br />
o vojni proti <strong>Za</strong>hodu, v resnici ne želi<br />
odkritega spopada. Torej Rusija uporablja<br />
operacije, ki ostajajo tik pod pragom.«<br />
Daniel Lomas, strokovnjak za obveščevalne<br />
službe na Univerzi v Nott<strong>in</strong>ghamu,<br />
je dejal, da če želi Rusija ciljati<br />
na države Nata, ne da bi dejansko sprožila<br />
odziv Nata, potem nima druge izbire,<br />
kot da uporabi svoje obveščevalne<br />
službe za izvajanje sa<strong>bo</strong>tažnih operacij.<br />
Ruske sa<strong>bo</strong>tažne operacije<br />
so bile zaenkrat več<strong>in</strong>oma omejene na<br />
požige <strong>in</strong> poskuse napadov na železnice.<br />
Državljani z dvojnim državljanstvom so<br />
bili aretirani, preden so lahko povzročili<br />
resnično škodo. Z drugimi besedami,<br />
ruska evropska mreža agentov je<br />
verjetno še precej krhka. In verjetno so<br />
se opozorila evropskih obveščevalnih<br />
služb pojavila zdaj – ko še imamo čas,<br />
da preprečimo, da Evropa zopet postane<br />
gnezdo ruskih agentov.
Komentar<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
X @BOJANPOZAR<br />
POŽAREPORT<br />
Napadli Gregorčiča, policijske preiskave<br />
ne <strong>bo</strong>, OBE PREDSEDNICI MOLČITA<br />
Eskalacijo napada na Petra Gregorčiča naj bi preprečilo vpitje sodelavk<br />
<strong>in</strong> prihod naključnih prič, morda pa tudi nekje zrežirani scenarij, da je bilo treba<br />
Gregorčiča samo malo pretepsti, prestrašiti. Toda nov<strong>in</strong>arjev <strong>in</strong> policije to očitno ne zanima.<br />
19<br />
Če avtor teh vrstic v so<strong>bo</strong>to (18.<br />
maja) zjutraj na maratonu 3 src<br />
v Radencih (42. po vrsti), ne bi<br />
slučajno srečal Petra Gregorčiča<br />
(šel je na rekreativni pohod, ker se<br />
mu je kasneje zaradi tempa <strong>in</strong> urnika<br />
volilne kampanje mudilo naprej po Sloveniji),<br />
nočni napad na nosilca kandidatne<br />
liste Slovenske ljudske stranke<br />
na junijskih evropskih volitvah morda<br />
sploh ne bi prišel v javnost.<br />
Sledil je tvit (na omrežju X, doslej<br />
že več kot 86 tisoč ogledov) o tem, kako<br />
so prejšnji večer, okoli 22. ure, neznanci<br />
fizično napadli Gregorčiča <strong>in</strong> ga pri<br />
tem poškodovali po obrazu, vključno s<br />
tremi fotografijami, nato pa je sledilo še<br />
nekaj nadaljnjih <strong>in</strong>formacij. No, nekaj<br />
ur kasneje so več<strong>in</strong>ski mediji več<strong>in</strong>sko<br />
postregli z »uradno <strong>in</strong>formacijo«, da je<br />
»pijani 20-letnik napadel Gregorčiča«,<br />
ki naj bi kasneje – ta pijani 20-letnik –<br />
tudi razbijal okoliške kante za smeti,<br />
kar se je več<strong>in</strong>sko znašlo po medijskih<br />
rubrikah črne kronike, četudi je šlo na<br />
napad na politika <strong>in</strong> to sredi volilne<br />
kampanje za »usodne evropske volitve«,<br />
za nameček nekaj dni po tem, ko<br />
so na Slovaškem streljali na predsednika<br />
tamkajšnje vlade.<br />
Samo za hitro primerjavo: ko se je<br />
pred časom sredi Ljubljane neki moški<br />
<strong>bo</strong>lj ali manj samo z verbalno grožnjo<br />
obregnil ob Niko Kovač, direktorico Inštituta<br />
8. marec <strong>in</strong> znano levičarsko poklicno<br />
aktivistko, so več<strong>in</strong>ski mediji o<br />
tem poročali na prvih straneh, kakor o<br />
top politični zadevi <strong>in</strong> to je bila udarna<br />
novica tudi na RTVS <strong>in</strong> Pop TV.<br />
Ob tem, kar je Gregorčič o samem<br />
napadu javno že povedal, dodajmo še<br />
eno ekskluzivno, najnovejšo <strong>in</strong> neuradno<br />
<strong>in</strong>formacijo: napadalci nanj,<br />
sicer Romi, niso iz Metlike, ampak so<br />
prišli iz Semiča. Eskalacijo napada na<br />
Gregorčiča naj bi sicer preprečilo vpitje<br />
njegovih sodelavk <strong>in</strong> prihod naključnih<br />
prič, lahko, morda, pa tudi nekje zrežirani<br />
scenarij, po katerem je bilo treba<br />
Gregorčiča samo malo pretepsti, skratka<br />
prestrašiti. Toda nov<strong>in</strong>arjev <strong>in</strong> policije<br />
napad na politika med volilno kampanjo,<br />
neverjetno, očitno ne zanima.<br />
NISO BILI PIJANI<br />
Pomembno <strong>in</strong> česar vam več<strong>in</strong>ski mediji<br />
ne povedo: priča dogodka trdi, da sedem<br />
moških, ki so Gregorčiča tisti večer<br />
v Metliki pričakali pred službenim avtomobilom<br />
Slovenske ljudske stranke,<br />
ga obstopili, dva od njih pa fizično napadla,<br />
niso bilo pijani oziroma v<strong>in</strong>jeni.<br />
Ob tem je – vsaj zaenkrat <strong>in</strong> milo rečeno<br />
– predvsem skrajno nenavadno,<br />
ampak res, da policijske preiskave nočnega<br />
napada na Petra Gregorčiča očitno<br />
ne <strong>bo</strong>, saj se Gregorčič, zaradi aktualne<br />
volilne kampanje, sam ni odločil za zasebno<br />
ovad<strong>bo</strong>, policija pa je zoper »pijanega<br />
20-letnika«, ker je šlo za »lahko<br />
telesno poškod<strong>bo</strong>«, sprožila le prekrškovni<br />
postopek, mu lakonično naložila<br />
plačilo 480 evrov kazni <strong>in</strong> tako je za policijo<br />
zadeva končana, kakor po predpisih<br />
pospravljena v kartoteke <strong>in</strong> predal.<br />
Kaj pa motivi napada, morebitno<br />
ozadje, politično podzemlje <strong>in</strong> naročniki?<br />
Pomenljivo je tudi, da so napad na<br />
Gregorčiča javno obsodili le naslednji<br />
politiki: Matej Ton<strong>in</strong> (NSi), Klemen<br />
Grošelj (trenutno Zeleni Slovenije), Janez<br />
Janša (SDS) <strong>in</strong> Matjaž Nemec (SD),<br />
morda smo koga žal tudi spregledali,<br />
zasebno naj bi Gregorčiča poklicala<br />
še Anže Logar (SDS <strong>in</strong> Platforma sodelovanja)<br />
<strong>in</strong> Marko Lotrič (predsednik<br />
državnega sveta), javno je seveda protestirala<br />
tudi Gregorčičeva stranka<br />
SLS, toda prav moreče ali celo zlovešče<br />
molčita predsednica republike Nataša<br />
Pirc Musar <strong>in</strong> predsednica državnega<br />
z<strong>bo</strong>ra Urška Klakočar Zupančič. Ki<br />
sta (da o predsedniku vlade <strong>in</strong> Gibanja<br />
Svo<strong>bo</strong>da Robertu <strong>Golob</strong>u sploh ne govorimo)<br />
ob že omenjenem »napadu« na<br />
Kovačevo takrat vpili iz vseh možnih<br />
medijskih zvočnikov.<br />
Pri čemer je najbrž vsem jasno, tudi<br />
tistim, ki jih politika ne zanima preveč,<br />
da bi, če bi m<strong>in</strong>uli petek zvečer sredi<br />
Metlike fizično napadli kakšnega vidnega<br />
politika z levice, ob napadu na<br />
Najbrž je vsem jasno, da bi, če bi m<strong>in</strong>uli<br />
petek zvečer sredi Metlike fizično napadli<br />
kakšnega vidnega politika z levice, mediji<br />
popolnoma ponoreli.<br />
Gregorčiča <strong>bo</strong>lj kot ne profesionalno<br />
ignorantski mediji popolnoma ponoreli,<br />
notranji m<strong>in</strong>ister <strong>in</strong> generalni direktor<br />
policije bi že v so<strong>bo</strong>to dopoldne sklicala<br />
tiskovno konferenco, <strong>Golob</strong>, Pirc<br />
Musarjeva <strong>in</strong> Klakočar Zupančičeva <strong>in</strong><br />
drugi politiki iz tranzicijske levice pa bi<br />
dobesedno grmeli.<br />
ONEMOGOČITI<br />
USPEŠNEGA POLITIKA<br />
Peter Gregorčič – ki je med širšo javnostjo<br />
zaslovel predvsem kot lucidni komentator<br />
Ure moči na Planet TV, bil nekaj<br />
časa tudi predsednik programskega sveta<br />
RTV, zelo odmevne so njegove bitke<br />
z ustavnim sodiščem, znan pa je zlasti po<br />
svojih retoričnih sposobnostih, širokem<br />
znanju <strong>in</strong> izjemni analitiki (pri čemer<br />
mu sedanji politiki na levi praktično ne<br />
morejo resno konkurirati) – sicer velja,<br />
poleg Anžeta Logarja, za potencialnega<br />
<strong>bo</strong>dočega voditelja desne sred<strong>in</strong>e <strong>in</strong> zato<br />
se ga <strong>bo</strong>jijo tako na levi kot na desni. Eni<br />
pa bi ga najraje – vsaj zdi se tako – celo kar<br />
fizično onemogočili.<br />
<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
20<br />
DRUŽBA<br />
Fotoreportaža<br />
V z<strong>bo</strong>rih <strong>in</strong> orkestru nastopa kar 60 % vseh<br />
dijakov Škofijske klasične gimnazije ter množica<br />
osnovnošolcev <strong>in</strong> študentov. Skupaj jih<br />
je bilo preko 500. Petje v z<strong>bo</strong>rih je obšolska<br />
dejavnost, ki jo dijaki opravljajo poleg učnih<br />
obveznosti. ŠKG sicer sodi v slovenski vrh po<br />
uspešnosti tudi na učnem področju.<br />
PETER MERŠE<br />
JANEZ ERŽEN<br />
Vizija, ki dviga<br />
SLOVENSKO KULTURO<br />
119 let po prvem začetku delovanja prve slovenske gimnazije <strong>in</strong> 30 let po tem, ko je bil<br />
<strong>Za</strong>vod sv. Stanislava ponovno vzpostavljen kot katoliška šola, je množica preko 500<br />
nastopajočih pokazala, da imajo kaj praznovati. Izjemna izvedba Carm<strong>in</strong>e Burane, ki<br />
konkurira profesionalnim glasbenim <strong>in</strong>stitucijam, kaže na visoko pedagoško raven.<br />
Iz<strong>bo</strong>r glasbe, ki so jo izvajali mladi, pa tudi na to, da – kljub videnemu dan pred tem na<br />
Evrovizijskem odru – še ostaja vizija tudi v omikani kulturi med Slovenci.<br />
Koncert je bil zaradi izjemnega<br />
porasta zanimanja med obč<strong>in</strong>stvom<br />
letos prvič izveden kar<br />
dvakrat <strong>in</strong> obakrat je napolnil<br />
največjo, Gallusovo dvorano Cankarjevega<br />
doma. Letni koncert <strong>Za</strong>voda sv.<br />
Stanislava, ki Cankarjev dom napolnjuje<br />
že vse od leta 2007, je bil hkrati tudi<br />
praznovanje 30. obletnice ponovnega<br />
delovanja <strong>Za</strong>voda, po premoru, ki ga je<br />
vsilila <strong>komu</strong>nistična oblast.<br />
<strong>Za</strong>vod sv. Stanislava je bil namreč<br />
prva v celoti slovenska gimnazija na<br />
naših tleh, ki je z delovanjem začela leta<br />
1905, leta 1913 je bila prav tukaj izvedena<br />
prva slovenska matura, gimnazija<br />
pa je nato delovala do druge svetovne<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
vojne, ko so jo najprej izpraznili Nemci,<br />
nato pa je bila ob koncu vojne koncentracijsko<br />
ta<strong>bo</strong>rišče za množico Slovencev,<br />
ki so bili nato poslani v smrt v Kočevski<br />
rog, mnogi med njimi pred tem<br />
izšolani prav v isti stavbi.<br />
Po osamosvojitvi je bila stavba,<br />
vmes vojašnica JLA, vrnjena nadškofiji<br />
Ljubljana <strong>in</strong> leta 1993 se je v znova<br />
vzpostavljeno Škofijsko klasično gimnazijo<br />
vpisala nova prva generacija dijakov.<br />
V tem šolskem letu že trideseta.<br />
Poleg zelo kakovostne izobraževalne<br />
ter vzgojne komponente je osrednja pozornost<br />
obšolskih dejavnosti usmerjena v<br />
razvoj z<strong>bo</strong>rovskega petja <strong>in</strong> druge glasbe.<br />
Med naj<strong>bo</strong>lj odgovornimi za vzpostavljeno<br />
z<strong>bo</strong>rovsko piramido, ki je danes, po<br />
tridesetih letih, zmožna poseganja po<br />
izvajanju najzahtevnejših glasbenih del,<br />
je profesor <strong>in</strong> skladatelj Damijan Močnik.<br />
Zdaj tudi ne gre več le za gimnazijo,<br />
saj sta na odru nastopila tudi dva z<strong>bo</strong>ra<br />
Osnovne šole, ki v <strong>Za</strong>vodu deluje od leta<br />
2008, del orkestra <strong>in</strong> kar dva konkretna<br />
z<strong>bo</strong>ra pa že sestavljajo tudi alumni,<br />
ki z<strong>bo</strong>rovski tradiciji <strong>Za</strong>voda ostajajo<br />
zvesti tudi po maturi. Praznovanja 30.<br />
obletnice ponovnega odprtja <strong>Za</strong>voda<br />
sv. Stanislava se je udeležilo tudi nekaj<br />
najvišjih predstavnikov političnega,<br />
kulturnega <strong>in</strong> verskega življenja pri nas.<br />
Zbrane je nagovoril dekan Akademije<br />
za glas<strong>bo</strong> prof. Marko Vatovec.
DRUŽBA<br />
21<br />
Z<strong>bo</strong>ri imajo zelo stroga pravila. Če dvakrat manjkaš na vajah, letiš ven.<br />
Pa kar nihče ne manjka na vajah. Petje v z<strong>bo</strong>rih dijakom predstavlja<br />
sprostitev <strong>in</strong> hkrati resno delo. Očitno dijakom to paše. V z<strong>bo</strong>rih poje<br />
tudi vse več alumnov. Vsako leto se za kakšnih 6 prostih mest prijavi 35<br />
kandidatov. Tako nastajajo sčasoma tudi novi z<strong>bo</strong>ri.<br />
Kar devet dirigentov skrbi za vse glasbene zasedbe v <strong>Za</strong>vodu sv. Stanislava.<br />
Poleg Damijana Močnika <strong>in</strong> T<strong>in</strong>eta Beca, ki sta vodila vsak svoj korpus<br />
na odru, so to še Helena Fojkar Zupančič, Marjetka Kozmus, Nadja<br />
Janežič, Meta Praček Prašnikar, Miha Zupanc Kovač, Neža Križnar Ristič<br />
<strong>in</strong> Žiga Faganel, ki so imeli tokrat eno redkih priložnosti svoje varovance<br />
spremljati kot poslušalci, nekateri pa so se jim tudi pridružili na odru.<br />
»Mlad<strong>in</strong>a tako rada sodeluje, da imamo že težavo, kam jih vse na odru<br />
razvrstiti. Odri enostavno postajajo premajhni.« (Damijan Močnik)<br />
Letos so vse z<strong>bo</strong>re združili v dva korpusa. Prvi je izvedel skladbe Jožeta<br />
Privška iz zlatega obdobja slovenske popevke v z<strong>bo</strong>rovskih priredbah Tomaža<br />
Pirnata <strong>in</strong> Damijana Močnika. Drugi korpus z<strong>bo</strong>rov pa je izvedel<br />
znamenito Carm<strong>in</strong>o Burano Carla Orfa. »Ob obletnicah pripravimo kaj<br />
posebnega. Na tak nač<strong>in</strong> smo lahko koncert tudi toliko skrajšali, da je bil<br />
primeren za televizijo <strong>in</strong> dve izvedbi. Tako smo lahko izvedli skladbe, kot<br />
je Carm<strong>in</strong>a Burana, ki jih velika več<strong>in</strong>a dijakov sicer ne bi imela možnosti<br />
izvajati kadarkoli v življenju,« pove Damijan Močnik.<br />
»Naš mednarodno uveljavljeni nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek je tako v<br />
svojem predavanju, ki ga je imel na festivalu Europa Cantat v Ljubljani<br />
julija 2021, prikazal, kako je prav glasba tista dejavnost, ki vključuje oz.<br />
povezuje delo obeh možganskih polovic <strong>in</strong> s tem naj<strong>bo</strong>lj izkorišča možnosti<br />
delovanja človeških možganov. Govoril je tudi o različnih pozitivnih<br />
vplivih glasbe <strong>in</strong> celo o njeni zdravilni moči. Pozitivni <strong>in</strong> povezovalni vpliv<br />
glasbe je nedvoumen.« (Marko Vatovec v govoru na koncertu)<br />
<strong>Za</strong>kaj z<strong>bo</strong>ri? »Predmetnik v začetku ob ustanovitvi gimnazije ni dal<br />
prostora za glas<strong>bo</strong>, saj imajo dijaki na ŠKG tudi lat<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>o ter vero <strong>in</strong><br />
kulturo. Pedagogi smo si iz<strong>bo</strong>rili eno uro glasbe <strong>in</strong> eno uro umetnostne<br />
zgodov<strong>in</strong>e na teden, ostalo pa lahko dijaki počnejo popoldne. Tako smo<br />
pripravili program, kjer v 1. letniku vsakdo, ki vsaj približno lahko poje <strong>in</strong><br />
nima nekega dobrega razloga, zakaj ne bi, hodi na pevske vaje. Po prvem<br />
letniku pa naredimo avdicijo <strong>in</strong> tako je nastal najprej prvi, nato še drugi<br />
komorni z<strong>bo</strong>r, na željo dijakov pa tudi (Z)mešani z<strong>bo</strong>r. <strong>Za</strong>nimanje ves čas<br />
raste.« (Damijan Močnik)<br />
t<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
22 AKTUALNO<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Predvolilno soočenje<br />
v prostorih fakultete:<br />
DA ali NE<br />
Komentar<br />
Dekan dr. Saša <strong>Za</strong>gorc oktobra 2022 ni nasprotoval, ko so študenti na Pravni fakulteti<br />
Univerze v Ljubljani (PF) organizirali predvolilno soočenje kandidatov na predsedniških<br />
volitvah, tokrat pa je tik pred zdajci prepovedal napovedano soočenje kandidatov parlamentarnih<br />
strank pred bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Odgovor PF: »Vodstvo<br />
fakultete dogodka ni ne prepovedalo ne odpovedalo, temveč le ni omogočilo, da bi se<br />
dogodek izvedel v prostorih fakultete.«<br />
Študenti Pravne fakultete Univerze<br />
v Ljubljani so bili presenečeni,<br />
ko je dekan fakultete, dr. Saša<br />
<strong>Za</strong>gorc, tik pred zdajci (20. aprila<br />
zvečer) prepovedal izved<strong>bo</strong> predvolilnega<br />
soočenja, ki so ga želeli organizirati<br />
22. aprila 2024. Soočili bi se kandidati z<br />
list vseh parlamentarnih strank za bližnje<br />
volitve v Evropski parlament.<br />
Kot so dejali organizatorji iz skup<strong>in</strong>e<br />
Pravna panda, največjega združenja<br />
študentov na tej fakulteti, se je<br />
vodstvo pri prepovedi sklicevalo na<br />
sedmi člen Statuta Univerze v Ljubljani,<br />
v katerem je določeno, da »na univerzi<br />
ni dopustno delovanje političnih<br />
strank«. V vabilu na dogodek so organizatorji<br />
zapisali, da se študenti zavedajo<br />
»politične participacije <strong>bo</strong>dočega<br />
pravnika, ki mora biti družbeno odgovoren<br />
državljan, zato pred prihajajočimi<br />
volitvami zopet odpiramo debato<br />
<strong>in</strong> kandidatom dajemo priložnost<br />
predstaviti lastna mnenja ter mnenja<br />
svojih strank«.<br />
Kandidate bi spraševali o migracijskih,<br />
evropskih <strong>in</strong> ustavnih vprašanjih,<br />
kam bi se EU morala širiti, ali se slovenska<br />
politika preliva v evropsko, ali je<br />
zmanjšanje sredstev za Erasmus+ dobra<br />
ideja <strong>in</strong> ali so merila za pomoč Ukraj<strong>in</strong>i<br />
<strong>in</strong> Gazi dvojna ali enojna.<br />
PREDSEDNIŠKE VOLITVE<br />
Najavljenim udeležencem <strong>in</strong> študentom<br />
so se pri Pravni pandi po prepovedi<br />
opravičili <strong>in</strong> opozorili, da so v preteklosti<br />
v prostorih fakultete brez težav<br />
organizirali več predvolilnih soočenj –<br />
med drugim za volitve v Evropski parlament<br />
leta 2019 <strong>in</strong> za parlamentarne volitve<br />
ter predsedniške volitve leta 2022.<br />
<strong>Za</strong>kaj je tokrat drugače?<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
Pravna fakulteta: Vodstvo<br />
dogodka ni ne prepovedalo<br />
ne odpovedalo, temveč le ni<br />
omogočilo, da bi se ta izvedel<br />
v prostorih fakultete.<br />
<strong>Za</strong>dnje predvolilno soočenje na fakulteti<br />
je bilo tisto za predsedniške volitve,<br />
<strong>in</strong> sicer 10. oktobra 2022, malo po<br />
tem, ko je <strong>Za</strong>gorc začel svoj mandat dekana<br />
(pred njim je bil dekan dr. Grega<br />
Strban, ki pri tovrstnih soočenjih ni videl<br />
nobenih težav). Tedaj so se na fakulteti<br />
soočili kandidati Nataša Pirc Musar (56),<br />
Študenti Pravne fakultete v Ljubljani so bili<br />
nad odločitvijo dekana dr. Saša <strong>Za</strong>gorca presenečeni,<br />
saj so bila v preteklosti predvolilna<br />
soočenja na fakulteti dovoljena.<br />
Anže Logar (48) <strong>in</strong> Milan Brglez (56). Ne<br />
pred tistim soočenjem ne po njem niso<br />
pri študentskem združenju Pravna panda<br />
prejeli nobenega opozorila o kršitvi.<br />
<strong>Za</strong>gorca smo vprašali, zakaj je kot<br />
dekan dovolil soočenje kandidatov<br />
pred predsedniškimi volitvami, kaj se<br />
je spremenilo od oktobra 2022, da tedaj<br />
ni šlo za kršitev Statuta Univerze v<br />
Ljubljani, zdaj pa bi šlo <strong>in</strong> so zato soočenje<br />
prepovedali.<br />
TOKRAT<br />
UTEMELJITEV DRUGAČNA<br />
S fakultete so odgovorili, da soorganizatorja<br />
navedenega dogodka – Študentski<br />
svet Pravne fakultete UL <strong>in</strong><br />
društvo študentov prava Pravna panda<br />
– na vodstvo Pravne fakultete UL pred-<br />
Fotomontaža Citrus
AKTUALNO<br />
23<br />
Vabilo na soočenje kandidatov pred<br />
zadnjimi predsedniškimi volitvami.<br />
Instagram @pravnapanda<br />
STROŽJA INTERPRETACIJA<br />
<strong>Za</strong>nimalo nas je tudi stališče vodstva<br />
Univerze v Ljubljani (rektor je dr. Gregor<br />
Majdič, 56) glede takšnih dogodkov<br />
na fakultetah te univerze: bi šlo<br />
pri predvolilnih soočenjih kandidatov<br />
v prostorih fakultet za kršenje sedmega<br />
člena njihovega statuta? Vodstvo<br />
Univerze v Ljubljani se s takšno razlago<br />
str<strong>in</strong>ja. »Vodstvo UL zagovarja strožjo<br />
<strong>in</strong>terpretacijo teh določil <strong>in</strong> dosledno<br />
spoštovanje statuta, presoja glede<br />
konkretnih dogodkov na članicah<br />
pa je v pristojnosti dekanov članic.«<br />
hodno nista podala prošnje za izved<strong>bo</strong><br />
dogodka v prostorih fakultete. »Tako<br />
vodstvo z organizacijo omenjenega dogodka<br />
predhodno ni bilo seznanjeno.<br />
Po prejemu <strong>in</strong>formacije, da naj bi se v<br />
prostorih Pravne fakultete UL izvedel<br />
tovrsten dogodek, je vodstvo fakultete<br />
organizatorje obvestilo, da izvedba<br />
takšnega dogodka v prostorih fakultete<br />
ni mogoča. Vodstvo je poleg tega upoštevalo<br />
tudi dejstvo, da je bil eden od<br />
soorganizatorjev omenjenega dogodka<br />
organ fakultete <strong>in</strong> da so bili na vabilih<br />
navedeni zgolj logotipi političnih<br />
strank brez navedbe oseb, ki naj bi sodelovale<br />
na soočenju. Vodstvo fakultete<br />
dogodka ni ne prepovedalo ne odpovedalo,<br />
temveč le ni omogočilo, da bi se<br />
dogodek izvedel v prostorih fakultete.«<br />
BREZ VSEBINSKEGA<br />
ODGOVORA<br />
Dodali so še, da »sedanje vodstvo Pravne<br />
fakultete lahko komentira le odločitve,<br />
ki jih je sprejelo v svojem mandatu.<br />
Vodstvo ima v zvezi s tem določeno<br />
polje diskrecije <strong>in</strong> odloča od primera do<br />
primera. Odločitve glede izvedbe preteklih<br />
dogodkov <strong>bo</strong>disi niso bile sprejete<br />
v času delovanja trenutnega vodstva<br />
fakultete <strong>bo</strong>disi niso primerljive s predstavljenim<br />
primerom.«<br />
Dodatno smo vprašali, po čem soočenje<br />
predsedniških kandidatov v prostorih<br />
fakultete ni primerljivo s tokratnim<br />
primerom? Kaj je ključna razlika?<br />
Vseb<strong>in</strong>sko niso odgovorili, pač pa le,<br />
»da so bile <strong>in</strong>formacije, ki smo jih podali<br />
v našem odgovoru na vaše nov<strong>in</strong>arsko<br />
vprašanje, ustrezne, zato ni potrebe<br />
po dodatnih pojasnilih«.<br />
Gre torej za dvojna merila <strong>in</strong> samovoljo<br />
dekana <strong>Za</strong>gorca, pri čemer sam<br />
izpostavlja svojo diskrecijsko pravico.<br />
S takšnim ravnanjem je študentom na<br />
fakulteti onemogočil, da bi demokratičen<br />
proces spremljali od blizu <strong>in</strong> da<br />
bi od kandidatov neposredno izvedeli,<br />
kakšna so njihova stališča. <br />
Razlaga s Pravne fakultete<br />
v Ljubljani: Vodstvo ima v<br />
zvezi s tem določeno polje<br />
diskrecije <strong>in</strong> odloča od<br />
primera do primera.<br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
Ne vem, če dekan Saša <strong>Za</strong>gorc sploh<br />
razume, kaj je namen točke statuta UL,<br />
ki preprečuje delovanje političnih strank<br />
v okviru UL. Namen je preprečevanje<br />
zunanjega poseganja v prostor svo<strong>bo</strong>dne<br />
akademske razprave, h kateremu so<br />
vsi člani UL poklicani. Zlasti zunanjega<br />
poseganja s strani pozicije politične -<br />
oblastne, ekonomske <strong>in</strong> druge moči,<br />
ki bi ožile prostor svo<strong>bo</strong>dne razprave,<br />
ki bi <strong>in</strong>doktr<strong>in</strong>irale <strong>in</strong> zatirale, ki bi<br />
nagrajevale ali kaznovale študente <strong>in</strong><br />
zaposlene na podlagi tega, kaj mislijo <strong>in</strong><br />
kaj <strong>in</strong> kako izražajo. Ne vidim, v čem bi s<br />
strani študentov predlagano soočenje<br />
vseh (!) kandidatov za evropske volitve<br />
posegalo v prostor akademske svo<strong>bo</strong>de<br />
UL; nasprotno, dajalo bi študirajočim<br />
temeljno lekcijo ne le demokratičnega<br />
procesa, ampak tudi <strong>in</strong>dividualnega mentalnega<br />
razvoja z zbiranjem <strong>in</strong>formacij,<br />
odpiranjem horizontov, preverjanjem <strong>in</strong><br />
primerjanjem tako miselnih konceptov<br />
kot empiričnih praks do avtonomnega<br />
oblikovanja stališč, ki naj bi bila lastna<br />
razumnemu <strong>in</strong> modremu bitju. Dvomim,<br />
na podlagi te prepovedi, da Saša <strong>Za</strong>gorc<br />
<strong>in</strong> Gregor Majdič to tako razumeta.<br />
Igor Ferluga<br />
Trenutna vlada <strong>in</strong> njen predsednik sta<br />
imela po 100-tih dneh vladanja nov<strong>in</strong>arsko<br />
konferenco v (novih, tehnično<br />
vrhunsko opremljenih) prostorih AGRFT.<br />
Namerno so kršili Statut Univerze.<br />
ms14<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
24 AKTUALNO<br />
Z leve: Svetlana Slapšak (Levica), Peter Gregorčič (SLS), Lucija Karnelutti (SD), <strong>Za</strong>la Tomašič (SDS),<br />
Katja Berk Bevc (NSi), Jure Leben (Gibanje Svo<strong>bo</strong>da), Peter Merše <strong>in</strong> profesor Jurij Pavel Emeršič.<br />
LEON OBLAK<br />
GIMNAZIJA<br />
ŽELIMLJE<br />
POLITIČNO SOOČENJE<br />
na katoliški gimnaziji<br />
Letos so predvolilno soočenje organizirali tudi v <strong>Za</strong>vodu sv. Stanislava <strong>in</strong> na Gimnaziji<br />
Želimlje. Na katoliških gimnazijah so besedo dobili kandidati vseh strank. Tu se<br />
ustavljamo na soočenju v Gimnaziji Želimlje.<br />
Na Gimnaziji Želimlje so pripravili<br />
politično popoldne.<br />
Namenjeno je bilo spoznavanju<br />
delovanja Evropske unije<br />
<strong>in</strong> predstavitvi strank, ki sodelujejo<br />
na bližajočih se evropskih volitvah. V<br />
okviru dogodka so dijaki spoznali delovanje<br />
EU, se sprehodili po politični<br />
tržnici <strong>in</strong> prisluhnili soočenju kandidatov<br />
za evroposlance.<br />
»Želimo si, da dijaki dobijo širok<br />
pogled, da imajo možnost slišati različne<br />
argumente. Z njihove strani je<br />
bila že večkrat izražena želja po takem<br />
dogodku,« je povedala profesorica Urša<br />
Lampret, ki je bila vpeta v organizacijo<br />
dogodka, <strong>in</strong> dodala, da si želijo mlade<br />
vzgajati kot odgovorne državljane.<br />
»Vesela sem, da so prišle tudi stranke,<br />
od katerih tega ne bi vsak pričakoval.<br />
Dijaki so pokazali zrelost, tudi politiki,<br />
ki so sodelovali na tržnici, so pohvalili<br />
njihova težka vprašanja,« je še dejala.<br />
Najprej je dijakom spregovoril Peter<br />
Merše, ki je predstavil delovanje <strong>in</strong><br />
zgodov<strong>in</strong>o EU. Ta sega v čas po drugi<br />
svetovni vojni, ko je bila ustanovljena<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
Zeleni prehod je bil v zadnjem<br />
času preveč aktivističen. To<br />
čutijo kmetje <strong>in</strong> podjetja.<br />
Evropska skupnost za premog <strong>in</strong> jeklo,<br />
ki je temeljila predvsem na gospodarstvu.<br />
»Leta 1992 je nastala EU, kot jo<br />
poznamo danes oz. dokončno leta 2007<br />
z Liz<strong>bo</strong>nsko pogod<strong>bo</strong>, ko smo prišli<br />
do EU, ki je bistveno več kot samo gospodarska<br />
zveza,« je povedal Merše.<br />
Predstavil je še ustanove, ki delujejo v<br />
okviru EU, spekter političnih strank<br />
v Evropskem parlamentu <strong>in</strong> svojo<br />
predstavitev sklenil z največjimi izzivi,<br />
ki EU čakajo danes.<br />
POLITIČNA TRŽNICA<br />
– TRŽNICA STRANK<br />
Sledila je politična tržnica, na kateri so<br />
dijaki lahko spoznali stranke <strong>in</strong> njihove<br />
kandidate, ki sodelujejo na evropskih<br />
volitvah. Tržnice so se udeležili<br />
predstavniki Gibanja Svo<strong>bo</strong>da, Levice,<br />
NSi, SD, SDS <strong>in</strong> SLS. Med njimi je bilo<br />
poleg kandidatov za evroposlance <strong>in</strong><br />
predstavnikov podmladkov političnih<br />
strank opaziti tudi Mateja Ton<strong>in</strong>a,<br />
predsednika NSi <strong>in</strong> aktualnega evroposlanca<br />
Matjaža Nemca (SD).<br />
<strong>Za</strong>tem so na okrogli mizi svoja stališča<br />
soočili Katja Berk Bevc (NSi), Peter<br />
Gregorčič (SLS), Lucija Karnelutti (SD),<br />
Jure Leben (Gibanje Svo<strong>bo</strong>da), Svetlana<br />
Slapšak (Levica) <strong>in</strong> <strong>Za</strong>la Tomašič (SDS).<br />
Petra Meršeta, povezovalca okrogle<br />
mize, je sprva zanimalo, kje kandidati<br />
ta trenutek vidijo glavne izzive EU. Jure<br />
Leben ga vidi v procesih globalizacije <strong>in</strong><br />
migracijah. Da so migracije pomemben<br />
izziv, se je str<strong>in</strong>jala tudi Katja Berk Bevc<br />
<strong>in</strong> dodala: »Drugi izziv je zeleni prehod,<br />
ki je bil v zadnjem času preveč aktivističen,<br />
kar čutijo naši kmetje <strong>in</strong> podjetja,<br />
ki jim postavljamo prehude omejitve.«<br />
Tudi za <strong>Za</strong>lo Tomašič varnost<br />
predstavlja največji izziv. Jasna je bila,<br />
da je treba ilegalne migracije ustaviti.<br />
Izpostavila je še pomen kibernetske,
AKTUALNO<br />
25<br />
prehranske <strong>in</strong> energetske varnosti ter<br />
dejala, da se moramo v Bruslju postaviti<br />
za Slovenijo: »Slovenija je enakopravna<br />
članica EU. Ne dovolimo, da nam govorijo,<br />
da smo majhna država. Potrebujemo<br />
več Slovenije v Bruslju <strong>in</strong> manj<br />
Bruslja v Sloveniji.« Lucija Karnelutti je<br />
izpostavila suvereno Evropo <strong>in</strong> njeno<br />
varnost. Ustavila se je pri težavi podnebnih<br />
sprememb <strong>in</strong> povedala, da se<br />
zavzema za vključevanje mladih v EU.<br />
Peter Gregorčič je izpostavil štiri napake,<br />
ki jih je storila EU: »Svojo varnost je<br />
popolnoma prepustila ZDA, svojo proizvodnjo<br />
smo prepustili Kitajski, svojo<br />
oskr<strong>bo</strong> z energenti smo prepustili Rusom<br />
<strong>in</strong> svojega kmeta smo prepustili<br />
nemilosti zelenega prehoda.« Svetlana<br />
Slapšak pa je povedala, da se v Levici<br />
zavzemajo za varnost EU, reševanje<br />
planeta, izobraževanje <strong>in</strong> svo<strong>bo</strong>do govora<br />
brez sovražnega govora.<br />
Na politični tržnici so se predstavili<br />
predstavniki šestih političnih strank.<br />
Na področju zasebnega<br />
se dogaja največ <strong>in</strong>ovacij.<br />
POMEMBNO<br />
VPRAŠANJE: VARNOST<br />
Veliko predstavnikov političnih strank<br />
je omenilo težavo varnosti, zato je Meršeta<br />
zanimalo, za kaj se <strong>bo</strong>do na tem<br />
področju zavzemali, če <strong>bo</strong>do kot poslanci<br />
izvoljeni v Evropski parlament.<br />
Gregorčič je prepričan, da bi morala EU<br />
na področju zunanje varnosti iti v smeri<br />
skupne vojske, na področju notranje<br />
varnosti pa se zavzema za ničelno toleranco<br />
do ilegalnih migracij. Lucija Karnelutti<br />
je dejala, da EU potrebuje skupno<br />
obrambno politiko. Skupna vojska bi<br />
bila »<strong>bo</strong>ljša z vidika, da se ločimo od <strong>in</strong>teresov<br />
ZDA, sploh v zvezi NATO. Osredotočiti<br />
se moramo tudi na kibernetsko<br />
varnost.« <strong>Za</strong>la Tomašič zagovarja<br />
zaščito zunanjih meja EU, zato da so<br />
notranje lahko odprte. Svetlana Slapšak<br />
je dejala, da po dokumentih OZN<br />
nihče izmed migrantov ni ilegalen ter<br />
da se moramo z migracijami sprijazniti<br />
<strong>in</strong> se zavedati, da so bile te osnova za<br />
nastanek Evrope. Da nihče izmed migrantov<br />
ni ilegalen, preprosto ni res, je<br />
zatem trdila <strong>Za</strong>la Tomašič: »Mednarodno<br />
pravo pravi, da gre migrant v prvo<br />
varno državo. Slovenija zanje ne more<br />
biti prva varna država. Obkroženi smo<br />
z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Hrvaško<br />
<strong>in</strong> vse so varne države.« Jure Leben je<br />
povedal, da moramo skupaj delovati v<br />
zvezi NATO ter da moramo vanjo tudi<br />
vlagati sredstva. Prepričan je, da mora<br />
Slovenija na področju energetske varnosti<br />
varčevati z energijo <strong>in</strong> delati na<br />
energetski uč<strong>in</strong>kovitosti.<br />
Dotaknili so se tudi nizke rodnosti<br />
<strong>in</strong> posledično staranja prebivalstva, kar<br />
se kaže preko pomanjkanja delovne sile.<br />
»Dobrodošli migranti,« je na vprašanje<br />
Meršeta, kje vidijo konkretne rešitve na<br />
tem področju, odgovorila Slapšak. Da je<br />
to resen problem, je povedal Peter Gregorčič<br />
<strong>in</strong> pojasnil: »Če odmislimo migracije<br />
<strong>in</strong> pogledamo našo demografijo,<br />
<strong>bo</strong>mo imeli v Sloveniji čez 25 let 24 %<br />
manj delovno aktivnega prebivalstva.«<br />
Kratkoročen odgovor so po njegovem<br />
prepričanju zakonite migracije, a se je<br />
treba zavedati, da če želimo ohraniti<br />
naš, evropski nač<strong>in</strong> življenja, <strong>bo</strong>mo<br />
morali imeti svoje potomce. Pri tem je<br />
bil kritičen do vladne uk<strong>in</strong>itve urada<br />
za demografijo, ki je bil ustanovljen v<br />
času prejšnje vlade. Jure Leben je dejal,<br />
da je treba mladim druž<strong>in</strong>am pomagati<br />
s stanovanji. <strong>Za</strong>la Tomašič je povedala,<br />
da ni treba delati na sociali, ampak na<br />
druž<strong>in</strong>ski politiki, da <strong>bo</strong>do mladi s plačo<br />
lahko preživeli druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> imeli stanovanje.<br />
Lucija Karnelutti je zatrdila, da<br />
je potrebno iz<strong>bo</strong>ljšati ekonomski položaj<br />
mladih <strong>in</strong> dostopnost stanovanj, ki<br />
si jih <strong>bo</strong>do mladi lahko prislužili. Katja<br />
Berk Bevc pa je opozorila, da je prejšnji<br />
m<strong>in</strong>ister za delo Janez Cigler Kralj vodil<br />
ukrepe v podporo druž<strong>in</strong>am denimo<br />
tako, da je bil uveden brez<strong>plače</strong>n vrtec<br />
za drugega otroka iz druž<strong>in</strong>e.<br />
ZASEBNA POBUDA<br />
VEČA KONKURENČNOST<br />
Pred koncem so odgovorili na vprašanje<br />
dijak<strong>in</strong>je, ki jo je zanimal njihov pogled<br />
na zasebno pobudo, denimo v šolstvu<br />
<strong>in</strong> zdravstvu. Katja Berk Bevc je izpostavila,<br />
da gre pri zasebnem zdravstvu <strong>in</strong><br />
šolstvu za dopolnitev javne mreže ter<br />
da je zasebna pobuda področje, kjer se<br />
dogaja največ <strong>in</strong>ovacij: »Če bi imeli več<br />
zasebnih šol, bi se celotna kakovost<br />
šolstva <strong>dvignil</strong>a, ker bi si vsi prizadevali,<br />
da bi bili <strong>bo</strong>ljši.« Da zasebna pobuda<br />
veča konkurenčnost, se je str<strong>in</strong>jala tudi<br />
<strong>Za</strong>la Tomašič <strong>in</strong> dodala: »V Sloveniji se<br />
pogosto zamenjuje pojma državno <strong>in</strong><br />
javno zdravstvo. Poleg tega zasebno ne<br />
pomeni nujno drago, javno pa ni zastonj.«<br />
Svetlana Slapšak zagovarja javno<br />
zdravstvo. Dejala je tudi, da ne nasprotuje<br />
zasebni <strong>in</strong>iciativi, a ta po njenem<br />
mnenju ne sme omejevati javne mreže.<br />
Kandidati so bili navdušeni nad zanimanjem<br />
mladih <strong>in</strong> njihovimi vprašanji.<br />
»Pokazalo se je, da tudi zasebne šole<br />
<strong>bo</strong>gatijo šolski prostor <strong>in</strong> vzgajajo aktivne<br />
državljane. Danes sem dobil potrditev,<br />
zakaj se jih vsi tako <strong>bo</strong>jijo. Potem namreč<br />
centri moči izgubijo manipulacijo<br />
oziroma vzgojo svojih volivcev,« je povedal<br />
Peter Gregorčič <strong>in</strong> dejal, da so prav<br />
mladi upanje naše države, <strong>Za</strong>la Tomašič<br />
pa je navzoče dijake še povabila, da se 9.<br />
junija odpravijo na volišča: »Tudi to, da<br />
ne greste volit, je odločitev, s katero date<br />
svoj glas ne<strong>komu</strong> drugemu.« <br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
26 AKTUALNO<br />
VID SOSIČ<br />
ARHIV DOMOVINE<br />
ENO LETO OD UKINITVE<br />
dneva spom<strong>in</strong>a na žrtve<br />
<strong>komu</strong>nizma<br />
Komentar<br />
Kljub lanski sporni uk<strong>in</strong>itvi dneva spom<strong>in</strong>a na žrtve <strong>komu</strong>nističnega totalitarnega režima<br />
je bila 16. maja, na predvečer uk<strong>in</strong>jenega spom<strong>in</strong>skega dne, na Trgu republike organizirana<br />
spom<strong>in</strong>ska slovesnost.<br />
Še posebej svojci žrtev, ki so lani<br />
od vlade prav med slovesnostjo<br />
prejeli pljunek v obraz, se ne nameravajo<br />
odpovedati dostojnemu<br />
spom<strong>in</strong>u na ljubljene. Pri tem jih je<br />
pospremila velika množica, po vsej Sloveniji<br />
pa so zazvonili tudi zvonovi.<br />
OBLETNICA<br />
Spomnimo se. Pred 82 leti, 17. maja<br />
1942, so partizani 1. Šercerjevega bataljona<br />
v soteski Iška ubili 53 ljudi, več<strong>in</strong>oma<br />
pripadnikov slovenske romske<br />
skupnosti, med njimi 24 otrok. To je<br />
bil prvi <strong>komu</strong>nistični množični umor<br />
civilistov v Sloveniji. Datum zloč<strong>in</strong>a<br />
je, na predlog Jožeta Mož<strong>in</strong>e, ob koncu<br />
Vlada se na peticijo, ki jo<br />
poziva, da uk<strong>in</strong>jeni dan<br />
spom<strong>in</strong>a vrne <strong>in</strong> ki je romala<br />
v Bruselj, ni odzvala.<br />
mandata prejšnje vlade leta 2022 postal<br />
uradni dan spom<strong>in</strong>a na vse množične<br />
<strong>in</strong> ostale žrtve. Nova vlada ga je lani<br />
prav med potekom slovesnosti uk<strong>in</strong>ila,<br />
kot razlog pa v grobem navedla, da ga je<br />
uvedla prejšnja vlada oz. da ga je slednja<br />
uvedla nepravilno, brez »strokovne <strong>in</strong><br />
javne razprave«.<br />
PETICIJA V BRUSLJU<br />
Dejanje, ki ga mnogi vidijo kot sramotno<br />
za Slovenijo, je bilo v zadnjem<br />
letu dni kljub poskusu zatrtja ena od<br />
najpomembnejših tem na Slovenskem.<br />
Končno je bila po letih truda v kulturo<br />
<strong>in</strong> mentaliteto vpeta nostalgija po<br />
<strong>komu</strong>nizmu deležna pozornosti tudi v<br />
Bruslju. Pozornost nanjo je v obliki peticije<br />
tja ponesla skup<strong>in</strong>a zgodov<strong>in</strong>arjev<br />
z Mitjem Ferencem na čelu.<br />
Od<strong>bo</strong>r za peticije Evropskega parlamenta<br />
je peticijo, katere pobudnica je<br />
bila evropska poslanka Romana Tomc<br />
(ELS/SDS), sprejel decembra lani. Med<br />
lanskimi peticijami je bila ta ena od naj<strong>bo</strong>lj<br />
množično podpisanih. V njej je bil<br />
Komemoracija je potekala že drugič<br />
na trgu pred parlamentom.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
AKTUALNO<br />
27<br />
Vlada je zamudila<br />
priložnost, da bi v 21. stoletju<br />
uskladila svoja stališča s<br />
civilizacijskimi normami.<br />
razlik med ›našimi‹, vrednimi človečnosti,<br />
<strong>in</strong> ›vašimi‹, ki si tega ne zaslužijo.<br />
To je celo v očeh španskih socialistov<br />
sramota za Slovenijo.«<br />
Po besedah Romane Bider, ki je ustanoviteljica<br />
pobude Vseposvojitev <strong>in</strong> soorganizatorka<br />
dneva spom<strong>in</strong>a na žrtve<br />
<strong>komu</strong>nizma, so po enem letu pričakovanja<br />
do vlade enaka kot lani – primarno<br />
zlasti to, da bi jim vlada sploh prisluhnila.<br />
V letu dni jim je uspelo najti uho pri<br />
predsednici države Nataši Pirc Musar, ki<br />
jih je za razliko od vlade enkrat le sprejela,<br />
a so bili tudi po tistem sestanku<br />
razočarani glede njenega površ<strong>in</strong>skega<br />
razumevanja problematike.<br />
v prvi vrsti poziv vladi, da uk<strong>in</strong>jeni dan<br />
spom<strong>in</strong>a vrne. Od<strong>bo</strong>r je peticijo potrdil<br />
soglasno, vključno s člani levih strank,<br />
<strong>in</strong> jo poslal tako Evropskemu parlamentu<br />
kot tudi slovenski vladi.<br />
Slednja se nanjo kljub nekaterim<br />
ohlapnim obljubam <strong>in</strong> znakom<br />
ni niti odzvala, glede uk<strong>in</strong>itve pa smo<br />
slišali izjave, kot je bila denimo izjava<br />
predsednika vlade Roberta <strong>Golob</strong>a, da<br />
<strong>bo</strong> treba imeti večkrat 9. maj, da se ne<br />
pozabi, kaj je resnica, pa tudi, da dan<br />
spom<strong>in</strong>a na žrtve <strong>komu</strong>nizma razdvaja.<br />
Vlada torej po letu dni svoje odločitve<br />
ne obžaluje.<br />
Tudi slovenski evropski poslanci<br />
strank koalicije kljub enotnosti od<strong>bo</strong>ra<br />
za peticije vztrajajo, da gre v primeru,<br />
ko je v peticijo vključena SDS, zgolj za<br />
»nabiranje političnih točk«, kar je bilo<br />
slišati tudi od sicer odhajajoče poslanke<br />
Nove Slovenije Ljudmile Novak.<br />
VLADA ZAMUDILA PRILOŽNOST<br />
Prvi predlagatelj trenutnega datuma<br />
dneva spom<strong>in</strong>a <strong>in</strong> eden od glavnih promotorjev<br />
peticije, ki je ob Mitju Ferencu<br />
februarja tudi spregovoril v Evropskem<br />
parlamentu, je zgodov<strong>in</strong>ar <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>ar<br />
Jože Mož<strong>in</strong>a. <strong>Za</strong> Domov<strong>in</strong>o je komentiral<br />
stanje problematike leto po škandalozni<br />
uk<strong>in</strong>itvi: »Odkar je bila vlada v februarju<br />
pozvana k sprejetju peticije, je poziv v celoti<br />
prezrla. S tem je zamudila priložnost<br />
<strong>in</strong> izgubila možnost za ne<strong>koliko</strong> pridobljen<br />
ugled, da bi vendarle v 21. stoletju<br />
uskladila svoja stališča s civilizacijskimi<br />
normami, ki vsaj med mrtvimi ne delajo<br />
Na komemoraciji so predstavniki<br />
župnij na tablah prikazali število<br />
zamolčanih žrtev.<br />
V četrtek, 16. maja, je na Trgu republike<br />
v Ljubljani potekala slovesnost v<br />
spom<strong>in</strong> na žrtve <strong>komu</strong>nističnega nasilja.<br />
To se je zgodilo na predvečer uradno sicer<br />
uk<strong>in</strong>jenega dneva spom<strong>in</strong>a. Dogodek, ki se<br />
je začel z zvonjenjem cerkvenih zvonov po<br />
celi Sloveniji, je potekal umirjeno <strong>in</strong> dostojanstveno,<br />
a s trpko <strong>bo</strong>leč<strong>in</strong>o zaradi spom<strong>in</strong>a<br />
na žrtve brezobzirnega <strong>komu</strong>nističnega<br />
divjanja, ki je med <strong>in</strong> po 2. svetovni vojni<br />
številnim nedolžnim – na desettisoče jih je<br />
bilo – odvzelo najprej življenja, nato pa za<br />
dolga desetletja, vse do današnjih dni, tudi<br />
pravico do groba <strong>in</strong> pravico do dostojnega<br />
spom<strong>in</strong>a nanje.<br />
»Bili so na napačni strani,« je pogosto<br />
slišati iz ust (pravih ali idejnih) naslednikov<br />
tistih, ki so pod taktirko <strong>komu</strong>nistične<br />
revolucije to zagrešili. <strong>Za</strong> morilca je žrtev<br />
vedno na »napačni strani«, pa čeprav je na<br />
moralno (<strong>bo</strong>lj) pravi. Ker so morilci <strong>in</strong> njihovi<br />
somišljeniki kot zmagovalci pisali lažno<br />
zgodov<strong>in</strong>o <strong>in</strong> si z diktaturo prisvojili oblast,<br />
NADALJEVANJE<br />
KOMEMORACIJE<br />
Pietetno komemoracijo tragedije, ki jo je<br />
povzročil krvavi totalitarizem, so tako<br />
organizirali tudi letos. Ker vlada ni predlagala<br />
novega, zanjo manj spornega<br />
datuma, je datum ostal enak, dogodek<br />
pa je bil na predvečer dneva spom<strong>in</strong>a.<br />
<strong>Za</strong>čelo se je s petm<strong>in</strong>utnim zvonjenjem<br />
zvonov po vsej državi. Zbrala se je velika<br />
množica, vključno z vidnimi predstavniki<br />
iz politike <strong>in</strong> kulture. <br />
KOMENTAR SPLETNEGA UREDNIŠTVA:<br />
<strong>Za</strong> morilca je žrtev vedno na »napačni strani«<br />
so žrtve ostale na »napačni strani« še dolga<br />
desetletja. M<strong>in</strong>eva že 80 let ...<br />
Kar po vseh teh letih naj<strong>bo</strong>lj šokira, je<br />
spoznanje, da je leva politika, ta, ki ima pri<br />
nas oblast več<strong>in</strong>o časa <strong>in</strong> tudi trenutno,<br />
idejni naslednik te morilske mentalitete.<br />
Ne premore niti m<strong>in</strong>imalne civilizacijske<br />
poštenosti, da bi dostojno uredila gro<strong>bo</strong>ve<br />
<strong>in</strong> spom<strong>in</strong> na več<strong>in</strong>oma povsem nedolžne<br />
žrtve – kaj šele, da bi se za barbarstva<br />
opravičila. Še več, vse poskuse <strong>in</strong> pobude<br />
aktivno ovira <strong>in</strong> zavrača. Kot pravi dr. Jože<br />
Mož<strong>in</strong>a: »Vlada je zamudila priložnost, da<br />
bi v 21. stoletju uskladila svoja stališča s<br />
civilizacijskimi normami.«<br />
Takšna politika si ne zasluži podpore.<br />
Ker je povsem v temelju krenila na napačno<br />
pot, pot nasilja <strong>in</strong> barbarstva, s katere<br />
niti sim<strong>bo</strong>lno ni pripravljena odstopiti.<br />
Pisali so nam zgodov<strong>in</strong>o, pišejo nam sedanjost,<br />
potrudimo se, da nam ne <strong>bo</strong>do<br />
pisali tudi prihodnosti.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
28<br />
VROČA TEMA<br />
Matej Košir (levo), vodja Preventivne platforme,<br />
je v referendumski kampanji na strani »proti«.<br />
Odvetnik Gašper Friškovec je »za«.<br />
LEGALIZACIJA KONOPLJE:<br />
svo<strong>bo</strong>da zdravju ali pot v pogu<strong>bo</strong><br />
Koalicija je tri posvetovalne referendume razpisala skupaj z datumom evropskih volitev, 9. junija 2024.<br />
Mreža nevladnih organizacij je sicer pisala tudi Evropski komisiji zaradi podobne zakonodaje,<br />
ki je bila sprejeta v Nemčiji (zdaj ji želi slediti tudi Gibanje Svo<strong>bo</strong>da, saj podmladek napoveduje, da je končni<br />
cilj uzakonjenje rekreativne rabe konoplje) <strong>in</strong> naj bi kršila celo vrsto predpisov <strong>in</strong> zakonov Evropske unije.<br />
S slovenskimi nevladnimi organizacijami so se povezale tudi številne evropske somišljenice. Vprašanji v zvezi<br />
s konopljo <strong>bo</strong>sta po pomisleku ustavnega sodišča, da je konoplja v Sloveniji v medic<strong>in</strong>ske namene dovoljena,<br />
sicer dve. Ali se državljani str<strong>in</strong>jajo, da se konoplja v medic<strong>in</strong>sko ra<strong>bo</strong> goji tudi na slovenskih tleh,<br />
drugo vprašanje pa <strong>bo</strong> državljane pozivalo, naj se opredelijo do tega, da bi bilo dovoljeno konopljo<br />
na slovenskih tleh gojiti tudi za osebno ra<strong>bo</strong>.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
VROČA TEMA<br />
29<br />
Konopljo v Sloveniji v medic<strong>in</strong>ske<br />
namene uporabljamo že vrsto let,<br />
mar ne?<br />
Gašper Friškovec: Državni z<strong>bo</strong>r je<br />
naknadno razdelil vprašanje na dve<br />
različni, prvo o gojenju medic<strong>in</strong>ske konoplje<br />
<strong>in</strong> drugo o gojenju tiste za omejeno<br />
osebno ra<strong>bo</strong>. V Sloveniji imamo<br />
urejeno dostopnost do zdravil s kanab<strong>in</strong>oidi,<br />
ampak prihajajo prek uvoza,<br />
ker pri nas pridelava le-teh ni urejena.<br />
Več<strong>in</strong>a zdravil, ki je dostopa, je s<strong>in</strong>tetičnega<br />
izvora. V medic<strong>in</strong>ski stroki so<br />
s<strong>in</strong>tetična lažja za izdelavo, čemur je<br />
namenjena farmacevtska <strong>in</strong>dustrija, a<br />
magistralna, posebej pripravljena zdravila<br />
so <strong>bo</strong>lj primerna za zdravljenje.<br />
Skratka, pri nas medic<strong>in</strong>sko zdravljenje<br />
s konopljo ne deluje, dovoljeno je samo<br />
za tista <strong>bo</strong>lezenska stanja, za katera<br />
imamo smernice, ki jih imamo samo za<br />
term<strong>in</strong>alno <strong>bo</strong>lne za rakom.<br />
Drugo vprašanje pa je, ali naj<br />
dopustimo gojenje za osebno<br />
medic<strong>in</strong>sko ra<strong>bo</strong>. Kaj to v praksi<br />
pomeni, da <strong>bo</strong>mo doma lahko<br />
gojili »travo«?<br />
Gašper Friškovec: Mislim, da je vprašanje<br />
ne<strong>koliko</strong> nerodno zastavljeno.<br />
Predvsem v delu, kaj pomeni omejena<br />
osebna raba, bi pa si upal trditi, da je zakonodajalec<br />
želel povedati tisto, kar je<br />
pred dobrim mesecem sprejela Nemčija,<br />
da ima lahko vsak posameznik doma<br />
tri rastl<strong>in</strong>e <strong>in</strong> določeno količ<strong>in</strong>o posušene<br />
konoplje …<br />
<strong>Za</strong>kaj vi to podpirate?<br />
Gašper Friškovec: Vsaj kar se tiče<br />
prvega vprašanja, tukaj ne bi smelo<br />
biti nobene dileme, predvsem zato, ker<br />
imamo v Sloveniji odlične znanstvenike,<br />
moramo podpreti predelavo za<br />
medic<strong>in</strong>sko ra<strong>bo</strong> na domačih tleh, tudi<br />
zaradi pozitivnih uč<strong>in</strong>kov na naše gospodarstvo.<br />
Drugo vprašanje pa je pomembno<br />
zato, ker bi z regulacijo, torej<br />
ne prosto dostopnostjo, ampak regulativo,<br />
ki bi dovolila omejeno prodajo v<br />
specialnih trgov<strong>in</strong>ah, izločili črni trg,<br />
za druž<strong>bo</strong> bi bilo <strong>bo</strong>lje poskrbljeno,<br />
na trgu se ne bi znašli sporni izdelki s<br />
škodljivimi primesmi.<br />
Gospod Košir, vaša mreža nevladnih<br />
organizacij, imenovana Preventivna<br />
platforma, pa pritiska<br />
s pismom na Evropsko komisijo,<br />
da ravno Nemčija krši celo vrsto<br />
predpisov EU … <strong>Za</strong>kaj?<br />
V Sloveniji imamo urejeno<br />
dostopnost do zdravil s<br />
kanab<strong>in</strong>oidi, ampak prihajajo<br />
prek uvoza, ker pri nas<br />
pridelava le-teh ni urejena.<br />
Friškovec: Študije iz tuj<strong>in</strong>e kažejo,<br />
da se raba konoplje med mladostniki<br />
z legalizacijo konoplje niti ni<br />
povečala, je pa to težko primerjati<br />
z evropskimi državami.<br />
Matej Košir: Ambicioznejši so želeli v<br />
Nemčiji v popolnosti legalizirati konopljo,<br />
tudi v koalicijski pogodbi, ko se je<br />
vlada sestavljala, se je to zgodilo. A ker<br />
je EU enotni trg <strong>in</strong> veljajo schengenska<br />
pravila, so naleteli na oviro zaradi prostega<br />
pretoka blaga, saj bi ta konoplja<br />
lahko hitro končala v drugih državah<br />
članicah. Tega so se ustrašili, prosta<br />
prodaja konoplje v Nemčiji bi vplivala<br />
na sosednje države, ampak tudi Slovenija<br />
ni ravno daleč, zato je naša skrb<br />
upravičena. V pismu, ki smo ga naslovili<br />
na Evropsko komisijo, je ogromno podpisnic,<br />
želim, da Evropska unija še <strong>bo</strong>lj<br />
zavre ta gibanja za legalizacijo. Marsikdo<br />
je prepričan, da je konoplja dovoljena<br />
že na Nizozemskem, a ni tako, tam<br />
konoplja na ulicah ni dovoljena, je pa<br />
res, da tega striktno ne preganjajo. Tolerirajo<br />
<strong>bo</strong>lj kot na primer v Varšavi <strong>in</strong><br />
Budimpešti, imajo pač pragmatičen odnos<br />
do konoplje, a še zdaleč ni legalna<br />
<strong>in</strong> prosto uporabna.<br />
Kako se <strong>bo</strong>ste torej vi opredelili<br />
do obeh vprašanj?<br />
Matej Košir: Mi načeloma ne nasprotujemo<br />
<strong>bo</strong>ljši zakonski ureditvi rabe konoplje<br />
v medic<strong>in</strong>ske namene, predvidevamo,<br />
da <strong>bo</strong> medic<strong>in</strong>ska raba konoplje v<br />
Sloveniji šla naprej <strong>in</strong> jo <strong>bo</strong>do zdravniki<br />
pacientom več predpisovali. Ampak<br />
ljudje mislijo, da <strong>bo</strong> zdaj kar vsak lahko<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
30<br />
VROČA TEMA<br />
V tokratni oddaji Vroča tema sta bila gosta<br />
Matej Košir, vodja Preventivne platforme,<br />
mreže nevladnih organizacij, ki so se aktivno<br />
vključile v kampanjo proti legalizaciji<br />
konoplje zaradi škodljivih posledic na zdravje<br />
ljudi <strong>in</strong> dostopnosti mladostnikom, kar<br />
kažejo raziskave v državah, kjer so na pot<br />
legalizacije te prepovedane droge že stopili.<br />
Odvetnik Gašper Friškovec, ki sodeluje s<br />
podjetjem, ki se ukvarja z raziskovanjem<br />
medic<strong>in</strong>ske rabe konoplje <strong>in</strong> podpira njeno<br />
legalizacijo, pa pravi, da bi vodilo tudi k<br />
odpravi črnega trga <strong>in</strong> lažji dostopnosti<br />
<strong>bo</strong>lnikov do konoplje, ki je sicer zdravniki<br />
zaradi stigmatizacije <strong>in</strong> preslabe ozaveščenosti<br />
še vedno ne želijo predpisati.<br />
na svojem vrtu gojil konopljo <strong>in</strong> jo prodajal<br />
znanstvenim ustanovam, pa ni<br />
tako. Podjetja, ki se z gojenjem ukvarjajo,<br />
imajo koncesijo države, ki je po zakonu<br />
pristojna za odkupovanje <strong>in</strong> nadzor<br />
ter razdelitev tistim, ki to distribuirajo<br />
naprej, denimo lekarnam. Konoplja je<br />
gojena po visokih standardih, tako kot<br />
je pri drugih zdravilih, zato, da je tudi<br />
uč<strong>in</strong>ek na koncu resnično pozitiven.<br />
Ampak na referendumih<br />
<strong>bo</strong>ste proti?<br />
Matej Košir: Saj pravim, ljudje mislijo,<br />
da <strong>bo</strong>do lahko konopljo prosto gojili <strong>in</strong><br />
prodajali, nihče pač ne more trditi, da<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
je »džo<strong>in</strong>t« zdravilo <strong>in</strong> to nas skrbi, da<br />
vprašanja niso dovolj dobro izdelana <strong>in</strong><br />
da ljudje ne poznajo tematike.<br />
Gašper Friškovec: Bi se lahko str<strong>in</strong>jal,<br />
da kar se tiče rabe konoplje, ljudje verjetno<br />
res ne vedo dovolj, da bi lahko takoj<br />
odločali o medic<strong>in</strong>ski rabi konoplje,<br />
verjetno si pod tem pojmom predstavljajo<br />
zdravljenje s posušeno konopljo,<br />
z njenim kajenjem pa sploh ni tako. Tukaj<br />
so olja iz konoplje, obliži, svečke, cel<br />
kup nač<strong>in</strong>ov, kako se lahko uporablja<br />
za zdravljenje najtežjih oblik epilepsije<br />
pri otrocih. Povsem jasno je, da otroci<br />
ne kadijo »džo<strong>in</strong>tov«. Študije iz tuj<strong>in</strong>e,<br />
ZDA <strong>in</strong> Kanade, pa kažejo, da se raba<br />
konoplje med mladostniki z legalizacijo<br />
konoplje niti ni povečala, je pa to težko<br />
primerjati z evropskimi državami.<br />
Matej Košir: Študije, ki jih poznamo mi,<br />
kažejo obratno. Argument, da se med<br />
mladoletnimi ni povečala raba konoplje,<br />
je ed<strong>in</strong>i, na katerega se zagovorniki<br />
legalizacije obešajo. Zlasti v ameriških<br />
državah, kjer so legalizirali konopljo<br />
za osebno ra<strong>bo</strong>, se je povečalo število<br />
duševnih motenj, izstopajo psihoze,<br />
shizofrenije, prihaja do povečanega<br />
števila zastrupitev s konopljo. Znamenita<br />
trava iz Woodstocka je imela vsebnost<br />
THC-ja do 5 odstotkov, danes pa so<br />
na trgu tudi izdelki z vsebnostjo do 99<br />
odstotkov. V Evropi so v obtoku izdelki<br />
z vsebnostjo THC-ja do 30 odstotkov. V<br />
Kanadi <strong>in</strong> ZDA svoje produkte s konopljo<br />
promovirajo celo med nosečnicami,<br />
kar je po mojem mnenju krim<strong>in</strong>al, zato<br />
<strong>in</strong>dikatorji kažejo, da smer legalizacije<br />
ni prava, če želimo zaščititi mladostnike.<br />
Če v Kanadi nekateri podatki kažejo<br />
Ljudje, ki mislijo,<br />
da <strong>bo</strong> zdaj kar vsak lahko<br />
na svojem vrtu gojil<br />
konopljo <strong>in</strong> jo prodajal<br />
znanstvenim ustanovam,<br />
so ne<strong>in</strong>formirani.
VROČA TEMA<br />
31<br />
Košir: Argument (na podlagi študij iz tuj<strong>in</strong>e),<br />
da se med mladoletnimi ni povečala raba<br />
konoplje, je ed<strong>in</strong>i, na katerega se zagovorniki<br />
legalizacije obešajo. Zlasti v ameriških državah,<br />
kjer so legalizirali konopljo za osebno<br />
ra<strong>bo</strong>, se je povečalo število duševnih motenj,<br />
izstopajo psihoze, shizofrenije, prihaja do<br />
povečanega števila zastrupitev s konopljo.<br />
na stabilizacijo črnega trga, v ameriški<br />
zvezni državi Oregon praksa kaže, da je<br />
prišlo do podvojitve črnega trga.<br />
Gašper Friškovec: Po moji oceni ne<br />
gre za legalizacijo v klasičnem pomenu<br />
besede, da bi bila zadeva prosto dostopna,<br />
da bi šel na primer v Mercator<br />
<strong>in</strong> kupil steklenico v<strong>in</strong>a. <strong>Za</strong>deva bi bila<br />
striktno predpisana, na voljo osebam<br />
nad 18 let <strong>in</strong> na izdelkih bi bilo striktno<br />
napisano, kaj vsebujejo. Izdelki bi<br />
bili varnejši. Na črnem trgu se konoplja<br />
prodaja <strong>komu</strong>rkoli, ki ima sredstva.<br />
Plačaš <strong>in</strong> dobiš. Pri regulirani prodaji<br />
pa tega ni. Prohibicija, ki jo imamo pri<br />
nas <strong>in</strong> marsikje po svetu, ne deluje. Konoplja<br />
je prepovedana že skoraj 100 let,<br />
odkar so jo v ZDA prvič omejili. Raziskave<br />
kažejo, da lahko mladi tudi pri<br />
nas trenutno do trave pridejo v eni uri<br />
ali dveh. Skratka, veliko je polnoletnih<br />
uporabnikov, ki bi raje kupovali preverjen<br />
<strong>in</strong> varen izdelek, s čimer bi na nek<br />
nač<strong>in</strong> zaščitili tudi mlade. Pa tudi če<br />
sprejmemo argument sogovornika, da<br />
regulacija ne bi imela vpliva na črni trg,<br />
bi za tistega, ki bi se odločil kupiti konopljo<br />
po legalni poti, to bila garancija,<br />
da bi dobil nek kvaliteten izdelek, ki ne<br />
bi vse<strong>bo</strong>val težkih kov<strong>in</strong>. Zdaj se dogaja,<br />
da starši <strong>bo</strong>lnih otrok z epilepsijo konopljo<br />
kupujejo na črnem trgu, denimo v<br />
Makedoniji. Zdravniki so starše prosili<br />
za ta izdelek, poslali so ga na analizo <strong>in</strong><br />
ugotovili, da je vse<strong>bo</strong>val mnogo nečistoč<br />
<strong>in</strong> škodljivih snovi. <strong>Za</strong> to pravim, da<br />
bi bilo potrebno legalizirati trg, da bi se<br />
uporabljali čim <strong>bo</strong>lj varni izdelki.<br />
Ampak dve legalni drogi:<br />
alkohol <strong>in</strong> tobak, pa kažeta,<br />
da legalnost ne pomeni, da bi bili<br />
takšni izdelki kaj manj dostopni<br />
mladostnikom, kajne?<br />
<strong>Za</strong>konodajalec želi<br />
pridobiti mnenje o tem, kar<br />
je pred dobrim mesecem<br />
sprejela Nemčija, da ima<br />
lahko vsak posameznik<br />
doma tri rastl<strong>in</strong>e <strong>in</strong> določeno<br />
količ<strong>in</strong>o posušene konoplje.<br />
Matej Košir: Dajmo, razčistimo nejasnosti.<br />
Kar se tiče medic<strong>in</strong>ske rabe<br />
konoplje, je potrebno trg urediti tako,<br />
kot to velja za druga zdravila. Mi se ne<br />
pogovarjamo tukaj več o medic<strong>in</strong>ski<br />
rabi, ampak rekreativni rabi konoplje.<br />
Tam, kjer so šli v ohlapno regulacijo<br />
pravil, se je črni trg skoraj podvojil,<br />
to velja zlasti za posamezne ameriške<br />
zvezne države. Alkohol <strong>in</strong> tobak sta sicer<br />
naj<strong>bo</strong>lj problematični drogi, čeprav<br />
sta dostopni <strong>in</strong> legalni. Konoplja je<br />
pogosto izpostavljena kot huda težava,<br />
ampak tobak <strong>in</strong> alkohol sta med<br />
mladostniki trenutno naj<strong>bo</strong>lj razširjena,<br />
ker se ju da kupiti v trgov<strong>in</strong>i. To je<br />
treba vzeti v kontekst, ko razmišljamo<br />
o legalizaciji tretje droge. <strong>Za</strong>kaj gremo<br />
torej pri tobaku <strong>in</strong> alkoholu v drugo<br />
smer, zaostrujemo zakonodajo, dostopnost<br />
konoplje pa bi razširili?<br />
Gašper Friškovec: Mi alkohola <strong>in</strong> tobaka<br />
ne prepovedujemo v celoti, določamo,<br />
kdo dostopa do teh drog <strong>in</strong> kaj<br />
je v njih. Primerjava alkohola <strong>in</strong> tobaka<br />
s konopljo je neposrečena že iz<br />
zgodov<strong>in</strong>skega vidika, poglejmo samo<br />
ameriško filmsko <strong>in</strong>dustrijo, kjer se<br />
je konzumiranje alkohola <strong>in</strong> tobaka<br />
spodbujalo. Tudi pri nas je vsaka tretja<br />
pesem o alkoholu, naša Zdravljica<br />
govori o pitju alkohola. Študija kaže,<br />
da med mladimi uporaba alkohola<br />
pada. Mislim, da je posledica tudi to,<br />
da je bil pred mnogimi leti sprejet Kebrov<br />
zakon, ki je omejil upora<strong>bo</strong> alkohola.<br />
Takrat se je v prvih letih pojavil<br />
črni trg z alkoholom, delo, ki so ga za<br />
prodajo mladostnikom več<strong>in</strong>oma opravljali<br />
taksisti. Skozi preventivno <strong>in</strong><br />
ozaveščanje mladih jim je prišlo kri, da<br />
je uporaba alkohola škodljiva. <br />
VROČA TEMA NA<br />
DOMOVINA.JE.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
32<br />
AKTUALNO<br />
Če mlade spoštujemo <strong>in</strong> jih imamo radi, jim<br />
ne <strong>bo</strong>mo ponujali drog oziroma jim lajšali<br />
dostopa do njih, poudarjajo pri Društvu<br />
katoliških pedagogov Slovenije.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
M<strong>in</strong>istrica za zdravje<br />
se noče izreči zoper<br />
LEGALIZACIJO MARIHUANE<br />
Ne glede na vsa opozorila zdravnikov <strong>in</strong> nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problemi<br />
zasvojenosti ter tveganji za javno zdravje, gre vladna koalicija z Gibanjem Svo<strong>bo</strong>da<br />
na čelu kot buldožer naprej z referendumom o legalizaciji marihuane. M<strong>in</strong>istrica za<br />
zdravje Valent<strong>in</strong>a Prevolnik Rupel se ob tem spreneveda <strong>in</strong> zdravniško stroko ignorira.<br />
Na posvetovalnem referendumu,<br />
ki so ga za pritlehne<br />
politikantske namene pri<br />
Golo<strong>bo</strong>vi (57) Svo<strong>bo</strong>di vsilili<br />
na dan volitev za Evropski parlament 9.<br />
junija, <strong>bo</strong>do ljudi spraševali o stvareh,<br />
ki jih še sami niso opredelili. Nedavno<br />
smo pri njih v zvezi z referendumskim<br />
vprašanjem, ali naj se v Sloveniji dopusti<br />
gojenje <strong>in</strong> posedovanje konoplje<br />
za omejeno osebno ra<strong>bo</strong>, poizvedeli, kaj<br />
natanko imajo v mislih. <strong>Za</strong>nimalo nas<br />
je, <strong>koliko</strong> gramov konoplje naj bi bilo v<br />
Sloveniji dovoljeno posedovati za osebno<br />
ra<strong>bo</strong>? Koliko rastl<strong>in</strong> konoplje naj bi<br />
bilo dovoljeno gojiti doma za osebno<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
ra<strong>bo</strong>? Bo moral tisti, ki <strong>bo</strong> gojil konopljo<br />
za osebno ra<strong>bo</strong>, to dejavnost registrirati?<br />
Kakšni <strong>bo</strong>do pogoji? Odgovorov od<br />
Svo<strong>bo</strong>de ni bilo.<br />
POSEBEJ IZPOSTAVLJENI<br />
MLADOSTNIKI<br />
Ob tem velja izpostaviti, da po raziskavah<br />
slovenski mladostniki v precej nižjem<br />
deležu kot njihovi vrstniki iz drugih<br />
držav menijo, da je redna uporaba konoplje<br />
tvegana. Pri NIJZ opozarjajo, da lahko<br />
sla<strong>bo</strong> vpliva na razvoj možganov, na<br />
slabši učni uspeh, na težave v duševnem<br />
zdravju, razvoj zasvojenosti … Glede<br />
na raziskave na slovenski populaciji je<br />
konopljo vsaj enkrat v življenju poskusilo<br />
20 odstotkov 15-letnikov. Dnevno<br />
(torej naj<strong>bo</strong>lj tvegano) pa jo uporablja<br />
2,7 odstotka mladostnikov v tej starosti.<br />
Nekaj povsem drugega je uporaba v<br />
medic<strong>in</strong>ske namene, pri čemer gre za<br />
drugačen nač<strong>in</strong> uporabe <strong>in</strong> to pod strogim<br />
nadzorom zdravnikov. Slednji (tudi<br />
v Sloveniji) na recept predpisujejo standardizirane<br />
ekstrakte konoplje <strong>in</strong> konoplj<strong>in</strong>e<br />
vršičke za uparjanje. Uporablja se<br />
med drugim za zmanjšanje <strong>bo</strong>leč<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />
povečanje apetita pri <strong>bo</strong>lnikih z rakom.<br />
Pri multipli sklerozi je takšna uporaba<br />
koristna za zmanjševanje spastičnosti<br />
<strong>in</strong> lajšanje <strong>bo</strong>leč<strong>in</strong>.
Komentar<br />
AKTUALNO<br />
33<br />
Človek bi pričakoval, da <strong>bo</strong> svoj glas<br />
zoper gojenje <strong>in</strong> posedovanje konoplje za<br />
osebno ra<strong>bo</strong> <strong>dvignil</strong>a vsaj m<strong>in</strong>istrica za<br />
zdravje Valent<strong>in</strong>a Prevolnik Rupel (53).<br />
Vprašali smo jo za njeno stališče: Ali naj<br />
se gojenje <strong>in</strong> posedovanje konoplje za<br />
omejeno osebno ra<strong>bo</strong> dopusti ali ne?<br />
MINISTRIČINO<br />
SPRENEVEDANJE<br />
Namesto odgovora smo od službe za<br />
odnose z javnostmi na m<strong>in</strong>istrstvu za<br />
zdravje prejeli daljši zapis o gojenju konoplje<br />
v medic<strong>in</strong>ske namene!? Torej o<br />
stvari, o kateri sploh nismo spraševali.<br />
Spraševali smo, kot rečeno, o stališču<br />
m<strong>in</strong>istrice glede gojenja <strong>in</strong> posedovanja<br />
konoplje za osebno ra<strong>bo</strong>. Naj<strong>bo</strong>lj neresen<br />
pri zapisu z m<strong>in</strong>istrstva pa je zadnji<br />
del, kjer so navedli, da »gre za široko <strong>in</strong><br />
kompleksno družbeno vprašanje <strong>in</strong> se je<br />
treba o tej temi pogovarjati, upoštevati<br />
različne vidike <strong>in</strong> poiskati konsenz.«<br />
Pravijo torej, da se je treba o tej temi pogovarjati,<br />
hkrati pa m<strong>in</strong>istrica nima niti<br />
toliko poguma, da bi javno predstavila<br />
svoje stališče. Mimogrede, izvedeli smo,<br />
da (neformalno) v strokovnih službah<br />
na m<strong>in</strong>istrstvu legalizaciji konoplje za<br />
osebno ra<strong>bo</strong> nasprotujejo.<br />
ZDRAVNIŠKA<br />
STROKA JE ENOTNA<br />
Pred kratkim pa so jasno izrazili nasprotovanje<br />
legalizaciji pri Društvu katoliških<br />
pedagogov Slovenije. Pravijo, da referendumsko<br />
vprašanje pri mladih vzbuja<br />
veliko <strong>in</strong>teresa. »Pričakujemo lahko, da<br />
se <strong>bo</strong> zaradi tega njihov obisk na voliščih<br />
precej povečal. Vsi volivci pa bi se morali<br />
zavedati, da <strong>bo</strong> od te odločitve odvisna<br />
tudi kakovost <strong>in</strong> prihodnost življenja v<br />
Sloveniji.« Opozarjajo, da referendumsko<br />
vprašanje ne bi bilo potrebno, če bi vlada<br />
prisluhnila strokovnjakom.<br />
»Zdravniška stroka je enotna, da je<br />
legalizacija konoplje škodljiva. Na strokovnem<br />
posvetu Sekcije za kl<strong>in</strong>ično toksikologijo<br />
o konoplji ali marihuani, ki<br />
ga je aprila letos organiziralo Slovensko<br />
zdravniško društvo, je bilo naštetih veliko<br />
dejstev o posledicah nenadzorovane<br />
uporabe konoplje, veliko podatkov najdemo<br />
tudi na spletni strani NIJZ <strong>in</strong> drugod.<br />
V državah, kjer je uporaba konoplje<br />
že legalna, ugotavljajo zaskrbljujoča<br />
dejstva. Povečalo se je število mladih <strong>in</strong><br />
odraslih uživalcev. Posledice zlorabe se<br />
odražajo na posameznikih, v šolah, druž<strong>in</strong>ah,<br />
v okolju <strong>in</strong> družbi kot celoti.«<br />
JEKLENA KLETKA<br />
Dodajajo, da svo<strong>bo</strong>dno odločanje posameznika,<br />
ali <strong>bo</strong> uporabljal konopljo ali<br />
ne, lahko postane jeklena kletka, v kateri<br />
se v želji po rešitvi težav zakopljemo<br />
še globlje. »Otroci <strong>in</strong> mladi te presoje še<br />
niso sposobni <strong>in</strong> se ne zavedajo posledic.<br />
To nalogo <strong>in</strong> odgovornost imamo odrasli.«<br />
Našteli so negativne uč<strong>in</strong>ke – že<br />
občasna uporaba marihuane pri mladih<br />
lahko poškoduje možgane – poškodbe so<br />
predvsem na področju, ki je povezano s<br />
čustvovanjem <strong>in</strong> motivacijo. Škodljivo<br />
vpliva na srce <strong>in</strong> ožilje, reakcijske sposobnosti,<br />
povzroča dehidracijo, sla<strong>bo</strong>st,<br />
vrtoglavico. Zmanjšane so kognitivne<br />
sposobnosti, delavnost, pozornost <strong>in</strong> aktivnost.<br />
Zmanjša se motivacija za doseganje<br />
ciljev, za uresničenje osebnostnega<br />
potenciala, občutek odgovornosti <strong>in</strong><br />
empatije. Težave nastajajo v socialnih<br />
stikih, v odnosu do sebe, do drugih, do<br />
dela ter ne nazadnje v pomanjkanju<br />
smisla <strong>in</strong> veselja do življenja. Ob uživanju<br />
droge se poveča tveganje za zasvojenost<br />
<strong>in</strong> za vrsto duševnih motenj, kot so<br />
depresija, tesnoba <strong>in</strong> hiperaktivnost.<br />
Izvedeli smo, da (neformalno)<br />
v strokovnih službah na<br />
m<strong>in</strong>istrstvu za zdravje<br />
legalizaciji konoplje za osebno<br />
ra<strong>bo</strong> nasprotujejo.<br />
POZIV H GLASOVANJU PROTI<br />
Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije<br />
ugotavljajo, da <strong>bo</strong>mo negativne<br />
posledice uporabe konoplje čutili tudi<br />
kot družba. Čut odgovornosti posameznikov<br />
<strong>bo</strong> manjši, prav tako njihova<br />
ustvarjalnost, znanje, sposobnost sodelovanja<br />
<strong>in</strong> timskega dela, <strong>in</strong>telektualna<br />
<strong>in</strong> čustvena moč, duševno <strong>in</strong> telesno<br />
zdravje ljudi. Več <strong>bo</strong> kršitev zakonov, kar<br />
vse skupaj ustvarja kaos. »Omamljeni<br />
ljudje ne morejo trezno razmišljati <strong>in</strong> biti<br />
odgovorni do sebe, drugih <strong>in</strong> okolja.« <strong>Za</strong>pisali<br />
so, da smo odrasli otrokom <strong>in</strong> mladim<br />
dolžni zagotoviti zdravo, varno <strong>in</strong><br />
spoštljivo okolje, v katerem <strong>bo</strong>do lahko<br />
razvili vse svoje potenciale <strong>in</strong> ustvarjali<br />
napredno človeško druž<strong>bo</strong>. »Če mlade<br />
spoštujemo <strong>in</strong> jih imamo radi, jim ne<br />
<strong>bo</strong>mo ponujali drog oziroma jim lajšali<br />
dostopa do njih.« Pozvali so ljudi, naj<br />
gredo na referendum <strong>in</strong> pokažejo, da so<br />
proti legalizaciji marihuane. <br />
M<strong>in</strong>istrica za zdravje Valent<strong>in</strong>a Prevolnik Rupel<br />
(53) postavlja <strong>in</strong>teres Gibanja Svo<strong>bo</strong>da<br />
pred skrb za javno zdravje.<br />
Referendumsko vprašanje ne<br />
bi bilo potrebno, če bi vlada<br />
prisluhnila strokovnjakom.<br />
Flickr @vladaRS<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
34<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Turbulence Boe<strong>in</strong>ga<br />
<strong>in</strong> žvižgači, ki umirajo<br />
Letošnje leto za podjetje Boe<strong>in</strong>g zaenkrat ni bilo dobro. <strong>Za</strong>znamovale so ga zamude<br />
pri proizvodnji, nadzor <strong>in</strong> preiskave regulatorjev, številni žvižgači, ki opozarjajo na težave,<br />
<strong>in</strong> zgodov<strong>in</strong>ski niz padanja vrednosti delnic. Kaj to pomeni za podjetje, njegove stranke<br />
<strong>in</strong> tudi za letalske potnike. Tu bi bil za končno ločilo <strong>bo</strong>ljši vprašaj.<br />
Boe<strong>in</strong>g v zadnjem času polni naslovnice<br />
zaradi vrste težav s<br />
svojimi letali. Ugled proizvajalca<br />
letal se je zamajal, ko je letalo<br />
737 Max, ki ga upravlja Alaska Airl<strong>in</strong>es,<br />
januarja v zraku izgubilo panel, ki je zapiral<br />
odprt<strong>in</strong>o zasilnega izhoda. Letalo<br />
– dobavljeno le 66 dni prej – naj bi zapustilo<br />
Boe<strong>in</strong>govo tovarno brez ključnih<br />
vijakov.<br />
United Airl<strong>in</strong>es se je v zadnjem času<br />
srečeval s težavami na različnih poletih,<br />
ki so vključevala letala Boe<strong>in</strong>g, prav<br />
tako Southwest Airl<strong>in</strong>es, pri katerem je<br />
v začetku aprila na letu zagorel motor.<br />
Prejšnji teden je Boe<strong>in</strong>g 737-300<br />
zdrsnil s pristajalne steze v Senegalu,<br />
kar je povzročilo 11 poškodb, vključno s<br />
štirimi, ki so bile resne. To je sledilo <strong>in</strong>cidentu<br />
v Carigradu, v katerem je tovorno<br />
letalo Boe<strong>in</strong>g 767, ki pripada FedExu,<br />
pristalo na nosu, potem ko mu ni uspelo<br />
spustiti prednjega podvozja.<br />
Posledično se je proizvodnja letal<br />
upočasnila, saj Boe<strong>in</strong>g poskuša ponovno<br />
pridobiti zaupanje kupcev. Po<br />
napovedi odstopa je izvršni direktor<br />
Boe<strong>in</strong>ga Dave Calhoun dejal, da mora<br />
podjetje upočasniti proizvodnjo, da se<br />
osredotoči na varnost <strong>in</strong> prepreči dodatne<br />
<strong>in</strong>cidente.<br />
DOBIČEK PRED VARNOSTJO<br />
Boe<strong>in</strong>g so vzeli pod drobnogled na dveh<br />
zaslišanjih v ameriškem senatu 17. aprila,<br />
na katerih so preučevali obtožbe o<br />
glo<strong>bo</strong>ko zakoren<strong>in</strong>jenih varnostnih<br />
vprašanjih, ki pestijo nekoč cenjenega<br />
proizvajalca letal. Priče, vključno z dvema<br />
žvižgačema, so narisale skrb vzbujajočo<br />
sliko podjetja, ki je ubiralo bližnjice,<br />
ignoriralo težave <strong>in</strong> grozilo zaposlenim,<br />
ki so o težavah spregovorili.<br />
Na prvem zaslišanju so zaslišali letalske<br />
strokovnjake, ki so sestavili poročilo<br />
ameriške Zvezne uprave za letalstvo<br />
(FAA), objavljeno februarja. To je<br />
ugotovilo, da podjetje ni naredilo dovolj<br />
korakov pri iz<strong>bo</strong>ljšanju svoje varnostne<br />
kulture od smrtonosnih nesreč modela<br />
737 MAX leta 2018 <strong>in</strong> 2019, v katerih je<br />
umrlo 346 ljudi.<br />
Drugo zaslišanje je v središče pozornosti<br />
postavilo dva žvižgača, ki sta Boe<strong>in</strong>g<br />
obtožila, da naj bi vedel za okvarjene<br />
dele <strong>in</strong> druge resne težave pri sestavljanju<br />
ter se jih je odločil ignorirati ali celo<br />
prikriti. Takšne težave bi lahko upočasnile<br />
proizvodnjo <strong>in</strong> bi jih bilo drago<br />
odpraviti – tako notranji kot zunanji kritiki<br />
pravijo, da je bila prednostna naloga<br />
Boe<strong>in</strong>ga povečanje dobička.<br />
NEVARNOST ŽVIŽGAŠTVA<br />
Nekdanji Boe<strong>in</strong>gov vodja kakovosti<br />
John Barnett je trdil, da obstajajo številne<br />
težave s kakovostjo Boe<strong>in</strong>govega<br />
proizvodnega procesa. Nedavno so ga<br />
našli mrtvega tik pred njegovim tretjim<br />
dnevom pričanja, šlo naj bi za samomor.<br />
Barnett je tako kot drugi povedal, da se<br />
Johna Barnetta, ki je<br />
opozarjal na težave<br />
s kakovostjo Boe<strong>in</strong>govega<br />
proizvodnega procesa,<br />
so našli mrtvega<br />
tik pred njegovim<br />
tretjim dnevom pričanja.<br />
je soočil s povračilnimi ukrepi podjetja.<br />
Nekateri Barnettovi nekdanji sodelavci<br />
ne verjamejo, da je umrl zaradi samomora,<br />
poroča American Prospect.<br />
Konec aprila je umrl še en žvižgač.<br />
Joshua Dean, nekdanji uslužbenec<br />
podjetja Spirit AeroSystems, dobavitelja<br />
Boe<strong>in</strong>ga, je oktobra 2022 prvič<br />
izrazil pomisleke glede proizvodnih<br />
Luknja, ki je nastala med letom v trupu letala 737 Max v<br />
upravljanju Alaska Airl<strong>in</strong>es januarja letos.<br />
PROFIMEDIA<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
35<br />
Youtube @CBSNews<br />
Santiago Paredes je povedal, da je bil pod pritiskom,<br />
naj ponaredi <strong>in</strong>formacije pri beleženju<br />
napak v trupu letala 737.<br />
napak. 30. aprila 2024 je umrl po dobrih<br />
dveh tednih v <strong>bo</strong>lnišnici. Pri domnevno<br />
zdravem 45-letniku so najprej<br />
odkrili gripo B <strong>in</strong> MRSA, ki se je kasneje<br />
razvila v pljučnico.<br />
Nedavno je še en Boe<strong>in</strong>gov žvižgač<br />
sprožil alarm glede varnosti letal.<br />
Santiago Paredes je za Fox News povedal,<br />
da je bil pod pritiskom, naj ponaredi<br />
<strong>in</strong>formacije pri beleženju napak v<br />
trupu letala 737. Dejal je, da je njegova<br />
naloga prepoznavanja <strong>in</strong> dokumentiranja<br />
napak postala nenehna bitka, saj je<br />
obstajal pritisk, da bi se proizvodnja nadaljevala.<br />
»Šlo je za velik pritisk višjega<br />
vodstva,« je pojasnil Paredes.<br />
GLAVNI KUPCI KRITIČNI<br />
Boe<strong>in</strong>g se sooča tudi s kritikami svojih<br />
največjih strank. Izvršni direktor družbe<br />
Emirates, šejk Ahmed b<strong>in</strong> Saed Al<br />
Maktum, je v <strong>in</strong>tervjuju za CNBC izrazil<br />
razočaranje nad zamudami pri dobavah<br />
novih Boe<strong>in</strong>govih letal, ki jih je naročil<br />
Emirates. Al Maktoum je sicer izrazil<br />
razočaranje nad Boe<strong>in</strong>gom, ni pa šel tako<br />
daleč, da bi rekel, da bi to lahko privedlo<br />
do preklica naročil ali prehoda na več letal<br />
Airbus. »Ne morem natančno povedati,<br />
kaj načrtujemo,« je povedal za CNBC.<br />
Drugače je pri United Airl<strong>in</strong>es. Kot<br />
poroča Bus<strong>in</strong>ess Insider, je januarja<br />
izvršni direktor Scott Kirby dejal, da<br />
zamude pri 737 Max 10 pomenijo, da<br />
prevoznik gradi alternativni načrt brez<br />
njega. Glavni f<strong>in</strong>ančni direktor je nato<br />
dejal, da kot alternativo obravnavajo<br />
Airbus A321neo.<br />
Nezadovoljen je tudi izvršni direktor<br />
Lufthanse Carsten Spohr. »To je<br />
izjemno nadležno <strong>in</strong> nas stane veliko<br />
denarja,« je dejal Spohr v <strong>in</strong>tervjuju za<br />
Neue Zürcher Zeitung, »vendar sem<br />
prepričan, da <strong>bo</strong> Boe<strong>in</strong>g težave obvladal.«<br />
Šef Lufthanse je dejal, da <strong>in</strong>dustrija<br />
potrebuje dva močna ponudnika, pri<br />
čemer je mislil na Boe<strong>in</strong>govega evropskega<br />
tekmeca Airbus. Na vprašanje,<br />
ali si lahko predstavlja nakup kitajskih<br />
letal, je Spohr odgovoril: »Glede na varnostne<br />
standarde, ki jih uporabljamo v<br />
skup<strong>in</strong>i Lufthansa, mislim, da to v prihodnjih<br />
letih ni realno.«<br />
Letalo Boe<strong>in</strong>g 737-500 je imela v svoji floti tudi Adria Airways. V najem ga je vzela od Ukra<strong>in</strong>e<br />
International Airl<strong>in</strong>es. Na letališču London Gatwick aprila 2007.<br />
Wikipedia<br />
Število <strong>in</strong>cidentov<br />
v ZDA na letalih Airbus<br />
<strong>in</strong> Boe<strong>in</strong>g je letos sorazmerno<br />
s številom letal v flotah<br />
ameriških prevoznikov.<br />
(NE)UPRAVIČEN<br />
STRAH POTNIKOV<br />
Morebitni Boe<strong>in</strong>govi potniki zdaj preplavljajo<br />
družbena omrežja s svojimi<br />
strahovi pred letenjem. Več uporabnikov<br />
TikTok-a je ponovilo prestrašene<br />
občutke z objavo videoposnetkov z naslovi,<br />
kot sta »Ko te je strah letenja <strong>in</strong><br />
ugotoviš, da <strong>bo</strong>š na Boe<strong>in</strong>gu 737« <strong>in</strong> »NE<br />
glej novic, če <strong>bo</strong>š letel ta teden«.<br />
A ne glede na nedavni val <strong>in</strong>cidentov<br />
letalski strokovnjaki opozarjajo na visoko<br />
raven varnosti. »Vsak <strong>in</strong>cident, ki<br />
se je letos zgodil na Boe<strong>in</strong>govih letalih,<br />
je prišel na naslovnice, kar namiguje,<br />
da Boe<strong>in</strong>gova letala niso varna,« je zapisano<br />
v zapisu družbe za raziskave kapitala<br />
Bernste<strong>in</strong>. »Dejstvo je, da je število<br />
<strong>in</strong>cidentov v ZDA na letalih Airbus<br />
<strong>in</strong> Boe<strong>in</strong>g letos sorazmerno s številom<br />
letal v flotah ameriških prevoznikov.«<br />
Kot poroča Independent, je bilo<br />
v poznih sedemdesetih <strong>in</strong> zgodnjih<br />
osemdesetih letih prejšnjega stoletja<br />
reaktivno letalo McDonnell Douglas<br />
DC10 vpleteno v vrsto nesreč, nekaterih<br />
zaradi konstrukcijskih napak. Ker so<br />
potniki aktivno izbirali letalske družbe,<br />
ki tega letala niso imele v svoji floti,<br />
so naročila za DC10 usahnila.<br />
Toda štiri desetletja pozneje je letalstvo<br />
veliko varnejše – zdi se, da potniki<br />
z različico letala 737 Max nimajo težav.<br />
Ko je po začasni prizemljitvi ponovno<br />
začela obratovati, so številne letalske<br />
družbe zaskrbljenim potnikom ponudile<br />
možnost, da brezplačno presedlajo<br />
na druga letala. Te možnosti ni izkoristil<br />
skoraj nihče. Možno je, da so se nekatere<br />
potencialne stranke potihoma<br />
preselile k letalskim prevoznikom, ki za<br />
lete na kratke razdalje uporabljajo samo<br />
letala serije Airbus A320, kot so British<br />
Airways, EasyJet <strong>in</strong> Wizz Air.<br />
A Independent opozarja na zanimivo<br />
statistiko: Ryanair je najvarnejša<br />
letalska družba na svetu glede<br />
na število prepeljanih potnikov brez<br />
ene smrtne nesreče. Ed<strong>in</strong>i tip letala,<br />
s katerim leti? Boe<strong>in</strong>g 737. <br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
36<br />
SVET<br />
ŠIBKA evropska politika<br />
ODPIRA POT kitajskim <strong>in</strong>teresom<br />
Kitajski predsednik Xi J<strong>in</strong>p<strong>in</strong>g je po petih letih obiskal Evropo. Sestal se je tudi s srbskim<br />
predsednikom Aleksandrom Vučićem <strong>in</strong> madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom,<br />
s katerima je poglobil strateška partnerstva <strong>in</strong> se dogovoril za nove naložbe. Kitajske <strong>in</strong>vesticije<br />
v <strong>Za</strong>hodni Balkan so leta 2022 predstavljale kar polovico vseh kitajskih naložb v Evropo.<br />
PIA KOS<br />
Kitajska je najpomembnejši trgovski<br />
partner <strong>in</strong> največji <strong>in</strong>vestitor<br />
v Srbijo <strong>in</strong> Madžarsko.<br />
A trgov<strong>in</strong>ska bilanca z obema<br />
je v korist Pek<strong>in</strong>ga: kitajski izvoz v obe<br />
državi je približno dvakratnik uvoza.<br />
»Kitajska prisotnost na Madžarskem<br />
<strong>in</strong> v Srbiji kaže, da je prepoznala<br />
šibkost zunanje politike Evropske unije,«<br />
ocenjuje strokovnjak na področju<br />
geopolitičnih <strong>in</strong> varnostnih vprašanj<br />
dr. Vladimir Prebilič (50). Kot pravi, ima<br />
vlogo tudi podobno razmišljanje o vodenju<br />
države: »Na Kitajskem, ki jo vodi<br />
ena sama partija <strong>in</strong> predsednik, ki koraka<br />
že v tretji petletni mandat, seveda<br />
ne vidijo demokracije kot optimalne –<br />
obe njeni evropski partnerici pa imata<br />
na tem področju obilico izzivov <strong>in</strong> prav<br />
tako stabilni vodstvi.«<br />
ZANIMANJE<br />
ZA SRBIJO IN MADŽARSKO<br />
V sklopu <strong>in</strong>iciative »Pas <strong>in</strong> cesta« se Madžarska<br />
<strong>in</strong> Srbija nahajata na enem od<br />
Kitajska je že v času krize<br />
na Kosovu podprla Srbijo pri<br />
vojaškem posredovanju <strong>in</strong> še<br />
danes ne priznava Kosova.<br />
koridorjev povezave Kitajske z Evropo.<br />
Kitajska je že pred več kot desetimi leti<br />
v Evropo izdatno <strong>in</strong>vestirala <strong>in</strong> kupila<br />
pristanišče Pirej v Grčiji, ki velja za strateško<br />
vstopno točko v evropski prostor.<br />
<strong>Za</strong> to, da lahko blago preko pristanišča<br />
vstopi v Evropo, je strateško pomembna<br />
tudi Srbija, preko Madžarske pa seže še<br />
globlje v Evropo.<br />
Kitajsko-evropski železniški ekspres,<br />
ki povezuje 50 kitajskih mest<br />
<strong>in</strong> 217 mest v 20 evropskih državah, je<br />
postal še pomembnejši zaradi ovir na<br />
Sueškem prekopu, ki so jih povzročili<br />
napadi hutijevcev. Kontejnerski promet<br />
se vsako leto poveča za približno 5 %.<br />
Trenutno je bilo po tej poti pripeljanih<br />
za 340 milijard evrov blaga oziroma 7,1<br />
milijona kontejnerjev.<br />
Na Xijevem obisku Madžarske je bil<br />
podpisan tudi nov sporazum o delovanju<br />
filmske <strong>in</strong>dustrije. Kot ugotavlja Prebilič,<br />
je to mogoče razumeti kot poskus<br />
približati kitajsko kulturo Evropejcem:<br />
»Kitajska se zaveda, da ji Evropa, zlasti<br />
z vidika človekovih pravic, demokracije<br />
<strong>in</strong> drugih temeljnih vrednot, ni povsem<br />
naklonjena. Sporazum je torej premetena<br />
poteza za premostitev vrednotnih <strong>in</strong><br />
kulturnih razlik.«<br />
Blagovna menjava med Srbijo <strong>in</strong> Kitajsko<br />
se je v zadnjih desetih letih povečala<br />
za skoraj 200-krat, srbski dolg do<br />
Kitajske pa za 12-krat.<br />
Obenem je Kitajska tista, ki je v času<br />
pandemije koronavirusa znatno pomagala<br />
obema državama z respiratorji,<br />
maskami <strong>in</strong> cepivi, tako v obliki donacij<br />
kot tudi v obliki blagovne menjave. Odnos,<br />
ki ga je vzpostavila s Srbijo, je Vučić<br />
(54) opisal kot železno prijateljstvo.<br />
Turkish State Railways<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
SVET 37<br />
Kitajska je kot stalna članica Varnostnega<br />
sveta Organizacije združenih<br />
narodov že v času krize na Kosovu podprla<br />
Srbijo pri vojaškem posredovanju<br />
<strong>in</strong> še danes ne priznava Kosova. Medtem<br />
pa Srbija podpira eno Kitajsko oziroma<br />
ne priznava Tajvana.<br />
Kitajska je Srbiji izdatno pomagala<br />
tudi pri o<strong>bo</strong>roževanju, predvsem<br />
na področju zračne obrambe <strong>in</strong> letalskih<br />
kapacitet.<br />
KITAJSKA POSOJILA<br />
Kitajska obe državi znatno podpira z<br />
različnimi posojili. Ta posojila kratkoročno<br />
pomenijo izdatno <strong>in</strong>vestiranje,<br />
vendar pa imajo na dolgi rok tudi<br />
drugo plat, opozarja Prebilič, kar se je<br />
pokazalo tudi v primeru Črne gore. Kitajska<br />
pridobiva že zaradi višjih obrestnih<br />
mer, dodano pa vpliva na bistveno<br />
<strong>in</strong>frastrukturo ter posledično na<br />
upravljanje države.<br />
Kitajske <strong>in</strong>vesticije v <strong>Za</strong>hodni Balkan<br />
so leta 2022 predstavljale kar polovico<br />
vseh kitajskih naložb v Evropo.<br />
Poveč<strong>in</strong>i gre za <strong>in</strong>vesticije v kritično <strong>in</strong>frastrukturo,<br />
kot so hitre ceste, železnice,<br />
energetiko, torej tisto, kar državam<br />
omogoča gospodarski razvoj.<br />
Po besedah srbskega m<strong>in</strong>istra za gospodarstvo<br />
Tomislava Momirovića (40)<br />
je Kitajska v Srbijo v zadnjem desetletju<br />
<strong>in</strong>vestirala pet milijard dolarjev. Srbija<br />
<strong>in</strong> Kitajska sta sporazum o strateškem<br />
partnerstvu sklenili že leta 2009, leta<br />
PROFIMEDIA<br />
Oba predsednika je 8. maja v Beogradu pozdravila množica s srbskimi <strong>in</strong> kitajskimi zastavami.<br />
2016 pa sta ga povzdignili na prvi celovit<br />
strateški sporazum med evropsko državo<br />
<strong>in</strong> Kitajsko. Novi sporazum strateško<br />
partnerstvo dodatno poglablja na raven<br />
t. i. skupnosti s skupno prihodnostjo.<br />
Kitajska trenutno gradi tudi železnico<br />
med Beogradom <strong>in</strong> Budimpešto, kamor<br />
se je Xi odpravil po obisku Srbije. Z Orbanom<br />
(60) se je dogovoril za strateško partnerstvo<br />
<strong>in</strong> sklenil 18 novih sporazumov.<br />
200-krat<br />
več je blagovne menjave<br />
med Srbijo <strong>in</strong> Kitajsko<br />
kot pred 10 leti.<br />
16. aprila je v Beograd prispel prvi direktni tovorni<br />
vlak iz Shijiazhuanga. Napis na vlaku: »Tovorni<br />
vlak Kitajska-Evropa (Shijiazhuang-Beograd)<br />
je uspešno prispel.« Predstavniki srbskega<br />
podjetja Milpšed so ob tej priložnosti podpisali<br />
pogod<strong>bo</strong> o sodelovanju s kitajskim Shijiazhuang<br />
International Land Port.<br />
METRANS<br />
Kitajske <strong>in</strong>vesticije v Madžarsko so<br />
dosegle že 16 milijard evrov. Načrtovanih<br />
je še več kitajskih naložb, s čimer<br />
se je Orban še dodatno oddaljil od politike<br />
EU, ki je skeptična do kitajskih<br />
dobavnih verig.<br />
Velik del novih sporazumov je povezanih<br />
s kitajskimi naložbami v madžarsko<br />
<strong>in</strong>frastrukturo. Podobno kot<br />
to počne v Afriki, <strong>bo</strong> Kitajska pomagala<br />
pri gradnji 350 kilometrov dolge železniške<br />
povezave med madžarsko prestolnico<br />
<strong>in</strong> letališčem.<br />
Zgradili naj bi tudi mrežo polnilnic<br />
za električne avtomobile. Kitajska na Madžarskem<br />
načrtuje tudi največjo tovarno<br />
električnih vozil. Njena kapaciteta naj bi<br />
bila 200.000 vozil na leto. To je klofuta<br />
Bruslju, ki trenutno razmišlja o zvišanju<br />
dajatev na uvoz kitajskih električnih vozil.<br />
PRODOR KITAJSKIH INTERESOV<br />
»Odrivanje držav od Evrope ima uč<strong>in</strong>ek,<br />
da postanejo lahek plen za velike<br />
kapitalske naložbe. EU bi morala z ozirom<br />
na te geostrateške izzive pristopati<br />
<strong>bo</strong>lj taktično, diplomatsko <strong>in</strong> manj rigidno,«<br />
pravi Prebilič.<br />
Prisotnost Kitajske na Madžarskem<br />
opazujejo tudi na Slovaškem <strong>in</strong> drugod.<br />
Kot ocenjuje Prebilič, je prodor Kitajske<br />
v Srbijo <strong>in</strong> na Madžarsko kazalec šibke<br />
evropske zunanje politike. A zdi se, da je<br />
EU vlak v veliki meri že zamudila: srbske<br />
javnomnenjske ankete kažejo, da pridružitev<br />
Evropski uniji ni več prioriteta.<br />
Ocenjuje, da bi bil smiseln premislek<br />
o prilagoditvah kopenhagenskih kriterijev<br />
specifikam <strong>Za</strong>hodnega Balkana <strong>in</strong> da<br />
bi bilo smiselno državam, ki se potegujejo<br />
za članstvo, omiliti pot <strong>in</strong> jim ponuditi<br />
določene (ekonomske) koristi. S tem bi jih<br />
odvrnili od tega, da bi padle v roke Kitajski,<br />
<strong>in</strong> jih usmerili v zavezništvo z Evropo.<br />
Srbske javnomnenjske ankete kažejo,<br />
da pridružitev Evropski uniji ni<br />
več prioriteta.<br />
<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
38<br />
DRUŽBA<br />
V ženski konkurenci ZMAGAL,<br />
v moški bi bil zadnji<br />
Univerzitetno atletiko v ZDA razburja »transspolna ženska« Sadie Schre<strong>in</strong>er, ki tekmuje <strong>in</strong> zmaguje v ženski<br />
konkurenci. Sam pravi, da razprave o vključevanju transspolnih oseb v atletiko sploh ne bi smelo biti.<br />
Nekatere študije dokazujejo, da imajo biološki moški tudi po tranziciji v športu pred ženskami prednost.<br />
PETER KOTNIK<br />
Transspolni tekač Sadie Schre<strong>in</strong>er<br />
je v teku za Rochester<br />
Institute of Technology z rezultatom<br />
55,07 sekunde zmagal<br />
na 400 metrov <strong>in</strong> s 24,14 sekunde<br />
na 200 metrov. Osvojil je tudi šolski<br />
rekord v ženski kategoriji na 200 metrov,<br />
ki je zdaj postal tudi ženski rekord<br />
konference Liberty League. Po<br />
statističnih podatkih bi tri velike zmage,<br />
ki jih je dosegel v ženski diviziji III,<br />
tekača postavile na dno tekmovanja v<br />
moških divizijah.<br />
Sadie Schre<strong>in</strong>er se je rodil kot<br />
Camden Schre<strong>in</strong>er v New Jerseyju <strong>in</strong><br />
je kot fant tekmoval na srednji šoli<br />
Hills<strong>bo</strong>rough. Tam si je pritekel 20.<br />
naj<strong>bo</strong>ljši čas na 100 metrov (11,72 sekunde)<br />
za dečke. S tem rezultatom bi<br />
bil takrat vodilni v kategoriji deklet.<br />
Ne glede na rezultate vztraja, da kljub<br />
svoji »primarni biologiji« nima samodejne<br />
prednosti.<br />
»Transspolne ženske«<br />
imajo od deset do 50<br />
odstotkov prednosti pred<br />
ženskami v športu – ne glede<br />
na raven testosterona.<br />
»Od vsega sovraštva, ki ga delijo do<br />
mene, je ›goljuf‹ najpogosteje uporabljena<br />
beseda. V mojih očeh razprava o<br />
vključevanju transspolnih oseb v atletiko<br />
sploh ne bi smela biti razprava. Več<br />
kot je raziskav, <strong>bo</strong>lj je to očitno. Obstaja<br />
razlog, da sem tako hitra, kot sem bila v<br />
srednji šoli. Ed<strong>in</strong>a spremenljivka, ki se<br />
je zgodila v mojih devetih letih teka, so<br />
moja zdravila. Čeprav olimpijske študije<br />
dokazujejo pomanjkanje transspolnih<br />
športnikov, to ni dovolj. Politike se<br />
spremenijo, preden se izvede raziskava,<br />
<strong>in</strong> ed<strong>in</strong>i nač<strong>in</strong>, da ostanemo poučeni v<br />
tem procesu, je, da se pogovarjamo s<br />
transspolnimi športniki, ki tekmujejo,<br />
<strong>in</strong> slišimo njihove zgodbe ter jih vključimo<br />
v pogovor. Ed<strong>in</strong>i nač<strong>in</strong>, da sprejmemo<br />
poučeno odločitev o majhni peščici<br />
športnikov, je, da slišimo njihov glas, ne<br />
pa da govorimo v njihovem imenu,« je<br />
zapisal na družbenih omrežjih.<br />
NE SAMO TESTOSTERON<br />
Izjave Schre<strong>in</strong>erja ne upoštevajo vedno<br />
večjega števila študij, ki kažejo, da<br />
transspolne terapije niso dovolj za<br />
odvzem prednosti, ki jih ima moško telo<br />
pred ženskim. Več<strong>in</strong>a pravil, ki so jih<br />
uvedle športne organizacije, ureja ravni<br />
testosterona, vendar samo testosteron še<br />
zdaleč ni ed<strong>in</strong>a razlika med moškimi <strong>in</strong><br />
ženskami, ki vpliva na športne rezultate.<br />
Tak primer sta navedla raziskovalca<br />
Emma N. Hilton <strong>in</strong> Tommy R. Lun-<br />
Instagram @rittrackandfield<br />
Sadie (prvi z leve <strong>in</strong> drugi z desne) je skupaj<br />
s kolegicami postavil šolska rekorda na<br />
4x100 m <strong>in</strong> 4x400 m.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
DRUŽBA<br />
39<br />
dberg, ki sta objavila študijo v publikaciji<br />
Sports Medic<strong>in</strong>e. Študija ugotavlja,<br />
da »trenutni dokazi kažejo na biološko<br />
prednost, predvsem v smislu mišične<br />
mase <strong>in</strong> moči, ki jo daje moška puberteta<br />
<strong>in</strong> jo zato uživa več<strong>in</strong>a transspolnih<br />
žensk«. Avtorji te študije še pravijo, da<br />
imajo »transspolne ženske« od deset do<br />
50 odstotkov prednosti pred ženskami v<br />
športu – ne glede na raven testosterona.<br />
Podobna študija, ki so jo izvedli Timothy<br />
A. Roberts, Joshua Smalley <strong>in</strong> Dale<br />
Ahrendt ter jo je objavil British Journal of<br />
Sports Medic<strong>in</strong>e, je pokazala, da moški, ki<br />
preidejo k ženskam, ohranijo nekaj svojih<br />
fizičnih prednosti pred ženskami kljub<br />
vsem medic<strong>in</strong>skim posegom njihovega<br />
»prehoda«. Še ena raziskava pa ugotavlja,<br />
da so mišična moč, velikost <strong>in</strong> sestava še<br />
vedno močnejše pri transspolnih ženskah<br />
vsaj eno leto po »zdravljenju s potrditvijo<br />
spremembe spola«.<br />
<strong>Za</strong>govornica ženskega športa Riley<br />
Ga<strong>in</strong>es je okrcala National Collegiate<br />
Athletics Association (NCAA, regulatorni<br />
organ študentske atletike v<br />
ZDA) po uspeh Schre<strong>in</strong>erja z besedami:<br />
»Sadie Schre<strong>in</strong>er, moški, ki tekmuje z<br />
ženskami, je danes zmagal na 200 <strong>in</strong><br />
400 m za ženske na mit<strong>in</strong>gu prvenstva<br />
Liberty League. Pri tem je podrl ženski<br />
rekord na 400 m. S tem časom bi bil z<br />
dvema polnima sekundama zaostanka<br />
zadnji med ostalimi fanti. Ravno zato<br />
tožimo NCAA.«<br />
Riley Ga<strong>in</strong>es (24) je tudi sama tekmovala<br />
proti »trans ženski«, zato je marca skupaj s<br />
še 16 študentkami športnicami vložila tož<strong>bo</strong><br />
proti organizatorju študentskih športnih<br />
tekmovanj v ZDA (NCAA).<br />
PROFIMEDIA<br />
V pogovoru za WHAM 1180 je Lewis<br />
gostitelju Bobu Lonsberryju povedal,<br />
da ob tej temi ne more biti več tiho.<br />
»To je moralna pozicija. Napačno je<br />
dovoliti, da biološki moški tekmujejo v<br />
atletiki za dekleta <strong>in</strong> ženske. Prišel sem<br />
do točke, ko nisem mogel več molčati o<br />
tem vprašanju. Ko vidim mlade ženske<br />
v konkurenčno podrejenem položaju,<br />
ko včasih izgubljajo težko prislužene<br />
priložnosti, ni možnosti, da bi jaz kot<br />
njihov predsednik še naprej sedel ob<br />
strani <strong>in</strong> se ne bi zavzemal za spremembe,«<br />
je dejal Lewis <strong>in</strong> dodal, da »več<strong>in</strong>a<br />
Američanov ve, da je tekmovanje ›trans<br />
športnic‹ v ženskih športih napačno«.<br />
Predsednik omenjene univerze je<br />
svoje razmišljanje z razlagami še poglobil.<br />
»Obrobna agenda pod kr<strong>in</strong>ko, da bi<br />
šolska <strong>in</strong> univerzitetna atletika postala<br />
<strong>bo</strong>lj vključujoča za transspolne osebe,<br />
je zrasla do mesta, kjer zdaj nepravično<br />
izpodriva nadarjene <strong>in</strong> pridne športnice,<br />
izničuje zgodov<strong>in</strong>ske dosežke <strong>in</strong><br />
rekorde atlet<strong>in</strong>j iz preteklosti ter grozi<br />
z razpadom možnosti <strong>in</strong> zaščite za dekleta<br />
<strong>in</strong> ženske v športu. Premnogi voditelji,<br />
starši, profesionalni športniki <strong>in</strong><br />
ljudje dobre volje molčijo, ko so športnice<br />
ponižane, utišane <strong>in</strong> oropane težko<br />
prigaranih priložnosti. Ta molk je povezan<br />
z obrobno agendo, ki grozi z uničenjem<br />
dekliške <strong>in</strong> ženske atletike. Trenutno<br />
delam na krščanski univerzi kot<br />
njen predsednik. Verjamem, da je Bog<br />
vsakega izmed nas, moške <strong>in</strong> ženske,<br />
oblikoval z namenom. Nadalje verjamem,<br />
da je spol <strong>bo</strong>žanska pravica <strong>in</strong> ne<br />
more biti predmet sprememb. Vendar<br />
pa moja trditev, da je udeležba bioloških<br />
moških v ženski atletiki napačna, ni krščansko<br />
stališče. To je moralna pozicija.<br />
Medtem ko trenutno delam na krščanski<br />
univerzi, je bila več<strong>in</strong>a moje kariere<br />
v javnem sektorju, kjer sem deloval kot<br />
učitelj, profesor, adm<strong>in</strong>istrator <strong>in</strong> vodja<br />
državnega izobraževanja. Če bi ponovno<br />
opravljal katero koli od teh vlog, bi<br />
bilo moje stališče enako.«<br />
ZDRAVA PAMET<br />
Lewis je v podporo svojemu stališču navedel<br />
tudi zgodov<strong>in</strong>o: »Skozi človeško<br />
zgodov<strong>in</strong>o <strong>in</strong> do danes je več<strong>in</strong>a sveta <strong>in</strong><br />
več<strong>in</strong>a Američanov podpirala resnico,<br />
da imajo moški <strong>in</strong> ženske pomembne<br />
razlikovalne značilnosti. Ameriška<br />
družba je organizirana na podlagi tega<br />
razumevanja. Naša organizacija športa<br />
obstaja na podlagi tega razumevanja.<br />
Navajanje očitne <strong>in</strong> široko podprte resnice,<br />
da se moški <strong>in</strong> ženske pomembno<br />
biološko razlikujejo, ni stališče sovraštva<br />
ali fanatizma. To je zdrava pamet.<br />
Čeprav verjamem, da je več<strong>in</strong>a<br />
političnih poskusov vključevanja oseb,<br />
ki se identificirajo kot transspolne, verjetno<br />
dobronamernih, se trudim razumeti,<br />
kako lahko voditelji zagovarjajo<br />
ali podpirajo prakse, ki ne postavljajo<br />
športnic le v slabši konkurenčni položaj,<br />
temveč jih tudi izpostavijo nespoštovanju,<br />
zadregi ter večjemu tveganju<br />
za nadlegovanje <strong>in</strong> napade.« <br />
Predsednik Univerze Houghton dr. Wayne D.<br />
Lewis mlajši.<br />
houghton.edu<br />
MORALNO STALIŠČE<br />
Polemike okoli transspolnih oseb v<br />
športu se pojavljajo tudi v drugih primerih<br />
v ZDA. Predsednik Univerze<br />
Houghton dr. Wayne D. Lewis mlajši<br />
nasprotuje dovoljevanju transspolnim<br />
športnicam, da tekmujejo v ženskih<br />
športih, svoje nasprotovanje pa je označil<br />
za »moralno stališče«.<br />
Navajati očitno resnico, da se<br />
moški <strong>in</strong> ženske pomembno<br />
biološko razlikujejo, ni<br />
sovraštvo ali fanatizem,<br />
ampak zdrava pamet.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
40<br />
AKTUALNO<br />
Koalicija NE BI preiskovala<br />
Golo<strong>bo</strong>vih poslov<br />
Po zahtevi Državnega sveta za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije za preiskovanje<br />
Golo<strong>bo</strong>vih poslov želi vladna koalicija z zakonodajnim manevrom preprečiti delo komisije.<br />
UREDNIŠTVO PORTALA<br />
USTVARJENO S POMOČJU UI<br />
Po tem, ko je skušala vladna<br />
koalicija po hitrem postopku<br />
sprejeti zakon, ki bi bistveno<br />
omejil parlamentarne preiskave<br />
Državnega z<strong>bo</strong>ra, so poslanci Nove<br />
Slovenije z zahtevo po posvetovalnem<br />
referendumu na omenjeni zakon njegov<br />
sprejem odložili vsaj za 30 dni. Teh<br />
30 dni <strong>bo</strong> morda dovolj, da se ustanovi<br />
parlamentarna preiskovalna komisija,<br />
ki <strong>bo</strong> preiskovala poslovanje podjetij<br />
GEN-I <strong>in</strong> Star Solar pod vodstvom trenutnega<br />
premierja Roberta <strong>Golob</strong>a.<br />
Saga omenjene parlamentarne komisije<br />
se vleče že dve leti. Ustanovitev<br />
je že pred dvema letoma zahtevala<br />
SDS, a NSi ni hotela podpreti pobude.<br />
Ustanovitev komisije je zatem zahteval<br />
Državni svet <strong>in</strong> naposled je pred dnevi<br />
res prišlo do uvedbe parlamentarne<br />
preiskave, ki pa jo želi vladna koalicija<br />
z zakonodajnim manevrom po hitrem<br />
postopku preprečiti, o čemer smo v preteklosti<br />
že pisali.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
SDS POSKUŠAL<br />
ŽE TAKOJ PO VOLITVAH<br />
V poslanski skup<strong>in</strong>i SDS so že kmalu po<br />
konstituiranju trenutnega sklica parlamenta<br />
želeli vložiti parlamentarno preiskavo<br />
poslovanja podjetij GEN-I <strong>in</strong> Star<br />
Solar ter f<strong>in</strong>anciranja stranke Svo<strong>bo</strong>da<br />
pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami,<br />
a za to niso imeli dovolj poslanskih<br />
glasov. Potrebnih je namreč 30 podpisov<br />
poslancev, SDS pa jih ima le 27.<br />
Manjkajoče podpise so želeli pridobiti<br />
od Nove Slovenije, kjer pa so svoje<br />
podpise pogojevali s SDS-ovo popolnitvijo<br />
mest v komisijah za nadzor javnih f<strong>in</strong>anc<br />
<strong>in</strong> obveščevalno-varnostnih služb,<br />
kamor SDS še vedno ni imenovala svojih<br />
poslancev. <strong>Za</strong> neimenovanje poslancev<br />
v omenjeni komisiji so se v SDS odločili<br />
po tem, ko je NSi v sodelovanju s koalicijo<br />
<strong>in</strong> v nasprotju z dotedanjo prakso<br />
delitve mest v Državnem z<strong>bo</strong>ru prevzela<br />
predsedniško mesto v eni od obeh opozicijskih<br />
komisij, ki bi po ustaljeni praksi<br />
sicer pripadlo stranki SDS.<br />
V začetku letošnjega leta je namreč<br />
odreditev komisije podal Državni svet,<br />
za odreditev komisije pa so glasovali<br />
tako svetniki iz vrst SDS, kot tudi oba<br />
svetnika iz vrst NSi.<br />
V SDS so sicer kritični, da <strong>bo</strong> zaradi<br />
odreditve komisije preko Državnega<br />
sveta <strong>in</strong> ne na zahtevo opozicije v Državnem<br />
z<strong>bo</strong>ru predsednik komisije iz<br />
koalicijskih vrst. V NSi pa pojasnjujejo,<br />
Z novelo zakona o<br />
parlamentarnih preiskavah,<br />
ki so jo sprejeli po skrajšanem<br />
postopku <strong>in</strong> na izredni<br />
seji, bi tudi preiskovancem<br />
omogočili pritož<strong>bo</strong> <strong>in</strong><br />
preizkus preiskave na<br />
Ustavnem sodišču.
AKTUALNO<br />
41<br />
SPOR V OPOZICIJI<br />
BLOKIRAL NASTANEK<br />
PREISKOVALKE<br />
Komisija za nadzor javnih f<strong>in</strong>anc (KNJF)<br />
<strong>in</strong> Komisija za nadzor obveščevalno<br />
varnostnih služb (KNOVS) sta parlamentarni<br />
komisiji, kjer ima več<strong>in</strong>o opozicija.<br />
Ob formiranju Državnega z<strong>bo</strong>ra<br />
je SDS (27 poslancev) želela imeti<br />
predsednika obeh komisij, kar bi bilo<br />
v skladu z dolgoletno prakso delitve<br />
mandatov v Državnem z<strong>bo</strong>ru, v NSi (8<br />
poslancev) pa so želeli, da si predsedniški<br />
mesti v komisijah razdelijo. Ko<br />
SDS na to ni pristala, je NSi v sodelovanju<br />
s koalicijskimi strankami na mesto<br />
predsednika KNJF imenovala svojega<br />
poslanca Jerneja Vrtovca.<br />
SDS v obe komisiji zato protestno ni<br />
imenovala svojih članov. Imenovanje<br />
članov so pogojevali z Vrtovčevim<br />
odstopom <strong>in</strong> imenovanjem svojega<br />
poslanca Rada Gladka na mesto predsednika<br />
KNJF. Da sta bili komisiji v<br />
številčno polni postavi, je nato NSi v<br />
vsako imenovala po štiri svoje poslance.<br />
S tem je sicer zagotovila več<strong>in</strong>o<br />
opozicije, a brez poslancev največje<br />
opozicijske SDS.<br />
NSi je podpise za ustanovitev komisije<br />
o preiskavi GEN-I, ki jo je predlagala<br />
SDS, pogojevala s tem, da SDS v KNJF<br />
<strong>in</strong> KNOVS imenuje svoje poslance, pri<br />
čemer pa niso želeli prepustiti mesta<br />
predsednika KNJF. V SDS so jim zato<br />
očitali, da NSi ščiti <strong>Golob</strong>a v zameno<br />
za ohranjanje nekaterih vodstvenih pozicij<br />
v gospodarstvu.<br />
Uvedba preiskave poslovanja podjetij<br />
GEN-I <strong>in</strong> Star Solar se je tako znašla v<br />
slepi ulici, zaradi česar do nje ni prišlo<br />
po parlamentarni poti <strong>in</strong> že pred dvema<br />
letoma, pač pa šele sedaj <strong>in</strong> z dodatnimi<br />
komplikacijami.<br />
da lahko tretj<strong>in</strong>a članov komisije (<strong>koliko</strong>r<br />
jih opozicija ima) vabi priče <strong>in</strong> zahteva<br />
dokumentacijo.<br />
V KOALICIJI<br />
NOČEJO PREISKAVE<br />
A tudi po tem, ko je marca Državni svet<br />
sprejel zahtevo za parlamentarno preiskavo,<br />
je bila ta dejansko odrejena šele<br />
maja, Državni z<strong>bo</strong>r pa mora na naslednji<br />
seji imenovati člane omenjene komisije,<br />
s čimer bi nato junija komisija<br />
lahko začela z delom.<br />
Koalicija s prvopodpisano predsednico<br />
Državnega z<strong>bo</strong>ra Urško Klakočar<br />
Zupančič pa je v Državni z<strong>bo</strong>r medtem<br />
vložila tudi novelo zakona o parlamentarnih<br />
preiskavah, s katero bi deležnikom<br />
preiskave, tudi preiskovancem,<br />
omogočili pritož<strong>bo</strong> <strong>in</strong> preizkus preiskave<br />
na Ustavnem sodišču. <strong>Za</strong>kon so<br />
sprejeli po skrajšanem postopku <strong>in</strong> na<br />
izredni seji, kar kaže na to, da se jim pri<br />
sprejemu zelo mudi.<br />
Ključna sprememba v noveli zakona,<br />
ki vsebuje vsega skupaj šest členov,<br />
nanje pa je <strong>Za</strong>konodajno-pravna služba<br />
Državnega z<strong>bo</strong>ra spisala kar 18 strani<br />
pripomb, pa je 30-dnevni rok po odreditvi<br />
preiskave, v katerem se preiskovanci<br />
lahko pritožijo.<br />
Glede na to, da je bila preiskava odrejena<br />
10. maja, bi se po novem zakonu, če bi<br />
pravočasno stopil v veljavo, GEN-I ali pa<br />
Robert <strong>Golob</strong> lahko pritožila na ustavno<br />
sodišče <strong>in</strong> s tem zaustavila, najverjetneje<br />
pa tudi preprečila preiskavo poslov <strong>in</strong> volilne<br />
kampanje Gibanja Svo<strong>bo</strong>da.<br />
Da je namen zakona konkretno vplivati<br />
na aktualno preiskovalno komisijo,<br />
nakazuje tudi dejstvo, da je bila iz<br />
prvotnega predloga umaknjena določba,<br />
da zakon ne velja za že obstoječe ali<br />
že odrejene preiskovalne komisije.<br />
Urška Klakočar Zupančič je sicer v<br />
ponedeljek v oddaji 24ur zvečer zatrdila,<br />
da zakon ne vpliva na že odrejene<br />
NERVOZA V SVOBODI<br />
V Svo<strong>bo</strong>di naj bi bili izjemno nervozni<br />
glede omenjene preiskovalne komisije.<br />
Slednje je bilo razvidno že iz nastopa Klakočar<br />
Zupančičeve v oddaji 24ur zvečer.<br />
Po naših <strong>in</strong>formacijah pa naj bi po oddaji<br />
na Mateja Ton<strong>in</strong>a, ki je bil z njo v studiu,<br />
celo vpila <strong>in</strong> ga zmerjala.<br />
Preiskovalna komisija ima namreč pristojnost,<br />
da priče, v <strong>koliko</strong>r ne pridejo<br />
parlamentarne preiskave, umika omenjene<br />
določbe pa ni znala pojasniti.<br />
NSI ZAHTEVALA<br />
POSVETOVALNI REFERENDUM<br />
V Novi Sloveniji so na omenjeno novelo<br />
zakona vložili zahtevo za posvetovalni<br />
referendum, s čimer so njen sprejem zamaknili<br />
za vsaj 30 dni, do takrat pa se<br />
<strong>bo</strong> že iztekel rok, ki bi ga novela omogočala<br />
za pritož<strong>bo</strong>, s čimer so zagotovili,<br />
da <strong>bo</strong> komisija res ustanovljena.<br />
Na samo šest členov zakona<br />
kar 18 strani pripomb<br />
<strong>Za</strong>konodajno-pravne službe<br />
Državnega z<strong>bo</strong>ra.<br />
GOLOB BI MORAL<br />
MARSIKAJ POJASNITI<br />
<strong>Golob</strong> bi tako moral pojasniti domnevno<br />
sporno poslovanje GEN-I na Balkanu,<br />
kjer naj bi se prenašale velike količ<strong>in</strong>e<br />
gotov<strong>in</strong>e, pa nakazila nekdanji<br />
nov<strong>in</strong>arki portala Necenzurirano, nato<br />
pa tudi zdaj že nekdanji generalni sekretarki<br />
Gibanja Svo<strong>bo</strong>da Vesni Vuković.<br />
Domnevno sporni so tudi posli, ki<br />
bi jih lahko šteli kot nezakonito f<strong>in</strong>anciranje<br />
predvolilne kampanje Gibanja<br />
Svo<strong>bo</strong>da. Sporen je tudi manever privatizacije<br />
GEN-I, prek katerega je <strong>Golob</strong>,<br />
ko je bil še direktor te družbe, obšel Lahovnikov<br />
zakon, ki omejuje <strong>plače</strong> direktorjev<br />
v podjetjih v državni lasti.<br />
Pričakovati je, da <strong>bo</strong> preiskava na<br />
plano pr<strong>in</strong>esla še marsikatero podrobnost,<br />
ki jo skušajo v koaliciji na vsak<br />
nač<strong>in</strong> prikriti z očitki o tem, da gre pri<br />
omenjeni preiskavi zgolj za politični obračun<br />
z Golo<strong>bo</strong>m.<br />
<br />
same, tudi prisilno privede. Tako bi lahko<br />
preprečili izmikanje pričanja premierja<br />
Roberta <strong>Golob</strong>a, ki so ga neuspešno<br />
vabili na sejo KNOVS, da bi pojasnil domnevne<br />
vplive na delo policije, ki jih je<br />
razkrila nekdanja notranja m<strong>in</strong>istrica<br />
Tatjana Bobnar, še vedno pa čakamo tudi<br />
njegovo napovedano pričanje pred komisijo,<br />
ki ugotavlja prav zlorabe v policiji.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
42<br />
SLEDI MOJIH POTI<br />
V tej hiši, ki jo je pozneje dal brat<br />
Andrej podreti, sem se rodil pred 75. leti.<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
Pesem njenih zvonov:<br />
kako napisati uspešnico<br />
Danes sem star 75 let. Po nov<strong>in</strong>arski strani statistično že zdavnaj mrtev, po povprečni<br />
moški starosti komajda še živ. A na srečo me ima Bog rad <strong>in</strong> ima očitno z menoj še nekaj<br />
načrtov. Z urednikom sva se dogovorila, da pisanje o glasbi prepustim kolegu Igorju Pirkoviču,<br />
sam pa se podam na pisana polja mojih knjig, umetnosti, kozerij, obiskov pri zanimivih<br />
ljudeh <strong>in</strong> drugih popotovanjih. <strong>Za</strong> začetek pa naj bi napisal nekaj o moji prvi uspešnici.<br />
Knjiga z naslovom Pesem njenih<br />
zvonov je izšla pred 52 leti, torej<br />
leta 1972. Pred tem je dve<br />
leti izhajala v Kmečkem glasu<br />
kot podlistek, tako da je povest stara<br />
več kot 54 let. Še zdaj mi mnogi starejši<br />
bralci pripovedujejo o tem, da so podlistek<br />
izrezovali iz Kmečkega glasa <strong>in</strong> ga<br />
hranijo še danes. Da je povest z velikim<br />
užitkom kot dekletce prebirala tudi<br />
ona, mi je zaupala celo Rosvita Pesek.<br />
Sicer pa sem prvi daljši prispevek objavil<br />
v Gorenjskem glasu že leta 1967, torej<br />
pred 57 leti.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
ZNAČILNA SLOVENSKA POVEST<br />
Mojo prvo daljšo pripoved so literarni<br />
kritiki označili kot značilno slovensko<br />
povest. Najprej je izšla pri časopisno-<br />
-založniškem podjetju Kmečki glas v<br />
nakladi 12.000, nato še 5000 izvodov,<br />
zatem pa še v Mihelačevi zbirki Slovenska<br />
povest v nakladi 3000 izvodov. <strong>Za</strong><br />
današnji čas je to dokaj visoka naklada,<br />
za tiste čase pa tako rekoč običajna.<br />
Stvar je namreč v tem, da pred dobrimi<br />
petdesetimi leti domače povesti tako<br />
rekoč niso več izhajale. Več<strong>in</strong>a pisateljev<br />
je hlastala po zahodnih vzorih. Sicer<br />
pa mi je to, da je moja prva povest<br />
izšla tudi v zbirki Slovenska povest, v<br />
kateri so izhajala tudi Jurčičeva, Tavčarjeva<br />
<strong>in</strong> F<strong>in</strong>žgarjeva dela, v veliko<br />
čast. <strong>Za</strong>ložnik Mihelač mi je tedaj dejal:<br />
»Res ste še mlad, a obetaven. Morda pa<br />
iz vas nastane nov Jurčič ali Tavčar.«<br />
Teh besed ne <strong>bo</strong>m nikoli pozabil. Kaj<br />
je nastalo iz mojega pisanja, lahko presojajo<br />
samo bralci. Kritiki tako <strong>in</strong> tako<br />
vedno capljajo za avtorji oziroma jih<br />
odpravijo z levo roko. Eden od nepodpisanih<br />
kritikov je ob tretjem natisu napisal:<br />
»Sivec je doslej napisal že kar nekaj<br />
užitnih tekstov, Pesem njenih zvonov<br />
pa ni vredna omembe.«<br />
S tem je seveda užalil vsaj 15.000<br />
kupcev povesti. Dokazal pa je, da ni<br />
prebral niti zavihka knjige. Sicer pa je<br />
Stara starša, oče Andrej <strong>in</strong> stric Franc<br />
ter njune tri sestre.
Spom<strong>in</strong>i SLEDI MOJIH POTI 43<br />
o kritikih Karel Čapek napisal lepo misel:<br />
»Kritik hoče avtorju dokazati, da ne<br />
dela tako, kot bi delal sam, če bi znal.« Z<br />
drugimi besedami: na kritike se ne gre<br />
ozirati. Nasploh je v Sloveniji večkrat<br />
tako, da človeka, ki nekaj zna, skušajo<br />
na hitro onemogočiti, da ne bi izstopal<br />
iz povprečja. Samo povprečneži niso<br />
konkurenčni navideznim veljakom.<br />
DOMAČA ZGODBA<br />
Pesem njenih zvonov je v bistvu moja<br />
domača zgodba. Je zgodba mojega očeta<br />
oziroma mojega strica Franca, ki ga<br />
nisem poznal. Smrtno se je ponesrečil<br />
leta 1934 <strong>in</strong> povsem spremenil prihodnost<br />
mojega dobrega očeta, ki je do<br />
tedaj delal v tovarni upognjenega pohištva<br />
Remic na Duplici pri Kamniku.<br />
Ko se je brat Franc, namenjen za delo<br />
na domači kmetiji, ponesrečil, je bil oče<br />
prisiljen prevzeti domačo kmetijo. Tako<br />
se je več kot 450-letni Sivčev rod nadaljeval<br />
z njim.<br />
Preden napišem še nekaj vrstic o<br />
uspešnici Pesem njenih zvonov, naj povem<br />
še poučno zgodbico o očetu. Dvanajst<br />
let je delal v tovarni, ves denar<br />
nalagal na hranilno knjižico, za hrano<br />
<strong>in</strong> stanovanje pa je pomagal na domači<br />
kmetiji. Po njegovih besedah je v dvanajstih<br />
letih toliko privarčeval, da bi si<br />
lahko kupil – vilo!<br />
Potem je prišla gospodarska kriza,<br />
denar je propadel, za celotne prihranke<br />
si je lahko kupil – kolo! Kar pa tudi ni bilo<br />
sla<strong>bo</strong>! S kolesom je namreč osvojil mojo<br />
mamo <strong>in</strong> tako sem se pred 75 leti, za bratoma<br />
Cirilom <strong>in</strong> Andrejem, rodil še jaz.<br />
Oče je bil živ leksikon. Poznal je vse<br />
ljudi v domači komendski fari, vedel je<br />
za vse letnice, veliko je bral, bil je odličen<br />
pripovedovalec. Občutek imam, da<br />
me je imel še posebno rad tudi zato, ker<br />
sem kar požiral njegovo znanje <strong>in</strong> predvsem<br />
njegovo nazorno pripoved.<br />
Povedal mi je tisoč <strong>in</strong> eno zgod<strong>bo</strong>,<br />
le domače ne. Spom<strong>in</strong>jam se, da mi je<br />
tistega leta, ko sem postal polnoleten,<br />
dejal: »Zdaj pa si že dovolj star, da ti<br />
povem tudi domačo zgod<strong>bo</strong>. O mojem<br />
bratu Francu, ki je tik pred poroko med<br />
obiranjem cvetja padel z lipe, njegovo<br />
dekle – ime ji je bilo Katrca – pa je ob<br />
tem izgubilo um. No, saj poznaš Katrco.<br />
Še vedno kot mesečna tava naokrog <strong>in</strong><br />
išče svojega žen<strong>in</strong>a ...«<br />
KATRCA Z VASI<br />
Katrco sem seveda dobro poznal. Vsako<br />
pomlad je nosila na okno naše domačije<br />
rože <strong>in</strong> jih s tresočo roko puščala na polici,<br />
rekoč: »Tele rože … so pa … za Franceljna<br />
… Jutri greva k poroki!«<br />
Šele po očetovi pripovedi sem dojel,<br />
zakaj Katrca nosi k nam rože <strong>in</strong> zakaj<br />
jo je zapustil um. Še po dolgih letih si<br />
je predstavljala, da <strong>bo</strong>sta šla z mojim<br />
stricem naslednjega dne pred oltar. Ker<br />
pa ga ni <strong>in</strong> ni bilo na spregled, ga je kar<br />
naprej klicala <strong>in</strong> je hodila sredi dneva<br />
ali noči zvonit v našo vaško cerkev. Vsi<br />
vaščani smo bili tega že vajeni. Kadar je<br />
zazvonilo v zvoniku, smo se pač spogledali<br />
<strong>in</strong> rekli: »Nič hudega ni. Samo Katrci<br />
se spet meša.«<br />
Ker sem moral zgod<strong>bo</strong> v knjigi nekako<br />
zaključiti, sem Katrco na koncu<br />
povesti poslal ob povodnji v potok. To<br />
sem napisal z zelo slabim občutkom. A<br />
zgod<strong>bo</strong> je bilo treba skleniti z uč<strong>in</strong>kovitim<br />
zaključkom.<br />
Katrca – v knjigi je Jerca – povesti<br />
seveda ni nikoli brala. A čez dve leti po<br />
prvem izidu knjige se je zgodilo prav tisto,<br />
kar sem napisal. Tedaj sem spoznal,<br />
da je logika življenja zelo blizu tistemu,<br />
kar pisatelj lahko predvidi v knjigi.<br />
KRIV JE TUDI DR. KURET<br />
Mnogi pametni kritiki so mi očitali, da<br />
je povest preveč zamaknjena v stare<br />
čase. A za to je kriv tedaj vodilni slovenski<br />
etnolog dr. Niko Kuret, naj<strong>bo</strong>lj<br />
znan po knjigah Praznično leto Slovencev.<br />
Še kot dijak sem bil namreč eden<br />
od njegovih <strong>in</strong>formatorjev na terenu.<br />
Naslovnica moje prve povesti je skromna,<br />
a mi je izjemno ljuba.<br />
Nekega dne se je ustavil na našem dvorišču,<br />
mi pr<strong>in</strong>esel šeststo vprašanj o ženitvenih<br />
običajih na Gorenjskem <strong>in</strong> mi<br />
dejal: »Fantič, menda pišeš v Gorenjski<br />
glas, Kmečki glas <strong>in</strong> še pesmice povrhu.<br />
Gotovo ti ne <strong>bo</strong> težko odgovoriti tudi na<br />
ta vprašanja. Več<strong>in</strong>a je takih, da samo<br />
obkrožiš DA ali NE.«<br />
Slišati je bilo preprosto, a ni bilo.<br />
Nikdar ne <strong>bo</strong>m pozabil vprašanja, na<br />
katerega naj bi odgovoril, ali sta fant <strong>in</strong><br />
punca pred poroko skupaj spala.<br />
Oče – moralist po naravi – je odgovoril,<br />
da vsekakor NE. Sosed je dejal, da skoraj<br />
vedno, če se je le dalo. Žlahtnik iz vasi<br />
pa, da ni šla nobena nedolžna pred oltar.<br />
Preostalo mi ni nič drugega, kot da<br />
sem skočil na kolo, se iz Most pri Komendi<br />
odpeljal v Ljubljano, s težavo<br />
odprl težka vrata SAZU-ja, kjer je dr.<br />
Niko služ<strong>bo</strong>val, <strong>in</strong> ga vprašal za nasvet,<br />
kateri odgovor naj napišem. Še danes<br />
mi zvenijo v ušesih njegove pametne<br />
besede: »Če obstaja večja verjetnost, da<br />
se je to zgodilo, potem obkrožite DA.«<br />
S popisovanjem običajev sem se<br />
tako srečal s starimi časi, ki so me skupaj<br />
z velikim občudovanjem do delavnosti<br />
<strong>in</strong> družabnosti ljudi označili vsa<br />
leta naprej.<br />
In kako napisati uspešnico? Recepta<br />
seveda ni. Če bi obstajal, bi vsi pisali<br />
samo uspešnice. Eden od glavnih pogojev<br />
pa vendarle je, da vas zgodba zadene<br />
glo<strong>bo</strong>ko v srce, treba je dobro poznati<br />
tvar<strong>in</strong>o <strong>in</strong> <strong>bo</strong>leč<strong>in</strong>o preliti čim <strong>bo</strong>lj<br />
pristno na papir.<br />
<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
44<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
Sprašujem se, ali je res moral priti COVID,<br />
da sem se spravil brat poezijo.<br />
ALEŠ ČERIN/<br />
PREPROSTOST.SI<br />
Kaj sem spoznal med<br />
COVID-om? BRATI POEZIJO!<br />
Dolgčas v izolaciji zaradi COVID-a mi je pomagal, da sem se lotil branja poezije,<br />
kar mi sicer nikakor ni bilo vsakdanje. Odločil sem se, da odslej vsak dan preberem<br />
vsaj eno pesem. Na pisalni mizi ob računalniku imam tako vedno pesniško zbirko<br />
<strong>in</strong> vsak dan iz nje berem.<br />
<strong>Za</strong>dnji teden leta 2023 sem preživel<br />
s COVID-om v samoti svoje<br />
sobe. Potek <strong>bo</strong>lezni ni bil prehud,<br />
tako da sem lahko poslušal<br />
podkaste, gledal videe, bral dobre strokovne<br />
knjige o odnosih. Vsega tega – sicer<br />
skrbno izbranega <strong>in</strong> odličnega – sem<br />
se po nekaj dneh naveličal. Pa sem začel<br />
stikati po omari, ki jo imava v spalnici.<br />
Polna je knjig. A te knjige spadajo v »tretjo<br />
ligo« tega, kar naj bi prebral, ali pa so<br />
to knjige, ki sem jih že prebiral, a odložil<br />
za kasnejše branje.<br />
PESMI SMILJANA TROBIŠA<br />
Ta »kasneje« je zaradi COVID-a prišel.<br />
V roke so mi najprej prišle pesniške<br />
zbirke, ki mi jih je leta 2012 ob obisku<br />
podaril pesnik Smiljan Trobiš. Takrat<br />
sem jih <strong>bo</strong>lj na hitro preletel kot preb-<br />
Pesnik Smiljan Trobiš (67).<br />
smiljantrobis.si<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
45<br />
DVE PESMI<br />
SMILJANA TROBIŠA<br />
Ko <strong>bo</strong>m preplezal najvišjo steno –<br />
sebe,<br />
<strong>bo</strong>m v tihih glob<strong>in</strong>ah<br />
odkril<br />
najlepši travnik –<br />
Tebe.*<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
*Smiljan pravi, da lahko tudi z malo<br />
začetnico.<br />
BELI KROG<br />
Sredi tarče je bel krog.<br />
Okrog so krogi<br />
mojega življenja.<br />
Beli krog<br />
je ljubezen, ki je Bog.<br />
Okrog se vse dogaja –<br />
<strong>in</strong> končuje <strong>in</strong> začenja.<br />
Cilj je središče.<br />
<strong>Za</strong>denem, zgrešim,<br />
vedno <strong>bo</strong>lj znam,<br />
vse <strong>bo</strong>lj za beli krog živim.<br />
ral … <strong>in</strong> jih odložil v to omaro. <strong>Za</strong> dobrih<br />
enajst let.<br />
Zdaj pa sem jih prebral. V enem<br />
tednu prav vse. Se mi zdi, da sem prav<br />
pretiraval. Kot bi bil žejen poezije. Nekatere<br />
pesmi so me ganile do solz, druge<br />
so mi dale glo<strong>bo</strong>k uvid ali pa snov za<br />
razmišljanje.<br />
Sprašujem se, če je res moral priti<br />
COVID, da sem se spravil brat poezijo.<br />
Ali ni bilo druge poti? Recimo osebne<br />
odločitve? Ali pa sem morda le jaz dozorel<br />
v milosti težke <strong>bo</strong>lezni <strong>in</strong> se malo<br />
<strong>bo</strong>lj sprašujem o m<strong>in</strong>ljivosti. Vsega.<br />
<strong>Za</strong>nimiva se mi zdi izjava Sigmunda<br />
Freuda: »Kamorkoli grem, ugotovim, da<br />
je bil tam pred mano že pesnik.« <strong>Za</strong>kaj<br />
ne bi šel tja s pesnikom tudi jaz? Vsaj<br />
malo v glob<strong>in</strong>o oz. kot je zapisal Smiljan<br />
Trobiš: »Nikoli ni samo to, kar je. Vedno<br />
je še poezija.«<br />
Prišel sem do spoznanja: poezijo je<br />
preprosto treba brati! <strong>Za</strong>vezal sem se,<br />
da <strong>bo</strong>m vsak dan prebral vsaj eno pesem.<br />
Tako imam odslej na pisalni mizi<br />
ob računalniku pesniško zbirko <strong>in</strong> vsak<br />
dan iz nje berem. Vidim, da ni težko.<br />
Samo odločitev <strong>in</strong> praktično udejanjanje<br />
je bilo potrebno. Sedaj pa vztrajanje.<br />
PESMI TONETA PAVČKA<br />
Potem sem našel – v isti omari – še eno od<br />
zadnjih pesniških zbirk meni ljubega Toneta<br />
Pavčka Same pesmi o ljubezni, ki mi<br />
jo je nekoč pr<strong>in</strong>esel Miklavž. Posebej lepe<br />
so mi bile pesmi o ljubezni ostarelega pesnika<br />
do njegove – tudi ostarele – žene.<br />
Tole je ena taka, tudi rahlo erotična:<br />
Gola kot Venera iz školjke je vstala<br />
pred mano žena. Sramujoč se golote<br />
je kot pesem, ki je v grlu zastala<br />
zaradi sramu izgubljene lepote,<br />
jaz pa jo gledam z očmi mladoletja:<br />
polt je bakrena, svilnata koža,<br />
prsi dekliške v razkošju zavzetja<br />
moja roka, predrznica, <strong>bo</strong>ža.<br />
In vidim dojki, rahlo razkriti,<br />
kako novorojencu dajeta piti,<br />
<strong>in</strong> vidim, kako se <strong>bo</strong>či med <strong>bo</strong>ki<br />
roža, s strastjo <strong>in</strong> s krvjo posvečena,<br />
da žebram kot kristjan pod o<strong>bo</strong>ki<br />
ji hvalo, ker je <strong>in</strong> kar je – žena.<br />
biblos.si<br />
<br />
Gregor Čuš<strong>in</strong> (54).<br />
ČUŠINOVA ODDAJA<br />
S POEZIJO IN GLASBO<br />
Gregor Čuš<strong>in</strong> je z januarjem na<br />
Radiu Ognjišče začel z novo oddajo<br />
Otok, ki je na sporedu ob sredah ob<br />
21.30. Takole pravi Čuš<strong>in</strong>: »Otok ni<br />
oddaja o poeziji <strong>in</strong> glasbi, temveč<br />
je oddaja s poezijo <strong>in</strong> glas<strong>bo</strong>. Nič<br />
odvečnih besed, le besede poetov,<br />
prebrane med akordi prijetne<br />
glasbe. Kratek predah za ušesa, srce<br />
<strong>in</strong> duha. Otok <strong>bo</strong> nudil kratek postanek<br />
sredi življenja, varen privez,<br />
da se obnovijo zaloge volje, vere<br />
<strong>in</strong> smisla … S pomočjo pesnikov –<br />
prerokov sodobnega časa – <strong>bo</strong>mo<br />
gledali zvezde <strong>in</strong> iskali pravo smer.«<br />
PESNIŠKA ZBIRKA BELI KROG<br />
JE BREZPLAČNO NA VOLJO<br />
V FORMATU PDF.<br />
Tednik <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong> o<br />
težkih, zelo perečih<br />
problemih spregovori<br />
na primeren <strong>in</strong><br />
strpen nač<strong>in</strong>.<br />
Milena Miklavčič, pisateljica <strong>in</strong> kolumnistka<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
46<br />
CASNIK.SI<br />
ANDREJ TOMELJ,<br />
ČASNIK.SI<br />
MASS OF JOY (Maša veselja)<br />
Slovenšč<strong>in</strong>i se ne obeta nič dobrega. Pa ne samo zaradi vse manjšega števila rojstev<br />
Slovencev, ampak tudi zaradi hotenega ali nehotenega omalovaževanja slovenskega<br />
jezika <strong>in</strong> kulture s strani preštevilnih sodržavljanov.<br />
Ni pomembno, ali gre za leno<strong>bo</strong>,<br />
koristolovstvo, nastopaštvo<br />
ali celo prezir – v vsakem<br />
primeru kratek konec<br />
potegne mater<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>a.<br />
SLOVENŠČINA V ZNANOSTI<br />
Kljub javnim polemikam je zmagoviti<br />
pohod anglešč<strong>in</strong>e pri študiju <strong>in</strong> raziskavah<br />
na fakultetah <strong>in</strong> <strong>in</strong>štitutih neustavljiv.<br />
Dovolj je, da se pojavi nekaj<br />
gostujočih tujih študentov (Erasmus)<br />
<strong>in</strong> že preklopimo na anglešč<strong>in</strong>o. Pisanje<br />
strokovnih člankov v slovenšč<strong>in</strong>i<br />
se marsikateremu avtorju zdi tratenje<br />
časa. <strong>Za</strong>radi tega je ogrožen razvoj strokovne<br />
term<strong>in</strong>ologije. Izobraženci so čedalje<br />
okornejši pri pisanju <strong>in</strong> govorjenju<br />
v slovenšč<strong>in</strong>i, še več, melodija slovenskega<br />
govorjenja postaja poangležena.<br />
SLOVENŠČINA V GLASBI<br />
<strong>Za</strong>govorniki izvajanja oper v slovenskih<br />
prevodih so omagali že davno. Na bleščečih<br />
prevodih Nika Štritofa <strong>in</strong> Pavla<br />
Oblaka, če omenimo dva najuspešnejša<br />
prevajalca, se je nabrala debela plast<br />
prahu. Škoda. Srednja pot, to je branje<br />
podnapisov ali nadnapisov, je zasilna<br />
rešitev, ki moti zbranost pri spremljanju<br />
odrskega dogajanja. Enako se seveda<br />
godi z oratorijsko <strong>in</strong> sakralno vokalno<br />
<strong>in</strong>strumentalno glas<strong>bo</strong>. Ustanovitelj <strong>in</strong><br />
z<strong>bo</strong>rovodja društva Consortium musicum,<br />
dr. Mirko Cuderman, je napisal<br />
številne prevode, od Händlovega Mesije<br />
do Brahmsovega Nemškega rekviema,<br />
če omenimo le ta dva. Tudi na teh partiturah<br />
se nabira prah.<br />
O svetu zabavne vokalne glasbe pa<br />
sploh ne kaže zgubljati besed. Anglo-<br />
amerikanizem ali izpeljanke nekdanje<br />
sr<strong>bo</strong>hrvašč<strong>in</strong>e – samo to šteje v naših<br />
krajih, žal tudi na osvo<strong>bo</strong>jeni RTV Slovenija.<br />
KONSERVATORIJ<br />
BREZ SLOVENŠČINE<br />
Povod za tokratno razmišljanje je<br />
koncert Komornega z<strong>bo</strong>ra Konservatorija<br />
za glas<strong>bo</strong> <strong>in</strong> balet Ljubljana v<br />
Sakralnem a<strong>bo</strong>nmaju (24. april, uršul<strong>in</strong>ska<br />
cerkev, KD Schellenburg).<br />
Z<strong>bo</strong>r od leta 2010 zelo uspešno vodi<br />
skladatelj <strong>in</strong> pedagog Ambrož Čopi.<br />
Pod njegovim vodstvom se je z<strong>bo</strong>r iz<br />
sivega povprečja prebil med najkvalitetnejše<br />
slovenske z<strong>bo</strong>re. Doma <strong>in</strong><br />
v tuj<strong>in</strong>i vzbuja pozornost <strong>in</strong> prejema<br />
pohvale ter prestižne nagrade. Lahko<br />
smo veseli, da na Konservatoriju dajejo<br />
pomembno mesto z<strong>bo</strong>rovskem pet-<br />
choirkgbl.eu<br />
Komorni z<strong>bo</strong>r Konservatorija za glas<strong>bo</strong> <strong>in</strong> balet<br />
Ljubljana sestavlja okrog 40 pevcev, vodi ga<br />
Ambrož Čopi.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
Komentar<br />
CASNIK.SI<br />
47<br />
Ne morem se znebiti vtisa, da ima novi rod<br />
slovenskih skladateljev mačehovski odnos do<br />
slovenšč<strong>in</strong>e. Če skladatelj pričakuje, da <strong>bo</strong>do<br />
po njegovih besedilih posegali tuji z<strong>bo</strong>ri, naj se<br />
odloči za dvojezičnost.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
ju <strong>in</strong> vzgajajo nove generacije pevcev.<br />
Kako – pa v nadaljevanju.<br />
Žal je vrhunska poustvaritev skladb<br />
mladih slovenskih skladateljev na<br />
nedavnem ljubljanskem koncertu pustila<br />
grenak priokus. Uglasbena besedila so<br />
bila lat<strong>in</strong>ska, starocerkvenoslovanska<br />
<strong>in</strong> kakopak angleška. Publika, ki so jo<br />
sestavljali predvsem pevski ljubitelji<br />
<strong>in</strong> ne glasbeni strokovnjaki nekje na<br />
Švedskem ali Filip<strong>in</strong>ih, je zaman čakala<br />
na vsaj eno sklad<strong>bo</strong> s slovenskim<br />
besedilom. Sodobno, ne že ponarodelo,<br />
kot sta na primer Oj, Triglav, moj dom<br />
ali Marija skoz' življenje. O lat<strong>in</strong>skih<br />
besedilih, ki so slovenska tradicija,<br />
ne <strong>bo</strong>mo zgubljali besed. Skladatelja<br />
Andreja Makorja lahko iskreno<br />
pohvalimo, da je iz skorajšnje pozabe<br />
potegnili starocerkveno slovanšč<strong>in</strong>o; ne<br />
samo besedila, ampak tudi melos. Na ta<br />
nač<strong>in</strong> mladi skladatelj odpira oči prenekateremu<br />
Slovencu, ki ima starocerkveno<br />
slovanšč<strong>in</strong>o za arhaično rušč<strong>in</strong>o <strong>in</strong><br />
ne našo dedišč<strong>in</strong>o.<br />
Anglešč<strong>in</strong>a je kot japonski dresnik,<br />
ki se razrašča na vsakem koraku <strong>in</strong><br />
duši drugo rastl<strong>in</strong>je! Ta prispodoba je<br />
kar pravšnja za opis stanja v Čopijevem<br />
»vrtu«. Biblijska Visoka pesem (Vstani,<br />
Anglešč<strong>in</strong>a je kot japonski<br />
dresnik, ki se razrašča na<br />
vsakem koraku <strong>in</strong> duši<br />
drugo rastl<strong>in</strong>je!<br />
moja draga, lepotica moja) <strong>in</strong> Matejev<br />
evangelij (Poglejte ptice neba!) sta se<br />
skladatelju Čopiju, Primorcu(!) iz Bovca,<br />
zdela prikladnejša v anglešč<strong>in</strong>i kot v slovenšč<strong>in</strong>i.<br />
Kaj vse so njegovi že pokojni<br />
ali pa močno ostareli Primorci žrtvovali<br />
za slovensko besedo <strong>in</strong> pesem! Naslov<br />
Čopijeve maše Mass of Joy, ki je uglasbena<br />
na standardno lat<strong>in</strong>sko (<strong>in</strong> delno<br />
grško) besedilo, je milo rečeno sračje<br />
gnezdo. Ni pomembno, ali je to zdrs ali<br />
nastopaštvo, dejstvo je, da je (še zlasti<br />
za pedagoga) naslov povsem neprimeren.<br />
Klasiki so lat<strong>in</strong>ske maše pogosto<br />
naslavljali z Missa solemnis, brevis, <strong>in</strong><br />
honorem, <strong>in</strong> major/m<strong>in</strong>or, (slovesna,<br />
kratka, v čast, dur/mol tonovski nač<strong>in</strong>).<br />
Onstran Atlantika imajo tudi Jazz Mass<br />
pa Polka Mass (pri slovenskih izseljencih)<br />
pa tudi Mass of Joy. Čopijev naslov<br />
maše torej ni izviren, ampak lažno svetovljanski.<br />
Če skladatelj pričakuje, da<br />
<strong>bo</strong>do po njegovih skladbah posegali tuji<br />
z<strong>bo</strong>ri celo pogosteje kot domači, naj se<br />
odloči za dvojezičnost. S tem bi se pridružil<br />
skladateljem vokalne glasbe, ki<br />
že ustvarjajo tako.<br />
Ne moremo se znebiti vtisa, da ima<br />
novi rod slovenskih skladateljev mačehovski<br />
odnos ali celo prezir do slovenskega<br />
jezika. Ob dolžnem spoštovanju<br />
do nadarjenih <strong>in</strong> celo nekaterih v tuj<strong>in</strong>i<br />
opaženih slovenskih skladateljev jih je<br />
vendarle treba z zaskrbljenostjo opozoriti,<br />
da so Slovenci. Tako Konservatorij<br />
kot tudi Akademija za glas<strong>bo</strong> UL nam,<br />
kot vse kaže, vzgajata glasbenike s<br />
spodrezanimi slovenskimi koren<strong>in</strong>ami.<br />
TEMAČNA NAPOVED<br />
Gorje, da daleč ni ta dan, ko <strong>bo</strong>mo morda<br />
poslušali Mass of Joke (Mašo šale)<br />
<strong>in</strong> <strong>bo</strong>do glasbeniki <strong>in</strong> drugi izobraženci<br />
prezirali vse, kar je slovensko. Bomo<br />
tako kot nekoč Irci tudi mi prevzeli<br />
anglešč<strong>in</strong>o? Dvestoletni krog, na katerega<br />
začetku je nesmrtni Prešeren<br />
zapisal, da »kar ni tuje, zaničuješ«, je<br />
sklenjen. Skoraj <strong>bo</strong>mo spet na začetku,<br />
tokrat v neizenačenem <strong>bo</strong>ju z anglešč<strong>in</strong>o.<br />
Smo se že predali ali prodali? <br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
48<br />
DALMATINO<br />
DELOHOLIK<br />
Kolumna<br />
Drogeraša je težko spraviti na obrate. Mamila so mu namreč<br />
odvzela glob<strong>in</strong>o čutenja. Tudi redno tako imenovano rekreativno<br />
kajenje marihuane kolerika spremeni v flegmatika. Drogeraša lahko<br />
presenetiš kvečjemu, če mu rečeš, da se premalo zadeva.<br />
TINO MAMIĆ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Tudi pri drugih odvisnostih,<br />
malih <strong>in</strong> velikih, takih, ki škodijo,<br />
<strong>in</strong> takih, ki so samo razvajenosti,<br />
velja enako. Odvisnež<br />
svoje odvisnosti dolgo ne opazi – zato<br />
so razvade tako nalezljive. Ko pa jo opazi,<br />
najprej reče, da jo obvladuje. Kadi, a<br />
lahko kadarkoli neha. A v resnici tega<br />
ne (z)more. In tako živi naprej. Preneha<br />
kvečjemu, če mu zdravnik razkrije kaj<br />
hudega ali če si žena zaradi smradu po<br />
tobaku omisli svojo spalnico. Libido, ta<br />
najmočnejši človekov nagon, pri tobaku<br />
<strong>in</strong> alkoholu namreč ne upade tako kot<br />
pri marihuani ali kaki drugi drogi. To je<br />
sreča, saj človeku ostane močan motiv,<br />
da spremeni svoje življenje.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
RAZMIŠLJAM NÁPAK<br />
Sem T<strong>in</strong>o Mamić <strong>in</strong> sem deloholik. Delam<br />
veliko preveč že desetletja, zadnja<br />
leta pa posebej, saj gre za višje cilje, pomembnejše<br />
od mojega osebnega življenja.<br />
Tako namreč mislim, a razmišljam<br />
nápak. Osebno življenje <strong>in</strong> druž<strong>in</strong>a sta<br />
vedno najpomembnejša.<br />
Kot deloholik opažam uč<strong>in</strong>ke odvisnosti,<br />
saj se v običajnem svetu ne<br />
znajdem več tako dobro. Če ugasnem<br />
računalnik, velikokrat ne vem, kam bi<br />
se dal. Vse je tako nezanimivo. Ko se z<br />
ženo skregava, zaloputnem vrata pisarne<br />
<strong>in</strong> odprem računalnik. <strong>Za</strong>dnjič<br />
sem razmišljal, kako bi bilo lepo, da bi<br />
šel za mesec dni na dopust. Potem pa<br />
sem pomislil, kaj bi sploh konkretno<br />
počel. In nisem našel odgovora. Znal bi<br />
le iti na potovanje, na katerem bi stalno<br />
razmišljal, kaj se lahko naučim iz tujih<br />
zgledov <strong>in</strong> kako <strong>bo</strong>m to fotografiral <strong>in</strong><br />
potem ubesedil v reportažo.<br />
VISOKA CENA<br />
Očeta deloholika se vsi hitro navadijo.<br />
Otroci ga pustijo pri miru, saj spoštujejo<br />
delo, s kateri se preživlja druž<strong>in</strong>a. Previdno<br />
hodijo mimo pisarne, da ga ne motijo.<br />
Če so preglasni, je namreč hitro še<br />
<strong>bo</strong>lj glasen oče. Saj mu hitro postane žal,<br />
še isti večer zato ne more zaspati. A kaj,<br />
ko otroci takrat že spijo. Otrok od očeta<br />
ne potrebuje opravičil, marveč dejanja.<br />
Delavca deloholika se hitro navadijo<br />
tudi v službi. »On itak ne more spati <strong>in</strong><br />
mu je ponoči dolgčas,« sem nekoč slišal<br />
od šefa, ko sem ga vprašal, kako je<br />
mogoče, da tehnični urednik dela cele<br />
noči. Deloholik je moteč kvečjemu za<br />
sodelavce, ki delajo manj ali celo premalo.<br />
A tudi taki hitro najdejo kup izgovorov.<br />
Na kavicah razširijo o deloholiku<br />
Veliko pomembnejše<br />
od vseh <strong>bo</strong>gastev sveta je,<br />
da lahko vedno vsakemu<br />
pogledaš v oči.<br />
cel kup laži, le-ta pa se ne brani, saj za<br />
kavice nikoli nima časa.<br />
LENI DALMATINEC<br />
Podobno se deloholika loti šef, če se pokaže<br />
potreba. To pa deloholika naj<strong>bo</strong>lj<br />
za<strong>bo</strong>li. Ga spravi na obrate. Tako kot<br />
narkomana, ki mu rečeš, da se premalo<br />
omamlja. Spom<strong>in</strong>jam se, kako so mi nekoč<br />
za hrbtom pripeli oznako leni Dalmat<strong>in</strong>ec<br />
ljudje, ki sem jim dal več, kot jim<br />
je v življenju dal kdorkoli razen staršev.<br />
A táko je pač življenje. Od vekomaj<br />
do vekomaj velja, da je dobrota sirota.<br />
Veliko pomembnejše od vseh <strong>bo</strong>gastev<br />
sveta je, da lahko vedno vsakemu pogledaš<br />
v oči.<br />
Pravijo, da se odvisnosti začneš<br />
zdraviti, ko si jo priznaš na glas.<br />
Upam, da res.
Priporočila<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />
49<br />
DORA KAŠTRUN: ŽABCI (1. IN 2. DEL)<br />
(žanr: strip; ciljna skup<strong>in</strong>a: mladostniki <strong>in</strong> odrasli bralci)<br />
Strip za vse, ki si želite v tem »<strong>in</strong>stant svetu« privoščiti nekaj »<strong>in</strong>stant humorja«.<br />
Gre za serijo kratkih stripov, ki se na strani ali dveh poigravajo z besednimi igrami ter na določenih mestih<br />
nastavljajo zrcalo družbi. Glavna junaka sta žabca Gregec <strong>in</strong> Grega, ki na samosvoj nač<strong>in</strong> modrujeta o<br />
svetu, občasno pa se jima pridružijo še namrgodeni p<strong>in</strong>gv<strong>in</strong> Marko ter drugi anonimni liki.<br />
V dialogih obeh žabcev <strong>in</strong> drugih naključnih likov se besedna <strong>in</strong> situacijska komika na določenih mestih<br />
okitita še s črnim humorjem ter pr<strong>in</strong>eseta lepo mero t. i. fotrovskih šal, zato strip svojo ciljno publiko<br />
išče pri starejših mladostnikih <strong>in</strong> odraslih bralcih. Ni torej zaman obvestilo, da te knjige ne sodite po<br />
MONIKA JEGLIČ<br />
platnicah, saj bi jo na prvi pogled<br />
uvrstili na seznam mlajših bralcev.<br />
Tudi kateri od otrok bi se najbrž prešerno nasmejal<br />
ob katerem od kratkih stripov, toda odrasli bralec <strong>bo</strong><br />
osnovnemu pomenu običajno lahko dodal še kakšnega.<br />
O tem, zakaj sta glavna junaka prav žabca, pa avtorica<br />
navaja: »Želela sem si upodobiti žival, ki jo poznamo tudi<br />
pri nas, poleg tega nosi žabja podoba sama po sebi nekaj<br />
humorja, poosebi lahko veliko različnih stvari. <strong>Za</strong>nimiva<br />
mi je njihova dvojna narava, ki se kaže tudi prek<br />
tega, da so dvoživke; ko jih gledaš, nikoli ne veš, kaj si res<br />
mislijo. Nisem hotela kosmat<strong>in</strong>ca, ki bi ga ves čas crkljali,<br />
žabca ne potrebujeta crkljanja, ne potrebujeta nobene<br />
potuhe, neodvisna sta.«<br />
Dora Kaštrun je diplomirala <strong>in</strong> magistrirala na Akademiji<br />
za likovno umetnost <strong>in</strong> oblikovanje, smer ilustracija.<br />
Stripu Žabci, ki se ponaša tudi z Zlato hruško <strong>in</strong> je<br />
bil v manj kot letu dni razprodan ter leto kasneje doživel<br />
ponatis, je avtorica v lanskem letu dodala še nadaljevanje:<br />
Žabci 2.<br />
Ljubljana: VigeVageKnjige, 2021 <strong>in</strong> 2023, 119 <strong>in</strong> 125 strani.<br />
Kranj: Tiskarna Požgaj, 2019, 128 strani.<br />
MILAN HRASTAR<br />
JURIJ KURILLO IN SODELAVCI: DOKTOR<br />
GREGOR VOGLAR, ZDRAVNIK NA DVORU<br />
RUSKEGA CARJA PETRA I. VELIKEGA<br />
Avtor <strong>in</strong> urednik pričujočega dela dr. Jurij Kurillo je poleg<br />
svojega osnovnega dela zdravljenja otrok, posvetil<br />
veliko svojega časa tudi fotografiji narave <strong>in</strong> prevajanju<br />
različnih del iz anglešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> nemšč<strong>in</strong>e. Nakeljski<br />
zdravnik Gregor Voglar, ali kakor so ga v njegovem času<br />
imenovali Gregorius Car<strong>bo</strong>narius de Biseneg, si je vsekakor<br />
zaslužil biografski zapis njegovega pustolovskega<br />
dela <strong>in</strong> življenja. Ne samo zaradi velikodušnega prispevka<br />
v korist rodnega kraja Naklo, ampak tudi za prispevek pri zmanjšanju<br />
umrljivosti <strong>in</strong> širjenja hude <strong>bo</strong>lezni njegovega časa, to je kuge. Doktorja Voglarja<br />
mirno lahko imenujemo za enega vodilnih razsvetljencev na Kranjskem v sedemnajstem<br />
<strong>in</strong> osemnajstem stoletju. V nasprotju z več<strong>in</strong>o članov takratne<br />
Akademije operozorov si je dr. Voglar plemiški naslov pridobil s svojim znanjem<br />
<strong>in</strong> delom. V tistem obdobju, ko je v naših krajih znalo pisati <strong>in</strong> brati le<br />
okoli 5 % prebivalstva, je dvig iz kmečkega s<strong>in</strong>u do priznanega zdravnika pomenilo<br />
pravo junaštvo.<br />
Voglarjevo delo je bilo opisano v že prej znanih objavah, vendar so novi viri<br />
pripomogli k natančnejši osvetlitvi tega izjemnega humanista <strong>in</strong> dobrotnika<br />
Naklega <strong>in</strong> okolice. Po zaslugi nemške zgodov<strong>in</strong>arke Sab<strong>in</strong>e Dumschat <strong>in</strong> slovenskega<br />
rodoslovca Petra Kuharja je bilo odkritih veliko zapisov o zdravniku<br />
Voglarju. Predvsem so zanimivi drobci, ki opisujejo njegova dopisovanja<br />
<strong>in</strong> <strong>bo</strong>lj zasebno življenje. Ta naš znameniti zdravnik, dr. Gregor Voglar, si ob<br />
jubileju tristoletnice njegove smrti zagotovo zasluži to novo poglobljeno knjižno<br />
delo. Njegova zapletena življenjska pot je <strong>bo</strong>lje osvetljena <strong>in</strong> daje širšo sliko<br />
tako splošnih, političnih <strong>in</strong> medic<strong>in</strong>skih razmer tistega časa. Delo je zanimivo<br />
za strokovnjake iz medic<strong>in</strong>skega, zgodov<strong>in</strong>skega <strong>in</strong> političnega področja.<br />
Morda pa radovednost vzbudi še <strong>komu</strong> drugemu.<br />
<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
50<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
REKORDEN<br />
UVOZ AVTOMOBILOV<br />
Potem ko je imel slovenski trg leta 2022<br />
najslabše rezultate v zadnjih 23 letih,<br />
je prodaja novih vozil lani poskočila za<br />
slabih šest odstotkov, Slovenci pa so<br />
uvozili rekordno število rabljenih osebnih<br />
avtomobilov, poroča raziskovalni portal<br />
Forbes Slovenija. Skupno približno 38 tisoč<br />
avtomobilov, kar v primerjavi z letom<br />
pred tem pomeni 21-odstotno rast, je v<br />
analizi AMZS povedal Peter Kavčič. Razlogi<br />
za uvoz rabljenih avtomobilov iz tuj<strong>in</strong>e<br />
so različni. »V Nemčiji, na Nizozemskem<br />
<strong>in</strong> na Švedskem je regulacija ob prevarah<br />
pri prodaji avta, predvsem manipulacija<br />
s kilometri, <strong>bo</strong>lj stroga. Imajo visoke<br />
denarne kazni, ob resnejših kršitvah celo<br />
zaporno. V Sloveniji pa nadzora nad avtomobili<br />
s »prevrtenimi« kilometri praktično<br />
ni, pišejo pri Forbesu. Med državami, ki<br />
se jih pri uvozu izogibajo, najdemo Italijo,<br />
Francijo, Španijo <strong>in</strong> Poljsko.<br />
Slovenci vse pogosteje avtomobile iščejo<br />
v tuj<strong>in</strong>i tudi zaradi pomanjkanja transparentnosti<br />
domačih prodajalcev <strong>in</strong> nižjih<br />
cen pri nekaterih modelih v tuj<strong>in</strong>i pa tudi<br />
enostavnosti nakupa, ki ga vodijo posredniki.<br />
Slednji po pogovoru s prodajalcem<br />
preverijo vozilo, stranki predstavijo morebitne<br />
poškodbe, servisno zgodov<strong>in</strong>o,<br />
preverijo dokumente <strong>in</strong> se pogodijo za<br />
ceno. Po nakupu uredijo pravni del, prevoz<br />
vozila v Slovenijo <strong>in</strong> uvozne postopke.<br />
Pri narociavto.si letno uvozijo nekaj čez<br />
500 vozil, povprečna cena pa je okoli<br />
50.000 evrov.<br />
Forbes Slovenija opaža, da se kupci v<br />
zadnjem letu <strong>in</strong> pol obračajo k elektriki <strong>in</strong><br />
benc<strong>in</strong>skim motorjem. Pred tremi leti pa<br />
se je kar 85 odstotkov strank odločilo za<br />
avtomobile z dizelskim pogonom. Tudi<br />
njihova storitev obsega preveritev zgodov<strong>in</strong>e<br />
vozila, pogajanje za ceno <strong>in</strong> urejanje<br />
dokumentov vozila ter transport. Ob tem<br />
se lahko stranka odloči, da si ekipa ogleda<br />
vozilo na mestu prodaje.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
GOLOBOVI ODPUSTILI<br />
DOKTORJA ZNANOSTI<br />
Zvone Čadež (62), odstavljeni direktor<br />
URI Soča, se je želel vrniti na staro delovno<br />
mesto, ki ga je opravljal na obrambnem<br />
m<strong>in</strong>istrstvu, vendar so mu vročili<br />
odpoved. Pri 57 letih je Čadež zaradi čistk<br />
»Svo<strong>bo</strong>dnjakov« ostal brezposeln. Delovno<br />
mesto je imel zamrznjeno na podlagi<br />
dogovora o mirovanju. Kot poroča spletni<br />
portal Nova24TV, gre za prazno delovno<br />
mesto, saj nimajo strokovnjaka za zaščito<br />
RKB <strong>in</strong> nevarne snovi, celo pisarna je še<br />
vedno prazna. Prošnjo za vrnitev je poslal<br />
na MORS isti dan, to je 18. aprila 2024,<br />
ko mu je detektiv na delovnem mestu ob<br />
9.27 vročil odpoved. Odgovor je prejel 17.<br />
maja 2024 ob 14.26, ko mu je direktor UR-<br />
SZR Leon Beh<strong>in</strong> poslal dopis o prenehanju<br />
delovnega razmerja.<br />
Dokument javnoupravnega m<strong>in</strong>istrstva<br />
celo prikimava odločitvi obrambnega m<strong>in</strong>istrstva,<br />
čeprav je v skladu s sklenjenim<br />
dogovorom javni uslužbenec upoštevaje<br />
152. b člena ZJU imel pravico do vrnitve na<br />
delo prvi naslednji dan po koncu opravljanja<br />
del vršilca dolžnosti generalnega<br />
direktorja URI Soča. »Kasneje, ko javni<br />
uslužbenec ni bil več vršilec dolžnosti, je<br />
dogovor o mirovanju postal brezpredmeten,«<br />
pa trdijo uradniki.<br />
Čadeža so iz ideoloških razlogov odpustili<br />
z mesta generalnega direktorja URI Soča,<br />
bil je gost oddaje Vroča tema na Domov<strong>in</strong>i,<br />
ko je dejal, da so mu ob tem očitali<br />
stvari brez dokazov, čeprav je svoje delo<br />
opravljal vrhunsko (več). Pojasnil je, da je<br />
URI Soča utrdba levih strank, konkretno<br />
SD, <strong>in</strong> je tudi vedno bila. Sedaj, ko se je<br />
prvič pojavil nekdo na vodilnem položaju,<br />
ki pripada desni politični opciji, je bilo<br />
zanje tako, kot bi »biku pokazal rdečo<br />
zastavo«. Čadež sicer ne skriva, da je član<br />
Slovenske demokratske stranke (SDS),<br />
zaradi česar so ga odstavili, čeprav je bil<br />
dokazano uspešen direktor.<br />
HOFER UKRADEL SLOGAN<br />
»To ni plačano oglasno sporočilo<br />
konkurence trgovski verigi Hofer,<br />
ampak javno opozorilo, da so nekateri<br />
popolnoma zašli s poti normalnosti.<br />
To, da neka trgovska veriga nekritično<br />
registrira več desetletni ljudski slogan<br />
slovenskih navijačev, je dokaz izumetničenosti<br />
sodobnega market<strong>in</strong>ga,<br />
nespoštovanja pa tudi nesposobnosti<br />
uradnikov na Uradu za <strong>in</strong>telektualno<br />
lastn<strong>in</strong>o, da preprečijo deviacije<br />
pri registraciji storitvenih, blagovnih<br />
znamk,« piše Tilen Majnardi v svoji<br />
kolumni za spletni Portal plus.<br />
Dodaja, da je slogan navijačev nekakšna<br />
nesnovna kulturna dedišč<strong>in</strong>a, ki ne<br />
bi smela biti na voljo za privatizacijo.<br />
»Namesto zavrnitve vloge so ob vseb<strong>in</strong>skih<br />
zakonskih varovalkah, ki jim sicer<br />
omogočajo opcije različnih odločitev,<br />
nekateri uradniki, verjetno po l<strong>in</strong>iji najmanjšega<br />
odpora, nekritično ›poštempljali‹<br />
zadeve, preprosto se niso poglobili<br />
v to, kar počnejo.« Na privatizacijo<br />
slogana »Kdor ne skače, ni Slovenec«<br />
naj bi po mnenju Majnardija sla<strong>bo</strong> odreagiral<br />
tudi Hofer, ki je za oddajo 24ur<br />
zvečer pojasnil, da navijačem ne <strong>bo</strong>do<br />
omejevali uporabe slogana. A da je bil<br />
njihov glavni namen vseeno v tem, da<br />
na vse športne prireditve vnesejo nek<br />
»hoferski duh«. »Očitno še niso dojeli,<br />
v kakšno pokvarjeno kolo<strong>bo</strong>cijo so se<br />
spustili.«<br />
Porta plus še piše, da gre, ne glede<br />
na različne možne <strong>in</strong>terpretacije, za<br />
zapleteno pravno vprašanje z mnogimi<br />
moralno-etičnimi pritikl<strong>in</strong>ami. Hofer je<br />
v osnovi res registriral znamko, slogan,<br />
ki do sedaj ni bil registriran. Kot niso<br />
registrirani številni slogani, prilagojeni<br />
izseki pesmi …, ki se občasno uporabljajo<br />
za navijaške pesmi. »To pa ne<br />
pomeni, da si jih lahko prisvojiš. No, v<br />
Sloveniji očitno lahko.«
Priporočilo<br />
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
IMDB.COM<br />
SKRITO ŽIVLJENJE<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
Franz Jägerstätter se je kot nezakonski otrok rodil 20. maja 1907 v avstrijski vasi<br />
St. Radegund. Po poroki s Franzisko Schwan<strong>in</strong>ger, s katero je imel tri hčere, se je zelo<br />
spremenil <strong>in</strong> poglobil svojo vero. <strong>Za</strong>nj krščanstvo ni bilo združljivo z nacizmom. Ker je zavrnil<br />
vojaško prisego Hitlerju, so ga 9. avgusta 1943 obglavili z giljot<strong>in</strong>o. Goduje 21. maja.<br />
51<br />
Franz <strong>in</strong> Fani Jägerstätter skupaj<br />
s svojimi tremi hčerkicami,<br />
Franzovo materjo Rosalio <strong>in</strong><br />
Fan<strong>in</strong>o sestro Resie živita vsakdanje<br />
mirno <strong>in</strong> preprosto življenje na<br />
kmetiji v gorski vasici St. Radegund.<br />
Strahote druge svetovne vojne <strong>in</strong> nacistične<br />
represalije vznemirjajo mirno<br />
vaško življenje …<br />
Izvirni c<strong>in</strong>east Terrence Malick nas<br />
uvodoma sooča z utopijo raja na zemlji.<br />
Nacistični režim s svojim terorjem obljublja<br />
raj pod svojimi pogoji, medtem<br />
ko Franz <strong>in</strong> Fani Jägerstätter živita v<br />
raju – ne le v skorajda idilični vasi St.<br />
Radegund z vsemi polji, potoki, slapom<br />
<strong>in</strong> gorskimi vršaci, ampak tudi v glo<strong>bo</strong>ki<br />
medse<strong>bo</strong>jni povezanosti. To je Malickov<br />
najčistejši raj: moški <strong>in</strong> ženska<br />
v vrtu, kot je bilo predvideno. Lepoto<br />
prepletanja njunih življenj <strong>in</strong> teles kontrastno<br />
postavi nasproti brutalnemu<br />
nacističnemu izživljanju nad življenjem<br />
<strong>in</strong> telesom samega Franza.<br />
Toda Malick že z uvodnimi posnetki<br />
iz nacističnega propagandnega filma<br />
Zmagoslavje volje (1935) jasno pokaže,<br />
da je vsak raj v tem padlem svetu začasen<br />
<strong>in</strong> pogojen. Režiser pri svojem<br />
običajnem kontemplativnem nagovoru<br />
črpa iz ohranjene korespondence med<br />
Franz Jägerstätter (August<br />
Diehl) z ženo Franzisko<br />
(Valerie Pachner) v idilični<br />
vasici živi kot v raju.<br />
Franzom <strong>in</strong> Fani. Tako vlogama doda<br />
človeško pristnost <strong>in</strong> dramo utemelji v<br />
njunem odnosu, tudi ko nista skupaj.<br />
Film ganljivo prikazuje vero Franza <strong>in</strong><br />
Fani, ki je postavljena pred izziv <strong>in</strong> preizkušnjo,<br />
a se ob tem še poglobi. Njuno<br />
zaupanje, da <strong>bo</strong>do Bogu zvesti deležni<br />
njegovega varstva, se postopno sprem<strong>in</strong>ja<br />
v pomisleke, razočaranje, obup,<br />
strah, tesno<strong>bo</strong> <strong>in</strong> jezo, a tudi v vse večje<br />
sprejemanje dejstva, da lahko tudi to<br />
zaupata Bogu, ki <strong>bo</strong> naredil vse novo v<br />
moči velikonočne skrivnosti.<br />
Film zaobjame vse značilnosti pasijona.<br />
Najprej oba doživljata prezir,<br />
sramotenje <strong>in</strong> nasprotovanje sovaščanov,<br />
nato Franz <strong>bo</strong>leče sprejme škofov<br />
odziv, ko se ta skrije za misel apostola<br />
Pavla: »Vsak naj se podreja oblastem«<br />
(Rim 13,1). A Franz se ne more podrediti<br />
nacistom. Nato doživlja močne<br />
dvome ob sozaporniku, ki ga sprašuje,<br />
<strong>komu</strong> <strong>bo</strong> to trpljenje koristilo <strong>in</strong> če<br />
to ni samo zaradi njegovega napuha.<br />
Sledi še odvetnik, ki Franza prepričuje,<br />
naj podpiše prisego Hitlerju, ki je le<br />
formalnost. Slednjič pride na vrsto še<br />
soočenje s pilatovskim sodnikom, ki ga<br />
obsodi na smrt. Franza pri vsem tem,<br />
kot je to počela Veronika s potnim prtom,<br />
tolaži <strong>in</strong> podpira žena Fani. <br />
O FILMU:<br />
• Naslov: Skrito življenje<br />
(A Hidden Life)<br />
• Čas trajanja: 174 m<strong>in</strong>ut<br />
• Država <strong>in</strong> leto: Velika Britanija,<br />
Nemčija <strong>in</strong> ZDA, 2019<br />
• Režija: Terrence Malick<br />
• Igralska zasedba: August Diehl,<br />
Valerie Pachner, Bruno Ganz,<br />
Michael Nyqvist<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Film so leta 2016 snemali osem tednov<br />
na Južnem Tirolskem, v Zittauu,<br />
Berl<strong>in</strong>u <strong>in</strong> v vasi St. Radegund,<br />
kjer so snemali tudi v prostorih<br />
Jägerstätterjeve hiše. To je tudi<br />
zadnji film, v katerem sta nastopila<br />
Michael Nyqvist <strong>in</strong> Bruno Ganz.<br />
<strong>Za</strong>nju je bil že posthumen, saj so za<br />
montažo potre<strong>bo</strong>vali skoraj tri leta.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG 13 – <strong>Za</strong>radi nekaterih prizorov<br />
nasilja je <strong>bo</strong>lje, da si otroci film<br />
ogledajo v spremstvu staršev.<br />
DOSTOPNOST:<br />
A Hidden Life – Apple TV<br />
Prime Video: E<strong>in</strong> ver<strong>bo</strong>rgenes Leben<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
52<br />
NARODNO-ZABAVNO<br />
IGOR PIRKOVIČ<br />
LOJZESLAK.COM<br />
Slak je svoj narod<br />
NEIZMERNO LJUBIL<br />
Glasba<br />
Ljubil ga je, kakor je ljubil svoje dolenjske trte, kamor je redno zahajal po mir <strong>in</strong> navdih.<br />
Vsaj toliko, kot je govoril o glasbi, je imel povedati o svoji domači zemlji<br />
<strong>in</strong> navezanosti nanjo.<br />
V<br />
svojem arhivu imam ogromno<br />
besedil. Vsako nosi svojo<br />
zgod<strong>bo</strong> <strong>in</strong> svoje sporočilo. <strong>Za</strong><br />
vsakim stojijo trenutki <strong>in</strong> spom<strong>in</strong>i.<br />
Ponosen sem čisto na vsako besedilo<br />
posebej. Mnogo jih je še shranjenih<br />
v računalniku (včasih bi rekli v predalu).<br />
Z nekaterimi sem bil <strong>bo</strong>lj, z drugimi<br />
manj uspešen, kar ne pomeni, da so bila<br />
prva <strong>bo</strong>ljša od drugih <strong>in</strong> obratno. In ko<br />
gre za izvajalce, se nič manj ne potrudim<br />
za začetnike kot za zveneča imena.<br />
Vsakega spoštujem <strong>in</strong> se zanj potrudim.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
MEJNIK<br />
Nekateri izvajalci <strong>in</strong> nekatera besedila<br />
pa predstavljajo mejnike mojega ustvarjanja.<br />
In eden teh je tudi sodelovanje z<br />
Lojzetom Slakom. Nikoli si nisem predstavljal,<br />
da se <strong>bo</strong> zgodilo kaj takega. Nič<br />
se ne zgodi slučajno, pravijo, ampak<br />
pustimo ugibanja. In kako je prišlo do<br />
tega? Z Borisom Kopitarjem, priljubljenim<br />
televizijskim voditeljem, sva pred<br />
leti sodelovala pri nekaterih glasbenih<br />
projektih <strong>in</strong> v nekem trenutku je beseda<br />
nanesla na Lojzeta Slaka. Boris<br />
mi je pripovedoval o njem <strong>in</strong> rekel sem<br />
mu, da bi ga rad spoznal. In ker je Boris<br />
človek trenutka <strong>in</strong> dejanj, v naslednjem<br />
hipu privre iz njega: »Se <strong>bo</strong>m dogovoril<br />
<strong>in</strong> ga greva obiskat.« In sva šla. V Gunclje<br />
pri Šentvidu nad Ljubljano, kjer je<br />
Lojze Slak živel z ženo Ivanko.<br />
V GOSTEH PRI SLAKOVIH<br />
Bila sta odprta <strong>in</strong> topla gostitelja. Pogovor<br />
je hitro stekel, kot bi bili v družbi starih<br />
prijateljev. O mladosti, pa o dolenjski<br />
trti <strong>in</strong> zidanici <strong>in</strong> o glasbi, seveda. Pripovedoval<br />
je o povezanosti njegove glasbe<br />
s tradicijo <strong>in</strong> slovenskim človekom, ob<br />
tem je poudaril številna gostovanja <strong>in</strong><br />
obiske pri naših zdomcih <strong>in</strong> izseljencih,<br />
ki so bili z narodno-zabavno <strong>in</strong> še<br />
posebej Slakovo glas<strong>bo</strong> tesno povezani.<br />
Glasba jim je namreč pomenila vez med<br />
ognjiščem <strong>in</strong> njihovo novo domov<strong>in</strong>o.<br />
Lojzetu Slaku pa je veliko pomenilo, da<br />
je sprejet tudi med Slovenci na tujem <strong>in</strong><br />
da jim lahko s svojo glas<strong>bo</strong> pr<strong>in</strong>ese del<br />
domov<strong>in</strong>e. Ker je vedel, da rad pišem<br />
besedila za glas<strong>bo</strong>, sva se dogovorila, da<br />
poskusim napisati tudi kaj zanj. Pa me<br />
je peljal v »posvečen« prostor, mislim,<br />
da je bilo v zgornjem nadstropju, kjer je<br />
imel svojo glasbeno sobico. Iz predala je
Bila sta odprta <strong>in</strong> topla<br />
gostitelja. Pogovor je hitro<br />
stekel, kot bi bili v družbi<br />
starih prijateljev. O mladosti,<br />
pa o dolenjski trti <strong>in</strong> zidanici<br />
<strong>in</strong> o glasbi, seveda.<br />
izvlekel nekaj CD plošč z <strong>in</strong>strumentalno<br />
glas<strong>bo</strong>. Prosim me je, naj jih poslušam<br />
<strong>in</strong> izberem melodijo, na katero bi položil<br />
besedilo. Med številnimi, ki so bile prava<br />
zakladnica Slakove <strong>in</strong>strumentalne<br />
glasbe, jih je bilo nekaj, pri katerih sem<br />
ob poslušanju slišal neslišne besede. In<br />
ker eno pač moraš izbrati, sem izbral<br />
veselo polko, ki je dramila domov<strong>in</strong>ska<br />
čustva. Predstavljal sem si, da jo Slakovi<br />
Fantje s Praprotna zapojejo, ko se ob<br />
pogledu na Karavanke vračajo s turneje<br />
pri naših zdomcih ali izseljencih. Refren<br />
sem postavil takole:<br />
V mojem je srcu Slovenija,<br />
vredna več kot zlato sveta,<br />
takih lepot ni nikjer drugod,<br />
tu doma je moj rod.<br />
Kitice pa so hvalnica domov<strong>in</strong>i<br />
<strong>in</strong> gredo takole:<br />
Mnogo ji tega srčno dolgujem,<br />
vliva moči mi, ko sem na tujem.<br />
Njene ravnice, reke, plan<strong>in</strong>e<br />
večni zakladi so domov<strong>in</strong>e.<br />
Lepa kot sonce je domov<strong>in</strong>a.<br />
<strong>Za</strong>me <strong>bo</strong> vedno, vedno ed<strong>in</strong>a.<br />
NARODNO-ZABAVNO 53<br />
OD PRIJATELJA DO SODELAVCA<br />
Ko sem besedilo pokazal Lojzetu, ni<br />
skrival zadovoljstva nad sporočilnostjo.<br />
Jaz pa sem bil vesel <strong>in</strong> do stropa bi skočil<br />
tedaj, ko mi je dal vedeti, da <strong>bo</strong>do<br />
pesem z mojim besedilom posneli. Sicer<br />
sem vedel, da ima Lojze Slak rad<br />
besedila z domov<strong>in</strong>sko tematiko, saj<br />
jih še posebej začuti. Kot tisto naj<strong>bo</strong>lj<br />
znano »Srečno, mlada Slovenija!«, izpod<br />
peresa Ivana Sivca <strong>in</strong> v poklon nastanku<br />
nove slovenske države. Ja, kako<br />
skrivnostno zanimivo je življenje, ki ti<br />
pr<strong>in</strong>aša taka presenečenja. Nikoli si ne<br />
bi mislil, da <strong>bo</strong>m kdaj napisal besedilo<br />
za Lojzeta Slaka <strong>in</strong> ta izkušnja <strong>bo</strong> za<br />
vedno ostala nepozabna. Še sva imela<br />
načrte za nove pesmi, a se je kasneje izkazalo,<br />
da je ta bila ena izmed njegovih<br />
zadnjih posnetih <strong>in</strong> izdanih. Zdravje<br />
ga je vse <strong>bo</strong>lj puščalo na cedilu <strong>in</strong> leto<br />
potem, 2011 je bilo, nas je ljudski godec<br />
Lojze Slak zapustil. A ostanejo spom<strong>in</strong>i,<br />
pesmi <strong>in</strong> vsa ostala zapušč<strong>in</strong>a, ki jo<br />
je zapustil Slovencem. Narodu, ki ga je<br />
neizmerno ljubil, kakor je ljubil svoje<br />
dolenjske trte, kamor je redno zahajal<br />
po mir <strong>in</strong> navdih. Vsaj toliko, kot je<br />
govoril o glasbi, je imel povedati o svoji<br />
domači zemlji <strong>in</strong> navezanosti nanjo. Pa<br />
saj to gre skupaj, mar ne?<br />
<br />
Pesnik <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>ar Igor Pirkovič je pisec<br />
številnih besedil za glas<strong>bo</strong>.<br />
Kontakt: pirkovicmusic@gmail.com<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
54<br />
AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
MARINIRANE<br />
mocarela kroglice<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebr<strong>bo</strong>ncice.si<br />
ZA 450-ml KOZAREC<br />
SESTAVINE<br />
• 250 g mocarela kroglic<br />
• 150 ml oljčnega olja<br />
• 4 na soncu sušeni<br />
paradižniki<br />
• 1 jušna žlica sušenih<br />
italijanskih začimb<br />
• 1 jušna žlica<br />
sušenega origana<br />
• 1 kavna žlička<br />
sušenega čilija<br />
• šopek lističev sveže bazilike<br />
PREPROSTO<br />
15 MINUT + 24 UR MARINIRANJE<br />
1. Mocarela kroglice<br />
odcedimo. Na soncu sušene<br />
paradižnike drobno nasekljamo.<br />
Lističe sveže bazilike<br />
operemo <strong>in</strong> osušimo na<br />
papirnati brisački. V steklen<br />
kozarec nalijemo oljčno<br />
olje, dodamo odcejene mocarela<br />
kroglice, mešanico<br />
italijanskih začimb, origano,<br />
sesekljane na soncu sušene<br />
paradižnike <strong>in</strong> lističe<br />
sveže bazilike.<br />
2. Mar<strong>in</strong>irane mocarela<br />
kroglice poleg mesnega<br />
narezka postrežemo s<br />
hrustljavo popečenim<br />
kruhom. Odlično se podajo<br />
tudi k jedem z žara.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
FLICKR @VLADARS<br />
GOVORICA TELESA 55<br />
Obremenjenost <strong>in</strong> STRES<br />
Na fotografijah z obiska Murske So<strong>bo</strong>te je premier <strong>Golob</strong> videti dobro razpoložen,<br />
m<strong>in</strong>istrica Prevolnik Ruplova pa se na marsikateri drži resnobno.<br />
Pogled nam hitro uide mimo osrednjega lika na fotografiji,<br />
to je predsednika slovenske vlade Roberta <strong>Golob</strong>a. Fotograf<br />
ga je v objektiv namreč ujel med vneto razlago sogovornici o<br />
nečem, o čemer je popolnoma prepričan.<br />
SKLJUČENA DRŽA<br />
Na skrajnem desnem robu fotografije namreč opazimo m<strong>in</strong>istrico<br />
za zdravje Valent<strong>in</strong>o Prevolnik Rupel, ki sedi kot nekak-šen<br />
»kup nesreče«. Rahlo sključena drža ter resnoben izraz<br />
na obrazu kažeta na obremenjenost <strong>in</strong> mogoče celo stres, ki<br />
ga m<strong>in</strong>istrica prenaša <strong>in</strong> ki med sedenjem zaseda njene misli.<br />
Da lahko precej suvereno govorimo o stresu <strong>in</strong> občutjih z<br />
negativnega dela spektra občutkov, je pomembno opaziti<br />
njeno dlan, ki jo je skrčila v pest. Takšna drža, v povezavi z<br />
ostalimi prej opisanimi signali, jasno nakazuje, da je m<strong>in</strong>istrica<br />
v stresu oz. da se v mislih ukvarja s težkimi, verjetno<br />
tudi neprijetnimi tematikami. Glede na stanje v zdravstvu ji<br />
takšnih tematik seveda ne manjka <strong>in</strong> jih tudi ne <strong>bo</strong> zmanjkalo<br />
še kar nekaj časa.<br />
<br />
Slovesnost ob 95-letnici Zdravstvenega doma Murska So<strong>bo</strong>ta <strong>in</strong> odprtju novih<br />
prostorov. Z leve: premier Robert <strong>Golob</strong> (57), direktorica Zdravstvenega doma<br />
Murska So<strong>bo</strong>ta Edith Žižek Sapač (49), m<strong>in</strong>istrica za zdravje Valent<strong>in</strong>a Prevolnik<br />
Rupel (53). (15. maj)<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
56<br />
FILMSKI KAŽIPOT<br />
Vojna električnih tokov,<br />
biog. film<br />
SOB, 25. 5., 06.40, C<strong>in</strong>eStar TV<br />
Igrajo: Benedict Cumberbatch, Oliver Powell<br />
Thomas Edison je slavni izumitelj, ki je s svojo<br />
radikalno novo tehnologijo enosmernega toka<br />
tik pred tem, da na Manhattnu uvede elektriko.<br />
Na predvečer zmagoslavja mu načrte<br />
prekriža poslovnež West<strong>in</strong>ghouse, ki je prepričan,<br />
da ima z Nikolo Teslo <strong>bo</strong>ljšo zamisel, kako<br />
hitro elektrificirati Ameriko – z izmeničnim<br />
tokom. Ko se Edison <strong>in</strong> West<strong>in</strong>ghouse spopadeta,<br />
kdo <strong>bo</strong> pognal državo, sprožita enega od<br />
prvih <strong>in</strong> največjih korporativnih spopadov v<br />
ameriški zgodov<strong>in</strong>i <strong>in</strong> prihodnjim <strong>in</strong>dustrijskim<br />
titanom pokažeta, da je treba kršiti vsa pravila.<br />
Pričevalci: Milan Zdravko<br />
Kovač, 1. del, SLO<br />
SOB, 25. 5., 09.15, TVS 2<br />
Režira: Jože Mož<strong>in</strong>a<br />
Milan Zdravko Kovač se je rodil v Celju (1940)<br />
v druž<strong>in</strong>o učitelja vdovca Zdravka Kovača z<br />
otrokoma Vojo <strong>in</strong> Borisom. Milanova mama<br />
Antonija je prišla k druž<strong>in</strong>i kot gospod<strong>in</strong>ja <strong>in</strong><br />
tam ostala. Zdravkova otroka sta jo vzljubila<br />
<strong>in</strong> sprejela malega Milana za polbrata. Druga<br />
svetovna vojna je ustavila to novo druž<strong>in</strong>sko<br />
življenje. Brat Boris se je pridružil celjski Sokolski<br />
legiji <strong>in</strong> padel v <strong>bo</strong>ju s partizani, ki se jim je<br />
pridružila njegova sestra. Milan je na svetovno<br />
vojno ohranil le nekaj spom<strong>in</strong>ov, med drugim<br />
tudi požar v cerkvi v Ribnici, pokop vojakov,<br />
življenje v kleti, zvok letal ...<br />
Ta nora ljubezen,<br />
komedija, ZDA 2011<br />
SOB, 25. 5., 20.00, K<strong>in</strong>o<br />
Na videz srečno življenje preprostega Cala<br />
se sesuje v prah, ko ga žena sooči z željo po<br />
ločitvi. Med utapljanjem žalosti v alkoholu<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
Cal spozna spretnega osvajalca ženskih src<br />
Jacoba. Ta se odloči ukrepati <strong>in</strong> Cala z nasveti<br />
o modi <strong>in</strong> dvorjenju znova vrniti med ljubimce.<br />
Toda romantične afere Cala le še dodatno<br />
utrdijo prepričanje v resnično, četudi <strong>bo</strong>leče<br />
hrepenenje po ženi. Medtem se tudi Jacob sooča<br />
z največjim ljubezenskim izzivom svojega<br />
burnega življenja.<br />
Kalne vode, drama, ZDA 2019<br />
SOB, 25. 5., 22.05, TVS 1<br />
Robert Bilott je ugleden odvetnik, ki je vso<br />
kariero posvetil zastopanju velikih podjetij<br />
kemične <strong>in</strong>dustrije. Nekega dne pride k njemu<br />
v pisarno moški s trditvijo, da je vse mesto<br />
onesnaženo s kemičnimi stranskimi proizvodi,<br />
kar pogubno vpliva na živali <strong>in</strong> ljudi. Robert<br />
gre v majhno mesto raziskat stanje <strong>in</strong> dojame,<br />
kakšne posledice pušča kemična <strong>in</strong>dustrija<br />
na ljudi <strong>in</strong> okolje, <strong>in</strong> tudi to, da so vsa poročila<br />
kemičnih podjetij, njegovih dotedanjih strank,<br />
prirejena. Kot poznavalec stanja vloži tož<strong>bo</strong><br />
proti enemu od največjih ameriških podjetij.<br />
Sveti Frančišek,<br />
biog. film, Italija 1950<br />
NED, 26. 5., 20.00, Exodus TV<br />
V filmu je uprizorjenih okoli ducat utr<strong>in</strong>kov iz<br />
življenja svetega Frančiška, začenši z vrnitvijo<br />
v Rivotorlo iz Rima, ko je papež blagoslovil<br />
njihovo poslanstvo. Film je leta 1950 režiral<br />
Roberto Rossell<strong>in</strong>i <strong>in</strong> prikazuje nekaj dogodkov<br />
iz življenja sv. Frančiška <strong>in</strong> brata Br<strong>in</strong>a, ki<br />
je bil eden izmed prvih njegovih učencev. Dogodke,<br />
ki jih opisuje film, je potrdil zgodov<strong>in</strong>ar<br />
<strong>in</strong> frančiškan Arnald Fort<strong>in</strong>i.<br />
Medvedka po imenu W<strong>in</strong>nie,<br />
drama, Kanada 2004<br />
PON, 27. 5., 10.55, AMC<br />
Med vojaki je poročnik Harry Cole<strong>bo</strong>urn, ki je<br />
veter<strong>in</strong>ar. Harry je po naključju rešil medvedjo<br />
mladičko pred lovcem. Poimenoval jo je<br />
W<strong>in</strong>nie. Njena radovednost mu je povzročala<br />
številne težave, največ težav pa ima z njihovim<br />
nadrejenim časnikom Barretom, ki mlado<br />
medvedko sovraži. Ko jo obtožijo povzročitve<br />
stampeda, ukažejo, naj jo ustrelijo. Vendar je<br />
W<strong>in</strong>nie odlična za popestritev mučnih vojnih<br />
dni, zato jo staromodni general Halholland<br />
pomilosti <strong>in</strong> postavi za maskoto regimenta.<br />
Capone, biog. film, ZDA 2020<br />
TOR, 28. 5., 02.50, C<strong>in</strong>eStar TV<br />
Po odsluženi 11-letni kazni v zaporu zaradi<br />
utaje davkov se zloglasni mafijec Al Capone<br />
– prijateljem <strong>in</strong> sorodnikom znan kot Fonzo<br />
– vrne k razkošnemu življenju s soprogo<br />
Mae <strong>in</strong> širšo druž<strong>in</strong>o na svojo veleposest<br />
na Floridi. O<strong>bo</strong>li za demenco <strong>in</strong> preganja<br />
ga njegova nasilna preteklost. Ko zadnje<br />
leto življenja preživlja obdan z druž<strong>in</strong>o, ga<br />
nadzoruje FBI. Film prikazuje drugo stran<br />
življenja <strong>bo</strong>gatega mafijca.<br />
Nič ne vidim, nič ne slišim,<br />
komedija, ZDA 1989<br />
TOR, 28. 5., 17.00, AMC<br />
Wally Karue je slep <strong>in</strong> išče služ<strong>bo</strong>. Dave Lyons<br />
je gluh <strong>in</strong> vodi kiosk s časopisom. Ko Dave<br />
zaposli Wallyja, si ne predstavljata, da <strong>bo</strong>sta<br />
morala sodelovati, da bi preživela. Ko se v<br />
njuni stojnici s časopisi zgodi umor, s skupnimi<br />
močmi ugotovita, kdo je morilec, a ju preiskovalni<br />
detektiv označi za glavna osumljenca. Ko<br />
se resničen morilec vrne, da bi zabrisal sledi,<br />
morata sodelovati, da bi preživela. <br />
PRIPRAVIL: LUKA MAMIĆ
Koledar dogodkov MAJ<br />
DOGODKI<br />
57<br />
26<br />
NED<br />
Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti<br />
11.30 romarska sv. maša, 14.00 koncert duhovnih<br />
pesmi, 15.00 šmarnična po<strong>bo</strong>žnost<br />
stolnica pri Gospe Sveti, Domplatz 94,<br />
Maria Saal, Avstrija<br />
Družabni dogodek<br />
Milo donijo maja zvonovi ... V nedeljo, 26. maja 2024, se <strong>bo</strong>do oglasili<br />
tudi pri Gospe Sveti, v tej veličastni, naši najstarejši romarski cerkvi.<br />
Slovenske molitve <strong>in</strong> pesmi pri gosposvetski Mariji so postale redkost.<br />
<strong>Za</strong>dnjo nedeljo v maju, tako kot je zapela naša Milka Hartmanova:<br />
»Priromali smo romarji, na sveto mesto k Materi«, <strong>bo</strong>mo priromali<br />
k njej tudi mi, iz naših treh dol<strong>in</strong>: Roža, Podjune <strong>in</strong> Zilje, iz Gorice <strong>in</strong><br />
Trsta, tisti iz ravnice Prekmurja <strong>in</strong> skalne Gorenjske, kamnitega Krasa<br />
<strong>in</strong> valovite Štajerske.<br />
24<br />
Predstavitev knjige Igorja<br />
Omerze: Milan Kučan <strong>in</strong> Udba<br />
25<br />
20. revija mladih<br />
slovenskih orglavcev<br />
PET<br />
11.00–12.00<br />
SOB<br />
17.00–19.00<br />
Muzej VSO, Cankarjeva 11, Ljubljana<br />
Predstavitev knjige<br />
Cerkev Žalostne Matere Božje (Špitalska<br />
cerkev), Studenec 10, Škofja Loka<br />
Koncert<br />
26<br />
Javno vodstvo po razstavi<br />
Umetniška zbirka Kroples<br />
26<br />
Celeia – mesto pod mestom,<br />
javno vodstvo<br />
NED<br />
11.00–12.00<br />
NED<br />
11.00–13.00<br />
Narodna galerija,<br />
Prešernova 24, Ljubljana<br />
Pokraj<strong>in</strong>ski muzej Celje,<br />
Trg Celjskih knezov 8, Celje<br />
Razstava (obvezne prijave)<br />
Razstava<br />
26<br />
NED<br />
Pogovor z Mart<strong>in</strong>om Golo<strong>bo</strong>m<br />
19.00–21.00<br />
F<strong>in</strong>žgarjev dom,<br />
Str. per Vienna 35, Opč<strong>in</strong>e, Italija<br />
Pogovor<br />
28<br />
TOR<br />
Ustvarjalna delavnica za<br />
odrasle: Glasbeno tihožitje<br />
10.00–11.00<br />
Narodna galerija,<br />
Prešernova 24, Ljubljana<br />
Delavnica<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domov<strong>in</strong>a.je.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
58<br />
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah <strong>in</strong> stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele <strong>in</strong> pod tabelo).<br />
7 5 6 4 7 8 3 20<br />
1 6 2 1 8 4 6 24<br />
2 1 6 2 4 9 4 20<br />
6 3 9 5 3 5 4 18<br />
4 3 3 4 1 7 7 3<br />
9 9 5 7 3 1 7 34<br />
4 3 5 8 3 5 2 6<br />
20 24 13 12 18 23 15<br />
1 7 4 5 5 6 9 27<br />
9 5 3 7 8 1 7 24<br />
3 9 4 7 7 1 4 7<br />
9 3 5 7 7 8 3 14<br />
4 1 6 3 7 4 9 6<br />
5 1 3 1 3 6 3 13<br />
4 7 5 8 3 5 4 18<br />
7 16 18 7 16 26 19<br />
7 5 6 4 7 8 3<br />
1 6 2 1 8 4 6<br />
2 1 6 2 4 9 4<br />
6 3 9 5 3 5 4<br />
4 3 3 4 1 7 7<br />
9 9 5 7 3 1 7<br />
4 3 5 8 3 5 2<br />
1 7 4 5 5 6 9<br />
9 5 3 7 8 1 7<br />
3 9 4 7 7 1 4<br />
9 3 5 7 7 8 3<br />
4 1 6 3 7 4 9<br />
5 1 3 1 3 6 3<br />
4 7 5 8 3 5 4<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
Kolumna<br />
DRUŽBA 59<br />
Ko normalno NE SME<br />
VEČ BITI normalno<br />
Namesto da bi ohranjali tradicionalne vrednote naših dedkov <strong>in</strong> babic,<br />
nam zadnja leta reklamirajo nekaj čisto nasprotnega. A v naših<br />
osrednjih medijih ne <strong>bo</strong>ste slišali kakšnih opozoril, kako škodljiva<br />
je leva ideologija, ki bi nas rada ukalupila ali preoblikovala po svoji<br />
zmotni podobi.<br />
IGOR GOŠTE<br />
SHUTTERSTOCK<br />
V<br />
prejšnji številki Domov<strong>in</strong>e je<br />
bilo veliko zanimivih zapisov<br />
<strong>in</strong> komentarjev o Evroviziji.<br />
Še kako prav ima kolumnist<br />
Aljuš Pert<strong>in</strong>ač, ki ogleda te glasbene<br />
maškarade otrokom ne priporoča. Soglašam<br />
<strong>in</strong> dodajam, da bi bilo še kako<br />
prav, da bi ob uvodni špici objavili, glasovno<br />
<strong>in</strong> pisno, da je ogled otrokom,<br />
mlajšim od 16 let, priporočljiv le ob prisotnosti<br />
staršev.<br />
Pa ne le zaradi golote oziroma pomanjkljivo<br />
oblečenih vseh tistih, ki so<br />
se tako ali drugače zvijali po odru, ampak<br />
tudi zaradi javnega zavajanja vseh,<br />
ki s(m)o ta dogodek spremljali, da je tisto,<br />
kar je bilo nekdaj neprimerno, danes<br />
primerno – <strong>in</strong> obratno. <strong>Za</strong>me ne. A kaj,<br />
ko smo žal pristali v družbi, ki je prežeta<br />
z zgrešeno levičarsko ideologijo, da<br />
je <strong>bo</strong>lje, da svoje misli zadržimo zase,<br />
medtem ko se tisti, ki so skrenili s prave<br />
poti, lahko kadarkoli <strong>in</strong> kjerkoli oglašajo<br />
<strong>in</strong> celo na pol goli paradirajo po odrih<br />
<strong>in</strong> ulicah.<br />
TRADICIONALNE VREDNOTE<br />
Namesto da bi ohranjali tradicionalne<br />
vrednote naših dedkov <strong>in</strong> babic, ki so<br />
še vedeli, kaj je prav <strong>in</strong> kaj narobe, kaj je<br />
normalno <strong>in</strong> kaj ni, nam zadnja leta vse<br />
<strong>bo</strong>lj reklamirajo nekaj čisto nasprotnega.<br />
Še v ista stranišča bi nas najraje strpali,<br />
češ da <strong>bo</strong>mo koga užalili, če <strong>bo</strong> na<br />
enem pisalo, da je za moške, na drugem<br />
pa, da je za ženske. Hkrati pa govorijo<br />
o nekih človekovih pravicah, ki jih sami<br />
vsakodnevno na novo pišejo <strong>in</strong> sprem<strong>in</strong>jajo<br />
v tolikšni meri, da <strong>bo</strong>do kmalu<br />
vsem tistim (če še niso), ki mislimo drugače<br />
kot oni sami, povsem zaprli usta.<br />
Včasih smo se fantje spogledovali z<br />
dekleti, dekleta z nami. Včasih smo se<br />
moški poročali z ženskami, ženske pa<br />
z moškimi. Precej enostavno je bilo vse<br />
skupaj. Meni <strong>in</strong> mnogim okrog mene se<br />
je to zdelo normalno. Takrat. Danes se<br />
nam ne sme več. Ker so nas samooklicani<br />
dušebrižniki pripeljali tako daleč, da<br />
je naj<strong>bo</strong>ljše, da o vsem tistem, kar ni v<br />
soglasju z njihovo ideologijo, ne razpredamo<br />
na glas. Pravzaprav je (naj)<strong>bo</strong>lje,<br />
da molčimo.<br />
OBRAT V DESNO<br />
Nikoli prej nisem bil tako prepričan kot<br />
danes, da <strong>bo</strong> z Evropo konec, če na volitvah<br />
zmagajo leve stranke. A v naših<br />
osrednjih medijih ne <strong>bo</strong>ste slišali kakšnih<br />
opozoril, kako škodljiva je leva <strong>in</strong><br />
Evropsko volilno telo<br />
<strong>bo</strong> morebiti vendarle<br />
prepoznalo, da tako ne gre<br />
več naprej, <strong>in</strong> <strong>bo</strong> zgrešeni<br />
levi ideologiji vsaj malce<br />
priprlo vrata.<br />
ekstremistična leva ideologija, ki bi nas<br />
rada ukalupila ali preoblikovala po svoji<br />
zmotni podobi. Slišali <strong>bo</strong>ste le strašenje<br />
o desnih ekstremistih. Ne le o desnih<br />
ekstremistih, tudi o vseh tistih na desni<br />
ali desni sred<strong>in</strong>i. Seveda so med nami<br />
tudi desni ekstremisti, a niti pol toliko<br />
jih ni, kot je levih ekstremistov, ki so jim<br />
tuje vse (naše) tradicionalne vrednote,<br />
denimo druž<strong>in</strong>a ali krščanske koren<strong>in</strong>e,<br />
kar bi tudi radi izbrisali.<br />
Morebiti pa se jim ravno to vrne kot<br />
bumerang <strong>in</strong> <strong>bo</strong> evropsko volilno telo<br />
vendarle prepoznalo, da tako ne gre<br />
več naprej, <strong>in</strong> <strong>bo</strong> zgrešeni levi ideologiji<br />
vsaj malce priprlo vrata.<br />
<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
60 AKTUALNO RAZVEDRILO Humor<br />
Premier <strong>Golob</strong> voditelje držav EU<br />
v pismu pozval k priznanju Palest<strong>in</strong>e.<br />
Preden je pismo prišlo do Bruslja,<br />
si je že trikrat premislil.<br />
Profesorji na Fakulteti za družbene<br />
vede navdušeni, da vsaj med protesti<br />
vidijo nekatere svoje študente.<br />
Marko @Marko63705437<br />
PAVZA NA EVROVIZIJI.<br />
NEKOČ<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
Kaj <strong>bo</strong> pa čez 30 let, si sploh ne upam predstavljati.<br />
DANES<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
KRIŽANKA 61<br />
SHUTTERSTOCK<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
MAJHNA<br />
SVEČA<br />
MASA VO-<br />
DE, KI JO<br />
SPODRINE<br />
LADJA<br />
LAHEN<br />
VETER<br />
3 26<br />
SVETO-<br />
PISEMSKI<br />
KRAJ<br />
4. IN 10.<br />
ČRKA<br />
ABECEDE<br />
BALETNI<br />
PLESALEC<br />
OTRIN<br />
TUJA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
GAŠPER<br />
GRŠKO-<br />
RIMSKI<br />
STARI<br />
VEK<br />
DOMOVINA<br />
URAVNAVA<br />
TONSKE<br />
VIŠINE<br />
GLASBIL<br />
SREDNJE-<br />
VEŠKI<br />
PESNIK<br />
IN PEVEC<br />
VODNA<br />
ŽIVAL S<br />
KLEŠČAMI<br />
VELIKA<br />
NESTRU-<br />
PENA KA-<br />
ČA, BOA<br />
JEREBI-<br />
KOV LES<br />
TRUD-<br />
NOST<br />
PREBIVAL-<br />
KA ITAL.<br />
MESTA<br />
GRADEŽ<br />
ČEBULAR<br />
(NAREČ.)<br />
ANDREJ<br />
BAJUK<br />
RIBIŠKA ŽIVAL<br />
MREŽA NA S PERUTMI<br />
OBROČU Z LEONIDA<br />
ROČAJEM (KRAJŠE)<br />
ŽIVILO<br />
SEVERNO-<br />
AM. INDI-<br />
JANCEV<br />
ŽENSKA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
OTO<br />
LES ZA<br />
KURJAVO<br />
HRVAŠKO<br />
HRIBOVJE<br />
MESTO<br />
V ITALIJI<br />
21 10 1<br />
KOPANJE<br />
NASELJE<br />
NA DUGEM<br />
OTOKU<br />
ŠPORTNIK<br />
25<br />
V KAJAKU<br />
TANČICA<br />
(STAR.)<br />
15 LIRSKO-<br />
EPSKA<br />
PESEM<br />
CERKVE-<br />
6<br />
NO ZBO-<br />
ROVANJE<br />
KOVANJE<br />
SMOLNAT<br />
LES<br />
REKA<br />
V SRBIJI<br />
8 20 4<br />
16<br />
12 17<br />
REKA V<br />
ČRNI GORI<br />
IZR. PISEC<br />
(EFRAIM)<br />
KONICA<br />
IZUMITELJ<br />
CODELLI<br />
24 22<br />
DIHANJE,<br />
19<br />
DIH<br />
VITAL<br />
AHAČIČ<br />
13 2<br />
GR. ČRKA<br />
ILIRSKO<br />
PLEME V<br />
SLOVENIJI<br />
23<br />
7 PESNIK IN<br />
POLDRAG<br />
DRAMATIK<br />
KAMEN<br />
ZAJC<br />
EVA<br />
TERČELJ<br />
ERNEST<br />
ŽELEZNI<br />
MITO-<br />
LOŠKO<br />
BIVALIŠČE<br />
UMRLIH<br />
NEZAVED-<br />
NI DEL<br />
OSEBNO-<br />
STI, ID<br />
FOND<br />
PRISTOJ-<br />
BINA<br />
REKA<br />
V NEMČIJI<br />
PSU PO-<br />
DOB. ZVER<br />
NAJVEČJE<br />
MESTO<br />
V NIGERIJI<br />
PRIJETEN<br />
14<br />
VONJ<br />
ANA<br />
SLIVKA<br />
18 IZRASTEK<br />
NA BIKOVI<br />
GLAVI<br />
5<br />
OČE<br />
OVOJ,<br />
OVITEK<br />
STARA<br />
ISLAND-<br />
SKA<br />
PRIPOVED<br />
GLAVNO GESLO 1 2<br />
9 3 4 5 6 7 8<br />
11 9 10 11 12 13 14<br />
15 16 17 18 19 20<br />
21 22 23 24 25 26<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
Sovražim ljudi, ki se imajo za <strong>in</strong>telektualce<br />
<strong>in</strong> govorijo o Mozartu,<br />
pa v resnici niso videli niti enega<br />
njegovega akvarela.<br />
L I S T O V K A<br />
I N T E R E A D<br />
S T O L E T J E<br />
T E L E G R A M<br />
O R E G O N<br />
V E T R N J A K<br />
K A J A A R S<br />
A D E M K S I<br />
Rešitev križanke (vodoravno): svečica, pemikan,<br />
Ota, ost, drva, pi, Risnjak, ptič, Tara, uglasitev, kop,<br />
trubadur, s<strong>in</strong>oda, rak, kajakaš, dah, udav, smolov<strong>in</strong>a,<br />
jerebikov<strong>in</strong>a, ET, EŽ, Laba, nav, Lagos, ono, aroma,<br />
sklad, rog, taksa, ata. Glavno geslo: Visoka pesem<br />
slovenske gotike.<br />
REŠITVE:<br />
Skrita misel: SAMO SLOŽNI BRATJE<br />
LAHKO ZGRADIJO SKUPNI DOM.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
62<br />
JU3 2052<br />
Kolumna<br />
Nasilje: jezik tistih, ki ne<br />
poznajo moči dialoga<br />
Pred dobrim tednom dni je svet obnemel ob atentatu na slovaškega<br />
premierja Roberta Fica. Kakor hitro se je izvedelo, da premier ni več<br />
v smrtni nevarnosti, so mediji za Slovaško izgubili zanimanje <strong>in</strong> danes,<br />
ko tole pišem, se mi zdi, kot da so nanj že vsi pozabili.<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
Kaže, da sem malo čudaška, kajti<br />
še zmeraj se sprašujem, kaj pa<br />
če se je atentator »učil« svojega<br />
sovraštva pri nas? Tisti, ki<br />
nimate spom<strong>in</strong>a zlate ribice, se <strong>bo</strong>ste<br />
spomnili na številne dogodke, ki so s<br />
širjenjem sovražnih parol zaznamovali<br />
čas prejšnje <strong>in</strong> žal tudi sedanje vlade.<br />
Celo vidni politiki, tudi nekatere<br />
umetniške dušice, so hujskali množice<br />
v smislu, koga je treba ubiti, odstraniti,<br />
likvidirati itd. Mraz me strese ob spom<strong>in</strong>u<br />
na retoriko tako imenovanega<br />
kolesariata. Celo sam premier je v Odmevih<br />
govoril o odstranjevanju »janšistov«<br />
... Koliko korakov manjka od pozivov<br />
k »odstranjevanju« do streljanja?<br />
NAKLJUČIJ NI<br />
Prejšnji teden so v Metliki, na V<strong>in</strong>ski vigredi,<br />
napadli Petra Gregorčiča, nosilca<br />
kandidatne liste stranke SLS za evropske<br />
volitve. Policija je storilca ujela <strong>in</strong><br />
proti njemu uvedla prekrškovni postopek.<br />
Napadeni dogodka več kot toliko ni<br />
želel komentirati, so se pa o njem razpisali<br />
na družbenih omrežjih.<br />
@Johanca je na X zapisala: »Pretepli<br />
so Gregorčiča ... pljuvali so v Horvata <strong>in</strong><br />
Grimsa, Janši <strong>in</strong> podpornikom grozijo že<br />
leta, Pivčevi so požgali avto, lepili tiralice<br />
za poslance Konkretno, jih iskali po<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024<br />
domovih ... sim<strong>bo</strong>lično kamenjajo, obešajo<br />
<strong>in</strong> postavljajo krvave mize ... konstantne<br />
grožnje, organi pregona pa nič,<br />
če pa že, jih sodišče oprosti ...Vprašanje<br />
... kdaj se <strong>bo</strong> zgodil novi Kramberger?«<br />
NASILJA VEDNO VEČ<br />
Ravnateljica Strokovnega centra Plan<strong>in</strong>a<br />
Leonida <strong>Za</strong>lokar je bila lani, takoj<br />
zatem, ko je prišlo do streljanja na eni<br />
od osnovnih šol v Beogradu, zelo jasna:<br />
»Da smo tako daleč, da samo čakam,<br />
kdaj <strong>bo</strong>do začeli streljati, opozarjam že<br />
več let! Ker so vse meje porušene, ker ni<br />
več nobene avtoritete.«<br />
Pravi tudi, da je med nami vedno več<br />
otrok z najhujšimi vedenjskimi motnjami,<br />
ki so lahko zelo nevarne. V Velenju<br />
so nedavno pokopali deklico, ki ni več<br />
zdržala psihičnih pritiskov vrstnikov. Na<br />
nasilna dejanja, ki sploh ne pridejo v širšo<br />
javnost, <strong>bo</strong>leče pa zaznamujejo odraščanje<br />
marsikaterega otroka, ki si o tem, kaj<br />
doživljajo, ne upajo spregovoriti niti v domačem<br />
okolju, smo se kar navadili ...<br />
BELE HALJE<br />
Zdravniška z<strong>bo</strong>rnica Slovenije je začela<br />
zbirati podpise 5.000 volivcev <strong>in</strong><br />
volivk za vložitev predloga zakona o<br />
spremembi kazenskega zakonika z<br />
vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada<br />
na zdravstvenega delavca, ko ta<br />
izvaja zdravstveno obravnavo. »Od leta<br />
2019, ko v skup<strong>in</strong>i sprejemamo prijave,<br />
je bilo prijavljenih 62 primerov nasilnega<br />
vedenja, letos že 18 primerov,« pove<br />
druž<strong>in</strong>ska zdravnica <strong>in</strong> vodja delovne<br />
skup<strong>in</strong>e Ne dopuščajmo nasilja Nena<br />
Kopčavar Guček.<br />
Lansko leto je v Splošni <strong>bo</strong>lnišnici<br />
Celje <strong>bo</strong>lnik poškodoval dva zaposlena.<br />
Nismo še pozabili pretresljivega dogodka<br />
s pediatrije, ko se je moralo zdravstveno<br />
osebje zapreti v ambulanto,<br />
medtem ko so starši grozili zdravniku,<br />
da ga <strong>bo</strong>do ubili. Nezadovoljen pacient<br />
je v izolski <strong>bo</strong>lnišnici med strelskim pohodom<br />
ubil zdravnika <strong>in</strong> policista. Kaj<br />
Mraz me strese ob<br />
spom<strong>in</strong>u na retoriko tako<br />
imenovanega kolesariata.<br />
Celo sam premier je govoril o<br />
odstranjevanju »janšistov«.<br />
šele <strong>bo</strong>, kajti zdravstvo razpada pred<br />
našimi očmi! Pogrom, ki ga zdravniki<br />
doživljajo tudi preko medijev <strong>in</strong> družabnih<br />
omrežij, ni več normalen.<br />
Neimenovana sobna zdravnica je<br />
v svojem pismu med drugim zapisala:<br />
»Zelo se <strong>bo</strong>jim, da ko se <strong>bo</strong>do vrata javnih<br />
zdravstvenih domov (verjetno že<br />
neizogibno) začela zapirati, <strong>bo</strong>do ljudje<br />
tolkli po vratih drugje v državi. Kar se<br />
sedaj dogaja v druž<strong>in</strong>ski medic<strong>in</strong>i, se<br />
lahko že jutri kot požar razširi na vse<br />
zdravstvo. Tega pa ne želim ni<strong>komu</strong>r.<br />
Ker niti morala niti etika niti denar niti<br />
nobena prisega ne <strong>bo</strong>do posamično rešile<br />
stanja, v katerem smo. Žal mi je, da<br />
je tako. Da je druž<strong>in</strong>ska medic<strong>in</strong>a v mojih<br />
očeh postala potopljena ladja …«<br />
JEZIK NASILJA<br />
Tudi v čisto vsakdanjem življenju povprečnega<br />
državljana je nasilja, <strong>koliko</strong>r<br />
hočeš. Ko »naj<strong>bo</strong>ljši <strong>in</strong> naj<strong>bo</strong>lj miroljubni«<br />
sosedje spravljajo na drugi svet<br />
svoje partnerice <strong>in</strong> partnerje, se le redki<br />
primejo za glavo. Še policisti skomignejo<br />
z rameni, ko ne<strong>komu</strong> popraskajo<br />
avto, posv<strong>in</strong>jajo fasado z grafiti, pripeljejo<br />
na dvorišče voz gnoja. Če mamico<br />
z vozičkom, ki jo je ujel dež, za povrh<br />
pošprica objesten voznik, ki iz avta potem<br />
kaže še sred<strong>in</strong>ec – kdo bi se sekiral!<br />
Nasilje je jezik tistih, ki ne poznajo<br />
moči dialoga. Pa smo spet tam, na začetku,<br />
o čemer ves čas govorim <strong>in</strong> pišem:<br />
Slovenci bi se morali začeti pogovarjati,<br />
<strong>in</strong> ne bežati pred ogledalom, ki<br />
nam ga nastavljajo naša dejanja.
Razvedrilo<br />
LLLLL+<br />
63<br />
SHUTTERSTOCK<br />
SKRIT PREGOVOR<br />
SAMOA SALO ŽAN LIBRA<br />
TUJE VLAH KOZA GRAND<br />
MIJO SKUD PENI DVOM<br />
V vsaki zgornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />
ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu <strong>bo</strong>ste prebrali star pregovor. (jp)<br />
MAGIČNI KVADRAT<br />
Vodoravno <strong>in</strong> navpično:<br />
1 prst iz preperelega listja, primerna za zastirko;<br />
tudi hudo strupena ameriška žaba<br />
2 sistem elektronskih knjig (iz črk ANTIDERE)<br />
3 daljša doba, deset<strong>in</strong>a tisočetja<br />
4 brzojavka, sporočilo po telegrafu<br />
5 zvezna država ZDA na skrajnem severozahodu<br />
z glavnim mestom Salem, dvanajstkrat večja od<br />
površ<strong>in</strong>e Slovenije<br />
6 nestanoviten, neznačajen človek<br />
7 krajši naziv za uživanje tobaka, tudi krajša oblika<br />
imena Kajetana – tretji program Radia Slovenije<br />
8 muslimansko moško ime, varianta imena<br />
Adam – črka grške abecede<br />
V liku so 4 črna polja. (jp)<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
64 SLIKOVITO<br />
UMETNIKOVA ROKA – Henry Moore<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
Satira<br />
Tale sestavek pišem z levo roko. Z desnico sem v življenju počel vse, Vse to <strong>in</strong> verjetno še kaj drugega je<br />
Pa nisem levičar. Ne tako, kar je bilo vredno početi, levica je bila pripeljalo do tega, da je bil potreben<br />
ne drugače.<br />
tu samo za ravnotežje <strong>in</strong> spremljavo. <strong>Za</strong> operativni poseg. Sprostitev karpalnega<br />
kanala za tiste, ki veste, kaj to pome-<br />
Marsičesa v življenju sem oporo. In za ploskanje, seveda.<br />
se lotil z levo roko, marsikaj<br />
sem z levo roko tudi opravil<br />
(celo odpravil), velikokrat Henry Moore, Umetnikova roka IV (1979), Tate Brita<strong>in</strong>, London, Velika Britanija.<br />
sem tudi z levo roko pisal <strong>in</strong><br />
napisal članke v tiskanem<br />
tedniku, ki ga ta trenutek<br />
držite v rokah. Razen seveda,<br />
če ga ne prebirate med<br />
malico, kosilom ali večerjo<br />
<strong>in</strong> ga imate položenega na<br />
mizi ali pa morda berete na<br />
kavču ali fotelju <strong>in</strong> vam leži<br />
v naročju. A tokrat mi tega<br />
ne štejte za sla<strong>bo</strong>. Ker gre žal<br />
za popolno dobesednost:<br />
pišem z levico, ker je desnica<br />
onesposobljena!<br />
Kot rojen <strong>in</strong> vzgojen desničar<br />
sem vse počel z desnico:<br />
Z desnico sem si nosil<br />
hrano v usta.<br />
Z desnico sem si brisal<br />
nos <strong>in</strong> zadnjico.<br />
Z desnico sem se praskal,<br />
če me je <strong>in</strong> kadar me je<br />
kaj zasrbelo.<br />
Z desnico sem se praskal<br />
tudi tam, kjer <strong>in</strong> takrat, kadar<br />
me ni srbelo.<br />
Z desnico sem kdaj pa<br />
kdaj pobral kak kamen, še<br />
raje pa sem ga – brezgrešen<br />
kot sem – vrgel.<br />
Z desnico sem odstranjeval<br />
ovire na poti ali pa<br />
metal polena pod tuje noge.<br />
Z desnico sem se česal,<br />
ko je bilo še kaj česati.<br />
Z desnico sem udaril,<br />
kadar sem se odločil udariti<br />
(ali pa sem zgolj izgubil<br />
živce) <strong>in</strong> z desnico sem po<strong>bo</strong>žal,<br />
kar sem se odločil<br />
po<strong>bo</strong>žati (ali pa sem zgolj<br />
izgubil razsodnost <strong>in</strong> samokontrolo).<br />
Z desnico sem prijemal<br />
v roke, kar sem pač v danem<br />
trenutku jemal v roke: orodje<br />
ali orožje, igračo ali pisalo,<br />
sebe ali druge.<br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
ni. Vsi ostali pa poguglajte, če vas zanima.<br />
Ni pa nujno. Tudi brez teh podatkov<br />
<strong>bo</strong>ste, upam, razumeli, o čem pišem.<br />
Vse življenje desničar sem kar na<br />
lepem – <strong>in</strong> pod prisilo – postal levičar.<br />
V svoje levičarstvo sem torej prisiljen.<br />
Ali morda celo posiljen? Ne vem. Moral<br />
bi preveriti pravilno upora<strong>bo</strong> <strong>in</strong> razumevanje<br />
besede v Slovarju slovenskega<br />
knjižnega jezika, a to je tako debela<br />
knjiga, da je sedaj, ko je desnica opravilno<br />
nesposobna, ne (z)morem niti prijeti<br />
v roke, kaj šele prelistati, hkrati pa<br />
mi tudi računalniška miška, ki jo sedaj<br />
sučem z neokretno levo roko neprestano<br />
nekam uhaja <strong>in</strong> je tovrstno brskanje<br />
postalo »misija nemogoče«. Že tole tipkanje<br />
z ed<strong>in</strong>im <strong>koliko</strong>r toliko sposobnim<br />
prstom leve roke – kazalcem – je<br />
mukotrpno početje <strong>in</strong> bi se mu najraje<br />
seveda izognil (morda bi se mu vsled hitrejšega<br />
<strong>in</strong> <strong>bo</strong>ljšega okrevanja celo moral),<br />
pa ne gre: od nečesa je treba živeti<br />
– nikoli nisem skrival, da sem postal<br />
pisun zaradi denarja, <strong>bo</strong>lniške pa si, kot<br />
samostojni podjetnik ne smem, ne morem<br />
<strong>in</strong> če povem čisto po pravici niti ne<br />
znam privoščiti.<br />
Pišem tale člančič <strong>in</strong> se počutim<br />
zelo slovensko: desnica je ranjena, levica<br />
pa opravilno nesposobna. Desnica<br />
ne more, levica pa ne zmore. Desnica<br />
bi lahko marsikaj naredila (pravzaprav<br />
vse razen ploskanja), pa ne sme, levica,<br />
ki bi prav tako lahko marsikaj naredila,<br />
pa ne zna <strong>in</strong> (si) zgolj ploska. Desnici<br />
praksa ni dopuščena, levica je praktično<br />
nesposobna. Levica je v poziciji, ko<br />
bi morala, pa ne. Levica je v poziciji,<br />
ko bi morala znati, pa ne zna. Levica je<br />
v poziciji, ko kaj tudi želi, pa ji ne gre.<br />
Desnica pa je – v opoziciji.<br />
V tej neugodni slovenski situaciji me<br />
oskrbujejo:<br />
– zdravniki, ki <strong>bo</strong>jda štrajkajo, pa<br />
sem bil vendarle pregledan, prijazno<br />
sprejet <strong>in</strong> operiran;<br />
– premalo plačane, a kljub temu prijazne<br />
medic<strong>in</strong>ske sestre;<br />
– moji otroci, ki ne verjamem, da to<br />
počnejo iz čiste ljubezni do mene, saj<br />
sem še vedno njihov glavni sponzor;<br />
– žena, ki nima izbire, saj mi je<br />
obljubila: v sreči <strong>in</strong> nesreči, v <strong>bo</strong>lezni <strong>in</strong><br />
zdravju;<br />
– <strong>in</strong> ljubi Bog. Ki naj se me usmili, saj<br />
sem usmiljenja vreden.<br />
<br />
Lukan Lukan<br />
ŠESTNAJST UR<br />
Štiri tedne gre okoli Zemlje<br />
Luna, Mesec, kakor se ji reče,<br />
utečeno čas ves mesec teče,<br />
se zato za mero Luno jemlje.<br />
Toda mere zemeljske drugačne<br />
kar pogosto biti tudi znajo,<br />
ponekod, kjer časa več imajo,<br />
druge so meritve <strong>bo</strong>lj privlačne.<br />
V neki so deželi marg<strong>in</strong>alni<br />
vzeli mero CO2 za pravo,<br />
<strong>koliko</strong> izpuhov gre v naravo<br />
tam na mesec v meni idealni.<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
POLITIČNA POEZIJA 65<br />
Se glede na to čas podaljšuje,<br />
ne z letalom več, pač raje z vlakom<br />
se prevaža, meri pa s korakom,<br />
šestnajst ur da Mesec prepotuje.<br />
Šestnajst ur namesto ene same,<br />
ko se to v uč<strong>in</strong>ku dela meri,<br />
pomnoži na tedne v mescu štiri,<br />
rezultat vam v hipu sapo vzame.<br />
Štiri naredi če takšne ture<br />
se na mesec, čas hitreje m<strong>in</strong>e,<br />
preusmerjen je zato na š<strong>in</strong>e<br />
postopač, ki Bogu ure krade.<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si
MILI, BLAGI CALVIN JE OBTIČAL<br />
V HIŠI IN DELA MATEMATIČNE<br />
NALOGE NA ČUDOVIT<br />
NEDELJSKI DAN.<br />
KO NABERE OSUPLJIVO GIBALNO<br />
KOLIČINO, OSUPLJIVI MOŽ POD<br />
OSTRIM KOTOM UDARI OB TLA Z<br />
OSUPLJIVO SILO!<br />
NIHČE NE GLEDA!<br />
ZAŽENE SE V SVOJO<br />
OMARO! TO JE<br />
NALOGA ZA ...<br />
ZEMLJA SE POČASI NEHA<br />
VRTETI ... IN SE ZAČNE<br />
OBRAČATI V NASPROTNO<br />
SMER!<br />
BRANILCA SVOBODE!<br />
ZAGOVORNIKA PROSTOSTI!<br />
SVETLA ŠKRLATNA<br />
ČRTA KOT RAKETA ŠVIGNE<br />
SKOZI ATMOSFERO IN<br />
SE OBRNE NAZAJ PROTI<br />
ZEMLJI!<br />
OSUPLJIVI MOŽ POTISNE<br />
PLANET NA VSO MOČ NAZAJ<br />
ZA CEL OBRAT! SONCE<br />
ZAIDE NA VZHODU IN VZIDE<br />
NA ZAHODU! KMALU JE<br />
PREJŠNJI DAN OB 10H<br />
ZJUTRAJ!<br />
KAJ DELAŠ ZUNAJ? DOMAČO<br />
NALOGO SI ŽE DOKONČAL?<br />
SOBOTA JE! NI MI JE<br />
TREBA NAREDITI DO<br />
JUTRI ... PO ZASLUGI<br />
OSUPLJIVEGA<br />
MOŽA!<br />
OSUPLJIVEGA<br />
MOŽA!
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong> je odlična zato,<br />
ker ima izvrstne strokovne članke<br />
<strong>in</strong> je nov<strong>in</strong>arsko uravnotežena.<br />
Ivan Sivec, pisatelj<br />
Podprite neodvisno<br />
nov<strong>in</strong>arstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domov<strong>in</strong>o<br />
• Preverjene <strong>in</strong>formacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma <strong>in</strong> po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: <strong>in</strong>formiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, <strong>in</strong>tervjuji <strong>in</strong> oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled <strong>in</strong> komentarji aktualnega dogajanja.<br />
• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />
Gregor Čuš<strong>in</strong>, Aljuš Pert<strong>in</strong>ač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• neodvisen nač<strong>in</strong> poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov <strong>in</strong> skup<strong>in</strong>,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
175 €<br />
205,40 €<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročn<strong>in</strong>a (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročn<strong>in</strong>a (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime <strong>in</strong> priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica <strong>in</strong> hišna št. * :<br />
Poštna št. <strong>in</strong> kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštn<strong>in</strong>o za tednik plača <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se str<strong>in</strong>jam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domov<strong>in</strong>a.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocn<strong>in</strong>e@domov<strong>in</strong>a.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Mi vemo, da je <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong><br />
VREDNA svojega denarja.<br />
Prepričajte se TUDI VI!<br />
Naročite 3 brezplačne:<br />
ogledne izvode<br />
tednika <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong><br />
Domov<strong>in</strong>o berem zato,<br />
da ostanem na pravi strani poti.<br />
In obrnjen v pravo smer.<br />
Gregor Čuš<strong>in</strong>, igralec <strong>in</strong> pisatelj<br />
• Preverjene <strong>in</strong>formacije, kaj se v resnici<br />
dogaja doma <strong>in</strong> po svetu.<br />
• Dostop do člankov nov<strong>in</strong>arske ekipe,<br />
ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak ostaja<br />
zvesta svojemu poslanstvu: <strong>in</strong>formiranju bralcev.<br />
• Dostop do ekskluzivnih člankov, <strong>in</strong>tervjujev <strong>in</strong> oddaj,<br />
ki so na voljo samo naročnikom.<br />
• Tedenski pregled <strong>in</strong> komentarji aktualnega dogajanja.<br />
Pridružite se<br />
ŠIROKEMU<br />
krogu bralcev,<br />
KI CENIJO:<br />
• neodvisen nač<strong>in</strong> poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov <strong>in</strong> skup<strong>in</strong>,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocn<strong>in</strong>e@domov<strong>in</strong>a.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Change language