Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
28. 3. 2024<br />
TEMA TEDNA: <strong>30</strong> <strong>let</strong><br />
<strong>uroka</strong> <strong>Depale</strong> <strong>vasi</strong><br />
12<br />
Anticepilci so premagali<br />
kolektivno imunost 25<br />
Peter Gregorčič: Zeleni<br />
prehod EU je šel predaleč<br />
20<br />
USODNA ŽENSKA<br />
za direktorja Slovenskih železnic<br />
28<br />
3,95 €<br />
<strong>141</strong>
Velika noč je najpomembnejši<br />
slovenski<br />
praznik. Najgloblje<br />
od vseh je vtkan v<br />
slovensko zgodovino<br />
in narodno izročilo.<br />
Že 1279 <strong>let</strong>. Povezan je<br />
tudi s predkrščanskimi<br />
praznovanji prihoda<br />
pomladi, zmage<br />
življenja nad smrtjo.<br />
Želimo Vam lepo,<br />
doživeto Veliko noč<br />
in blagoslova vseh<br />
Vaših najdražjih.<br />
VAŠA<br />
Portal z izbranimi<br />
dnevnimi<br />
novicami<br />
slovenskih<br />
medijev.<br />
VSE NA ENEM MESTU.<br />
www.casnik.si
DOBRA STARA SLOVENIJA<br />
MOJA BESEDA<br />
3<br />
Demonstracije na največjih ljubljanski<br />
trgih, Kongresnem<br />
pred nekdanjo palačo Deželnega<br />
zbora in Trgu republike<br />
pred palačo aktualnega Državnega zbora,<br />
so nekaj posebnega. Zaradi množice<br />
asociacij in navdihujočih spominov.<br />
Iz dijaških <strong>let</strong> se spomnim protesta na<br />
Kongresnem trgu in sprejema Majniške<br />
deklaracije (1989) ter tudi onega zimskega<br />
protesta pod dežniki pred socialistično<br />
skupščino.<br />
SANJE<br />
Danes so fotografije s teh dogodkovnavdihujoče,<br />
takrat pa so bile demokracija<br />
in svoboda kot oddaljene sanje. Kot<br />
želja, ki jo poveš, a brez velikega upanja,<br />
da se bo tudi uresničila.<br />
Pa se je. Kot v akcijskem filmu se je<br />
vse skupaj odvilo v nekaj mesecih: kontroliran<br />
sestop partije in nepoštene,<br />
čeprav svobodne volitve, osamosvojitev,<br />
zmaga v vojni. Sanjsko.<br />
A potem je prišlo do še enih demonstracij.<br />
Na veliki ponedeljek <strong>let</strong>a<br />
1994 zaradi odstavitve junaka osamosvojitvene<br />
vojne, obrambnega ministra<br />
Janeza Janše. Po aferi Depala vas, ko je<br />
prišlo do fizičnega spora med policijskim<br />
agentom in vojaško policijo, kar<br />
so mediji razglasili za poseg vojske med<br />
civiliste, se je zgodovina samostojne<br />
države začela pisati na novo. Janša je<br />
iz junaka postal politična tarča, saj se<br />
je celotna levica, medijska, politična in<br />
gospodarska, usmerila proti njemu. Rodil<br />
se je antijanšizem. Politični program<br />
brez vsake vsebine, s samo eno in edino<br />
točko: biti proti Janši. Urok <strong>Depale</strong> <strong>vasi</strong><br />
je ta pojav poimenoval zgodovinar Jože<br />
Možina v svojem istoimenskem dokumentarnem<br />
filmu.<br />
ZASTAVA BREZ ZVEZDE<br />
Med transparenti je vihrala tudi slovenska<br />
trobojnica z izrezano zvezdo.<br />
Simbolično je označila, da je v ozadju<br />
Noben urok<br />
ni večen.<br />
slovenske demokracije še vedno stara<br />
partijska elita. Zadnje demonstracije<br />
na Kongresnem trgu so v nekem smislu<br />
nadaljevanje onih. Ne samo ker so jih v<br />
SDS sklicali na <strong>30</strong>. ob<strong>let</strong>nico, 28. marca,<br />
marveč zaradi iste vsebine. Slovenija še<br />
naprej ostaja plen leve politične elite, polovica<br />
nacije pa je odrinjena v drugo ligo.<br />
Slovenija se je v zadnjih treh<br />
deset<strong>let</strong>jih zelo spremenila. Takrat<br />
nihče ne bi verjel, da bo kdaj središču<br />
Ljubljane vladala skrajna levica na<br />
čelu z županom, ki bi imel na grbi tako<br />
afero, kot je farmacevtka. Takrat bi se<br />
vsi glasno smejali, če bi kdo napovedal,<br />
da bo v prestolnici kdaj premočno<br />
zmagoval župan, ki govori slovensko<br />
s srbskim naglasom. To je bilo takrat<br />
povsem nepredstavljivo.<br />
Množica na Kongresnem trgu je pokazala<br />
staro dobro lice Slovenije. Sliko<br />
Slovencev, ki je mediji ne opazijo. Urejenih,<br />
dostojnih, izobraženih, umirjenih,<br />
kulturnih. Ponosnih na svojo kulturo in<br />
nacionalne dosežke. Mnogi med njimi<br />
gredo tudi k maši, prenekateri poje pri<br />
dveh zborih in posluša slovensko narodno-zabavno<br />
glasbo. To pa medijska<br />
elita žaljivo razglaša za primitivno in<br />
neurbano. Vemo, zakaj. Ker so bili petkovi<br />
demonstranti primitivni. Žaljivi<br />
in nestrpni do oblasti in policije. Velikokrat<br />
so bili podobni drhali, saj so se<br />
spakovali, drli in grozili. Najlažje<br />
je svoje napake pripisati<br />
drugemu. To ljudje radi<br />
počnemo, podzavestno. Levičarski<br />
mediji pa to počnejo<br />
načrtno.<br />
Tino Mamić/DOMOVINA<br />
Ta Slovenija je nekaj povsem drugega<br />
kot Slovenija politične levice, saj<br />
ni nestrpna, izključujoča, arogantna in<br />
nasilna. Kongresni protestniki so v primerjavi<br />
s petkovimi gospodje.<br />
Politiki desne sredine so bili nad<br />
udeležbo demonstrantov razočarani.<br />
A udeležba ni bila slaba. Posebej ob<br />
taki vremenski napovedi. Petkovi protestniki<br />
niso nikoli zbrali toliko ljudi<br />
kljub izdatni in družni podpori vseh levih<br />
političnih strank.<br />
UPANJE<br />
Zaradi razglašene vlade in kregajoče se<br />
koalicije se lahko zgodi, da bodo stranke<br />
desne sredine na bližajočih se evropskih<br />
volitvah doživele triumf. Shod SDS in tribuna<br />
NSi na ob<strong>let</strong>nico ustanovitve antijanšizma<br />
lahko zato ljudem pod dežniki<br />
vlivata več optimizma kot <strong>let</strong>a 1989.<br />
Noben urok ni večen.<br />
<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Prelomnica Depala vas<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
13 Janša: Kar so porušili, bomo<br />
zgradili, kar so pokradli,<br />
bomo vrnili<br />
Nenad Glücks<br />
16 Ena lastovka še ne prinese<br />
pomladi, sploh če gre v<br />
resnici za vrabca<br />
Peter Merše · Komentar<br />
20<br />
25<br />
28<br />
<strong>30</strong><br />
Peter Gregorčič, fizik in aktivist:<br />
EU je šla z zelenim prehodom<br />
absolutno predaleč<br />
Peter Merše · Intervju<br />
Anticepilci premagali<br />
kolektivno imunost<br />
Nenad Glücks<br />
KPK je pod drobnogled<br />
vzela prvega železničarja<br />
Dušana Mesa zaradi sumljive<br />
zaposlitve bivše ministrice<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
Jernej Vrtovec in Gregor Ficko:<br />
Zakaj je železniška<br />
postaja Jesenice dražja<br />
od predora Karavanke<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
TEMA TEDNA: <strong>30</strong> <strong>let</strong> Anticepilci so premagali<br />
<strong>uroka</strong> <strong>Depale</strong> <strong>vasi</strong> 12 kolektivno imunost 25<br />
28. 3. 2024<br />
Peter Gregorčič: Zeleni<br />
prehod EU je šel predaleč<br />
20<br />
USODNA ŽENSKA<br />
za direktorja Slovenskih železnic<br />
28<br />
3,95 €<br />
<strong>141</strong><br />
Zaključek redakcije: 26. marec 2024<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>141</strong>, LETNIK 4,<br />
28. marec 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Naročnina:<br />
175 € (eno <strong>let</strong>o, lahko obročno),<br />
95 € (pol <strong>let</strong>a)<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@domovina.je)<br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Odgovorni urednik portala<br />
<strong>Domovina</strong>.je:<br />
MARTIN NAHTIGAL<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Naslovnica:<br />
FOTOMONTAŽA CITRUS<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
MITJA ŠTULAR<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
18<br />
Svoboda govora ali govor Svobode<br />
Aljuš Pertinač · Kolumna<br />
34<br />
Golob priznal: cilj vlade je naselitev<br />
ilegalnih migrantov<br />
Uredništvo<br />
44<br />
Vlada prikrivala pripravo zakona,<br />
ki bo omejil pravico do stavke<br />
Martin Nahtigal<br />
48<br />
Kako izpostavljenost pornografiji<br />
vpliva na moški odnos do žensk<br />
Uredništvo<br />
19<br />
Po stopinjah padle bleferke Fajonove<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
36<br />
Ob »slavnostnem« preboju<br />
karavanškega predora uničen grb<br />
Republike Slovenije<br />
Martin Nahtigal<br />
45<br />
Jokavost postnega časa<br />
Tino Mamić · Kolumna<br />
52<br />
Spomin na pevca<br />
Jožeta Šifrarja še živi<br />
Ivan Sivec · Glasba<br />
3 Dobra stara Slovenija<br />
Tino Mamić · Moja beseda<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
33 Svoboda govora le za nekatere<br />
Leon Oblak · Kolumna<br />
38 Siva cona Golobovih Star Solar poslov<br />
Peter Merše · Komentar<br />
40 Vseslovenski kmečki punt<br />
prestavljen – kaj zdaj<br />
Žiga Štrukelj · Komentar<br />
42 Staranje prebivalstva vse večji<br />
zalogaj za javne finance<br />
Uredništvo<br />
46 Primerjanje otrok:<br />
Koliko pa je pisal oni<br />
Aleš Čerin · Kolumna<br />
49 Beremo, gledamo, poslušamo<br />
50 Med(ijski) sosedi<br />
51 Kristusov Pasijon<br />
Andraž Arko<br />
54 Velikonočne košarice iz parmezana<br />
s kuhanimi jajci<br />
Selma Bizjak<br />
55 Poslanka Anja Bah Žibert govori z rokami<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
56 Filmski kažipot<br />
57 Koledar dogodkov<br />
58 Sudokuja, vsotnici<br />
59 Planica kraljica<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
60 Razvedrilo<br />
61 Križanka<br />
62 Simbol lepšega jutri za Slovenijo<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
64 Frizer – Robert Cottingham<br />
Gregor Čušin · Slikovito<br />
65 Arsa Vičič Arso in Janko<br />
Politična poezija<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
Propalestinski protestniki so prišli na balkon<br />
Državnega zbora, vendar ni jasno, kdo jih je<br />
tja spustil.<br />
RESOLUCIJA O GAZI<br />
Varnostni svet Združenih narodov je sprejel<br />
resolucijo, ki poziva k takojšnji prekinitvi<br />
ognja in izpustitvi talcev v Gazi, potem<br />
ko so se ZDA vzdržale veta. Resolucijo, ki<br />
jo je predlagalo deset nestalnih članic, med<br />
njimi tudi Slovenija, so podprle vse članice<br />
VS ZN razen ZDA, ki so se vzdržale. Poteza<br />
ZDA nakazuje vse večja razhajanja med<br />
njimi in njihovim zaveznikom Izraelom<br />
glede izraelske ofenzive v Gazi. Zunanja<br />
ministrica Tanja Fajon (52) je to razglasila<br />
za uspeh slovenske diplomacije.<br />
PROTESTNIKI<br />
PREKINILI SEJO DZ<br />
Poslanci so začeli redno marčevsko sejo,<br />
a so jih med potrjevanjem dnevnega reda<br />
prekinili propalestinski protestniki. Ti so z<br />
balkona v državnem zboru vzklikali: »Sankcije<br />
zdaj!« Protestniki so nosili palestinske<br />
zastave, predsednica parlamenta Urška<br />
Klakočar Zupančič (46) pa jih je pozvala,<br />
naj odidejo, in poklicala varnostnike. »Prosim,<br />
mir v dvorani, da se takoj odstranite,«<br />
je dejala, nato pa prekinila sejo.<br />
»V preteklih dneh poslancev niso spustili<br />
skozi varovalna vrata, ker so pozabili kartico.<br />
Zanima me, kdo je spustil protestnike v<br />
Državni zbor na balkon?« je vprašala vodja<br />
poslanske skupine SDS Jelka Godec (53)<br />
in dodala, da morajo vsi poslanci, ki želijo<br />
imeti obiske, sporočiti imena in priimke<br />
obiskovalcev, ki se po stavbi DZ ne morejo<br />
samostojno gibati. »Torej jih je nekdo<br />
pripeljal na balkon. Prosim, da pridobite<br />
podatke, kdo od zaposlenih ali poslancev<br />
je protestnike povabil v DZ in omogočil, da<br />
se je to zgodilo,« je dodala.<br />
PRVA DOSMRTNA KAZEN<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
SPUTNIK/PROFIMEDIA<br />
Vrhovno sodišče je Silvu Drevenšku za<br />
trojni umor v Gerečji <strong>vasi</strong> izreklo enotno<br />
kazen dosmrtnega zapora. Gre za prvi izrek<br />
kazni dosmrtnega zapora v Sloveniji. Pri<br />
odločitvi so vrhovni sodniki upoštevali<br />
brutalnost obtoženca, zlorabo alkohola in<br />
hudo travmatiziranost družinskih članov,<br />
zlasti sina, ki je bil navzoč pri umoru<br />
starih staršev. Na sodišču so pojasnili, da z<br />
odločitvijo skrbijo za varovanje temeljnih<br />
vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice<br />
do življenja, ki spada v sklop hierarhično<br />
najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali<br />
spoštovati vsi.<br />
Smrtno kazen smo v Sloveniji z zakonom<br />
odpravili šele <strong>let</strong>a 1989 in kot najvišjo<br />
možno kazen uzakonili 20 <strong>let</strong> zapora.<br />
Pozneje je bila dvignjena na <strong>30</strong> <strong>let</strong> zapora,<br />
na kar je bilo doslej obsojenih 17 ljudi, vsi<br />
so ubili več ljudi. V enem primeru sodba<br />
še ni pravnomočna. Dosmrtna kazen je<br />
bila uzakonjena <strong>let</strong>a 2008, a taka sodba<br />
do <strong>let</strong>os še ni bila izrečena. Sicer pa ima<br />
obsojeni na dosmrtni zapor po 25 <strong>let</strong>ih<br />
možnost pogojnega izpusta. O tem odloča<br />
posebna komisija, mnenje pa poda Zavod<br />
za prestajanje kazni zapora.<br />
137 ŽRTEV<br />
NAPADA V MOSKVI<br />
Medtem ko je bila v Rusiji pretekla nedelja<br />
dan žalovanja za 137 žrtvami petkovega napada<br />
v koncertni dvorani Crocus City in so<br />
zastave visele na pol droga ter so televizijske<br />
postaje prilagodile program, so ruske<br />
varnostne sile objavile videoposnetek,<br />
na katerem je mogoče videti domnevne<br />
napadalce, ki so jih pripeljali na zaslišanje<br />
pred preiskovalni odbor.<br />
Pozneje so s sodišča v okrožju Basmani<br />
sporočili, da sta dva izmed osumljencev<br />
obtožena terorizma, grozi jima dosmrtna<br />
zaporna kazen, navaja ruska tiskovna<br />
agencija TASS. Za oba pridržana je sodišče<br />
odredilo dvomesečni pripor do začetka<br />
sojenja, je po poročanju Reutersa sodišče<br />
objavilo v izjavi za javnost na omrežju Tele-<br />
Moskvo je pretresel teroristični napad<br />
v koncertni dvorani Crocus City.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
PREGLED TEDNA 7<br />
gram. Oblasti so četverico tujcev pridržale<br />
v ruski regiji, ki meji na Ukrajino. Vsaj eden<br />
od njih je državljan Tadžikistana.<br />
SDS PREDLAGA<br />
REFERENDUMSKI DAN<br />
SDS predlaga, da bi volivci na referendumu<br />
glasovali do enkrat <strong>let</strong>no, in sicer<br />
drugo nedeljo v maju. S tem želi zmanjšati<br />
stroške referendumov in zvišati volilno<br />
udeležbo. Stranka predlaga datum za<br />
referendum v mesecu, ki še omogoča<br />
kakovostno obveščanje volivcev v okviru<br />
referendumske kampanje. Poleg tega<br />
datum volivcem v največjem mogočem<br />
številu omogoča sodelovanje pred bližajočimi<br />
se po<strong>let</strong>nimi počitnicami.<br />
Največja opozicijska stranka predlaga, da<br />
lahko Državni zbor z dvotretjinsko večino<br />
navzočih poslancev določi tudi drug dan<br />
glasovanja na referendumu, pri čemer do<br />
druge nedelje v maju ne sme preteči manj<br />
kot pol <strong>let</strong>a od dneva razpisa referenduma.<br />
Le tako je namreč mogoče izvesti referendumsko<br />
kampanjo in zagotoviti obveščenost<br />
volivcev, so ocenili. Referendumski<br />
dan so pred dnevi predlagali tudi v NSi.<br />
PRIPRAVLJENOST<br />
SLOVENSKE VOJSKE<br />
Minister za obrambo Marjan Šarec (46) in<br />
načelnik Generalštaba Slovenske vojske<br />
Robert Glavaš (61) sta predsednici republike<br />
Nataši Pirc Musar (55) predstavila <strong>let</strong>no<br />
poročilo o pripravljenosti vojske v <strong>let</strong>u<br />
2023. Ocena je enaka kot lani, ni se bistveno<br />
spremenila. Ocene stopnje pripravljenosti<br />
SV, ki so podane za preteklo <strong>let</strong>o, v<br />
Flickr @N.Si<br />
Poslanka SDS Jelka<br />
Godec (54) je predsednico<br />
Državnega zbora<br />
pozvala, naj ugotovi,<br />
kdo je odgovoren za<br />
prihod propalestinskih<br />
protestnikov na sejo.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
zadnjih <strong>let</strong>ih kažejo rahel napredek, a so<br />
bile za delovanje v miru praviloma dobre,<br />
za delovanje v vojni pa nezadostne.<br />
Glavaš meni, da je pripravljenost SV kompleksen<br />
proces, ki zahteva stalno nadgradnjo.<br />
»Vsi napori, ki jih vlagamo v vojsko,<br />
vodijo k zastavljenemu cilju: popolnjena,<br />
opremljena in izurjena SV,« je poudaril in<br />
zagotovil, da ni nobenega dvoma, da bo<br />
slovenska vojska z vsem, kar ima na razpolago,<br />
v primeru ogrožanja branila slovensko<br />
samostojnost in suverenost. Tudi Šarec<br />
je potrdil, da je SV eden izmed temeljev<br />
obrambno-varnostnega sistema in njegova<br />
osnovna naloga je urjenje za boj in služenje<br />
državljanom. Tega se zavedajo tudi na<br />
Ministrstvu za obrambo. Ključna beseda<br />
je modernizacija – opreme, pristopa za<br />
iskanje novih kadrov, razmišljanja.<br />
TONIN PRVI,<br />
NOVAKOVA ZADNJA<br />
Izvršilni odbor Nove Slovenije (NSi) je soglasno<br />
potrdil kandidatno listo za junijske<br />
evropske volitve. Nosilec liste je predsednik<br />
stranke Matej Tonin (40), sedanja<br />
evropska poslanka Ljudmila Novak (64) pa<br />
je na zadnjem mestu.<br />
Na drugem mestu je predsednica Mlade<br />
Slovenije, podmladka NSi, Katja Berk Bevc<br />
(32), na tretjem pa župan občine Sveta Trojica<br />
David Klobasa (35). Kandidirali bodo še<br />
poslanci Janez Cigler Kralj (45), Vida Čadonič<br />
Špelič (64) in Jernej Vrtovec (38), Mojca<br />
Erjavec (43) in ljubljanska mestna svetnica<br />
Mojca Sojar (59).<br />
<br />
Nova Slovenija je predstavila kandidatno<br />
listo za evropske volitve.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
8<br />
FOTO TEDNA<br />
Borut Cvetko/mediaspeed.net<br />
Hvala, Peter!<br />
Najuspešnejši slovenski skakalec v zgodovini<br />
Peter Prevc je v Planici dal skokom slovo.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Patricija Gorenc @GorencPatricija<br />
To je dobra primerjava!<br />
Čivk tedna<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Čivk tedna<br />
Kam smo padli! Da politik na soočenje ne<br />
pride osebno, ampak pošlje svojega odvetnika,<br />
da ga vleče iz blata! Medij pa to zamenjavo<br />
mirno sprejme, kot da je to nekaj<br />
najbolj normalnega.<br />
Andrej Drapal @adDrapi<br />
Sporočilo je jasno. V stranki Svoboda lahko vdreš<br />
na cesto, z vodnimi pištolami streljaš na policaje,<br />
udariš snemalca, ki se ne strinja s tabo …, ne smeš<br />
pa govoriti oziroma na transparent zapisati svojega<br />
mnenja. Vrednote Svobode so jasne: nasilje ja,<br />
svoboda govora pa ne.<br />
Edvard Kadič @EdvardKadic<br />
Matej Lahovnik @LahovnikMatej<br />
Sredi <strong>let</strong>a se bo konkurenčnost Slovenije z novim<br />
obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini<br />
2 % (1 % delodajalci in 1 % zaposleni) še znižala,<br />
ker bodo bruto stroški dela višji, neto plače<br />
pa nižje, mogoče pa dobi oblast idejo še za kakšen<br />
nov prispevek.<br />
Marjan Kovač @marjankovac2<br />
Planica je v znamenju cvetne nedelje. Lepo!<br />
Zelo butasto je vabiti odvetnike v oddaje in nato<br />
pričakovati nekakšno objektivnost. Oni so v službi<br />
svojih strank in so avtomatsko pristranski. Po potrebi<br />
obračajo dejstva, retorično manipulirajo itd.<br />
To je njihovo delo, pokaže pa nam tudi nedoraslost<br />
novinarjev.<br />
Zala Klopčič @zalaklopcic<br />
G. Brglez, moj pet<strong>let</strong>ni bratranec je bolj kredibilen<br />
vir informacij kot Oštro, na katerega se sklicujete.<br />
Obtožujejo me, da nimam dokazov, da ste si kupovali<br />
volivce. A dokaz je slika, ki ste jo sami objavili na<br />
vaši sp<strong>let</strong>ni strani. Nič ni narobe s tem, da kdaj priznate<br />
napako.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Matija Ogrin @MatijaOgrin<br />
Ob podobi knežjega kamna bi moral vsak Slovenec<br />
slišati ustoličevalno pesem »Kyrie Eleison«.<br />
Knežji kamen je dokumentiran v nemščini, v vsaj<br />
dveh prepisih nemške pravne knjige o plemiških<br />
pravicah »Schwabenspiegel«.<br />
Marko @Marko63705437<br />
Na podlagi česa je Golobova vlada vračala<br />
denarne kazni?<br />
Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />
To je današnja fotografija spomenika slovenskemu<br />
jeziku, ki je bil uradni jezik svojevrstnega<br />
predhodnika demokratičnega<br />
obreda s pravico izbire in potrjevanja vladarja.<br />
Mirko Mayer @Mirko_Mayer<br />
To je še ena kripto prevara iz <strong>let</strong>a 2018 z udeležbo<br />
prve dame Tine Gaber – Estatium. Ekipa je zbrala<br />
2,1 milijona evrov in nato izginila. V promocijskem<br />
spotu, ki je več kot očitno posnet v Monaku, se<br />
večkrat pojavi.<br />
Igor Pirkovič @IPirkovic<br />
Včeraj so mi v Črnem Vrhu potožili, da so jim ukinili<br />
volišče v središču kraja zaradi treh stopnic,<br />
čeravno je za invalide poseben stranski vhod. Šlo<br />
naj bi za namero, da se prepreči, da bi v večjem<br />
številu volili starejši volilci. Veliko jih ni moglo voliti<br />
bolj daleč.<br />
Jože Možina @JozeMozina<br />
Mineva <strong>30</strong> <strong>let</strong> od usodne zarote Depala vas, ko so<br />
preddemokratične komunistične strukture znova<br />
ugrabile Slovenijo in jo obrnile nazaj v preteklost.<br />
Za spoznanje resnice je nujen ogled dokumentarca<br />
Urok <strong>Depale</strong> <strong>vasi</strong>, ki razkrije vlogo KOS-a, medijev,<br />
interese in odtise Milana Kučana.<br />
Zdenka Horvat @AndrejaZdenka<br />
Profesionalka na RTV Slovenija Staričeva dobiva<br />
božjastni napad, kadar ima intervju z Janšo. Za<strong>let</strong>ava<br />
se vanj in ne zanima je, kaj bi rad povedal.<br />
Ko postavi vprašanje, nanj tudi sama odgovori,<br />
če ne z besedami pa z migetalkami.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
PRIHAJA POMLAD<br />
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
12 TEMA TEDNA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
TINO MAMIĆ<br />
/DOMOVINA<br />
Prelomnica DEPALA VAS<br />
Komentar<br />
V teh dneh mineva <strong>30</strong> <strong>let</strong> od dogodkov, ki so v slovenski politični zgodovini znani<br />
kot afera Depala vas (1994). Kot se je izkazalo v naslednjih <strong>let</strong>ih nikoli do konca<br />
izpeljane slovenske tranzicije iz komunističnega režima v demokracijo<br />
zahodnoevropskega tipa, je ta afera usodno zaznamovala našo politično in gospodarsko<br />
dinamiko. Začel se je večdeset<strong>let</strong>ni spopad med dvema ključnima politikoma<br />
v času slovenske osamosvojitve – Janezom Janšo in Milanom Kučanom.<br />
marca 1994 so štirje<br />
vojaški specialci<br />
v Depali <strong>vasi</strong> med<br />
20. Domžalami in Trzinom<br />
pridržali tajnega policijskega sodelavca<br />
Milana Smolnikarja, pri čemer<br />
je prišlo tudi do fizičnega nasilja, v katerem<br />
je bil slednji lažje poškodovan in<br />
je moral v bolnišnico. Takoj sta se pojavili<br />
dve verziji dogodkov. Po eni (medijsko<br />
podprti) naj bi šlo za grob poseg vojaške<br />
sfere v civilno, češ da vojska nima<br />
pristojnosti pridržati civilistov, če se ne<br />
nahajajo na območju vojaških objektov,<br />
na drugi strani pa je bila verzija Ministrstva<br />
za obrambo, ki ga je v tedanji<br />
Drnovškovi vladi vodil Janez Janša (65).<br />
Ta stran je govorila, da Smolnikar<br />
ni bil zgolj neki civilist, ampak tajni policijski<br />
sodelavec, ki je ljudi v vojski in<br />
na MORS-u napeljeval k temu, da bi mu<br />
dostavljali dokumente o domnevni nezakoniti<br />
preprodaji orožja (v BiH in na<br />
Hrvaško), s čimer bi s položaja spodnesli<br />
Janšo. Kasneje se je izkazalo, da je bil<br />
vsaj del dokumentov, ki so prišli na dan,<br />
ponarejen. Ministrstvo za notranje zadeve,<br />
pod katerega sodi policija, je tedaj<br />
vodil Ivo Bizjak iz stranke Slovenski<br />
krščanski demokrati – SKD. Kasneje je<br />
postal varuh človekovih pravic in pravosodni<br />
minister.<br />
VLOGA KRIMINALISTOV<br />
V dneh po dogodku v Depali <strong>vasi</strong> so se<br />
vrstili pritiski na tedanjega premierja<br />
Janeza Drnovška (LDS), naj razreši Janšo,<br />
odstirati se je začela igra v ozadju.<br />
Takratni predsednik republike Milan<br />
Kučan (83) je le nekaj tednov pred opisanim<br />
v govoru v Novi Gorici na nek<br />
način najavil dogajanje. Opozoril je na<br />
»nevarno politično miselnost«, ki temelji<br />
na načelu, kdor ni z nami, je proti<br />
nam, in ki za dosego ciljev uporablja<br />
vsa sredstva. Tudi tista, ki z demokracijo<br />
nimajo zveze: najprej diskvalifikacija<br />
in potem likvidacija, če je treba,<br />
Protesti marca 1994 v podporo Janezu Janši (65) niso preprečili njegove razrešitve s funkcije obrambnega<br />
ministra, predstavljajo pa začetek njegove poti do glavnega politika na desnosredinskem polu.<br />
tudi fizična. Namigoval je, češ da tako<br />
deluje Janša, a ta sredstva je vsaj deloma<br />
sam uporabljal. Smolnikar je informacije<br />
z MORS-a pridobival od ljudi, ki<br />
jim je obljubljal denar in službo, VOMO<br />
pa mu je podtaknil dva vojaka. Eden<br />
je bil Mitja Kunstelj (54) iz Morisa. Po<br />
njegovih zapisih je bil v zadevo vp<strong>let</strong>en<br />
tedanji kriminalist Drago Kos (63) (kasneje<br />
predsednik KPK), postopke pa naj<br />
bi odobril vodja kriminalistične službe<br />
Mitja Klavora (69).<br />
DEMONSTRACIJE<br />
IN RAZREŠITEV<br />
Stvari na političnem prizorišču so se<br />
odvijale hitro. Predsednik stranke SKD,<br />
Lojze Peterle (75), ki je bil enako kot<br />
tedanja Janševa Socialdemokratska<br />
stranka Slovenije (SDSS, kasneje SDS)<br />
del vladne koalicije pod okriljem LDS,<br />
je zavrnil vsakršno uporabo nasilja.<br />
Tudi Janšev zaščitnik v času procesa na<br />
vojaškem sodišču <strong>let</strong>a 1988 Igor Bavčar<br />
(68) (LDS) se mu je takrat odrekel. Predsednik<br />
SDSS Jože Pučnik je opozarjal,<br />
da nekateri ogrožajo ustavno ureditev<br />
(mislil je na Kučana in njegov krog) in<br />
zahteval razčiščevanje dogajanja, vendar<br />
zaman.<br />
Kot je pred nekaj <strong>let</strong>i pojasnil novinar<br />
TV Slovenija Jože Možina (55), ki je<br />
avtor dokumentarca Urok <strong>Depale</strong> <strong>vasi</strong>,<br />
je način odstranitve Janše izdelal posebni<br />
agent jugoslovanske tajne vojaške<br />
službe KOS Radenko Radojčić, ki so ga<br />
slovenski obveščevalci posebej za to<br />
pripeljali iz Beograda. Vprašanje je le,<br />
ali je bil v ozadju zgolj Kučan. V medije<br />
so plasirali informacije, da naj bi Janša<br />
pripravljal državni udar.<br />
Zgodile so se demonstracije pred Državnim<br />
zborom v podporo Janši, a kocka<br />
je bila vržena. V jutranjih urah 29. marca<br />
1994 je bil v Državnem zboru razrešen.<br />
Drnovšek je razložil, da se je s predlogom<br />
za razrešitev želel izogniti spopadu leve<br />
in desne opcije v njegovi vladi. A spopad<br />
v družbi se je šele začel.<br />
<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
NENAD GLÜCKS<br />
TOMO STRLE/<br />
CITRUS<br />
TEMA TEDNA<br />
JANŠA: Kar so porušili, bomo<br />
zgradili, kar so pokradli, bomo vrnili<br />
Slovenija je doživela dve katastrofalni ujmi: poplave in Golobovo vlado, je na protestnem<br />
shodu v Ljubljani poudaril Janez Janša. Demonstracije z naslovom »Dovolj!«<br />
je organizirala SDS in so bile usmerjene zoper koruptivne prakse sedanje vlade,<br />
njeno nesposobnost, zapravljivost, vsiljevanje škodljivih ideologij. Na Kongresnem trgu<br />
v Ljubljani se je po ocenah novinarjev Domovine zbralo okoli 12.000 ljudi.<br />
13<br />
Na »vseslovenskem shodu«,<br />
kot so ga poimenovali organizatorji<br />
v SDS, pod sloganom<br />
»Dovolj!« je osrednji<br />
govorec predsednik SDS Janez Janša<br />
(65) poudaril, da se je toliko ljudi kot danes<br />
na tem trgu nazadnje zbralo junija<br />
1988 po aretaciji Janše, Borštnerja (79),<br />
Tasića in Zavrla (62) (afera JBTZ), ko je<br />
prišla slovenska pomlad. No, tedaj je bil<br />
Kongresni trg vendarle bolj napolnjen.<br />
Opozoril je na dve katastrofi, ki sta v<br />
zadnjem času prizadeli Slovenijo – lansko<strong>let</strong>na<br />
ujma s poplavami in od junija<br />
2022 vlada Roberta Goloba (56). Ključno<br />
sporočilo je, da so edini izhod iz te politične<br />
katastrofe predčasne volitve, saj<br />
kar 70 odstotkov ljudi vlade ne podpira.<br />
Dejal je, da drugače kot sedaj vladajoči<br />
politiki pri SDS nikomur ne grozijo in<br />
nikogar ne izključujejo, niti »golobistov«<br />
ne, saj mora Slovenija dihati z obema<br />
pljučnima kriloma. Vendar to, »kar so<br />
porušili, bomo zgradili, in kar so pokradli,<br />
bomo vrnili nazaj«, je dodal.<br />
Glede novih obrazov pa je povedal,<br />
da prihajajo iz tovarne z novimi obrazi<br />
vse slabši izdelki. Vnaprej pa je zasejal<br />
dvom v poštenost bodočih volitev, saj<br />
naj bi se vladajoči zanašali, da bo volilna<br />
udeležba na podeželju nizka, ker so njihovi<br />
sodniški kadri v okrajnih volilnih<br />
komisijah množično ukinjali volišča.<br />
Kot pravi, se vladajoči zanašajo še na<br />
računalniški program državne volilne<br />
komisije, ki je na zadnjih volitvah v DZ<br />
sprva napačno porazdelil mandate, ter<br />
na to, da so glasovnice v volilnih skrinjicah<br />
na predčasnih volitvah več dni<br />
nepreštete in brez kredibilnega nadzora.<br />
Dokler se to ne preišče, bo na bodočih<br />
volitvah senca dvoma, opozarja.<br />
KRAJA VESOLJSKIH<br />
RAZSEŽNOSTI<br />
Velik del polurnega govora je posvetil<br />
vprašanju ilegalnih migracij in nespametni<br />
vladni odločitvi, da bi migrantske<br />
centre ustanavljala na obrobju države,<br />
ob meji s Hrvaško, čemur se že upirajo<br />
prebivalci Brežic in Središča ob Dravi. Z<br />
ilegalnimi migranti skuša levica, kot je<br />
sporočil podpornikom, ustvariti nove<br />
volivce in razgraditi narod. Pri tem SDS<br />
ni kar na splošno zoper migracije, če gre<br />
za resnične begunce (kot so recimo iz<br />
Ukrajine) ali delovne migrante. A slednji<br />
se morajo naučiti slovensko, izpostavlja,<br />
kar je množica pozdravila. Ker vladajoči<br />
nočejo več kriminala migrantov v Ljubljani,<br />
jih skušajo razseliti po Sloveniji.<br />
Po besedah Janše imamo vlado, kot<br />
je še nismo imeli, z »vrhunskim menedžerjem«<br />
na čelu. Minister za delo Luka<br />
<strong>Domovina</strong> kot zaščita<br />
pred dežjem.<br />
Mesec (36) še nikoli ni delal, ministrica<br />
za kulturo Asta Vrečko (39) obiskuje<br />
Čebine (kraj ustanovitve Komunistične<br />
partije Slovenije) in Fotopub (kraj spolnih<br />
zlorab). Našteval je razlike v delovanju<br />
njegove zadnje vlade in sedanje<br />
Golobove, predvsem glede sedanjega<br />
negospodarnega trošenja davkoplačevalskega<br />
denarja (primer afera Litijska).<br />
Namesto Urada za demografijo, ki<br />
so ga ustanovili med zadnjo vlado, sedanja<br />
med drugim namenja denar za<br />
preučevanje enakosti spolov. Prejšnja<br />
vlada je upokojencem z nizkimi pokojninami<br />
dala dodatke, sedanja jim pokojnin<br />
niti ne usklajuje z inflacijo. Ob<br />
raznih infrastrukturnih projektih in<br />
aneksih se dogaja kraja vesoljskih razsežnosti.<br />
To bo treba preiskati in ukradeno<br />
vrniti, je najavil.<br />
HOJS: JANKOVIĆ<br />
SKORUMPIRAN<br />
Najbolj udaren je bil sicer prvi govornik<br />
Aleš Hojs (62), nekdanji notranji<br />
minister in sedanji predsednik ljubljanskega<br />
mestnega odbora SDS. Glede<br />
Ljubljane je zatrdil, da tako pokvarjenega<br />
in skorumpiranega politika v samostojni<br />
Sloveniji, kot je župan Zoran<br />
Janković (71), še ni bilo. Označil ga je za<br />
bizantinskega pašo. Ob kritiki sedanje<br />
vlade, ki zvišuje davke in obremenitve,<br />
je prepričan, da je vendarle upanje, da<br />
premier Golob odstopi, se posveti svojemu<br />
nakradenemu denarju in uživa v<br />
ljubezni, ki jo je našel.<br />
Mladi kmet Gregor Planko je izpostavil<br />
vse neizpolnjene obljube vlade<br />
do kmetov in zahteve slednjih. Med<br />
drugim zmanjšanje birokracije v kmetijstvu,<br />
razumno upravljanje z divjimi<br />
zvermi, sprejem zakonodaje, ki bo<br />
preprečila zavajanje potrošnikov glede<br />
hrane, ki jo kupujejo. Prav tako želijo<br />
kmetje spremembo politike najemanja<br />
kmetijskih zemljišč v lasti države, tako<br />
da imajo družinske kmetije prednost<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
Tino Mamić/DOMOVINA<br />
IZJAVE UDELEŽENCEV<br />
Posneli smo tudi nekaj izjav z udeleženci<br />
shoda na Kongresnem trgu. Robert<br />
meni, da vlada ne dela za domače ljudi,<br />
do Slovencev ima mačehovski odnos.<br />
Primorci Viki, Mirko in Andrej so bili veseli,<br />
da se je zbralo toliko ljudi. Naveličani<br />
so Goloba. Predvsem jih motijo dvojna<br />
merila, vlado so ocenili kot povsem<br />
nesposobno. Jure se zgraža nad vsemi<br />
neumnostmi, ki jih počnejo oblastniki.<br />
Želi si spremembe, ima jih dovolj. Ciril<br />
pa se sprašuje, kaj je bilo narobe z vlado<br />
Janeza Janše. Pričakuje, da vlada dela<br />
za ljudi, sedanja skrbi le za svoje žepe.<br />
Morali bi delati za naše otroke, dodaja.<br />
Ljubljančana Andreja najbolj moti ukinitev<br />
dneva spomina na žrtve komunizma.<br />
Golob je prišel, da bi se maščeval. Upa<br />
na čimprejšnje volitve, vendar dvomi, da<br />
se bo to zgodilo.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
TEMA TEDNA<br />
15<br />
pred pravnimi osebami. Opozoril je<br />
na hitro propadanje kmetij.<br />
Poslanec SDS Andrej Kosi (46), ki<br />
prihaja iz bližine Središča ob Dravi,<br />
kjer želi vlada vzpostaviti migrantski<br />
center, je Golobu sporočil, da so<br />
Slovenci znova pripravljeni braniti<br />
mejo, kot so jo branili <strong>let</strong>a 1991. Ne<br />
bodo dovolili, da kdorkoli na silo<br />
posega v njihovo ozemlje, saj ljubijo<br />
našo domovino. O ljubezni do domovine<br />
je udeležencem shoda spregovoril<br />
tudi pesnik Tone Kuntner.<br />
ZBOR ZA PRIHODNOST<br />
Še pred shodom SDS je tudi druga parlamentarna<br />
opozicijska stranka NSi<br />
pripravila svoj dogodek, in sicer Zbor<br />
za prihodnost, ki so ga organizirali v<br />
Cankarjevem domu. Očitno skuša predsednik<br />
NSi Matej Tonin (40) nekoliko<br />
ublažiti trenja s stranko SDS, saj je, kot<br />
je dejal za Domovino po razpravi, želja<br />
pokazati, da je opozicija enotna pri cilju<br />
zamenjave sedanje nesposobne in<br />
neoperativne vlade. Vladi hočejo enako<br />
kot SDS sporočiti, da je imajo dovolj,<br />
pri čemer naj bi NSi to tisti dan naredila<br />
skozi vsebino, SDS pa skozi številčnost.<br />
Za spremembo oblasti potrebuješ oboje.<br />
Tonin je v govoru pred podporniki<br />
v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem<br />
domu ugotovil, da je Slovenija v globoki<br />
politični krizi. Imamo stavkovni val in<br />
proteste po celotni državi. Sprejemajo<br />
se popolnoma nerazumni zakonodajni<br />
predlogi. Gospodarska situacija je zaradi<br />
ohlajanja na naših največjih izvoznih<br />
trgih zaostrena. Še bolj pa ga skrbi, da<br />
vlada ljudem in gospodarstvu ves čas<br />
pošilja napačne signale – dodatni davki<br />
in več birokracije.<br />
Vlada ignorira opozorila ekonomistov<br />
o nujnem izboljšanju konkurenčnost<br />
našega poslovnega okolja. Namesto<br />
reforme zdravstva nam to razpada pri<br />
živem telesu. Tudi on je kritiziral nespametno<br />
politiko nelegalnih migracij, ki so<br />
varnostno tveganje. O energetski politiki<br />
pravi, da je ne moremo graditi »zgolj<br />
na sončnih panelih in vetrnicah, saj bo<br />
to pomenilo uničenje naše industrije in<br />
enormno podražitev položnic za ljudi«.<br />
Če se je vlada dve <strong>let</strong>i ukvarjala predvsem<br />
sama s sabo, bomo v nadaljevanju<br />
mandata očitno spremljali predvsem<br />
spopade med koalicijskimi partnerji,<br />
ugotavlja. Ob tem ostaja ključno, kako<br />
izboljšati gospodarsko in davčno okolje,<br />
ohraniti javni zdravstveni sistem, oblikovati<br />
učinkovitejšo in vitkejšo državno<br />
upravo ter zaščititi slovenskega kmeta.<br />
STROKOVNJAKI<br />
O VLADNIH ZABLODAH<br />
NSi je povabila tudi nekaj strokovnjakov,<br />
ki so orisali svoje videnje stanja<br />
in možne rešitve. Kot pravi komunikacijski<br />
strokovnjak Dejan Verčič (51), se<br />
premalo ukvarjamo z demografskimi<br />
spremembami in migracijami, ki so<br />
globalen problem. Razvojni potencial<br />
se umika iz Evrope, ker postaja prestara.<br />
Mladi pa so na drugih celinah, ki<br />
imajo ta potencial. Nehati se moramo<br />
pogovarjati o fašizmu in se resno pogovarjati<br />
o demografiji.<br />
Ekonomist in nekdanji minister za<br />
finance Janez Šušteršič (57) svari, da<br />
živimo bolje, kot si lahko privoščimo.<br />
Morali bi meriti, kaj dobimo za denar,<br />
ki ga vlagamo v javni sektor. Vodje v<br />
javnem sektorju morajo imeti možnost<br />
določanja plač ljudi, ki jih vodijo, plača<br />
je namreč vzvod upravljanja človeških<br />
virov. Nekdanji direktor Fursa, davčni<br />
strokovnjak Ivan Simič (54), meni, da<br />
nismo dozoreli za davčno reformo. Odganjamo<br />
tiste z visokimi prihodki. Že<br />
Hrvaška je zelo zanimiva za davčno rezidentstvo<br />
Slovencev. Zmanjkuje nam<br />
menedžerjev in mladih ljudi. Vprašanje<br />
je, kdo bo še tukaj plačeval davke.<br />
Kardiolog in specialist intenzivne<br />
medicine Marko Noč (61) je predstavil,<br />
kako bi zdravstvo približali bolnikom,<br />
ki jih ne zanima, kdo je izvajalec, pač<br />
pa to, da dobijo kvalitetno storitev v razumnem<br />
času. Ekonomično in kakovostno:<br />
»Čim večji kaos delamo na področju<br />
javnega zdravstva, več bo zasebnega<br />
zdravstva in bolnik plača iz lastnega<br />
žepa.« Naloga države je nadzor – jasni<br />
strokovni kriteriji, kje kaj lahko delaš.<br />
Potem zavodom (javnim ali zasebnim)<br />
podeliti akreditacijo.<br />
Član sveta Kmetijsko gozdarske<br />
zbornice Slovenije Janez Beja (54) je<br />
orisal razloge za proteste kmetov po<br />
Evropi, pri čemer so slovenski kmetje v<br />
še težjem položaju zaradi specifik našega<br />
kmetijstva. Poudarja, da se zeleni<br />
prehod sliši čudovito, a ne bo dal kakovostne<br />
hrane.<br />
<br />
Janez Šušteršič (57) na Zboru za prihodnost:<br />
»Živimo bolje, kot si lahko privoščimo.« Zadaj<br />
Marko Noč (61).<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
16 TEMA TEDNA<br />
PETER MERŠE<br />
TOMO STRLE/<br />
CITRUS<br />
Komentar<br />
Ena LASTOVKA še ne<br />
prinese pomladi, sploh<br />
če gre v resnici za VRABCA<br />
Na prvi pomladni dan sta obe opozicijski stranki vsaka na svoj način opozorili na slabe<br />
razmere v državi, posebej na nesposobno vodstvo, ki sta ga pozvali k odstopu. Nova<br />
Slovenija najprej z Zborom za prihodnost v Cankarjevem domu, na katerem so z več uglednimi<br />
gosti z različnih področij družbenega življenja razmišljali o problemih, s katerimi<br />
se sooča naša država, in iskali rešitve za prihodnost. Te bodo realno izvedljive šele v<br />
prihodnjem mandatu, saj aktualna vlada glasov razuma ne posluša.<br />
Na prvi pomladni dan sta obe opozicijski<br />
stranki vsaka na svoj način opozorili<br />
na slabe razmere v državi, posebej<br />
na nesposobno vodstvo, ki sta<br />
ga pozvali k odstopu. Nova Slovenija najprej z<br />
Zborom za prihodnost v Cankarjevem domu,<br />
na katerem so z več uglednimi gosti z različnih<br />
področij družbenega življenja razmišljali<br />
o problemih, s katerimi se sooča naša država,<br />
in iskali rešitve za prihodnost. Te bodo realno<br />
izvedljive šele v prihodnjem mandatu, saj aktualna<br />
vlada glasov razuma ne posluša.<br />
Zbor je bil načrtno sorazmerno zgodaj popoldne,<br />
da so se udeleženci, ki so želeli, lahko udeležili<br />
tudi shoda Dovolj v organizaciji stranke SDS,<br />
ki je nato potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani.<br />
Na njem je množico nagovoril vodja opozicije<br />
Janez Janša. Po shodih, ki jih pred mestno hišo<br />
organizira Aleš Primc za zaščito pitne vode, in<br />
upokojenskih protestih Pavla Ruparja je to prvi<br />
protestni dogodek opozicije.<br />
TEŽJE KOT DRUGI STRANI<br />
Nasprotniki tretje Janševe vlade so prvi protest<br />
organizirali, še preden se je vlada sploh dokončno<br />
sestavila, nato pa kljub epidemiji v večjem ali<br />
manjšem številu ustvarjali pritisk skoraj vsak<br />
petek, s čimer so v delu naroda ustvarjali obču-<br />
SDS: shod v Ljubljani ob ob<strong>let</strong>nici <strong>Depale</strong> <strong>vasi</strong>.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
TEMA TEDNA<br />
17<br />
NSi: Zbor za prihodnost.<br />
tek nujnosti, da vlada, ki ni njihova, za<br />
vsako ceno pade, in tako na volišča pripeljali<br />
dodatnih 20 odstotkov ljudi, ki<br />
običajno ne volijo.<br />
Razmere niso primerljive. Že geografsko<br />
Levica v središče prestolnice<br />
lažje pripelje svoje protestnike, ki živijo<br />
v okoliških blokih in po vojni prevzetih<br />
meščanskih vilah, medtem ko mora<br />
desnica za svoje protestnike organizirati<br />
prevoz. Vsak, še tako minoren protest<br />
Jaše Jenulla in Tee Jarc ter tiskovne<br />
konference Nike Kovač doživijo pokritost<br />
vseh večjih medijev, kar je privilegij,<br />
ki ga večina intervencij aktualne<br />
opozicije ni deležna. Če bi pred vsako<br />
sejo ljubljanskega mestnega sveta namesto<br />
Aleša Primca protestirala Nika<br />
Kovač, bi bila to prva novica televizijskega<br />
Dnevnika, tako pa razen Nove24TV<br />
o tem ne poroča skoraj nihče,<br />
četudi se zbere več tisoč protestnikov.<br />
Flickr @N.SI<br />
LJUDJE SO PASIVNI<br />
Kljub vsem oteževalnim okoliščinam<br />
pri protestih aktualne opozicije pa se<br />
zdi, da nam v državi vendarle ne gre<br />
tako slabo, saj prvi veliki opozicijski<br />
shod, čeprav očitno predvsem shod<br />
SDS, ni v celoti napolnil niti Kongresnega<br />
trga.<br />
Morebitne nepravilnosti pri nakupu<br />
ventilatorjev se v vseh pogledih lahko<br />
skrijejo pred nakupom ruševine na Litijski<br />
cesti ali 13.000 računalniki, ki ležijo<br />
v skladišču, ker do nedavnega nihče<br />
ni vedel, za koga so kupljeni in kako jih<br />
razdeliti, potem pa so naknadno spisali<br />
zakon, da jih nekako razdelijo. Razsipavanje<br />
pri prenovah železniških postaj<br />
pa se zdi projekt brez primere, posebej v<br />
času, ko država dviguje davke za obnovo<br />
po poplavah, ki gre tudi po polžje, ter<br />
je hkrati večni izgovor, zakaj se ji sicer<br />
ni treba držati nobenega drugega dogovora,<br />
celo že podpisanega.<br />
Ob tem vlada pospešeno sesuva<br />
zdravstveni sistem, to bo nato, upa, da<br />
z blagoslovom državljanov, skušala reševati<br />
kar z evtanaziranjem obupanih<br />
pacientov, ki si ne bodo mogli privoščiti<br />
privatnega zdravstva ali čakanja na poseg<br />
v javni ustanovi. O drugih podsistemih<br />
države raje niti ne govorimo.<br />
Narod, ki je plebiscitarno odločil, da<br />
bi rad imel čisto pitno vodo (pri zakonu,<br />
ki je mimogrede niti ni ogrožal), zdaj<br />
miruje, ko se čez enega ključnih vodnih<br />
virov na vodovarstvenem območju gradi<br />
cev za prevoz milijonov kubičnih metrov<br />
kanalizacijskih odplak, premier pa<br />
se aktivno posmehuje normam pravne<br />
države in integritete.<br />
Kar gledamo, je pot v totalitarizem<br />
nesposobnosti, le da ljudi ne iritirajo<br />
zapisi na Twitterju, pač pa izjave pred<br />
kamerami in poziranje na Instagramu.<br />
Ljudje in država imajo od oblasti bistveno<br />
manj. Ampak očitno, ker gre za<br />
»naše«, ni problema.<br />
CIVILNA DRUŽBA ZA POMLAD<br />
Nekaj lastovic na kongresnem trgu in<br />
v Cankarjevem domu še ne bo prineslo<br />
pomladi. Še posebej, ker gre bolj kot<br />
za lastovice za vrabce, vajene preživeti<br />
tudi v najhujši zmrzali ter živeti od<br />
drobtin, ki so jih za seboj pustili golobi.<br />
Da bi dejansko dočakali pomlad,<br />
bomo treba najprej vzpostaviti civilno<br />
družbo, ki lahko protestniško gibanje<br />
drži nad strankarskim nivojem in posledično<br />
doseže več kot le strankarsko<br />
bazo. Prav je, da stranke povedo svoje,<br />
pa naj bo to s protestom na ulici ali<br />
v intelektualni razpravi. Da to pri nas<br />
počnejo stranke, kaže na kritično odsotnost<br />
civilne družbe sorodnih nazorov,<br />
ki bi skrbela za to.<br />
Da pridemo do nje, pa je nujna kritična<br />
sprememba mentalitete slovenskega<br />
demokristjana, ki mora spoznati,<br />
da država ni več na oddaljenem Dunaju<br />
ali v Beogradu in da nima praktično nikakršnega<br />
vpliva, ampak da mu jo ropajo<br />
in uničujejo sosedje, ki so zadnjih<br />
80 <strong>let</strong> prepričani, da so na oblasti abonirani<br />
oni, vsakršen odklon od tega pa<br />
je izredno stanje.<br />
NASTAVITI DRUGO LICE<br />
Vsekakor je katoliška drža ljubiti sovražnike<br />
in nastaviti drugo lice, a ne iz<br />
šibkosti in nezmožnosti upora, pač pa iz<br />
etične drže, ki po drugi strani vključuje<br />
tudi prevračanje miz v templju, ko gredo<br />
stvari predaleč.<br />
Čeprav so zgodovinske okoliščine<br />
naredile svoje, je baza še vedno dovolj<br />
močna ter tudi delovno aktivna in sposobna,<br />
da lahko tudi mimo »državnih<br />
jasli« vzdržuje civilno družbo, ki je na<br />
tej strani vajena delovati skromno in<br />
racionalno. Le povezati se mora in se za<br />
to odločiti.<br />
Vendarle smo potomci in dediči naroda,<br />
ki je, ko je oblast bila na Dunaju<br />
in v stari Jugoslaviji, imel razvejano<br />
civilno družbo, bil zmožen Mohorjeve<br />
knjige naročiti v praktično vsako slovensko<br />
gospodinjstvo in tako podpreti<br />
založništvo ter se izobraziti in informirati,<br />
ki je kot 13. na svetu spravil skupaj<br />
prevod celotne Biblije v svoj jezik, da o<br />
tehničnih in tudi političnih dosežkih<br />
niti ne govorimo.<br />
Če so vse to zmogli naši pradedje,<br />
ki so jih tlačili turški vpadi, nemški<br />
škorenj, avstrijska in beograjska oblast,<br />
bomo pa menda tudi mi znali državo,<br />
ki so jo sanjali sto<strong>let</strong>ja, iztrgati iz<br />
krempljev golobnjaka. Treba bo samo<br />
stopiti skupaj, kaj prispevati in se predvsem<br />
iz pohlevnih vrabcev, ki prepevajo<br />
po zakristijah, spremeniti v aktivne<br />
prinašalce pomladi. V plenilce, ki znajo<br />
biti tudi nevarni in nastavijo drugo lice,<br />
ker se tako odločijo, če se tako odločijo,<br />
ne ker nimajo druge možnosti. <br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
18<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
Svoboda govora ali<br />
GOVOR SVOBODE<br />
V Sloveniji imamo z ustavo zagotovljeno svobodo govora, zato je še toliko<br />
večji paradoks, da ta svoboda še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije<br />
ni bila bolj ogrožena, kot je sedaj, v času diktature Svobode z velikim S.<br />
Kolumna<br />
Svoboda, ki je obljubljala vrnitev<br />
demokracije, vladavine prava<br />
in sproščenosti – se pravi vsega,<br />
kar nam je bojda pod Janšo<br />
manjkalo –, je v slabih dveh <strong>let</strong>ih svoje<br />
vladavine dostavila ravno nasprotno.<br />
Demokracija še nikoli ni bila bolj odvisna<br />
od tega, da si na pravi partijski liniji,<br />
kot je sedaj. To, da premier Golob<br />
iz poslanske skupine in stranke Gibanje<br />
Svoboda meče tako rekoč antijanša<br />
prvoborke, kot je denimo poslanka in<br />
bivša novinarka Mojca Šetinc Pašek, in<br />
to celo z izgovorom, da omenjena dela<br />
za Janšo (sic!), je najboljši pokazatelj, da<br />
diktatura Svobode z demokracijo nima<br />
prav veliko skupnega.<br />
Vladavino prava nam Svoboda vrača<br />
tako, da zakoni veljajo zgolj še za<br />
neposvečene in ekonomsko šibke. Medtem<br />
ko se premier na vse kriplje trudi<br />
zavlačevati in kratko malo onemogočiti<br />
postopek KPK, ki naj bi ugotovil, ali je v<br />
zvezi s policijo zlorabil svoja pooblastila,<br />
ljubljanski šerif alias župan Janković<br />
mirno »urbi et orbi« razglaša, da se v<br />
Ljubljani mimo njegove volje ne more<br />
kadrovati nikogar, praktično od branjevk<br />
na ljubljanski tržnici navzgor.<br />
Kar pa zadeva sproščenost, je je sedaj<br />
res na pretek. Sproščeni so zdravniki, tožilci,<br />
sodniki, zaposleni na upravnih enotah,<br />
kmetje, upokojenci in tako naprej.<br />
NASTOPAŠTVO IN CENZURA<br />
V državo se je naselil zatohel duh nastopaštva,<br />
poceni demagogije, korupcije<br />
in klientelizma ter nebrzdanega<br />
biznisiranja na račun javnega dobrega<br />
in javnih financ. Namesto svobode govora<br />
smo »de facto« dobili govor Svobode.<br />
Kar govorijo v Svobodi, drži in ima<br />
domovinsko pravico, četudi je skregano<br />
z zdravo pametjo, dejstvi in elementarno<br />
logiko. Kar govorimo ostali, je<br />
neresnično, zavržno in nesvobodno.<br />
Beri, podvrženo sankcijam. Najsi gre<br />
za postopke, ki jih vodi policija, AKOS,<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
Svoboda, ki je obljubljala<br />
vrnitev demokracije,<br />
vladavine prava in<br />
sproščenosti, je v slabih<br />
dveh <strong>let</strong>ih svoje vladavine<br />
dostavila ravno nasprotno.<br />
kot državni regulator na področju telekomunikacij,<br />
in v zadnjem času vse<br />
bolj tudi »osvobojena« oziroma Svobodna<br />
RTV Slovenija, ki na YouTubu z<br />
izmišljenimi očitki o kršitvah avtorskih<br />
pravic (Kako je lahko nekaj, kar je javno,<br />
kar po definiciji velja za vse, kar naredi<br />
nacionalka, predmet kršitve avtorskih<br />
pravic?) poskuša blokirati neodvisne in<br />
vladajoči Svobodni oblastni kliki neljube<br />
vsebine.<br />
»JAVNO« MNENJE<br />
Namesto javnega mnenja smo dobili<br />
mnenje raznoraznih apologetov aktualne<br />
oblasti, ki nam sporočajo, kaj<br />
lahko oziroma moramo misliti, govoriti<br />
in storiti. Tako se proti sovražnemu govoru<br />
in pravici do življenja bori denimo<br />
Nika Kovač, zdravstveno politiko nam<br />
dejansko fura neki Jaša Jenull in tako<br />
naprej. Nihče seveda ne pooseblja govora<br />
Svobode v primerjavi s svobodo govora<br />
bolj, kot ravno naš presvetli premier.<br />
Ta namreč danes govori drugače kot<br />
včeraj, jutri pa trdi, da nikoli ni izrekel<br />
tega, kar je govoril danes in včeraj. Tako<br />
denimo najprej pove, da svojo uradno<br />
spremljevalko redno sprašuje za nasvete<br />
in vabi na sestanke, nato to vehementno<br />
zanika, na koncu pa prostodušno<br />
doda, da se ona oglaša, kadar želi in<br />
kjerkoli želi.<br />
Ko potem po novem uradni govorec<br />
Gibanja Svoboda, minister za mlatenje<br />
prazne slame in Slovence v zamejstvu<br />
ter po svetu, Matej Arčon, v nekem intervjuju<br />
modro ugotovi, da nastaja napačen<br />
vtis, da je prva konkubina v državi in<br />
dejansko Despojna, Tina Gaber, povsod<br />
prisotna, je farsa popolna. Ker omenjena<br />
Tina svojega Robija pač spremlja kot senca<br />
povsod. Doma in na praktično vseh<br />
službenih poteh v tujino.<br />
Vse to seveda tistih, ki imajo od govora<br />
Svobode, ki je uzurpiral mesto svobode<br />
govore, neposredne koristi, čisto<br />
nič ne moti. Ampak v svoji vehemenci,<br />
ki meji že na evforijo, so izjemno kratkovidni.<br />
To, kar sedaj počnejo drugim,<br />
se utegne zgoditi njim, ko bo imel škarje<br />
in platno oblasti v rokah kak drug<br />
krojač. Če si za ilustracijo sposodimo<br />
bojda s krvjo na steno ustaškega zapora<br />
napisan zapis Toneta Svetine v<br />
njegovi mojstrovini Volčiči: »Danes mi,<br />
jutri vi. Kolo sreče se vrti.« <br />
Tina (37) svojega Robija (57) pač spremlja<br />
kot senca povsod. Levo Peter Prevc (31).<br />
Instagram @tina_gaber
Komentar<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
FLICKR @VLADARS<br />
Po stopinjah padle<br />
BLEFERKE FAJONOVE<br />
POŽAREPORT<br />
Prva analiza volilnih možnosti Janija Prednika, Tadeja Beočanina in Milana Brgleza,<br />
treh kandidatov za novega voditelja Socialnih demokratov (SD).<br />
19<br />
No, res, prav zanimivo je bilo<br />
opazovati »untergang« nastope<br />
Tanje Fajon (52), tiste<br />
»voditeljice« SD, ki ji je – tudi<br />
z veščinami strastne potapljačice, kot<br />
lucidno ugotavlja Aljuš Pertinač – uspelo<br />
v slabih štirih <strong>let</strong>ih potopiti to najstarejšo<br />
stranko v državi (afera Litijska je<br />
samo simptom, ne pa tudi vzrok propada<br />
SD), kot zunanja ministrica pa je<br />
Slovenijo »vračala k jedrnim državam<br />
Evrope« na nešteto službenih potovanjih<br />
po Afriki, Aziji, Južni Ameriki in<br />
Bližnjem vzhodu.<br />
Od njene »politične drže« med za<br />
stranko ponižujočim »ulizavanjem«<br />
predsedniku vlade Golobu (56) (tako<br />
naši viri iz SD) in prepotentnimi kosili<br />
v ljubljanski restavraciji Cubo so ostali<br />
kameleonski poskusi, da bi se ljudem<br />
zasmilila, vsem vidni strah, da utegne<br />
ostati brez funkcije zunanje ministrice<br />
in podpredsednice vlade (karte po aprilskem<br />
kongresu se bodo delile na novo, če<br />
bo, na primer, Fajonova na vladi ostala<br />
vse to, Tadej Beočanin (41) kot, denimo<br />
novi predsednik stranke pa župan v Ajdovščini,<br />
bo to samo še ena potrditev totalno<br />
patološke slike slovenske politike<br />
ter politično in upravljalsko dobesedno<br />
neznosne situacije) ter še vedno kup bizarne<br />
demagogije in že povsem neokusnega<br />
bezveznega govorjenja.<br />
»Voditeljica« SD Tanja Fajon (52).<br />
PREDNIK BREZ ŽARA<br />
Toda po voditeljskih stopinjah padle<br />
Fajonove pred prihajajočim izrednim<br />
kongresom stranke (sobota, 13. aprila)<br />
stopajo tudi trije zanimivi liki.<br />
Jani Prednik (36), vodja poslanske<br />
skupine SD, je že nekaj <strong>let</strong> nenehni kandidat<br />
za predsedniškega kandidata (na<br />
zadnjem volilnem kongresu Socialnih<br />
demokratov na Ptuju oktobra 202) je<br />
tik pred zdajci odstopil od svoje predsedniške<br />
kandidature, ker naj bi se ustrašil<br />
zmage nad Fajonovo ter s tem tudi<br />
razočaral številne svoje privržence),<br />
toda zdaj, danes, pravijo naš viri iz SD,<br />
v njegovih očeh ni več videti pravega<br />
žara. Igral pa bo, med volilno kampanjo,<br />
hkrati na pomladitev vodstva, tako<br />
imenovani generacijski prelom, in vendarle<br />
tudi na kontinuiteto.<br />
A pozor, ni izključeno, da se bo vrli<br />
Korošec Jani Prednik tudi tokrat na<br />
predvečer kongresa premislil, strateško<br />
odstopil od predsedniške kandidature<br />
in podprl katerega od preostalih (dveh)<br />
kolegov kandidatov.<br />
BEOČANIN IZ AJDOVŠČINE<br />
Tadej Beočanin, župan Ajdovščine, bi bil<br />
menda edini sposoben umakniti stranko<br />
v opozicijo, kjer bi se morda res lahko<br />
še prečistila (sicer ne tako, da se vlada<br />
zruši, saj bi SD v Državnem zboru še<br />
vedno podpirala dobre vladne projekte),<br />
in jo kdaj kasneje morda premakniti tudi<br />
v tako imenovano veliko koalicijo, toda<br />
zdaj ga medijsko že rušijo, in to s pohvalami<br />
Mateja Tonina (40), predsednika<br />
NSi. Beočanin potem še nekaj »filozofira«<br />
o podobnem ekonomskem programu<br />
z NSi. Stvar je popolnoma jasna: če nekega<br />
kandidata za predsednika SD javno<br />
hvali šef desne stranke, je to za predsedniškega<br />
kandidata tako rekoč smrt, kot<br />
bi delegatom in aktivistom SD mahali z<br />
rdečo cunjo pred očmi.<br />
Sicer pa, tudi Bojanu Šrotu (64),<br />
skoraj legendarnemu županu Celja, se<br />
nikakor ni izšlo, da bi iz Celja vodil Slovensko<br />
ljudsko stranko, tako da bi se<br />
kot predsednik stranke občasno malo<br />
zapeljal v Ljubljano.<br />
FAVORIT BRGLEZ<br />
Milan Brglez (56), aktualni evropski poslanec,<br />
pa je, vemo, favorit »ta starih«, to<br />
je Milana Kučana (83) in Gregorja Golobiča<br />
(60), kar smo na tem portalu napovedali<br />
že ob izbruhu afere Litijska, in je<br />
že zgolj zaradi tega dejstva zelo močan<br />
kandidat. Res je, da ga del stranke ne<br />
mara, ker je prišlek iz SMC z dvomljivim<br />
karakterjem (saj veste, kaj mu nekateri,<br />
vključno z njegovim bivšim šefom Mirom<br />
Cerarjem (60) mlajšim, pravijo, da<br />
je), na zadnjih predsedniških volitvah<br />
(2022) pa je kandidiral samo, ker ga je<br />
podprlo tudi Gibanje Svoboda, toda vse<br />
to bo sanirano z Brglezovo držo, češ da<br />
on socialno demokracijo vrača h koreninam.<br />
On bo tako kandidat levega<br />
krila SD, garant, da SD ne bo nikoli šla<br />
»skupaj z Janezom Janšo (65)«, kar bo<br />
navduševalo del preostale strankarske<br />
baze. Če se oglasi še Kučan in Brgleza<br />
ne samo zakulisno, ampak tudi javno<br />
podpre, bo Brglez brez dvoma izvoljen.<br />
In če bo izvoljen, bo lahko mirno<br />
izbiral: postati nosilec kandidatne liste<br />
na junijskih evropskih volitvah (češ<br />
Matjaž Nemec (43), oprosti, ampak jaz<br />
sem pač predsednik stranke) ali postati<br />
minister za zunanje zadeve s priročnim<br />
izgovorom, da Golob v svoji vladi želi<br />
vse predsednike koalicijskih strank,<br />
saj razumeš, Tanja, a ne, saj ti boš pa<br />
poslanka Državnega zbora, službo torej<br />
imaš). A Brglez, ki trenutno, v nasprotju<br />
s Prednikom in Beočaninom, še modro<br />
molči, tega pred kongresom in strankarsko<br />
volilno kampanjo seveda oportuno<br />
ne bo govoril naglas.<br />
<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
20 AKTUALNO INTERVJU<br />
PETER GREGORČIČ, FIZIK IN AKTIVIST<br />
EU je šla z zelenim prehodom<br />
absolutno predaleč<br />
Evropske volitve imajo preferenčni glas, zato so izrazito volitve obrazov, šteje osebnost. – Pomembno<br />
se mi zdi, da ljudem osvetlim probleme s svoje perspektive in jim prinašam kanček upanja. – Državni svet je<br />
ena od redkih institucij, ki še zagotavlja imunski sistem demokraciji. – Osebno Ursuli von der Leyen očitam,<br />
da je tiho podprla zlorabo prava v Sloveniji.<br />
PETER MERŠE<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
INTERVJU<br />
21<br />
Ste profesor in politični analitik,<br />
ki se podaja v aktivno politiko.<br />
Zakaj prestop iz »opazovalca« v<br />
»akterja« v politiki?<br />
Vedno se trudim, da nadgrajujem svoja<br />
dejanja. V javni sferi delujem že dobro<br />
deset<strong>let</strong>je. Delujem iz prepričanja, da<br />
se posamezniku dobro godi in živi v<br />
miru in blagostanju samo takrat, ko<br />
deluje družba kot celota. Vsak izmed<br />
nas, ki je delček te skupnosti, pa mora<br />
tudi nekaj prispevati.<br />
Začel sem s pobudo za presojo<br />
ustavnosti financiranja zasebnih šol in<br />
ta zadeva je uspela. Določene strukture<br />
v politiki in sindikata, ki obvladuje šolstvo,<br />
je bilo takrat slišati, da bo to še ena<br />
izmed odločb, ki nikoli ne bo uresničena.<br />
Mislim, da je trajalo sedem <strong>let</strong> in na<br />
koncu jo je tako rekoč skozi šivankino<br />
uho uresničila tretja Janševa vlada.<br />
Ko so pred tem v času Cerarjeve vlade<br />
želeli spremeniti ustavo, namesto da<br />
bi zakon prilagodili ustavi, kar se mi zdi<br />
enostavno noro, sem se aktiviral v komentatorskem<br />
smislu. Takrat je koalicija<br />
imela celo ustavno večino in ocenili<br />
smo, da lahko zadevo preprečimo samo<br />
prek medijskega pritiska, in tako smo začeli<br />
iskati pot, kako priti v javnost. Tako<br />
je nastala moja komentatorska kariera.<br />
Potem je prišlo obdobje na Radioteleviziji<br />
Slovenija, po kateri smo šli<br />
tudi na Ustavno sodišče, se pritožili na<br />
Evropsko komisijo in Evropsko sodišče<br />
za človekove pravice. Posebej me je<br />
razočaral odziv Evropske komisije, kjer<br />
so se kazala dvojna merila glede na to,<br />
kakšna vlada je na oblasti. Njim ljube<br />
vlade lahko počnejo kar želijo, druge pa<br />
se morajo ravnati po pravu. To se mi ni<br />
zdelo prav.<br />
V ožjem krogu civilne sfere, ljudi, ki<br />
niso v politiki, sem v pogovoru spoznal,<br />
da lahko celo življenje komentiram, da<br />
vidim, do kod se pride s komentiranjem,<br />
če pa želim to nadgraditi, da bi<br />
kaj spremenil, se moram politično aktivirati<br />
in priti med odločevalce. V demokratičnih<br />
institucijah je resnična<br />
moč za spreminjanje družbe. To me je<br />
prepričalo za kandidaturo, kaj pa se bo<br />
iz tega izcimilo, bo pokazal čas.<br />
Pogosto opažamo, da se v politiko<br />
podajajo akademiki z univerze.<br />
Čemu pripisujete ta večji delež<br />
akademske elite pri vstopu<br />
v politiko?<br />
Žal je tega vedno manj. Včasih je bilo,<br />
predvsem na levi sferi, tega več, kar je<br />
Svetopisemsko najširša<br />
pot ni optimalna. Ožja pot<br />
je težja, včasih lahko tudi<br />
ne uspe, vendar je običajno<br />
plodovitejša.<br />
posledica tega, da je naša največja univerza<br />
prišla iz nekega drugega sistema. Jaz<br />
pogrešam več tega udejstvovanja. Mislim,<br />
da je še premalo akademikov, ki se podajajo<br />
na to pot, zato slovenska politika izgublja<br />
intelektualna jedra in je podvržena<br />
nekim poenostavljenim pogledom.<br />
V parlamentu in vladi imamo kadre,<br />
ki so prišli iz gostinstva in ne vem še<br />
od kje vse, a ne želim nobenega poklica<br />
podcenjevati, ker so pomembni za<br />
družbo. Vendarle pa manjkajo intelektualna<br />
jedra, ki bi delala dolgoročnejše<br />
premisleke. Akademska sfera te nauči<br />
dela za dobro skupnosti in ti da prostor,<br />
da lahko razmišljaš. Ko pridobiš naziv<br />
doktor znanosti, se zaveš, da je treba<br />
pridobljeno znanje uporabljati v dobro<br />
človeštva. Prinaša pa tudi družbeno<br />
odgovornost. Iz tega izhaja večja motiviranost,<br />
da v malo večji meri vračamo<br />
družbi. Ta država mi je omogočila izobrazbo<br />
in poglede, ki jih imam.<br />
Kandidirate za SLS, ki je že deset<br />
<strong>let</strong> zunajparlamentarna stranka,<br />
evropskega poslanca pa je pridobila<br />
v sodelovanju z drugimi listami.<br />
Letos kaže, da se podajate na to<br />
pot samostojno. Zakaj SLS? Mar ne<br />
bi bilo lažje biti izvoljen denimo s<br />
tretjega mesta pri SDS?<br />
Svetopisemsko najširša pot ni optimalna.<br />
Ožja pot je težja, včasih lahko tudi<br />
ne uspe, vendar je običajno plodovitejša.<br />
Ko je ta moja odločitev na pobudo<br />
dela civilne družbe dozorela, sem jo<br />
vzljubil in sprejel, sem začel razmišljati,<br />
kako se podati na to pot. Ne verjamem v<br />
politiko novih obrazov, to se ne obnese,<br />
še posebej ne na evropskih volitvah.<br />
No, ampak sami ste vendarle<br />
novi obraz.<br />
Že, ampak ne v smislu, da bi delali neko<br />
novo listo. Potrebuješ namreč neko jedrno<br />
volilno telo, program in stranko,<br />
ki je preživela določeno obdobje in ima<br />
strukturo. Ne skrivam, da je moj nazor<br />
konservativen oz. politično rečeno desen.<br />
V slovenskem političnem prostoru<br />
so samo tri stranke, ki bi mi lahko ponudile<br />
to platformo. Dve sta parlamentarni<br />
z vzpostavljeno strukturo. Največ<br />
potenciala za rast pa ponuja SLS, ki je<br />
najstarejša stranka v Sloveniji in prva<br />
članica v EPP iz Slovenije. To mi je zelo<br />
všeč. Ko hodim po terenu, opažam, da<br />
ima kar nekaj simpatizerjev, ki pa so<br />
postali pasivni. Prepričan sem, da jim<br />
lahko z novo energijo vzbudimo upanje,<br />
da lahko SLS pripomore k razvoju<br />
demokracije v Sloveniji.<br />
Drugi razlog za mojo odločitev je<br />
predsednik stranke Marko Balažic, ki<br />
je prav tako nekaj <strong>let</strong> pred mano prišel<br />
iz civilne družbe. Tretji pa dejstvo, da je<br />
stranka že toliko časa zunajparlamentarna,<br />
saj se je s tem prečistila interesov,<br />
ki so jo težili v preteklosti. To je možno<br />
le, ko si na dnu, ker na oblasti zgolj pridobivaš<br />
nove oportuniste, ki jih bolj kot<br />
država zanimajo lastni posli. Zunajparlamentarna<br />
stranka ima minimizirane<br />
interesne mreže, ker si z njo ne morejo<br />
veliko pomagati. To je ključno, da se mi<br />
je ta lista zdela prava. Evropske volitve<br />
so namreč lahko tudi neke vrste nagrada<br />
za kadre, kar lahko opazimo na<br />
kakšni listi, ki je že sestavljena.<br />
Kako prepričati volivce, ki so,<br />
kot pravite, postali pasivni, da je<br />
zdaj čas, da se SLS znova vrne v<br />
Evropski parlament? Samostojno<br />
je namreč SLS le redko<br />
dobila poslanca.<br />
SLS že ima poslanca v Evropskem parlamentu.<br />
To je Franc Bogovič, ki je eden<br />
od dveh aktivnih slovenskih evropskih<br />
poslancev, poleg Romane Tomc. Bogovič<br />
je veliko prispeval z zgodovinsko<br />
podporo jedrski energiji, kar mu je uspelo<br />
s poročilom o malih modularnih<br />
reaktorjih. Ključno je prispeval tudi k<br />
temu, da ni bila sprejeta uredba o trajnostni<br />
rabi pesticidov, zaradi česar bi<br />
Evropa dejansko lahko postala lačna.<br />
Evropske volitve imajo preferenčni<br />
glas, zato so izrazito volitve obrazov,<br />
šteje osebnost. Tudi ne gre za klasične<br />
grupacije kot pri državnozborskih<br />
volitvah, ko se ustvarja koalicijo in<br />
postavlja vlado. V Evropskem parlamentu<br />
potrebujemo posameznike, ki<br />
razumejo, za kaj gre, in znajo to sporočiti<br />
ne le evropski, ampak tudi slovenski<br />
javnosti, to še posebej pogrešam pri aktualnih<br />
evropskih poslancih, ter izvajati<br />
pritisk na vlado, da bo preko mehanizmov,<br />
ki jih ima v Svetu EU, aktivneje<br />
sooblikovala evropsko zakonodajo.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
22 INTERVJU<br />
Prag za vstop v parlament je na<br />
evropskih volitvah vendarle<br />
visok. Zakaj ni zaznati sodelovanja,<br />
ki je v preteklosti že obrodilo<br />
sadove? Leta 2014 je skupna lista<br />
NSi in SLS dobila dva evropska<br />
poslanca, nazadnje SDS in SLS tri,<br />
vedno enega SLS. Zakaj <strong>let</strong>os ni<br />
zaznati tega sodelovanja?<br />
Sodelovanje je vedno stvar predsednika<br />
in organov strank. Sam trenutno še<br />
nisem niti član SLS. Prihajam iz civilne<br />
sfere, da to nadgradim. V tem vidim<br />
svoje poslanstvo, zato težko odgovorim<br />
na to vprašanje. Lahko pa podam svojo<br />
oceno kot politični analitik.<br />
Ker smo pluralna družba, imamo z<br />
razlogom večstrankarski sistem. Ljudje<br />
vidimo različno tudi odtenke. Poenostavljeno<br />
rečeno desni volivci vidijo<br />
različno, podobno kot na levem bloku<br />
to razumejo, posledica tega so vedno<br />
novi obrazi. V tem pogledu SD vedno<br />
malce izvisi. Ravno bi se malo okrepila,<br />
pride nov obraz in pobere bolj levo neopredeljene<br />
volivce.<br />
Sam mislim, da je izbira koristna,<br />
po drugi strani pa razumem hrepenenje<br />
desnega volilnega telesa po zmagi.<br />
Gre namreč za rahlo manjši del volilnega<br />
telesa, ki se zaradi zgodovinskih<br />
razlogov čuti depriviligiranega, zato<br />
si želi, da bi se celoten blok združil in<br />
zmagal na volitvah.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
Vseeno mislim, da je prav, da se volivcem<br />
ponudi izbira. Verjamem v meritokracijo<br />
– kogar bodo izbrali, bo šel<br />
naprej, drugi bodo pač odpadli. Če bodo<br />
odpadali dovolj časa, bodo naredili<br />
prostor za nekaj novega. To je lep primer<br />
naravne selekcije, v katero verjamem.<br />
Če bom tudi sam njena žrtev, pač<br />
bom, delam pa tisto, v kar verjamem.<br />
Vas ne skrbi drobljenje glasov, ki bi<br />
lahko denimo dve stranki pustilo<br />
tik pod pragom?<br />
Nočem se ukvarjati z volilno matematiko.<br />
Prihajam iz civilne sfere, v kateri se<br />
trudim prinašati še svoj, drug pogled.<br />
Vedno sem se trudil prinašati upanje,<br />
ker je upanje tisto, ki bo potegnilo Slovenijo<br />
in Evropo v boljšo prihodnost.<br />
Delujem tako, da želim biti na koncu<br />
dneva zadovoljen. Rezultat je potem<br />
samo češnja na torti. Pomembno se mi<br />
zdi, da ljudem osvetlim nek problem<br />
s svoje perspektive in prinašam kanček<br />
upanja. To zasledujem in tako bom<br />
deloval do devetega junija. Volivci pa<br />
bodo tisti, ki bodo odločili, kdo bo šel v<br />
Evropski parlament.<br />
Kje bo glavni fokus vaše<br />
kampanje, na kaj se želite najbolj<br />
osredotočiti?<br />
Osredotočamo se na zadeve, pri katerih<br />
je Evropa zašla. Zašla je pri idealiziranju<br />
zelenega prehoda, podcenjevanju<br />
Delujem iz prepričanja, da<br />
se posamezniku dobro godi<br />
in živi v miru in blagostanju<br />
samo takrat, ko deluje<br />
družba kot celota.<br />
ilegalnih migracij in dvojnih merilih na<br />
področju vladavine prava in demokracije.<br />
Če tega v naslednjem pet<strong>let</strong>nem<br />
mandatu ne spravimo v pravo smer, je<br />
ogrožena evropska integracija. Lahko<br />
začne razpadati, česar si ne želim.<br />
Trenutni svet postaja multipolaren.<br />
Celo največje evropske države same več<br />
ne morejo tekmovati z vedno močnejšo<br />
Kitajsko, ZDA, Indijo. Evropa se mora<br />
povezati, če želi biti faktor v globalnem<br />
svetu – imamo 450 milijonov prebivalcev,<br />
kar je 6 odstotkov svetovne populacije.<br />
Že povezani smo majhni. Če se ne<br />
bomo povezovali, bomo izgubili in nas<br />
bodo naselili drugi narodi. Prostega,<br />
nezasedenega ozemlja v naravi pač ni.<br />
Kot prvi ste bili najavljeni kot nosilec<br />
liste, še vedno pa čakamo na<br />
ostale kandidate. Kdo poleg vas bo<br />
ne tej listi in ali je že dokončno, da<br />
greste na volitve samostojno?<br />
Lista je sestavljena, ni pa konec, dokler<br />
ni konec. Po veliki noči jo bodo potrjevali<br />
organi stranke in nato bo v prihodnjih<br />
tednih predstavljena. Znano je, da<br />
bo na listi tudi evropski poslanec Franc<br />
Bogovič. Drugih imen pa vam, dokler<br />
ni lista potrjena na organih stranke, ne<br />
morem povedati.<br />
Lahko pa rečem, da sem se tudi sam<br />
trudil, da bi sestava naše liste ljudem<br />
vzbujala upanje in optimizem, tudi ko<br />
se zdi, da se vse ruši. Če pogledamo slovensko<br />
politiko, se zdi, da se vse ruši, in<br />
dejansko se nam. Tudi Evropska unija je<br />
resnično zašla v mnogih pogledih. Namesto<br />
z inovacijo se ukvarjamo z regulacijo.<br />
Ne glede na to mislim, da nas bo<br />
brezup potopil. Potrebujemo upanje in<br />
vero v to, da če se potrudimo in izvolimo<br />
kompetentne ljudi, nam lahko uspe.<br />
Za torek je bil napovedan protest<br />
kmetov, nato pa je bil odpovedan.<br />
Zapisali ste, da obžalujete, da so<br />
kmetje nasedli praznim obljubam<br />
vlade. Zakaj se vam zdi škoda, da<br />
protesta ni bilo?<br />
Zadevo je treba postaviti v širši kontekst.<br />
Politika v Sloveniji že dvajset <strong>let</strong> ni<br />
ničesar naredila za kmeta. Zdi se, da<br />
nima vizije, kako poskrbeti za kmeta<br />
in posledično potrošnika, da bo užival<br />
kakovostno hrano domače pridelave, za<br />
našo prehransko varnost.<br />
Drugi del konteksta je, da bodo oktobra<br />
potekale volitve v Kmetijsko gozdarsko<br />
zbornico. Bojim se, da ljudje, ki<br />
računajo na izvolitev, taktizirajo in iš-
INTERVJU<br />
23<br />
Peter Gregorič (44) je oče štirih otrok, doktor<br />
fizikalnih znanosti in izredni profesor na<br />
Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.<br />
Prvič se je javno izpostavil kot pobudnik<br />
ustavne presoje financiranja zasebnih<br />
osnovnih šol. Nato smo ga več <strong>let</strong> spremljali<br />
v vlogi političnega analitika in komentatorja<br />
ter kasneje predsednika Programskega sveta<br />
RTV Slovenija, ki ga je vodil vse do izvedbe<br />
»depolitizacije« tega javnega medija z novelo<br />
Zakona o RTV Slovenija, ki jo je Gregorčič z<br />
drugimi nekdanjimi vodilnimi na RTV<br />
Slovenija dal v ustavno presojo, v kateri<br />
ostaja do danes.<br />
čejo pot do ponovne izvolitve. To sem<br />
prepričan predvsem zaradi njihovih izjemno<br />
neprepričljivih nastopov. Predsednik<br />
Kmetijsko gozdarske zbornice<br />
ni znal pojasniti niti časovnice dogovora.<br />
Mislim, da je te volitve izgubil.<br />
Modus operandi te vlade je, da<br />
najprej obljubi vse, potem ne uresniči<br />
ničesar. To se je zgodilo zdravnikom in<br />
sodnikom. Zdravnikom pa se je zgodilo<br />
še, da je vlada nato skupino, ki je proti<br />
temu protestirala, javno diskreditirala.<br />
Potem so celo na depolitizirano javno<br />
televizijo vabili komentatorje, da so jih<br />
javno diskreditirali. V oddaji Marcel ta<br />
teden se je jasno videla agenda, kako<br />
zdravnike nekako povezati z janšizmom.<br />
Popolna diskreditacija nekega<br />
ceha, vse, da ne bi bilo treba uresničiti<br />
danih zavez.<br />
Tako skuša vlada kupovati mir za<br />
naslednjih nekaj mesecev, da bi tako<br />
nekako prišli do volitev, kar ni dober<br />
pristop. Pri kmetih je treba vedeti tudi,<br />
in tega se verjetno zaveda tudi ministrica,<br />
da prihaja pomlad, ko imajo kmetje<br />
svoja opravila in nimajo časa za proteste.<br />
Čez nekaj časa pa bodo videli, da<br />
je njihov položaj še slabši. Zaradi neustreznih<br />
kmetijskih politik vsak dan<br />
izgubimo skoraj tri kmetije. Tako bomo<br />
mi izgubili domačo samooskrbo in s<br />
tem prehransko varnost.<br />
Protesti niso samo lokalni. Kmetje<br />
protestirajo tudi drugod po Evropi.<br />
Kako vidite to širšo situacijo<br />
kmetijstva v Evropi?<br />
Evropska politika je šla z idealiziranim<br />
zelenim prehodom absolutno predaleč.<br />
Kmetu je omejila, kje in kdaj lahko<br />
kmetuje, in s tem bistveno poslabšala<br />
njegov položaj. Kmetje na to opozarjajo<br />
s protesti in sedaj se je končno začelo<br />
o tem govoriti. Najprej je treba o tem<br />
govoriti, nato pa mora politika sprejeti<br />
ustrezne ukrepe.<br />
Ursula von der Leyen je pogosto<br />
deležna kritik zaradi naivnosti zelenega<br />
prehoda. Nedavno je potekal<br />
kongres Evropske ljudske stranke, katere<br />
del je tudi SLS, na katerem von der<br />
Leynove niste podprli, čeprav je bila<br />
edina kandidatka. Zanimiva je tudi sorazmerno<br />
nizka podpora, veliko delegatov<br />
se je vzdržalo.<br />
Mene je presenetilo, da je bila podpora<br />
vendarle tako visoka. Ursula von<br />
der Leyen je podcenila migrantsko problematiko.<br />
Zaradi nje se evropski državljani<br />
ne počutijo več varni. Idealizirala<br />
je zeleni prehod, zaradi česar izgublja<br />
naša industrija in z njo vsi mi.<br />
Osebno pa ji očitam tudi, da je tiho<br />
podprla zlorabo prava v Sloveniji. Opozoril<br />
sem jo na to, kaj se dogaja na slovenski<br />
radioteleviziji, da se je slovenska<br />
politika po zgledu neliberalnih režimov<br />
na Madžarskem in Poljskem znebila kadrov,<br />
ki ji politično ne ustrezajo, in sicer<br />
z zlorabo prava in oblasti.<br />
Ursula Von der Leyen na to ni niti<br />
odgovorila, zato moje podpore ne more<br />
dobiti. Tudi javno sem se zavezal, da<br />
kot evropski poslanec zanjo ne bom<br />
glasoval, tudi za ceno sankcij. Tukaj so<br />
sankcije lahko velike, saj morda ne dobiš<br />
mest v raznih odborih, v katerih bi<br />
lahko odločal.<br />
Svoje mesto vidim najprej v tem,<br />
da sem glasen. Nekateri menijo, da to<br />
ni prava pot, ampak da je treba najprej<br />
postati del sistema in ga od znotraj<br />
spremeniti. Jaz v to ne verjamem. Mnoge,<br />
ki so postali del sistema, je sistem<br />
posrkal vase s svojimi bombončki.<br />
Evropska ljudska stranka ima tri<br />
članice. SDS in SLS sta podporo Ursuli<br />
von der Leyen odrekli, medtem ko so jo<br />
v NSi javno podprli. Te poteze ne razumem,<br />
kot tudi ne podpore Ljudmile Novak<br />
depolitizaciji RTVS.<br />
SDS je napovedala, da bi von der<br />
Leynovo v primeru, da je alternativa<br />
nekdo še bolj levo usmerjen,<br />
denimo iz vrst socialistov ali<br />
Zelenih, vendarle podprla. Bi tudi<br />
vi to naredili?<br />
Ne. Želim biti glasen in opozoriti, da če<br />
se nekdo ni izkazal v prejšnjem mandatu,<br />
se tudi v naslednjem ne bo. Mislim,<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
24 INTERVJU<br />
da je celo slabše, da potrdimo našega<br />
človeka, ki ti potem zarije nož v hrbet,<br />
kot če to stori nekdo iz drugega prepričanja,<br />
ki zasleduje drugačne cilje. S takim<br />
se lahko vsaj odkrito boriš.<br />
Če potrdiš nekoga, ki se prodaja<br />
za nekoga na tvoji strani, deluje pa<br />
obratno, taka politika ne more voditi v<br />
pravo smer.<br />
Vendarle so velik del Evropskega<br />
parlamenta tudi pogajanja. Ste pripravljeni<br />
tvegati, da boste iz njih<br />
izključeni za ceno te drže?<br />
Pripravljen sem tvegati. Mnogi slovenski<br />
poslanci so bili vključeni v pogajanja, pa<br />
poglejte, kje je korist za Slovenijo. V življenju<br />
želim ostati zvest sam sebi in kot<br />
evropski poslanec delati za interese Slovenije.<br />
Kjer pa bo mogoče, bom seveda<br />
iskal tudi kompromise, ki bodo v korist<br />
Slovenije, in to tudi javno pojasnjeval.<br />
Novelo zakona o RTV Slovenija<br />
ste spravili na ustavno in tudi na<br />
Evropsko sodišče za človekove<br />
pravice. Kakšna je situacija na tem<br />
področju, kakšne akcije načrtujete<br />
v prihodnje?<br />
Situacija je taka: kot je povsem neprimerno<br />
rekel predsednik ustavnega sodišča<br />
Matej Acceto, zdaj, ko so ugodili<br />
oblasti, se jim nikamor več ne mudi in<br />
bo zadeva čakala novo sestavo sodišča.<br />
Dosegli smo sicer eno manjšo zmago.<br />
Ustavno presojo smo vložili štirje<br />
funkcionarji in RTV Slovenija kot institucija.<br />
RTV Slovenija ima edina pravni<br />
interes nad celotnim zakonom, tudi<br />
nad imenovanjem in protiustavnim delovanjem<br />
Sveta RTVS.<br />
Nova uprava je, po mojem tudi po<br />
sugeriranju odvetniške pisarne Čeferin,<br />
ki je na RTVS na pavšalu, svojega<br />
sodnika, sicer izločenega, pa imajo tudi<br />
na ustavnem sodišču, skušala zadevo<br />
na tiho umakniti.<br />
Ker sem vesten in vsake toliko pogledam<br />
v SPI, sem slučajno opazil to, kar sva<br />
potem s profesorjem Avbljem tudi javno<br />
objavila. Posledično je državni svet, ki<br />
je ena redkih institucij, ki še zagotavlja<br />
imunski sistem delovanja našega demokratičnega<br />
sistema, vložil zahtevo za<br />
presojo ustavnosti, ki je zelo podobna<br />
naši. Le da v tem primeru ni potrebno<br />
izkazovati pravnega interesa. Tako so<br />
preprečili manever, da bi ustavno sodišče<br />
to zadevo na tiho zavrglo, ampak bo<br />
moralo meritokratsko o tem odločiti.<br />
Omenil bi še nekaj. Veliko se govori<br />
o evropskem aktu o svobodi medijev. Ta<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
določa, da morajo biti organi nadzora in<br />
upravljanja imenovani transparentno.<br />
Če postopek zaprete v neke organizacije,<br />
je to imenovanje daleč od oči javnosti.<br />
Prej, ko je bilo imenovanje v parlamentu,<br />
je bila zadeva transparantna.<br />
Druga stvar pa je, da mandatov organov<br />
ne smete prekiniti drugače, kot je<br />
določeno v naprej določenih pravilih na<br />
podlagi utemeljenih razlogov, ki morajo<br />
biti podani v zakonodaji že ob imenovanju.<br />
Ne smete tega narediti kar z zakonom.<br />
Tako je novela o RTV Slovenija<br />
v nasprotju s tem aktom, ki ga hvalijo<br />
tudi levi evropski poslanci.<br />
Potrebujemo upanje in vero<br />
v to, da če se potrudimo<br />
in izvolimo kompetentne<br />
ljudi, nam lahko uspe.<br />
Se v prihodnje vidite tudi v<br />
domači politiki?<br />
Podal sem se na evropske volitve in<br />
to je trenutno moj fokus. Začel sem<br />
v civilni sferi, zdaj bom poskusil, kaj<br />
dobrega lahko naredim za državo v<br />
politični. Če želite iti v politično sfero,<br />
morate biti izvoljivi. Če se izkaže,<br />
da nisem, bom moral razmisliti, kako<br />
naprej. Sem fizik in tudi na tem področju<br />
lahko delujem v dobro skupnosti.<br />
Kar se političnega udejstvovanja tiče,<br />
imam pot začrtano do devetega junija.<br />
Kaj bo po tem, bom razmišljal takrat.
NENAD GLÜCKS<br />
SHUTTERSTOCK<br />
ZDRAVJE<br />
ANTICEPILCI premagali<br />
kolektivno imunost<br />
Število nasprotnikov cepljenja se povečuje, tudi pri zakonsko obveznih<br />
cepljenjih otrok, pri katerih je delež precepljenosti že padel pod mejo<br />
90 odstotkov, ki v družbi zagotavlja kolektivno imunost. S tem starši<br />
ne ogrožajo zgolj svojih otrok, pač pa tudi druge.<br />
25<br />
Na začetku meseca so na Nacionalnem<br />
inštitutu za javno<br />
zdravje prejeli prijave treh<br />
primerov ošpic pri mlado<strong>let</strong>nih<br />
osebah. Šlo je za dva osnovnošolca<br />
in enega dijaka, ki zoper bolezen niso<br />
bili cepljeni. K sreči do širšega izbruha<br />
bolezni ni prišlo, vendar zdravniki opozarjajo,<br />
da v bodoče lahko pričakujemo<br />
večje izbruhe bolezni, saj posebej pri<br />
ošpicah, ki so zelo kužne, ne dosegamo<br />
več standarda kolektivne imunosti.<br />
Skrb zbuja tudi stanje na področju oslovskega<br />
kašlja. Lani smo v celem <strong>let</strong>u zabeležili<br />
125 pacientov, <strong>let</strong>os je bilo teh<br />
primerov v dobrih dveh mesecih že 350.<br />
VEČJI IZBRUHI<br />
Po besedah infektologinje in predsednice<br />
Zdravniške zbornice Slovenije dr.<br />
Skupine anticepilcev so<br />
tudi na Zahodu, ampak<br />
nimajo takšne izrazite<br />
podpore celo pri nekaterih<br />
političnih opcijah.<br />
Bojane Beović (65) gre pri drugem odmerku<br />
cepiva zoper ošpice, mumps in<br />
rdečke ter tretjem odmerku cepiva zoper<br />
davico, tetanus, oslovski kašelj, otroško<br />
paralizo, okužbe s HIB in hepatitisom B<br />
za cepljenja, po katerih pričakujemo popolno<br />
zaščito zoper navedene bolezni.<br />
Precepljenost otrok pri obeh cepivih na<br />
ravni okoli 89 odstotkov vzbuja skrb, saj<br />
je 90-odstotna precepljenost minimalna<br />
meja za preprečitev kroženja teh mikroorganizmom<br />
v družbi. Ošpice so zelo<br />
kužne, zato je pri tej bolezni delež, potreben<br />
za kolektivno imunost, 95-odstoten,<br />
pri oslovskem kašlju, ki je nekoliko<br />
manj kužen, je ta delež okoli 90-odstoten,<br />
še nekoliko nižji je pri davici – okoli<br />
80-odstoten.<br />
Ob tem je treba vedeti, da nobeno<br />
cepivo ne daje 100-odstotne zaščite,<br />
opozarja dr. Beovićeva. Ob precepljenosti,<br />
nižji od 90 odstotkov, lahko<br />
vsak vnos ene od bolezni v populacijo<br />
povzroči precej kroženja, prenašanja<br />
okužbe. Težko bi govorili o potencialni<br />
epidemiji, a bomo verjetno soočeni<br />
z večjimi izbruhi bolezni, kot smo bili<br />
do sedaj.<br />
Prenizka stopnja<br />
precepljenosti otrok<br />
bo povzročila večje<br />
izbruhe bolezni, za<br />
katere smo mislili,<br />
da smo z njimi že<br />
opravili.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
26<br />
ZDRAVJE<br />
Pri ošpicah eden od tisočih otrok dobi vnetje<br />
možganov, eden do dva otroka od tisočih<br />
zaradi bolezni umreta.<br />
Rahlo zvišanje precepljenost otrok<br />
s prvim odmerkom (glede drugega odmerka<br />
beležimo upadanje) cepiva proti<br />
ošpicam, mumpsu in rdečkam po <strong>let</strong>u<br />
2020, ko je bil sprejet predpis o obveznem<br />
cepljenju kot pogoju za vpis v javno<br />
financiran vrtec, očitno kaže na to, da<br />
Slovenci povezujemo cepljenje z obveznostjo.<br />
Nekako dojemamo, da če država<br />
nekaj predpiše kot obvezno, je to najbrž<br />
res tako zelo pomembno, da se moramo<br />
temu podrediti. Če je odločitev odvisna<br />
Bolj striktno kaznovanje ljudi, ki obvezno<br />
cepljenje odklanjajo, bi povzročilo zgolj večji<br />
odpor, meni predsednica Zdravniške zbornice<br />
dr. Bojana Beović (65).<br />
bojanabeovic.si<br />
od posameznika, pa se za cepljenje marsikdo<br />
ne odloči. V marsikateri zahodnoevropski<br />
državi cepljenje ni obvezno, a je<br />
precepljenost še vedno visoka. Slovenija<br />
je imela sicer do nedavno višjo stopnjo<br />
precepljenost kot večina držav Zahodne<br />
Evrope, zdaj opažamo tako pri nas kot v<br />
Zahodni Evropi padajoči trend.<br />
NEZAUPANJE V ZNANOST<br />
V čem Beovićeva vidi glavni razlog za<br />
povečevanje števila staršev, ki svojih<br />
otrok nočejo cepiti? Razlogov je gotovo<br />
več, gre za kombinacijo. Določen odstotek<br />
družbe je cepljenju nasprotoval tudi<br />
v preteklosti, zdaj imajo prost dostop<br />
do družbenih omrežij, na katerih lahko<br />
svoje prepričanje širijo. Gre za izrazito<br />
nezaupanje pri določeni skupini in potem<br />
širjenje tega nezaupanja, s čimer<br />
dosežejo širok krog prebivalstva. Najbrž<br />
gre tudi za porast splošnega nezaupanja<br />
v znanost, kar ni zgolj slovenski<br />
problem. Res pa smo Slovenci glede<br />
cepljenja nekoliko posebni. Skupine<br />
anticepilcev so tudi na Zahodu, ampak<br />
nimajo takšne izrazite podpore celo<br />
pri nekaterih političnih opcijah. Včasih<br />
tudi mediji postavljajo na tehtnico<br />
zdravnike, ki niso epidemiologi ali infektologi<br />
ali celo ljudi povsem drugih<br />
poklicev ter na drugi strani zdravnike<br />
specialiste za to področje. To nekateri<br />
razumejo kot nekakšno uravnoteženost,<br />
a dejansko ni.<br />
Kakšen je približno delež otrok, ki<br />
zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo<br />
biti cepljeni? Teh je manj kot odstotek,<br />
pojasni Beovićeva. Pri njih bi lahko cepljenje<br />
povzročilo zdravstvene težave.<br />
Bi morala država bolj dosledno<br />
izvajati zakon o nalezljivih boleznih<br />
in terjati globe od staršev, ki zakonske<br />
obveznosti ne izpolnijo? Sogovornica<br />
bi si želela, da bi sčasoma lahko obveznost<br />
cepljenja opustili in jo nadomestili<br />
z večjo zdravstveno pismenostjo in<br />
zavedanjem ljudi. Glede vpisa v vrtec<br />
pa je treba upoštevati, da imajo otroci,<br />
posebej tisti, ki so bolj zdravstveno iz-<br />
GLOBE LE NA PAPIRJU<br />
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za Domovino v zvezi z upadanjem precepljenosti<br />
poleg izjemne koristi cepljenja za posameznika opozorili na javnozdravstveni<br />
vidik in koristi za skupnost. S cepljenjem zavarujemo pred okužbo tudi tiste posameznike,<br />
ki zaradi različnih zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni ali pa se jim imunost<br />
po cepljenju ni razvila.<br />
V Sloveniji so zagrožene globe v višini do tisoč evrov za starše, ki opustijo obvezno<br />
cepljenje svojih otrok, vendar so postopki dolgotrajni in polni birokratskih ovir, tako da<br />
zdravstveni inšpektorat na <strong>let</strong>o dejansko izda le nekaj deset glob. Zdravniki cepitelji<br />
(pediatri ter zdravniki družinske in splošne medicine) so dolžni nespoštovanje zakonodaje<br />
prijavljati, a v večini primerov sankcij ni.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
ZDRAVJE<br />
27<br />
Zanimive so precej velike<br />
razlike med precepljenostjo<br />
po regijah.<br />
postavljeni, pravico priti v varno okolje,<br />
torej v okolje cepljenih otrok. Predsednica<br />
zdravniške zbornice ni za bolj<br />
striktno kaznovanje ljudi, ki obvezno<br />
cepljenje odklanjajo, saj bi s tem povzročili<br />
ravno nasprotno – večji odpor.<br />
Predvsem bi morali dati večji poudarek<br />
zdravstveni pismenosti, razumevanju<br />
koristnosti cepljenja.<br />
Po besedah komunikologa dr. Mitje Vrdelje<br />
je treba komunikacijo osredotočiti na<br />
ciljne skupine.<br />
Osebni arhiv<br />
KORISTI PRESEGAJO TVEGANJE<br />
Ob strašenju pred cepljenjem so družbena<br />
omrežja polna zapisov »anticepilcev«,<br />
v katerih zavajajo glede pogostosti<br />
in resnosti stranskih učinkov<br />
cepljenj ter hkrati zmanjšujejo izjemne<br />
koristi cepljenja.<br />
Glede na raziskave pride recimo<br />
pri ošpicah pri enem od 15 otrok do<br />
pljučnice, pri enakem deležu se pojavi<br />
vnetje srednjega ušesa, eden od tisoč<br />
otrok dobi encefalitis (vnetje možganov),<br />
eden do dva otroka od tisoč zaradi<br />
bolezni umreta. Na drugi strani se med<br />
resnimi stranskimi učinki ob cepivu<br />
zoper ošpice pri enem od 20 do <strong>30</strong> tisoč<br />
otrok pojavi trombocitopenija (zmanjšano<br />
število trombocitov v krvi) ter v<br />
enem od milijon primerov encefealitis.<br />
Ob bolezni oslovski kašelj se pri četrtini<br />
pacientov (najbolj ogroženi so dojenčki<br />
in majhni otroci) razvije pljučnica, eden<br />
od sto bolnikov doživi nekontrolirano<br />
tresenje, eden od <strong>30</strong>0 bolnikov dobi<br />
vnetje možganov, pri enem odstotku je<br />
bolezen smrtna.<br />
In takšni so (morebitni) stranski<br />
učinki po cepljenju: deset odstotkov<br />
ljudi ima lokalno oteklino, redčino na<br />
mestu cepljenja ali vročino. Kasnejše<br />
doze cepiva lahko povzročijo večje otekline<br />
udov, ki po nekaj dneh splahnijo.<br />
Enaki so tudi (morebitni) stranski učinki<br />
cepiva zoper tetanus, pri čemer pri tej<br />
bolezni umre kar deset odstotkov ljudi.<br />
OZAVEŠČANJE NUJNO<br />
Dr. Mitja Vrdelja, predavatelj na Fakulteti<br />
za zdravstvo Angele Boškin, komunikolog<br />
in strokovnjak za odnose z javnostmi, poudarja,<br />
da imamo opravka s precej različno<br />
stopnjo precepljenosti med posameznimi<br />
skupinami populacije. Razlike so tudi med<br />
regijami. Na Koroškem je recimo precepljenosti<br />
nadpovprečna, v slovenski Istri<br />
podpovprečna. Morda k temu prispeva že<br />
drugačen karakter prebivalstva.<br />
Sicer pa je, kot pravi, postalo vprašanje<br />
cepljenja bolj družbeno vprašanje kot<br />
zdravstveno. To se je recimo pokazalo<br />
ob pandemiji kovida. Ta je hitro presegla<br />
zdravstvene okvirje in prerasla v širši politični<br />
in ekonomski problem. To je odraz<br />
našega časa, zadeve so povezane in se<br />
jih ne da reševati parcialno.<br />
Tudi upadanje deleža precepljenosti je<br />
odvisno od vrste indikatorjev, ki vplivajo,<br />
ali se ljudje zanj odločijo ali ne. Upravljanje<br />
komuniciranja v smeri zviševanja<br />
precepljenosti je zato težje. Slovenija je<br />
vpeta v globalne družbene procese. Že<br />
več časa gre za transformacijo v hiper potrošništvo,<br />
poudarjen je individualizem,<br />
narcizem, stvari se hitro spreminjajo. Na<br />
drugi strani imamo na voljo izjemno informacijsko<br />
komunikacijsko tehnologijo,<br />
ki omogoča razvoj družbenih omrežij in<br />
množice kanalov. To so dejansko mediji.<br />
V zadnjih 10 ali 15 <strong>let</strong>ih se tudi v pri nas<br />
vse bolj poudarja termin opolnomočenega<br />
pacienta, ki je aktiven, skrbi zase<br />
IZGUBLJAMO ŽE DOSEŽENO<br />
Zanimive so precej velike razlike med<br />
precepljenostjo po regijah. Na ravni<br />
države je v šolskem <strong>let</strong>u 2022/23 precepljenost<br />
z drugim odmerkom cepiva<br />
proti ošpicam, mumpsu in rdečkam<br />
(otroke se cepi pred vstopom v šolo v<br />
starosti 5 do 6 <strong>let</strong>) znašala 88,9 odstotka,<br />
pri čemer je bil ta delež na območju<br />
Kopra zgolj 82,5-odstoten, na območju<br />
Murske Sobote še nekoliko nižji. Najvišjo<br />
stopnjo so dosegli na Koroškem<br />
(95 odstotkov), kar je spodnja meja za<br />
kolektivno zaščito pri ošpicah.<br />
Nedolgo nazaj, v šolskem <strong>let</strong>u<br />
2016/17 smo še beležili 94,2-odstotno<br />
precepljenost na ravni države. Precepljenost<br />
predšolskih otrok s tretjim odmerkom<br />
cepiva proti davici, tetanusu,<br />
oslovskemu kašlju, otroški paralizi,<br />
okužbam s HIB in hepatitisu B (s tretjim<br />
odmerkom se otroke cepi že med<br />
11 in 18 mesecem starosti) je bila v <strong>let</strong>u<br />
2022 89,2-odstotna. Leta 2013 je bil ta<br />
odstotek precej višji – 95,3-odstoten.<br />
Žal vsaj trenutno boj za kolektivno<br />
imunost izgubljamo.<br />
<br />
in je odgovoren za lastno zdravje, želi<br />
soodločati pri zdravljenju. Kot pravi dr.<br />
Vrdelja, je to po eni strani dobro, vendar<br />
je lahko tudi disfunkcionalno. Lahko pride<br />
do kolizije individualne odgovornosti<br />
na ravni posameznika in odgovornosti za<br />
zdravje drugih. Bolj dosledne zahteve po<br />
obvezni precepljenosti lahko v določenih<br />
segmentih družbe delujejo, a nikakor ne<br />
na ravni celotne populacije. Komunikacijo<br />
je zato treba osredotočiti na ciljne<br />
skupine. Represivni ukrepi (globe) so<br />
kontraproduktivni. Ljudi tudi zelo moti<br />
nedoslednost, ko se pri nekom norme<br />
uveljavljajo, pri drugem pa ne.<br />
Med najpomembnejšimi postavkami<br />
glede zniževanja precepljenosti je erozija<br />
zaupanja v institucije, znanost. Tega se<br />
gotovo ne da izboljšati na kratek rok, k<br />
ponovni vzpostavitvi zaupanja lahko seveda<br />
najbolj pripomorejo ključni odločevalci.<br />
Zaupanje je lepilo družbe, brez tega<br />
sistemi padajo. Politiki lahko s svojim<br />
zgledom marsikaj naredijo za vzpostavljanje<br />
zaupanja, a so tudi sami zgolj odraz<br />
družbe. Če zlorabljajo svojo funkcijo v<br />
smislu, da njih določena pravila ne zavezujejo,<br />
pripomorejo, da se odkloni »normalizirajo«.<br />
Tako se težko vzpostavi ne le<br />
zaupanje v politike, pač pa tudi v strokovnjake<br />
v zdravstvu in drugod.<br />
Po besedah Vrdelje bi bilo že v osnovne<br />
šole nujno uvesti še več zdravstvenih vsebin<br />
– ozaveščanja o pomembnosti cepljenja<br />
in tudi na sploh skrbi za zdravje.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
28<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
STA<br />
Na Slovenskih železnicah pod vodstvom Dušana<br />
Mesa (46, desno) zagotavljajo, da so na KPK<br />
poslali vso zahtevano dokumentacijo.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
KPK je pod drobnogled<br />
vzela PRVEGA železničarja<br />
Dušana Mesa zaradi sumljive<br />
ZAPOSLITVE bivše ministrice<br />
Zaposlitev nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik<br />
na Slovenskih železnicah je v preverjanju protikorupcijske komisije.<br />
Ajanović Hovnikova, ki je zaradi korupcijske afere morala zapustiti vlado, je po javnem<br />
razpisu na Slovenskih železnicah, ki naj bi bil prirejen posebej zanjo, zasedla<br />
položaj vodje Sektorja za pravne zadeve in kadre s plačo več kot 8.000 evrov bruto.<br />
Ministrovanje Ajanović Hovnikove<br />
(46) se je oktobra lani<br />
končalo s pravim fiaskom,<br />
etičnim polomom. Morala<br />
je odstopiti zaradi očitkov korupcije<br />
pri javnem razpisu, na katerem je <strong>30</strong>0<br />
tisoč evrov podelila Zavodu IPES – Inštitutu<br />
za proučevanje enakosti spolov<br />
(!?) svoje dolgo<strong>let</strong>ne dobre prijateljice<br />
in (nekdanje) poslovne partnerke Kaje<br />
Primorac. Premier Robert Golob (57) jo<br />
je branil celo po medijskih razkritjih in<br />
razlagal, da uživa njegovo zaupanje, a<br />
na koncu je za svoje Gibanje Svoboda le<br />
postala preveliko breme.<br />
Konec novembra lani so na Komisiji<br />
za preprečevanja korupcije zoper njo<br />
uvedli preiskavo, saj obstaja sum, da je<br />
pri omenjenem razpisu kršila Zakon o<br />
integriteti in preprečevanju korupcije.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
8.400 EVROV PLAČE<br />
Toda kot smo sprva neuradno izvedeli od<br />
virov na KPK (uradni odziv objavljamo v<br />
okvirju), je odprt še drugi postopek pri<br />
komisiji, v katerega je vp<strong>let</strong>ena nekdanja<br />
ministrica za javno upravo, posledice pa<br />
utegnejo do<strong>let</strong>eti generalnega direktorja<br />
skupine Slovenske železnice Dušana<br />
Mesa (46). Ta je na čelo državnega velikana<br />
(poleg krovne družbe je pod okriljem<br />
SŽ še vrsta odvisnih podjetij) prišel že<br />
<strong>let</strong>a 2012, v času druge vlade Janeza Janše<br />
(65). Nekateri so ga šteli za Janšev kader,<br />
vendar se je izkazalo, da je primeren za<br />
vse vlade. Do takrat še nihče na čelu SŽ ni<br />
zaključil štiri<strong>let</strong>nega mandata, Mes pa ta<br />
teden nastopa že svojega četrtega, kar so<br />
nadzorniki potrdili decembra lani.<br />
Poznavalci mu ne odrekajo sposobnosti<br />
za vodenje velikega poslovnega<br />
sistema, ki ustvarja dobiček, vendar naj<br />
bi si ohranitev položaja »kupoval« med<br />
drugim z zaposlovanjem političnih kadrov,<br />
in to z vseh vetrov.<br />
Ne gre pa zgolj za politiko. Ko so ga<br />
mediji na začetku <strong>let</strong>a spraševali v zvezi<br />
s sumom prirejenega razpisa za nekdanjo<br />
ministrico, je »priznal«, da jo sam že dolga<br />
<strong>let</strong>a tudi osebno pozna. Hovnikova tedaj<br />
za Večer ni hotela komentirati svoje takrat<br />
še morebitne zaposlitve na Slovenskih<br />
železnicah, češ da po odstopu s funkcije<br />
ministrice ni več javna oseba. To ne drži<br />
ravno, saj je še vedno v svetu stranke Gibanje<br />
Svoboda. Pred volitvami sta bila z<br />
možem Danilom Hovnikom s 15 tisoč evri<br />
tudi ena največjih donatorjev te stranke.<br />
To je najbrž razlog, zakaj je premier Golob<br />
ni »vrgel čez ramo«, pač pa zanjo še lepo<br />
skrbi kljub bremenu suma korupcije.
Komentar<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
29<br />
Sredi januarja je Dušan Mes v Odmevih<br />
na TV Slovenija pritrdil, da je<br />
omenjena gospa res dobila službo kot<br />
vodja Sektorja za pravne zadeve in kadre,<br />
in dodal, da je »prav vesel, da se<br />
je prijavila na razpis, ker menim, da je<br />
kompetentna prav za to, kar nas čaka v<br />
prihodnosti, in sicer prenova sistemizacije<br />
in plačnega sistema na Slovenskih<br />
železnicah«. V času ministrovanja<br />
se je namreč ukvarjala s prenovo plačnega<br />
sistema v javnem sektorju. Zavrnil<br />
je očitke o morebitni prirejenosti razpisa.<br />
Prijavilo se je 15 ljudi, devet jih je izpolnjevalo<br />
razpisne pogoje. Njena plača<br />
znaša 75 odstotkov plače generalnega<br />
direktorja (ta je 11.261 evrov bruto), torej<br />
okoli 8.400 evrov bruto.<br />
Flickr @vladaRS<br />
Sanja Ajanović Hovnik (46) je še vedno v svetu<br />
stranke Gibanje Svoboda.<br />
Poznavalci Mesu ne odrekajo<br />
sposobnosti za vodenje<br />
velikega poslovnega sistema,<br />
vendar naj bi si ohranitev<br />
položaja »kupoval« med<br />
drugim z zaposlovanjem<br />
političnih kadrov.<br />
KAJ JE V OZADJU<br />
Postopek preverjanja morebitnih nepravilnosti<br />
pri tej zaposlitvi je še v fazi<br />
predhodnega preizkusa in zbiranja dokumentacije.<br />
Če bo senat KPK zaznal<br />
sume kršitev Zakona o integriteti in<br />
preprečevanju korupcije, bo zoper<br />
Mesa uvedel preiskavo.<br />
Zanimivo je, da so na KPK postopek<br />
uvedli na lastno iniciativo. Je<br />
torej vse skupaj v okviru širšega konflikta<br />
med KPK in predsednikom vlade<br />
Robertom Golobom, ki skuša ustaviti,<br />
da bi komisija preiskala, ali je z<br />
nedovoljenim izvajanjem pritiskov<br />
na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano<br />
Bobnar (54) in druge zaposlene<br />
na MNZ kršil integriteto? Morebitna<br />
ugotovitev komisije bi Goloba lahko<br />
odnesla s čela vlade. Kot so <strong>let</strong>a 2013<br />
Janeza Janšo z oblasti odnesle ugotovitve<br />
KPK o nepojasnjenem izvoru<br />
dela njegovega premoženja.<br />
Čeprav se je sedanji predsednik KPK<br />
Robert Šumi (49) v zadevi Golob izločil<br />
iz postopka, ker sta v času dela na policiji<br />
sodelovala z Bobnarjevo, premierjev<br />
zastopnik, odvetnik Stojan Zdolšek,<br />
ocenjuje, da je izločitev le navidezna.<br />
V »zaroto« zoper Goloba naj bi<br />
bila po mnenju premierjevega kroga<br />
vključena predsednica republike Nataša<br />
Pirc Musar (55), ki je dejala, da bi<br />
moral odstopiti, če KPK v zadevi Bobnar<br />
ugotovi njegove kršitve integritete.<br />
Spomnimo se: potem ko je premier<br />
ministrico za notranje zadeve »vrgel<br />
čez ramo in nanjo pozabil«, jo je pod<br />
okrilje kot svetovalko v svojem uradu<br />
vzela prav Musarjeva.<br />
KDO ZDAJ »TALA«<br />
Zakaj bi bil lahko Dušan Mes v tem kontekstu<br />
relevantna tarča komisije oziroma<br />
Šumija? Je eden ključnih igralcev v<br />
potekajočih večstomilijonskih investicijah<br />
Direkcije za infrastrukturo na Ministrstvu<br />
za infrastrukturo v železniško<br />
infrastrukturo. Zgolj nadgradnja<br />
železniške postaje Jesenice naj bi stala<br />
170 milijonov evrov.<br />
Zdaj je ministrica za infrastrukturo<br />
Alenka Bratušek (53) tista, ki »tala«,<br />
pri čemer ima po besedah naših virov<br />
ključno vlogo tudi Mes kot dolgo<strong>let</strong>ni<br />
alfa in omega v skupini Slovenske železnice.<br />
Med drugim prav družba SŽ<br />
ŽGP (gradbeno podjetje v sklopu skupine<br />
SŽ) nastopa v konzorcijih domačih<br />
gradbincev, saj ima znanje in izkušnje<br />
pri projektih železniške infrastrukture.<br />
Med Bratuškovo in Mesom obstaja<br />
»prava kemija«, pri čemer ne gre pozabiti:<br />
Ajanović Hovnikova je bila v DZ<br />
tri <strong>let</strong>a sekretarka poslanske skupine<br />
Stranke Alenke Bratušek.<br />
<br />
ODZIV SŽ IN KPK<br />
Na Slovenske železnice smo vprašali, kako komentirajo, da je<br />
ravnanje generalnega direktorja Dušana Mesa glede zaposlitve<br />
nekdanje ministrice Sanje Ajanović Hovnik pod drobnogledom<br />
KPK. Ali so Komisiji predali vso zahtevano dokumentacijo? Vidijo<br />
morda pri postopku KPK v ozadju interes po razrešitvi Mesa<br />
s čela skupine in kdo naj bi stal za tem? Odgovorili so zgolj, da<br />
postopka, ki poteka na KPK, ne komentirajo: »Lahko pa povemo,<br />
da smo poslali vso zahtevano dokumentacijo.«<br />
»Glede razrešitve naj pojasnimo: vsaj do zdaj ni bila praksa, da bi<br />
Komisija dajala predloge za razrešitev direktorjev oziroma poslovodnih<br />
oseb v državnih družbah, vendar po Zakonu o integriteti<br />
in preprečevanju korupcije (tudi) to pristojnost komisija ima. V<br />
primeru ugotovljenih kršitev zakona lahko KPK »pristojnemu organu<br />
pošlje pobudo za začetek postopka razrešitve obravnavane<br />
osebe«. Pristojni organ v tem primeru je seveda nadzorni svet<br />
Slovenskih železnic.<br />
Bolj zgovorni so bili na KPK. Zanimalo nas je, zakaj so se v primeru<br />
Mesa oziroma njegove zaposlitve nekdanje ministrice odločili<br />
začeti postopek. So od koga dobili prijavo ali so to storili<br />
samoiniciativno? So od Slovenskih železnic prejeli vso zahtevano<br />
dokumentacijo? Kdaj lahko pričakujemo njihovo odločitev glede<br />
uvedbe preiskave zoper Mesa (trenutno je zadeva v fazi predhodnega<br />
preizkusa)? Bodo v primeru ugotovljenih kršitev nadzornikom<br />
Slovenskih železnic predlagali njegovo razrešitev?<br />
Njihov odgovor objavljamo v celoti: »Na komisiji smo na podlagi<br />
medijskih zapisov zaznali očitke o sumih nepravilnosti pri razpisu<br />
za delovno mesto vodje Sektorja za pravne zadeve in kadre, zato<br />
smo v januarju 2024 na lastno pobudo uvedli postopek predhodnega<br />
preizkusa. V njem preverjamo sume kršitev iz pristojnosti<br />
komisije, to je kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.<br />
Od Slovenskih železnic smo prejeli zaprošeno dokumentacijo<br />
in pojasnila, predhodni preizkus je tako v zaključni fazi. Ker<br />
predhodni preizkus še ni zaključen, vam več informacij zaradi<br />
interesa postopka v tej fazi ne moremo posredovati.«<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
<strong>30</strong><br />
INTERVJU<br />
JERNEJ VRTOVEC IN GREGOR FICKO<br />
Zakaj je železniška postaja<br />
Jesenice DRAŽJA OD PREDORA<br />
Karavanke<br />
Kaj bo preplačevanje infrastrukturnih projektov prineslo ljudem in kdaj bomo po slovenskih cestah prišli<br />
na cilj hitreje, se v imenu družbe sprašujeta nekdanji infrastrukturni minister in aktualni poslanec stranke<br />
NSi Jernej Vrtovec ter Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in gradbene materiale pri Gospodarski<br />
zbornici Slovenije. Nujna je odprava birokratskih in strokovnih ovir ter poenostavitev postopkov<br />
javnega naročanja, v katere lahko vstopi vsak, ki ima pet minut časa, pravita.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
INTERVJU<br />
31<br />
Interes obeh držav, da bi dobili še<br />
drugo cev predora skozi Karavanke,<br />
je obstajal dolgo, ampak ko smo<br />
se projekta lotili, so nas Avstrijci<br />
dve <strong>let</strong>i in pol čakali, da smo prišli<br />
do polovice. To našemu ugledu<br />
verjetno škoduje.<br />
Jernej Vrtovec: Saj se ve, da v Sloveniji<br />
nimamo težav z gradbeno tehnologijo<br />
in infrastrukturo, temveč so problem<br />
vsi ti neskončni birokratski postopki, v<br />
tem primeru Karavank in zlasti postopki<br />
javnega naročanja. Samo sam izbor<br />
izvajalca je trajal dve <strong>let</strong>i in pol, preden<br />
so ga izbrali. Vemo, da so se zainteresirani<br />
lahko večkrat pritožili, potem<br />
je sledila odločitev državne revizijske<br />
komisije, to je nekaj, s čimer se Avstrijci<br />
niso ukvarjali. Poudarjam: če želimo<br />
pohitriti gradbene postopke, je potrebno<br />
dvoje. Prvič, odprava birokratskih in<br />
strokovnih ovir, drugič, poenostavitev<br />
postopkov javnega naročanja. Vsak, ki<br />
ima pet minut časa in morda zasleduje<br />
neke ekonomske interese, vstopa v te<br />
postopke in želi s pritožbami svoje interese<br />
izsiliti, zato se potem gradbeni<br />
postopki zamaknejo. Predor Karavanke<br />
nujno potrebujemo, verjamem, da bo<br />
odprt v skladu s časovnico, ne strinjam<br />
pa se s predsednikom vlade, ki hvali izbor<br />
tujega gradbenega podjetja, saj moramo<br />
v Sloveniji zagovarjati slovensko<br />
gradbeno operativo, kajti multiplikativni<br />
učinki na slovensko gospodarstvo<br />
so absolutno večji, če gradijo domača<br />
podjetja. Poglejte samo na primeru Avstrije,<br />
Italije in Francije, kjer posredi ne<br />
boste našli tujih podjetij.<br />
Dve <strong>let</strong>i in pol ste bili minister.<br />
Se v vašem času te birokracije<br />
ni dalo odpraviti?<br />
Jernej Vrtovec: V tedanjem času sem se<br />
ukvarjal s svojim resorjem in odgovarjal<br />
zanj.<br />
A je interes na strani<br />
vlade obstajal?<br />
Jernej Vrtovec: Bil je, z ministrom<br />
Andrejem Vizjakom sva iskala načine,<br />
kako pohitriti postopke umeščanja v<br />
prostor, sicer pa pri nas obstaja neka<br />
pravna praksa, ki varuje pravni interes<br />
morebitnih ponudnikov bolj kot državo.<br />
Karavanke, na primer, predstavljajo<br />
strateški državni interes, zato bi<br />
morala biti zakonodaja bolje usmerjena.<br />
Jaz verjamem, da bo vlada, v kateri<br />
bom jaz naslednjič sodeloval, te postopke<br />
pohitrila.<br />
Gospod Ficko, bomo z izgradnjo<br />
druge cevi skozi karavanški<br />
predor vsaj delno rešili pretočnost<br />
na slovenskih avtocestah?<br />
Vidite to kot prvi korak?<br />
Gregor Ficko: Vsekakor je izgradnja<br />
druge cevi dobrodošla, zgodbo kar dobro<br />
poznam, dejansko se je vse začelo s<br />
pritiskom Avstrijcev, ki so se odločili,<br />
da bodo vse svoje klasične predore nagradili<br />
z drugo cevju – tam, kjer jih še ni<br />
bilo. Slovenija se sprva ni najbolje odzivala,<br />
a je bila potem prisiljena pristopiti<br />
k temu projektu. Hvala bogu načrtujemo<br />
tudi obnovo 35 <strong>let</strong> stare prvotne<br />
cevi, ta osemkilometrski predor bo takrat<br />
ustrezal najnovejšim mednarodnim<br />
varnostnim cestnim standardom. Glede<br />
slovenske gradbene operative se absolutno<br />
strinjam, da je slovenska politika<br />
poldrugo deset<strong>let</strong>je nazaj naredila katastrofalno<br />
napako, da je dopustila propad<br />
velikega dela slovenskih gradbenih<br />
podjetij, ki so v Jugoslaviji in kasneje<br />
sodelovala pri izgradnji naše države.<br />
Če je šel komu na živce Ivan Zidar ali pa<br />
Dušan Černigoj, se to rešuje na drugačen<br />
način. Slovenska podjetja so se <strong>let</strong>a<br />
Jernej Vrtovec (38), nekdanji minister za infrastrukturo,<br />
pravi, da so zamude posledica<br />
birokratskih ovir in zap<strong>let</strong>enih postopkov<br />
javnega naročanja.<br />
Karavanke<br />
predstavljajo strateški<br />
državni interes,<br />
zato bi morala<br />
biti zakonodaja<br />
bolje usmerjena.<br />
2008, pred gospodarsko krizo, opremila<br />
z gradbenimi stroji, a opozarjali smo, da<br />
so bili načrti slovenskega avtocestnega<br />
projekta preobsežni. Pahorjeva vlada<br />
se ni držala obljube, da bo kljub krizi<br />
nadaljevala z vlaganjem v avtoceste in<br />
železniško infrastrukturo. Praktično<br />
vse investicije v državno infrastrukturo<br />
so bile zaustavljene. To je vodilo v zlom<br />
podjetij, ki so si naložila preveliko breme.<br />
Naj povem, da stvari, ceste in železnice,<br />
gradimo, ker jih družba potrebuje,<br />
ne da bi obogateli gradbinci. Vse, kar<br />
gradimo danes, bi moralo biti izgrajeno<br />
že pred desetimi <strong>let</strong>i.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
32<br />
INTERVJU<br />
Če promet<br />
ne funkcionira,<br />
prihaja do odlivov<br />
na območju slabih cest.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
Gregor Ficko, direktor<br />
Zbornice za gradbeništvo in<br />
gradbene materiale, pravi,<br />
naj paradržavni inženir DRI<br />
analizira napihnjene cene.<br />
Pri Hrvatih so avtoceste zgradili<br />
Nemci. Povezavo Koper–Maribor<br />
smo dobili kasneje kot Hrvati povezavo<br />
med Zagrebom in Splitom.<br />
Je torej res pomembno, kdo gradi,<br />
če gradimo za ljudi?<br />
Jernej Vrtovec: Strinjam se, da gradimo,<br />
ker potrebujemo infrastrukturo. Že<br />
danes potrebujemo Emoniko in tretjo<br />
razvojno os. Jaz osebno sem imel silne<br />
težave z Računskim sodiščem, da smo<br />
tretjo razvojno os spravili v pogon. Hrvaška<br />
je imela povsem drugačen koncept<br />
gradenj, njihove avtoceste so gradila<br />
tudi slovenska podjetja. Primorje<br />
je zgradilo kar velik del. Tam je bil investicijski<br />
načrt narejen z Američani in<br />
Francozi. Slovenija ima še vedno boljšo<br />
gradbeno operativo, to si upam trditi.<br />
Ne moremo tekmovati s Kitajci, ki<br />
zgradijo hitreje in ceneje. A pomembno<br />
je, da zasledujemo cilj, da enakomerno<br />
vlagamo v državno infrastrukturo in da<br />
to gradijo Slovenci.<br />
Gospod Ficko, vi ste napovedali,<br />
da se bo gostota prometa na slovenskih<br />
cestah do <strong>let</strong>a 20<strong>30</strong> tako<br />
povečala, da bomo samo še stali.<br />
Imeli ste kar nekaj posvetov, na<br />
katere so bili vabljeni vladni predstavniki.<br />
Se karkoli premika?<br />
Gregor Ficko: Poglejte, slovenske ceste<br />
in železnice si lahko predstavljamo kot<br />
ožilje v telesu. Če žile ne funkcionirajo<br />
dobro, tudi organi ne bodo. Enako je s<br />
cestami in prometnicami. Če promet<br />
ne funkcionira, prihaja do odlivov na<br />
območju slabih cest. Ni povezav in problem<br />
postaja sociološki. Sprašujem se,<br />
ali v Sloveniji premoremo nekaj kmečke<br />
pameti. Leta 2010 sem bi direktor Direkcije<br />
za ceste, ko smo pisali resolucijo<br />
za vlado, ko smo jasno povedali, kako se<br />
nam bodo nakopičile stvari, če ne bomo<br />
pravočasno vlagali. Skozi Slovenijo potekata<br />
dva evropska koridorja, promet<br />
raste do pet odstotkov na <strong>let</strong>o. Danes<br />
imamo <strong>let</strong>ni dnevni promet na kritičnih<br />
točkah, vpadnicah, že okrog 100<br />
tisoč vozil. Klasična štiripasovna avtocesta<br />
tega ne zmore, pripravljena pa<br />
morata biti širitev v tretji in četrti pas.<br />
Zastoji se bodo nadaljevali tudi zaradi<br />
domače migrantske dnevne politike,<br />
ker nimamo regionalizacije.<br />
Kako pa gledate na enormne podražitve<br />
načrtovanih železniških<br />
postaj? Samo na Jesenicah<br />
je s prvotne ocenjene vrednosti<br />
82 milijonov evrov poskočila na<br />
137 milijonov, najcenejši gradbinec<br />
pa ponuja, da jo lahko zgradi<br />
za 170 milijonov.<br />
Gregor Ficko: Treba je pogledati izhodišča,<br />
na podlagi katerih je bila pripravljena<br />
projektna dokumentacija. Vsi<br />
popisi, ki so bili podlaga za izdelavo<br />
razpisov, s cenami bazirajo v obdobje<br />
pred kovidom. Problem rasti cen, tudi<br />
geopolitične krize, je velik v globalnem<br />
smislu. Gradbeni materiali so se podražili<br />
tudi za 100 odstotkov. Inflacija<br />
je bila izrazito visoka, gradbeništvo pa<br />
si je zatiskalo oči. Znašli smo se v poziciji,<br />
ko država dobiva večje ponudbe,<br />
kot je zanje pripravljena plačati. Država<br />
bi morala sesti za mizo z vsemi udeleženci.<br />
Imamo paradržavnega inženirja<br />
DRI, ki ima 500 zaposlenih, naj on analizira<br />
napihnjene cene.<br />
Jernej Vrtovec: Običajno je tako, da od<br />
načrta do ponudb za izvedbo prihaja do<br />
nadgradnje projektov. DRI je podal več<br />
pojasnil tudi na parlamentarnem odboru<br />
za infrastrukturo. Iz svoje izkušnje<br />
vem, da je jeseniška postaja mnogo več<br />
kot samo postaja. Gre za popolno prenovo<br />
tirnic, njihova cena se je denimo<br />
povečala za 200 odstotkov. V državi<br />
imamo dovolj strokovnjakov, ki lahko<br />
po postavkah pogledajo, kje cene odstopajo.<br />
Razpis se lahko razveljavi, država<br />
pa lahko tudi vodi pogajanja z morebitnimi<br />
investitorji in te cene zniža.<br />
Tudi ljubljanska železniška postaja je<br />
doživela silno podražitev. Mi smo takrat<br />
pripeljali v projekt madžarsko OTP<br />
banko, ki bo gradila poslovni del. <br />
VROČA TEMA<br />
JE NA OGLED NA SPLETU:
Kolumna<br />
MEDIJI<br />
33<br />
Na RTVS, ki jo je Svoboda »osvobodila«,<br />
je svoboda govora omejena.<br />
LEON OBLAK<br />
TINO MAMIĆ<br />
/DOMOVINA<br />
SVOBODA GOVORA<br />
le za nekatere<br />
Večkrat sem že slišal, da so komentarji uporabnikov pod članki na MMC-ju,<br />
sp<strong>let</strong>nem portalu javne Radiotelevizije Slovenija, cenzurirani, če si<br />
v njih slučajno kdo drzne razmišljati drugače od ostalih in plavati proti toku.<br />
Da je res tako, lahko zdaj potrdim iz lastne izkušnje.<br />
Odločil sem se izvesti eksperiment:<br />
preveriti, kako hitro<br />
bom od administratorjev<br />
sp<strong>let</strong>ne strani RTVS utišan.<br />
Po pričakovanjih ni trajalo dolgo, že moj<br />
drugi komentar je bil namreč kaj hitro<br />
izbrisan. Pred tem sem prebral pravila<br />
komentiranja, v katerih je zapisano, da<br />
komentarji ne smejo biti žaljivi, da se<br />
morajo nanašati na tematiko članka, da<br />
morajo spoštovati mnenja drugih ipd.<br />
NEZAKONITE MIGRACIJE<br />
Članek, pod katerim sem zapisal komentar,<br />
ki je bil nato izbrisan, je govoril o ilegalnih<br />
migracijah. V svojem komentarju<br />
sem bil do ilegalnih migracij kritičen, nisem<br />
pa bil žaljiv in vulgaren - svoje mnenje<br />
sem podal na spoštljiv način. Ko sem<br />
čez kake pol ure znova pokukal na portal,<br />
sem ugotovil, da je bil moj komentar<br />
izbrisan, zato sem ga v nespremenjeni<br />
obliki zapisal znova in ga objavil. Čez<br />
čas sem spet preveril, ali je komentar še<br />
objavljen. Seveda ni bil, poleg tega pa je v<br />
moj e-poštni nabiralnik prišlo sporočilo<br />
Vsi komentarji pod članki<br />
o izraelsko-palestinskem<br />
konfliktu so pred<br />
objavo cenzurirani.<br />
administratorja, ki mi je sporočil, da so<br />
moji komentarji »zaradi neupoštevanja<br />
pravil sodelovanja na sp<strong>let</strong>nem mestu<br />
www.rtvslo.si dodani v predmoderacijo«,<br />
kar pomeni, da jih bo odslej pred objavo<br />
pregledal administrator.<br />
CENZURA<br />
Poskusil sem še enkrat, in sicer nekaj tednov<br />
kasneje pod člankom, ki se je nanašal<br />
na izraelsko-palestinski konflikt.<br />
Vsi komentarji pod članki o tej temi so<br />
pred objavo cenzurirani oziroma, kot<br />
pravijo administratorji, moderirani<br />
»zaradi zagotavljanja višjih standardov<br />
razprave«. Že če jih na hitro pre<strong>let</strong>imo,<br />
pa lahko opazimo, da so povečini propalestinski.<br />
Neozaveščeni bralec lahko<br />
zato dobi izkrivljen in umetno ustvarjen<br />
vtis o tej tematiki.<br />
V komentarju, ki sem ga zapisal,<br />
sem citiral nekaj besed Toma Križnarja,<br />
ki je za Domovino dejal, »da je Hamas v<br />
Gazi svojim ljudem hujši sovražnik kot<br />
Izrael, da so ti borci obsedeni z nasiljem<br />
in da se z njimi ni mogoče pogovarjati«.<br />
In še: »Nikomur ni več mar za palestinske<br />
otroke, tudi Hamas jih nastavlja<br />
bombam, da s trupelci prikliče sočutje<br />
sveta.« Komentar seveda ni bil objavljen,<br />
a objave v resnici, po vsem, kar sem<br />
že izkusil, niti nisem pričakoval.<br />
RAZLIČNI POGLEDI<br />
Povsem normalno je, da se ljudje med seboj<br />
ne strinjamo in imamo različne poglede<br />
na svet, zato menim, da je spoštljiva<br />
izmenjava različnih stališč koristna.<br />
Že Voltaire je namreč dejal: »Ne strinjam<br />
se s tvojim stališčem, vendar bom do<br />
smrti branil tvojo pravico, da ga poveš.«<br />
Prav različnost nas lahko obogati. <br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
34<br />
AKTUALNO<br />
Golob priznal:<br />
cilj vlade je NASELITEV<br />
ILEGALNIH MIGRANTOV<br />
»Integracija in strategija, integracija tujcev, tako ilegalnih kot legalnih migrantov, je ena od ključnih nalog,<br />
s katero se ta vlada ukvarja od samega začetka, in verjamem, da bo tudi zato, ker se s tem aktivno<br />
ukvarjamo, problemov bistveno manj,« je v Državnem zboru dejal premier Robert Golob.<br />
UREDNIŠTVO<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
Povedano je v nasprotju z dejavnostmi, ki jih izvaja policija.<br />
Poslanec SDS-a Andrej Kosi (46) je premierju Robertu<br />
Golobu (57) postavil vprašanje v povezavi z odločitvijo<br />
vlade, da postavi azilna domova v Središču ob<br />
Dravi in na Obrežju. Kosi je dejal, da sta lokaciji neprimerni in<br />
da jim nasprotujejo tako vodstvi obeh občin kot prebivalstvo.<br />
Zanimalo ga je, zakaj je bil sklep sprejet brez posvetovanja z<br />
lokalnima skupnostma in ali ga vlada namerava odpraviti.<br />
Poslanci Nove Slovenije pa so postavljali vprašanja o<br />
učenju slovenščine za tujce in težavah z integracijo. Premier<br />
Golob je imel tudi besedni dvoboj s poslancem Socialnih<br />
demokratov in kandidatom za predsednika Socialnih demokratov<br />
na prihajajočem kongresu Janijem Prednikom (36), ki<br />
ga je zanimalo, kako napredujeta davčna reforma in vladno<br />
naslavljanje draginje ter inflacije.<br />
Poslanec Andrej Kosi<br />
(46) je premierja vprašal,<br />
zakaj bo vlada<br />
azilna domova na Obrežju<br />
in v Središču ob<br />
Dravi postavila, brez<br />
da bi prej povprašala<br />
prebivalce.<br />
INTEGRACIJA MIGRANTOV<br />
Premier Robert Golob je na vprašanje o migracijah in integraciji<br />
poslanca NSi Jožefa Horvata (68) dejal naslednje: »Naša<br />
dolžnost je, da tistim, ki želijo, pomagamo pri integraciji, ker<br />
potrebujemo njihove pridne roke in njihovo pamet, da bo Slovenija<br />
bolj rasla. Mi smo tisti, ki jih vabimo, da pridejo delat v<br />
Slovenijo, in mi smo tisti, ki moramo poskrbeti za to, da bodo<br />
pri tem čim bolj integrirani v družbo.«<br />
Nato je na podvprašanje odgovoril: »Integracija in strategija,<br />
integracija tujcev, tako legalnih kot ilegalnih migrantov,<br />
je ena od ključnih nalog, s katero se ta vlada ukvarja od<br />
samega začetka, in verjamem, da bo tudi zato, ker se s tem<br />
aktivno ukvarjamo, problemov bistveno manj. Ne, ne more<br />
pa se rešiti čez noč in poudarjam, ti problemi bodo s časom<br />
naraščali, ker potrebujemo tujo delovno silo, potrebujemo jo<br />
in želimo si, da pridejo z družinami, da se lažje integrirajo.<br />
PROPALESTINSKI PROTESTNIKI<br />
Redno sejo DZ-ja so na začetku prekinili vzkliki nekaj protestnikov<br />
s palestinskimi zastavami na balkonu velike dvorane. Nekaj<br />
minut po začetku seje so začeli vzklikati: »Sankcije zdaj!« Predsednica<br />
DZ-ja Urška Klakočar Zupančič (46) je sejo za pet minut<br />
prekinila, varnostna služba pa je medtem protestnike odstranila.<br />
Poslanka SDS-a Jelka Godec (54) je v nadaljevanju predsednico<br />
DZ-ja vprašala, kdo je protestnike povabil na balkon velike dvorane<br />
in kako bodo zagotovili, da se to ne bo ponovilo. »Zadnjič<br />
ste dejali, da je za varnost poslancev poskrbljeno. Očitno ni,« je<br />
dejala Jelka Godec in nadaljevala: »Mene zanima, kdo je spustil<br />
protestnike v Državni zbor na balkon, kajti vsi poslanci, ki želimo<br />
imeti obiske v Državnem zboru, in tudi ostali, morajo imena in priimke,<br />
podatke teh obiskovalcev najaviti, povedati h komu gredo,<br />
kje se bodo gibali, v bistvu se samostojno po Državnem zboru ne<br />
morejo gibati. Torej jih je nekdo pripeljal na balkon. Torej, mene<br />
zanima in vas lepo prosim, da pridobite podatke, kdo od zaposlenih<br />
ali poslancev je protestnike povabil v Državni zbor, dovolil,<br />
da se to zgodi, in poveste tudi, kako boste izpolnili tisto, kar ste<br />
zadnjič želeli – da se takšne stvari ne bodo ponovile.«<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
AKTUALNO<br />
35<br />
Tako da raje, kot da nabiramo politične<br />
točke, predlagam, da se vsi, ki imate<br />
na tem področju željo po sodelovanju,<br />
vključite v delovne skupine, enako velja<br />
tudi za ravnatelje.«<br />
NASPROTJE Z ZAKONOM<br />
Napoved premierja Goloba je v neposrednem<br />
nasprotju z veljavno zakonodajo<br />
Republike Slovenije. Za ilegalne<br />
migrante namreč obstaja jasno določilo,<br />
da so v primeru, da ne ustrezajo<br />
določilom iz 73. člena Zakona o tujcih<br />
oz. ne zaprosijo za mednarodno zaščito,<br />
odstranjeni iz države. Policija ima<br />
jasno izdelan postopkovnik. Tujca, ki<br />
nezakonito vstopi na ozemlje Republike<br />
Slovenije, obravnava na naslednja<br />
načina. Vračanje sosednjim varnostnim<br />
organom se začne z neformalno<br />
najavo sosednjim varnostnim organom<br />
v skladu z bilateralnim sporazumom<br />
o zavračanju in protokolom, če za to<br />
obstaja dovolj dokazov. Policija mora<br />
takoj po prijetju tujca ustno najaviti<br />
vračanje policijski enoti sosednje države.<br />
Opravljeno mora biti v najkrajšem<br />
možnem času po nezakonitem prehodu<br />
meje, najpozneje v roku 72 ur za Hrvaško<br />
in 48 ur za Madžarsko. Po potrebi se<br />
opravi tudi skupen ogled kraja prehoda.<br />
Predaja se nato opravi na dogovorjeni<br />
lokaciji in času.<br />
V primeru, da neformalna najava ne<br />
uspe, se tujca z odločbo nastani v Center<br />
za tujce, v katerem se v primeru, da<br />
je dovolj dokazov o njegovem predhodnem<br />
bivanju v sosednji državi, pripravi<br />
formalna najava. V primeru, da tudi<br />
formalna najava ne uspe, se izda odločba<br />
o vrnitvi tujca v matično državo. Tujec<br />
v tem primeru čaka na odstranitev<br />
iz države.<br />
UČENJE SLOVENŠČINE<br />
Poslanka NSi Iva Dimic (51) je dejala: »V<br />
šolah smo opozarjali na nujno vključitev<br />
otrok priseljencev v predhodno učenje<br />
slovenskega jezika, da se ob vključitvi<br />
v šole ne bi segregirali in se ne bi<br />
počutili tako tuje in odveč kot zdaj, ko<br />
sedijo pri pouku in ničesar ne razumejo.<br />
Zakaj je zakon prinesel možnost<br />
postopnega vključevanja, pri katerem<br />
nimamo konkretnih rešitev? Vemo, da<br />
do 1. septembra v šolah ne bodo imeli<br />
razdelanih kriterijev, pri katerih predmetih<br />
se vključujejo in pri katerih ne.<br />
Vlada želi, da bi migranti ostali v Sloveniji,<br />
je poudaril premier Golob (57).<br />
Kako bo zdaj potekal pouk slovenščine<br />
za tujce, kdo se bo poučeval, kdo bo<br />
usposobil kadre, kako bodo financirali<br />
izobraževanje? In sprašujem vas, ali se<br />
vendarle lahko pove, kako logistično<br />
izvajati začetne ure slovenščine med<br />
rednim poukom, predvsem pa kakšen<br />
končni rezultat se pričakuje.«<br />
Opozorila je tudi, da se šolsko <strong>let</strong>o z<br />
vidika priprav na prihodnje <strong>let</strong>o praktično<br />
zaključuje oziroma je v sklepni<br />
fazi. Pri tem ravnatelji še danes nimajo<br />
jasnih navodil in ne vedo, pri čem in<br />
kako planirati prihodnje šolsko <strong>let</strong>o, ko<br />
naj bi ta zakon začel veljati. Na nekaterih<br />
šolah je število tujih otrok 38-odstotno,<br />
na nekaterih še celo večje. Podatek<br />
za Kranj naj bi bil po navedbah poslanke<br />
skoraj blizu 60 odstotkov. Šole potrebujejo<br />
jasne, razumljive, izvedljive rešitve,<br />
kako bodo nenazadnje s kadrom,<br />
ki ga imajo, vse to lahko izpeljali oziroma<br />
koliko jim bo pripadalo, da bodo<br />
znali pripraviti razpise, nenazadnje jih<br />
najbolj skrbi, kje bodo dobili kader, je še<br />
dejala Dimičeva.<br />
Glede kadra je od pristojnega ministra<br />
Felde (68) dobila zanimiv odgovor:<br />
»Torej glede kadra se zavedamo, da so<br />
seveda težave. Res pa je, da je ta slovenski<br />
jezik za tujce prilagojen, torej ni treba,<br />
da ga poučuje učitelj slovenščine. To<br />
mora biti učitelj, ki jasno dobro pozna<br />
slovenski jezik in ki ima tudi opravljen<br />
nek tečaj ali pa neko usposabljanje, da<br />
lahko dela s tujci oziroma zna prilagoditi<br />
delo s temi otroki, ki prihajajo iz<br />
tujine.« V zvezi s tem, kako naj bi se vse<br />
to rešilo in kdaj, pa minister zagovarja<br />
nekakšen postopek proces, po katerem<br />
naj bi nekatere šole na vrsto prišle šele<br />
<strong>let</strong>a 2028 in 2029.<br />
<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
36<br />
AKTUALNO<br />
MARTIN NAHTIGAL<br />
FLICKR @VLADARS<br />
Ob »slavnostnem« preboju<br />
karavanškega predora uničen<br />
grb Republike Slovenije<br />
V karavanškem predoru je premier Robert Golob slovesno obeležil preboj<br />
druge predorske cevi. Gre za enega od najpomembnejših infrastrukturnih<br />
projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost prometa med Slovenijo in Avstrijo.<br />
Promet bo po novi cevi lahko predvidoma stekel do konca <strong>let</strong>a 2025, nemoteno<br />
po obeh ceveh pa šele <strong>let</strong>a 2029. A ob tem so uničili slovenski grb in prekršili zakon.<br />
Pri slavnostnem preboju tunela je<br />
prišlo do kršitve slovenske zakonodaje.<br />
Organizator dogodka<br />
se je namreč na mesto preboja<br />
odločil naslikati državni grb. Ob preboju<br />
pa je bil ta grb večinoma uničen.<br />
Pojasnila nadaljnjih postopkov organov<br />
pregona še čakamo.<br />
Predor Karavanke je najdaljši cestni<br />
predor v Sloveniji, hkrati pa tudi edini<br />
enocevni avtocestni predor v državi.<br />
V <strong>let</strong>u 2019 kot zadnjem predkoronskem<br />
<strong>let</strong>u je predor na dan prevozilo<br />
v povprečju 11.952 vozil, od tega 1393<br />
tovornih. V <strong>let</strong>u 2023 je bilo vozil za 13<br />
odstotkov več, in sicer 13.505, od tega<br />
1697 tovornih. Od odprtja je skozi prvo<br />
cev po Skornškovih besedah zapeljalo<br />
več kot 83 milijonov vozil.<br />
»Mislim, da je predor vsakega tunela poln<br />
simbolike. V tunelu je noč najtemnejša.<br />
Takrat, ko se pokaže žarek upanja na drugi<br />
strani, je ta tudi najsvetlejši. Naj nam<br />
bo to vodilo v življenju,« dejal.<br />
Tudi infrastrukturna ministrica<br />
Alenka Bratušek (53) je izpostavila pomen<br />
karavanškega predora, ki da je<br />
pomemben ne samo z vidika razvoja<br />
prometnega omrežja, ampak širše za<br />
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek (53) in premier Robert Golob (56) ob preboju druge cevi<br />
karavanškega predora nista opazila oskrunitve grba, kar zakonodaja izrecno prepoveduje.<br />
ŽAREK UPANJA<br />
»Preboj tako prve kot druge cevi ni samo<br />
simbolično dejanje, je bistveno več – gre<br />
za prebijanje verige, ene najdaljših verig<br />
v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki<br />
je žal v preteklosti večkrat razdruževala<br />
tudi pripadnike slovenskega naroda. Vsak<br />
preboj in vsaka povezava skozi to verigo<br />
je nacionalno dejanje in državotvorno<br />
dejanje, zato je današnji dan toliko bolj<br />
pomemben,« je na slovesnosti izpostavil<br />
premier Robert Golob (57).<br />
Preboj druge cevi Karavanke je predsednik<br />
vlade Golob označil za simboličen.<br />
Državnih simbolov<br />
se ne uničuje in se z njimi<br />
ravna spoštljivo,<br />
ker predstavljajo nas same.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
celotno družbo, ker nove prometne povezave<br />
prinašajo koristi z vidika izboljšanja<br />
mobilnosti, prometne varnosti,<br />
zmanjševanja izpustov in je tunel del<br />
pomembnega evropskega koridorja.<br />
KRŠITEV ZAKONA<br />
»V grboslovnem in zastavoslovnem<br />
društvu Heraldica Slovenica smo z velikim<br />
ogorčenjem pospremili objavljene<br />
fotografije preboja druge cevi karavanškega<br />
predora, ob katerem so udeleženci<br />
prireditve slovesno mahali z zastavicami<br />
in uničenje grba naše države<br />
pospremili z aplavzom. Naše ogorčenje<br />
je bilo toliko večje, ker očitno nihče od<br />
predstavnikov države niti za trenutek<br />
ni pomislil, da bi bilo z navedenim ravnanjem<br />
pravzaprav karkoli narobe,« so<br />
zapisali pri društvu Heraldica Slovenica,<br />
ki združuje tiste, ki se zanimajo<br />
za slovensko grboslovje, zastavoslovje,<br />
rodoslovje, sfragistiko, faleristiko,<br />
onomastiko, arhontologijo, nobilistiko,<br />
insigniologijo in ikonologijo.<br />
Organizatorji dogodka so za namene<br />
slovesnega preboja na steno naslikali<br />
grb Republike Slovenije, pri čemer so<br />
nato steno, na kateri se je ta grb nahajal,<br />
s težko mehanizacijo uničili in tako izvedli<br />
slavnostni preboj. Na fotografijah,<br />
ki so po vseh medijih spremljale ta dogodek,<br />
je bilo videti uničen grb Republike<br />
Slovenije na prebiti steni.<br />
S takim dejanjem je bilo kršenih<br />
kar nekaj predpisov. Kot prvo je bil kršen<br />
7. člen Zakona o grbu, zastavi in<br />
himni Republike Slovenije ter o slovenski<br />
narodni zastavi (ZGZH), ki določa,<br />
da grba ni dovoljeno uporabljati,<br />
če je poškodovan ali po zunanjosti neprimeren<br />
za uporabo ter da ga ni dovoljeno<br />
uporabljati v nasprotju z javnim<br />
redom ali tako, da se krni ugled Republike<br />
Slovenije. Dodatno se je s tem<br />
dejanjem kršilo tudi 15. člen Zakona o<br />
varstvu javnega reda in miru (ZJRM-<br />
1), ki določa, da se kaznuje z denarno<br />
globo, kdor na javnem kraju namenoma<br />
poškoduje ali uniči grb Republike<br />
Slovenije. Žalostna podoba napol<br />
uničenega grba, pod katerim se je fotografiral<br />
predsednik vlade Republike<br />
Slovenije, je eklatanten dokaz o kršitvi<br />
obeh zgoraj navedenih pravil.<br />
AKTUALNO<br />
37<br />
Ogorčenje je bilo toliko<br />
večje, ker očitno nihče od<br />
predstavnikov države niti za<br />
trenutek ni pomislil, da bi bilo<br />
z ravnanjem karkoli narobe.<br />
MORALNO SPORNO<br />
V društvu Heraldica Slovenica so v izjavi<br />
za javnost zapisali: »Vendar pa opozarjamo,<br />
da je zgornje početje, tudi če<br />
ne bi bilo nezakonito, tudi moralno povsem<br />
zavržno in sporno ter v nasprotju<br />
z mednarodno uveljavljenimi pravili o<br />
ravnanju z državnimi simboli. Četudi<br />
smo v društvu prav sami mnogokrat<br />
zelo glasni glede tega, da bi bile potrebne<br />
določene spremembe državnih simbolov,<br />
smo še bolj glasni glede tega, da si<br />
naši državni simboli (kakršnikoli že so)<br />
zaslužijo spoštovanje.«<br />
Pri Heraldici Slovenica so zapisali<br />
še: »Kje so bili ob tem trenutku vsi,<br />
ki so zadolženi za protokol v kabinetu<br />
predsednika vlade, na Ministrstvu<br />
za infrastrukturo in nenazadnje na<br />
DARS-u, lahko seveda samo ugibamo.<br />
Kakšna družba smo postali, da se nam<br />
zdi primerno na simbolno pomembni<br />
prireditvi ob skrbno izbranih in docela<br />
primernih besedah tako barbarsko<br />
uničiti simbol Republike Slovenije?<br />
Državnih simbolov se ne uničuje in se<br />
z njimi ravna spoštljivo, ker predstavljajo<br />
nas same. Če jih torej uničujemo<br />
ali z njimi ravnamo grdo, je to enako,<br />
kot bi na isti način ravnali sami s seboj<br />
ali s svojimi prijatelji. Četrtošolci<br />
običajno to analogijo razumejo zelo<br />
dobro. Bo zmogla to v prihodnosti<br />
razumeti tudi naša oblast?« <br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
V pravni državi bi najnižji državni uradnik<br />
poslal predsedniku države globo. Pri nas na<br />
Balkanu, kjer domuje šumadijski zelenjavar,<br />
pa nič. Torej Slovenkam in Slovencem ta<br />
država nič ne pomeni?<br />
Sprehajalec<br />
Res je. Premalo smo ponosni na državo.<br />
Naši predniki so trpeli pod tujci in sanjali<br />
o svobodi. Danes pa naši vladarji uničujejo<br />
vse, kar je slovenskega. Uničenje grba.<br />
Uničenje slovenskega jezika z uvedbo tujih<br />
jezikov in odprte meje za ilegalne migracije<br />
z besedami Goloba: »Ilegalne migracije je<br />
treba legalizirati.«<br />
Mojster Miha<br />
Slovenci smo si izvolili vlado, ki prav uničuje<br />
domoljubje in slovensko narodno zavest. Saj<br />
za človeštvo to sporočilo ni katastrofalno, je<br />
pa za Slovence. Slovenski volivci smo sami<br />
sebi največja nevarnost.<br />
Peter Pogačar<br />
Volili ste mafijo, ki ji Slovenija nikoli ne bo<br />
intimna opcija. Tako kot Lajdri EU nikoli ne<br />
bo intimna opcija.<br />
Kriminalci vseh dežel so se združili in okupirali<br />
EU. Med njimi je ogromno t. i. kristjanov,<br />
z Lajdro in NSi, ki v parlamentu blokira vse<br />
raziskave kriminala, na čelu.<br />
Aleš<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
38<br />
AKTUALNO<br />
PETER MERŠE<br />
FOTOMONTAŽA<br />
CITRUS<br />
SIVA CONA Golobovih<br />
Star Solar poslov<br />
Poslanci parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) so znova zaman čakali<br />
premierja Roberta Goloba, da bi jim pojasnil posle v podjetju Star Solar, katerega<br />
100-odstotni lastnik je postal po ločitvi od nekdanje žene Jane Nemec Golob.<br />
V<br />
sredo je šlo za nadaljevanje 7. februarja<br />
prekinjene seje, ko so poslanci ugotovili,<br />
da edine točke dnevnega reda, Sporno<br />
poslovanje predsednika vlade dr. Roberta<br />
Goloba prek podjetja Star Solar z državno energetsko<br />
družbo Borzen, zaradi odsotnosti Goloba<br />
(57) ne morejo nadaljevati.<br />
Ker je Golob vabila komisije ignoriral že večkrat,<br />
komisija pa za razliko od preiskovalnih komisij<br />
nima pristojnosti, da bi Goloba privedla prisilno,<br />
se je odločila, da ga ne bo več vabila in zaključila<br />
sejo. Poslanci Svobode so medtem prepričani, da je<br />
Golobovo poslovanje prek Star Solarja zgledno in<br />
da je bolje, da ne izgublja časa s sejami komisije.<br />
IZOGIBANJE POJASNILOM<br />
»Če bi bilo vse ok, verjamem, da bi premier prišel<br />
na sejo,« je v začetku povedal predsednik komisije<br />
Jernej Vrtovec (38), ki ugotavlja, da več kot vabiti<br />
premierja ne more, saj nima pristojnosti prisilne<br />
privedbe, zato je nadaljevanje seje brezpredmetno.<br />
V Svobodi so po drugi strani prepričani, da gre<br />
za konstrukt, katerega cilj je diskreditacija premierja,<br />
saj da Star Solar z Borzenom ne posluje,<br />
pač pa je avtomatsko vključen v shemo skladno z<br />
zakonom, enako kot še približno 3.200 drugih lastnikov<br />
sončnih elektrarn, je povedal Tomaž Lah<br />
(59) (Svoboda).<br />
To priznavajo tudi v NSi, a opozarjajo, da gre<br />
za več kot to, saj premier kot predsednik vla-<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
Komentar<br />
AKTUALNO<br />
39<br />
Robert Golob (57) je ponovno ignoriral<br />
vabilo, da se udeleži seje Komisije za nadzor<br />
javnih financ. V sredini Jernej Vrtovec (38),<br />
predsednik komisije.<br />
de, ki postavlja pravila, sodeluje pri<br />
sprejemanju podzakonskih aktov, ki<br />
urejajo to področje, s čimer ustvarja<br />
korupcijsko tveganje. Še posebej ob<br />
dejstvu, da se iz postopkov odločanja<br />
o teh zadevah ni niti izločil. Prav zaradi<br />
vsega tega pa so v NSi želeli slišati<br />
pojasnila s strani Goloba, ki po mnenju<br />
Franca Horvata (78) (NSi) ignorira Državni<br />
zbor, kot ga ni še nihče pred njim<br />
v zadnjih <strong>30</strong> <strong>let</strong>ih.<br />
DIREKTORICA LUNA GOLOB<br />
Podjetje Star Solar deluje od <strong>let</strong>a 2014<br />
in ima v lasti štiri sončne elektrarne.<br />
Elektriko, ki jo proizvedejo, odkupuje<br />
državni Borzen po shemi za sončne<br />
elektrarne, na podlagi česar je podjetje<br />
v desetih <strong>let</strong>ih ustvarilo približno 2,1<br />
milijona evrov prihodkov.<br />
Podjetje je bilo sicer v lasti Golobove<br />
nekdanje žene Jane Nemec Golob, po<br />
ločitvi konec lanskega <strong>let</strong>a pa je prešlo<br />
na Roberta Goloba. Ta je premoženjsko<br />
spremembo prijavil, zaradi česar ga poslanci<br />
Svobode predstavljajo celo kot<br />
zgled transparentnosti.<br />
Golobovo skrivanje<br />
za lastništvom je zavajajoče,<br />
hkrati pa gre za delanje<br />
norca iz ljudi, ki se spoznajo<br />
na gospodarske odnose.<br />
Za direktorico je bila tedaj za nekaj<br />
časa imenovana kar Golobova komaj<br />
polno<strong>let</strong>na hčerka Luna Golob. Podjetje,<br />
sicer registrirano v njenem stanovanju<br />
v Novi Gorici, je podružnico odprlo<br />
v Ljubljani, in sicer v stanovanju, kjer<br />
živita Robert Golob in Tina Gaber (37).<br />
»Leta 1993 je bil sprejet sklep, da<br />
morajo vsi ministri vse deleže v podjetjih<br />
prodati,« je v začetku <strong>let</strong>a za naš<br />
medij povedal Maks Tajnikar (73), tedanji<br />
gospodarski minister. »Kasneje se<br />
je to spremenilo,« še pove in oceni, da<br />
je Golobovo skrivanje za lastništvom<br />
»zavajajoče, hkrati pa gre še za delanje<br />
norca iz ljudi, ki se spoznajo na gospodarske<br />
odnose«.<br />
SIVA CONA<br />
Premier sicer pod določenimi pogoji lahko<br />
ima v lasti podjetje, a to ne sme poslovati<br />
z državo ali s podjetji v državni lasti,<br />
na katere bi kot premier lahko imel vpliv.<br />
Poslovanje Star Solarja in Borzena se<br />
tako znajde v »sivi coni«, ki jo preiskuje<br />
KPK, ker ne gre za običajno poslovanje,<br />
Matija Sušnik/DZ RS<br />
pač pa za izplačila, določena po zakonu,<br />
ki jih Borzen izplačuje podjetjem.<br />
Dejstvo je tudi, da ima Golob na<br />
upravo neposreden vpliv – takoj po<br />
prevzemu oblasti jo je tudi zamenjal,<br />
hkrati pa vpliva tudi na pogoje, pod<br />
kakršnimi ti postopki delujejo. V tem<br />
se kaže splošen problem slovenske<br />
politike, ko skoraj nimamo profesionalnih<br />
politikov, ki bi opravljali to delo<br />
in ne bi imeli podobnih težav, kot jih<br />
ima Golob, do nedavnega menedžer in<br />
trgovec z elektriko, kjer so meje in korupcijska<br />
tveganja bolj zabrisane. Tako<br />
morda res ne gre za kaznivo dejanje,<br />
zato si lahko izposodimo citat pokojne<br />
generalne državne tožilke Zdenke Cerar,<br />
ki pravi, da »vsaka svinjarija še ni<br />
kaznivo dejanje«.<br />
Odpira se še en problem. Dejstvo,<br />
da je Golobova nekdanja žena premierju<br />
v ločitvenem postopku prepustila<br />
podjetje, ki prinaša milijone, kaže<br />
na sum, da se s podjetjem že prej, ko<br />
je bila njegova lastnica, dejansko ni<br />
ukvarjala ona, pač pa je bila le slamnata<br />
lastnica. S podjetjem je verjetno<br />
že prej upravljal le Golob. Če bi prišel<br />
pred komisijo, bi ga lahko povprašali<br />
tudi po kakšni taki neprijetni podrobnosti,<br />
zato je verjetno ocenil, da je zanj<br />
enostavno bolje, da »je prezaseden« s<br />
sejami vlade in kopico aktivnosti, »ki<br />
jih vlada počne v korist državljanov«,<br />
namesto njega pa na seji nastopijo njegovi<br />
»poslanski advokati«. <br />
Poslanci Svobode so prepričani, da je Golobovo<br />
poslovanje prek Star Solarja zgledno.<br />
Monika Pekošak (49) in Tomaž Lah (59).<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
40<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Kmečki protest lepo potihoma in stran<br />
od običajnih ljudi, ki bi jim bil v spotiko,<br />
traja že vse <strong>let</strong>o.<br />
ŽIGA<br />
ŠTRUKELJ<br />
ARHIV<br />
DOMOVINE<br />
Vseslovenski kmečki punt<br />
prestavljen – kaj zdaj<br />
»Kmetje na okopih! Kmetje grozijo s protestom! Kmetje gredo nad Ljubljano!«<br />
To so le nekateri naslovi, ki smo jih v preteklih tednih lahko zasledili v medijih.<br />
Ne ravno na naslovnih straneh, raje nižje, nekje med horoskopom in nasveti za hujšanje.<br />
Narativ je bil jasen: grdi kmetje, ki uničujejo in zastrupljajo okolje<br />
ter z davkoplačevalskim denarjem kupujejo drage luksuzne traktorje, so lačni subvencij<br />
in zahtevajo še več na že tako veliko. Nekateri menijo, da neupravičeno.<br />
Vzdušje med kmeti je bilo v tem času,<br />
ko sta sindikat in zbornica cincala, češ<br />
protestirati ali ne protestirati, mešano.<br />
Na eni strani so zagrizeni samooklicani<br />
osvoboditelji zatiranega slovenskega kmeta že<br />
polnili cisterne z gnojevko, nakladali bale sena ter<br />
se po vzoru francoskih in nemških protestnikov<br />
pripravljali, da nemara kar zorjejo Šubičevo cesto<br />
in pred stavbo parlamenta posadijo krompir.<br />
Mnogi so menili, da je val kmečkih protestov<br />
po Evropi zamrl in da je Slovenija, kot smo že vajeni,<br />
zamudila vlak. Tradicionalno ni manjkalo<br />
tistih, ki so menili, da se protest ne izplača, češ<br />
da tako ali tako ne bo spremembe, nekaj jih ni<br />
točno vedelo, čemu naj bi sploh protestirali in<br />
kaj točno se zahteva, gotovo pa se je našel kakšen,<br />
ki je s stanjem zadovoljen in se s protestom<br />
ni strinjal.<br />
Ko je bilo sporočeno, da so interesne skupine<br />
v kmetijstvu z vlado dosegle zadovoljiv dogovor,<br />
da so malodane navdušene nad ministrico in da<br />
protest (pričakovano?) odpade, se povprečen državljan<br />
ni pretirano menil za to. In kar je presenetljivo<br />
– tudi kmetje ne. A zakaj?<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
Komentar SVOBODNO GOSPODARSTVO 41<br />
KDO BI VEDEL<br />
Slovenski kmetje so marca lani kot prvi v<br />
Evropi s protestom po sprejemu nove skupne<br />
kmetijske politike EU spodbudili in začeli val<br />
protestov na stari celini.<br />
Od vladajočih opevani dogovor je vreden<br />
bore malo. Če ga malo strnemo,<br />
gre za obljubo, da se bo nekdo z nekom<br />
pogovarjal ali pa da bo nekdo nekoga<br />
mogoče poslušal ali pa upošteval ali pa<br />
… Kdo bi vedel? Dejstvo je, da je za sindikat<br />
ugodneje, da do protesta ne pride.<br />
Morebitni izgredi in uničevanje javne<br />
infrastrukture za seboj potegnejo goro<br />
stroškov, ki si je organizator ne more<br />
privoščiti. Tudi večjega razočaranja<br />
nad tako ali tako razočaranimi kmeti ni<br />
mogoče zaznati. Upajo na bolje, čeprav<br />
bolj iz tolažbe, da slabše ne more biti.<br />
S tem, ko je prebivalcem prestolnice<br />
prihranjen »kmečki punt«, se je morda<br />
kak fini mestni pomembnež manj<br />
nastrojil proti kmetu. In s tem, ko je<br />
protest odpadel, ni slika kmetijske politike<br />
v Evropi čisto nič drugačna. Če<br />
bo Evropska komisija sprejela kakšne<br />
drastične spremembe skupne kmetijske<br />
politike (SKP), jih gotovo ne bo zaradi<br />
nekajurnega zastoja nekega torkovega<br />
dopoldneva v delu Ljubljane. Zato pisec<br />
želi potolažiti vse tiste zagrizene samooklicane<br />
osvoboditelje slovenskega<br />
kmeta, naj jim ne bo hudo, ker sedaj ne<br />
bo šlo na bolje. Spomnil bi jih rad, da so<br />
ravno oni tisti, ki so marca lani kot prvi<br />
v Evropi s prvim protestov kmetov po<br />
sprejemu nove SKP s poudarkom na zelenem<br />
prehodu k bolj trajnostni družbi<br />
spodbudili in začeli val protestov na<br />
stari celini. In ta protest lepo potihoma<br />
in stran od običajnih ljudi, ki bi jim bil v<br />
spotiko, traja že vse <strong>let</strong>o.<br />
ODGOVORNOST VSEH<br />
Zahteve naših in evropskih kmetov so<br />
različne in vse ne bodo padle na plodna<br />
tla, tudi ne bodo vse prišle do vladajočih<br />
na evropski ravni. Če želijo nizozemskemu<br />
kmetu zapreti farmo z molznicami,<br />
nima to nič skupnega z izgradnjo<br />
suhega zadrževalnika v Savinjski dolini.<br />
Zato je bolj kot pogrešati veliko traktorsko<br />
zborovanje v Ljubljani, treba vse<br />
sile usmeriti na predstavitev lokalnih<br />
zahtev in perečih neprilik. Gotovo imajo<br />
v vsaki občini kmetje kako težavo,<br />
za katero ne želi nihče slišati. Kar pa se<br />
tiče zelenega prehoda, glede katerega si<br />
voditelji sveta zatiskajo oči pred očitno<br />
resnico, da vsega morda niso krive krave,<br />
ki rigajo, je dejstvo, da bo moral odgovornost<br />
prevzeti ves zemeljski narod,<br />
ne le tista peščica, ki kmetuje. <br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
Kmetje lahko računajo le na na lasten<br />
povzdignjen glas. Na druge ljudi ne morejo<br />
računati, saj skupaj z aktualnimi oblastniki<br />
mislijo, da se denar dobi v banki, hrana pa<br />
kupi v trgovini. V tem trenutku potrebujejo<br />
kmetje več samozavesti in drugo, boljše in<br />
odločnejše vodstvo.<br />
Mefisto<br />
Naj se kmetje zgledujejo po Fidesu, ki ima<br />
miselnost prekanjenih mestnih škricev,<br />
ne potrpežljivih kmetov, ki so vajeni, da jih<br />
vse oblasti po vrsti pretentajo, vključno z<br />
vrhovno nadoblastjo v Bruslju.<br />
Rasputin<br />
So kmetje edini, ki še verjamejo tej vladi?<br />
AlojzZ<br />
Reševalci v množični prometni nesreči ne<br />
rešujejo najprej najbolj glasnih, ampak<br />
te pustijo za konec. Pri politikih je ravno<br />
obratno. Bolj kot si zmeren in konstruktiven,<br />
manj dobiš. Kmetje niso naivni in ne<br />
neumni. So pa preračunljivi njihovi predstavniki<br />
v pisarnah. Zato so se tako pozno<br />
lotili protestirati in zato so kmalu odnehali<br />
na podlagi nekaj besed.<br />
Jan Horvat<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
42<br />
EVROPA<br />
Staranje prebivalstva vse večji<br />
ZALOGAJ ZA JAVNE FINANCE<br />
Ministrstvo za finance je v petek v Ljubljani organiziralo konferenco z naslovom Ohranjanje konkurenčnosti<br />
in socialne pravičnosti v novi fiskalni realnosti, na kateri je minister Klemen Boštjančič<br />
spregovoril s finančnimi ministri sosednjih držav in Slovaške.<br />
UREDNIŠTVO<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
Vse države se soočajo s podobnimi izzivi, predvsem<br />
na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema.<br />
Med možnimi rešitvami so ministri navajali<br />
spodbujanje razvoja kapitalskega trga, zmanjšanje<br />
birokracije, davčne spremembe, učinkovitejšo porabo javnih<br />
sredstev in krepitev konkurenčnosti.<br />
Boštjančič (51) je pojasnil, da rešitve za javne finance v<br />
luči staranja prebivalstva in konkurenčnosti išče vsa Evropa<br />
ter da se Sloveniji z reformami mudi med drugim zato, ker<br />
so pogoj za črpanje pol milijarde evrov iz evropskega sklada<br />
za okrevanje.<br />
Dodal je, da na ministrstvu nekatera izhodišča za pokojninsko<br />
reformo še popravljajo in da imamo trenutno »relativno<br />
dober položaj zaradi rekordno nizke brezposelnosti, ki<br />
nam omogoča, da nekatere ukrepe lažje izvedemo, saj bi jih<br />
sicer težko«.<br />
Z ministrom so razpravljali trije ministri za finance – avstrijski<br />
Magnus Brunner (51), slovaški Ladislav Kamenický<br />
(53) in hrvaški Marko Primorac (39), italijanski minister za<br />
ekonomijo in finance Giancarlo Giorgetti (57) ter državni sekretar<br />
na madžarskem ministrstvu za finance Tibor Tóth.<br />
VARČEVANJE V ZASEBNIH SKLADIH<br />
Brunner je dejal, da je pokojninski sistem eden od največjih<br />
izzivov, s katerimi se soočajo v Avstriji. Izpostavil je, da je<br />
po zakonu predvidena starost ob upokojitvi 65 <strong>let</strong>, dejanska<br />
starost pa je 62 <strong>let</strong>. Če bi delali en mesec dlje, naj bi prihranili<br />
200 milijonov. Zato v Avstriji trenutno razmišljajo o tem,<br />
kako narediti ostajanje v službi bolj privlačno.<br />
Poleg tega pripravljajo spodbude za prostovoljno varčevanje<br />
v drugem stebru, v zasebnih skladih. Eden od avstrijskih<br />
predlogov za spodbujanje slednjega je, da se pri pokojninskih<br />
varčevalnih računih sčasoma ukine obdavčitev<br />
kapitalskega dobička.<br />
Giorgetti je pojasnil, da je vpeljevanje takšnih ukrepov v<br />
Italiji težavno: »Za Italijane je zagotavljanje pokojnin naloga<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
EVROPA<br />
43<br />
Staranje prebivalstva je vse večji problem.<br />
Nekateri bi reševali demografske težava z več<br />
zaposlenosti, daljšo delovno dobo. Po mojem<br />
mnenju popolnoma napačna smer.<br />
Rešitev je v drugi smeri: manj zaposlitev,<br />
manjše trošenje, nižje pokojnine, bistveno več<br />
časa in denarja usmeriti v družino. Za otroke je<br />
treba imeti čas in denar. Nobena dejavnost se<br />
ne razvija, če vanjo ne investiramo. Tako je tudi<br />
z družino in s številom otrok.<br />
Računati samo na ljubezen do otrok je zabloda.<br />
Nobena družina ne bi smela biti zaradi<br />
višjega števila otrok revnejša, ampak bogatejša.<br />
To ni le stvar sociale, ampak predvsem<br />
pravičnosti. Delo z otroki in gospodinjstvom je<br />
najpomembnejše in zelo težko, finančno pa v<br />
sodobni zahodni družbi nič ovrednoteno. Kot<br />
da gre za hobi.<br />
Zato se ni treba čuditi, če ljudje nimajo otrok,<br />
saj je večje število otrok v naši družbi še vedno<br />
sinonim za slabše ekonomsko stanje. Otroci bi<br />
KOMENTAR BRALCA<br />
države in spremeniti bi morali kulturo,<br />
da bi kaj premaknili.« Dodal je, da so<br />
pričakovanja ljudi velika in da je treba<br />
biti pri posegih v pokojninski in zdravstveni<br />
sistem previden.<br />
Priznal je, da je rodnost v Italiji<br />
trenutno najnižja v Evropi in da so na<br />
vprašanje financiranja javnih storitev<br />
na dolgi rok nezmožni odgovoriti. Glede<br />
spodbujanja konkurenčnosti in podjetniške<br />
aktivnosti ocenjuje, da je treba<br />
zmanjšati birokracijo.<br />
Tudi v Sloveniji smo priča hitremu<br />
staranju prebivalstva. Delež starejših<br />
od 65 <strong>let</strong> se je od osamosvojitve do<br />
danes podvojil, po podatkih vladnega<br />
Urada za makroekonomske analize in<br />
razvoj (UMAR) pa se je hitro povečeval<br />
tudi v zadnjem deset<strong>let</strong>ju in po <strong>let</strong>u<br />
2015. Od začetka 2015 se je število prebivalcev<br />
v najbolj aktivni dobi (20–64<br />
<strong>let</strong>) zmanjšalo za 45.000, kar je ob povečanem<br />
povpraševanju po delovni sili<br />
v <strong>let</strong>ih 2021 in 2022 povzročalo težave<br />
podjetij pri iskanju delavcev. Po demografskih<br />
projekcijah se bo staranje prebivalstva<br />
intenzivno nadaljevalo tudi v<br />
prihodnjih deset<strong>let</strong>jih.<br />
Demografske projekcije za Slovenijo<br />
kažejo, da se bo delež starejših od 65 <strong>let</strong><br />
pri nas do <strong>let</strong>a 2050 povečal nad <strong>30</strong> %.<br />
Hkrati se bo močno zmanjšal delež prebivalstva<br />
v najbolj aktivni dobi (20–64<br />
<strong>let</strong>). UMAR dodaja še, da se bo do <strong>let</strong>a<br />
20<strong>30</strong> število starejših od 65 <strong>let</strong> povečalo<br />
za 82.000, do <strong>let</strong>a 2050 pa v primerjavi<br />
z <strong>let</strong>om 2020 za skoraj 206.000. Takšne<br />
demografske spremembe zahtevajo<br />
prilagoditve na številnih področjih,<br />
vključno s spremembami načinov financiranja<br />
pokojninskega sistema.<br />
DRUŽINSKO POLITIKO<br />
Tóth je dejal, da se je na Madžarskem<br />
znižanje praga obdavčitve podjetij in<br />
morali biti sinonim za blagostanje in varno starost.<br />
Ko se bo splačalo imeti otroke in skrbeti<br />
za gospodinjstvo, bo rešeno tudi demografsko<br />
vprašanje. Sedaj je tako, da je tista, ki ima<br />
otroke, kaznovana, saj ima manjšo plačo,<br />
manjšo pokojnino, čeprav dela dva šihta:<br />
enega v službi, drugega doma.<br />
Ali ni bolje ne imeti otrok in se posvetiti karieri,<br />
skrbeti za plačo, potovati, uživati ... in se iti<br />
feministke in bojevnike za enakost spolov in<br />
s tem utrjevati družbeno nepravičen sistem.<br />
To je računati, da bodo drugi rodili in vzgojili<br />
otroke, ki bodo skrbeli tudi za mojo pokojnino.<br />
In se čudili, da ni kadrov inkp ko zmanjka domačih<br />
kadrov, bomo pa tuje uvozili. Delo tistih<br />
tujih mam, ki so jih rodile in vzgojili, pa sploh<br />
ni pomembno. Biti nam morajo silno hvaležne,<br />
da lahko njihovi otroci čistijo naše ulice in<br />
skrbijo za naše ostarele<br />
Jože Kurinčič<br />
zaposlenih izkazalo za pravilen ukrep,<br />
povečala naj bi se tako obseg naložb kot<br />
delež delovno aktivnih in dobili naj bi<br />
en milijon dodatnih davkoplačevalcev.<br />
Ob tem je priznal, da stanje v zdravstvenem<br />
sistemu ni dobro: čakalne<br />
vrste so dolge, kakovost storitev pa ni<br />
najboljša. Dodal je, da se bo lahko višje<br />
prihodke vse več usmerjalo v zasebno<br />
zdravstvo, to pa pomeni olajšanje za<br />
državni proračun, ne pa tudi za pokojninski<br />
sistem.<br />
Kar se tiče pokojnin, Madžari<br />
na kratki rok socialni položaj ljudi<br />
popravljajo s 13. pokojnino, na dolgi rok<br />
pa računajo na družinsko politiko in<br />
več otrok. Kot je pojasnil Tóth, materam<br />
s štirimi otroki celo življenje ni treba<br />
plačevati dohodnine, v prihodnje pa<br />
nameravajo to uveljaviti tudi za matere<br />
s tremi otroki. Napovedal je, da bo demografija<br />
prioriteta madžarskega predsedovanja<br />
EU v drugem pol<strong>let</strong>ju.<br />
ZAUSTAVITI IZSELJEVANJE<br />
Demografski izzivi so prisotni tudi na<br />
Slovaškem. Kamenicky je povedal, da<br />
se pri financiranju pokojninskega sistema<br />
osredotočajo na gospodarsko rast,<br />
privabljanje investicij. Vlada je zvišala<br />
tudi javni dolg. Dodal je, da razmere<br />
niso enostavne.<br />
Tudi Primorac je dejal, da se na<br />
Hrvaškem osredotočajo na izboljšanje<br />
gospodarskega položaja. Kot je pojasnil,<br />
se ne morejo zanesti na madžarske<br />
smernice, temveč se osredotočajo na<br />
ustvarjanje pogojev, da se bo več parov<br />
odločalo imeti otroke. Poleg tega<br />
je prioriteta preprečevanje izseljevanja<br />
Hrvatov v tujino: »Mi jim financiramo<br />
varstvo in izobraževanje, potem pa gredo<br />
v Nemčijo ali Avstrijo. Najprej moramo<br />
zagotoviti razcvet, da ustavimo<br />
izseljevanje.« Povedal je, da je staranje<br />
prebivalstva na Hrvaškem pereč problem.<br />
Če je bilo razmerje med številom<br />
delavcev na enega upokojenca v 80. <strong>let</strong>ih<br />
4 : 1, je danes samo še 1,2 : 1.<br />
Glede reforme zdravstvenega<br />
sistema je Kamenicky kot problem<br />
izpostavil tudi, da nekateri zdravniki<br />
delajo v javnem in zasebnem<br />
zdravstvu hkrati. Opozoril je tudi<br />
na vpliv visokih cen energentov na<br />
konkurenčnost – Slovaška je namreč<br />
največja proizvajalka avtomobilov na<br />
prebivalca na svetu in torej velika porabnica<br />
energentov – konkurenčnost<br />
po njegovem brez cenovno ugodnih<br />
energentov ni mogoča.<br />
<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
44 AKTUALNO<br />
MARTIN<br />
NAHTIGAL<br />
FOTOMONTAŽA<br />
CITRUS<br />
VLADA PRIKRIVALA<br />
pripravo zakona, ki bo<br />
omejil pravico do stavke<br />
Vlada je sprejela predlog novele Zakona o zdravniški službi, ki širi nabor storitev,<br />
ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko. Predlagane spremembe večinoma sledijo<br />
nedavnemu Odloku o opravljanju zdravniške službe med stavko.<br />
Zdravniški sindikat Fides odlok<br />
že izpodbija na ustavnem sodišču.<br />
Predlog novele določa tudi<br />
globe za nespoštovanje zakona,<br />
in sicer za zdravnike, za pravne osebe<br />
(zdravstvene zavode) in tudi za predstojnike<br />
zdravstvenih zavodov.<br />
ODLOK BI UZAKONILI<br />
Predlog novele Zakona o zdravniški<br />
službi se od nedavno sprejetega vladnega<br />
odloka bistveno ne razlikuje. V<br />
predlogu novele so dodatno opredeljene<br />
ranljive skupine, ki jih v odloku vlada ni<br />
taksativno naštela. Nabor storitev, ki se<br />
morajo izvajati v času zdravniške stavke,<br />
pa v predlogu novele ostaja enak kot<br />
v odloku, je na novinarski konferenci po<br />
seji vlade pojasnila ministrica za zdravje<br />
Valentina Prevolnik Rupel (52). Vlada je<br />
predlagala, da DZ novelo obravnava po<br />
nujnem postopku. Ministrica si želi, da<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
Javno zdravstvo vse bolj<br />
spominja na vzhodni Berlin<br />
– tako zelo je odličen, da bodo<br />
kmalu zgradili zid naokoli, da<br />
nas bo vse zadržal notri.<br />
bi bila novela sprejeta čim prej.<br />
V nedavni kolumni dr. Federico<br />
Potočnik opozarja: »Medtem pa javno<br />
zdravstvo vse bolj spominja na vzhodni<br />
Berlin: tako zelo je odličen, da bodo<br />
kmalu zgradili zid naokoli, da nas bo<br />
vse zadržal notri.«<br />
Predlog novele po njenih besedah določa<br />
tudi globe za nespoštovanje zakona,<br />
in sicer za zdravnike, za pravne osebe<br />
(zdravstvene zavode) in tudi za predstojnike<br />
zdravstvenih zavodov. V primeru<br />
kršitev je za direktorje predvidena globa<br />
v znesku od 250 do 400 evrov, za pravne<br />
osebe, torej zavode, pa je predvidenih od<br />
600 do 4000 evrov globe.<br />
Za nadzore nad spoštovanjem kršitev<br />
zakona bo pristojen zdravstveni<br />
inšpektorat. Odlok o opravljanju zdravniške<br />
službe v času stavke pa je po drugi<br />
strani nadziral inšpektorat za delo. Ta<br />
denimo v primeru Univerzitetnega rehabilitacijskega<br />
inštituta Soča na začudenje<br />
ministrice ni odkril kršitev, čeprav<br />
inštitut še nekaj časa po sprejetju odloka<br />
za invalide med 18. in 65. <strong>let</strong>om ni opravljal<br />
zdravniških pregledov v ambulanti<br />
za voznike s posebnimi potrebami.<br />
VLADA NI ISKRENA<br />
»Današnja vladna odločitev glede sprejetja<br />
predloga novele Zakona o zdravniški<br />
službi nas je presenetila, saj smo na<br />
podlagi prvega mediacijskega sestanka<br />
razumeli, da želi tudi vladna stran stavkovne<br />
zahteve s pomočjo mediatorjev<br />
vsebinsko rešiti čim prej. Vse kaže, da so<br />
nam ob tem prikrivali dejstvo, da pripravljajo<br />
zakon, ki bo zdravnikom danes<br />
in v prihodnje bistveno omejil pravico<br />
do stavke,« so bili kritični v Fidesu.<br />
Sindikat Fides je četrtega marca na<br />
ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo<br />
ustavnosti in zakonitosti odloka s<br />
predlogom za njegovo zadržanje. Ocenjujejo<br />
namreč, da je odlok nezakonit<br />
in neustaven, saj da posega v ustavno<br />
in zakonsko urejeno pravico do stavke.<br />
Vlada je mnenje glede pobude Fidesa<br />
sprejela na ponedeljkovi dopisni seji.<br />
Vlada meni, da pobuda ni utemeljena,<br />
zato ustavnemu sodišču predlaga, da<br />
zavrne sindikalni predlog za razveljavitev<br />
odloka.<br />
Predlog novele Zakona o zdravniški<br />
službi po besedah ministrice sicer ne vpliva<br />
na postopek na ustavnem sodišču.
Kolumna<br />
JOKAVOST<br />
postnega časa<br />
DALMATINO<br />
Postni čas je v slovenski tradiciji neznansko žalosten. Pesmi v cerkvi<br />
so melanholične, moli se žalostni del rožnega venca, vživljamo se<br />
v trpljenje Jezusa na križevem potu. Šest tednov in pol.<br />
45<br />
TINO MAMIĆ<br />
Ne gre za splošno krščansko<br />
tradicijo, ampak bolj za katoliško<br />
oz. evropsko katoliško.<br />
Protestantski kristjani<br />
imajo žalosti v obredju manj. Za simbol<br />
imajo križ brez telesa umirajočega<br />
Kristusa. Bistvo krščanstva je namreč<br />
vstajenje iz groba, ne pa trpljenje na<br />
križu. Zveni prepričljivo.<br />
V zgodovini je Katoliška cerkev<br />
poznala še veliko več samotrpinčenja.<br />
Raševinasta obleka, bičanje samega<br />
sebe. Zanimivo, da to danes še ni povsem<br />
izginilo. V nekaterih krajih Latinske<br />
Amerike prirejajo pasijonske procesije,<br />
na katerih prostovoljca pribijejo na križ.<br />
Pribijejo, ne zavežejo. A tudi v Sloveniji<br />
obstajajo ljudje, ki se za pokoro trpinčijo.<br />
Na podlagi pogovorov pa ne morem<br />
izključiti niti, da se najde tudi kak bičar.<br />
Jezus se je tudi postil 40 dni. V samoti,<br />
premišljevanju, odrekanju, ne pa<br />
v žalosti in trpinčenju.<br />
Za pokoro si ni treba devati<br />
kamenčka v čevelj, ker<br />
imamo pokore dovolj že v<br />
resničnem vsakdanu.<br />
VESELJE, NE JOK<br />
Evangelij je veselo oznanilo. Sveto pismo<br />
to večkrat omenja. Ne vem za to, da<br />
bi Jezus kdaj svetoval samotrpinčenje<br />
ali jokanje. Rekel pa je, naj se med postom<br />
ne obnašamo kot pogani, naj ne<br />
bomo čemerni. Apostol Pavel pa pravi,<br />
naj se veselimo z veselimi in jokamo z<br />
jokajočimi. Predlaga, da smo<br />
sočutni s trpečimi.<br />
Po svoji pameti bi rekel,<br />
da je bolj v skladu z evangeliji<br />
iti na pogreb in tam tudi<br />
jokati kot pa moliti križev<br />
pot in se vživljati v trpljenje<br />
Križanega. Posebej, ker<br />
križev pot deloma sloni na<br />
srednjeveški tradiciji, ki je v<br />
Svetem pismu sploh ni. Ker<br />
je Biblija nadvse obsežna<br />
knjiga, tudi ne vidim posebnega<br />
smisla, da bi ji dodajali<br />
izmišljene ali hipotetične<br />
dodatke iz apokrifov. Mimogrede,<br />
obstaja tudi križev<br />
pot s 14 postajami, ki je samo<br />
svetopisemski. Zakaj ne bi<br />
raje uporabljali tega?<br />
Za otroke je prisiljena<br />
žalost še posebej mučna. Otroci<br />
poldrugi mesec zapovedanega<br />
žalovanja še veliko<br />
težje prenašajo kot odrasli.<br />
Zanje bi bil postni čas veliko<br />
bolj smiseln in tudi doživet,<br />
če bi se poglabljali v Sveto<br />
pismo, molili in razmišljali<br />
brez poudarkov na turobnosti<br />
in žalosti.<br />
OSEBNO<br />
Kar pišem, je razmišljanje.<br />
Osebno. Ni nagovarjanje ali<br />
prepričevanje. Vera je intimna<br />
in jo vsaj doživlja po<br />
svoje. Kdo sem, da bi sodil in<br />
ocenjeval molitev drugega?<br />
Želim le povedati, kako razmišljam<br />
sam.<br />
Spominjam se pokojnega duhovnika<br />
Ivana Likarja, poeta, ki je dejal, da si za<br />
pokoro ni treba devati kamenčka v čevelj,<br />
ker imamo pokore dovolj že v resničnem<br />
vsakdanu. Isto velja za žalost. Ni treba<br />
iskati žalosti, saj je je na planetu že preveč.<br />
Vesel in blagoslovljen praznik vstajenja<br />
želim!<br />
<br />
Križ brez korpusa bolj izraža sporočilo krščanstva.<br />
Fotografija z Goč na Vipavskem.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
46 AKTUALNO Kolumna<br />
ALEŠ ČERIN/<br />
PREPROSTOST.SI<br />
PRIMERJANJE OTROK:<br />
Koliko pa je pisal oni<br />
Otrok ima še mnogo darov, sposobnosti in prizadevanj, ki se ne ocenjujejo. Starši<br />
jih zlahka spregledamo, še posebej, če se prepustimo družbenemu ozračju golega<br />
ocenjevanja produktivnosti.<br />
Aleš Čerin v osnovni šoli.<br />
Gledam črno-belo fotografijo. To so moji sošolci in<br />
sošolke, ko sem bil v drugem razredu osnovne šole<br />
(poglejte fotografijo našega razreda in ugotovite,<br />
kateri otrok sem). Spomnim se, da sem, ko sem prišel<br />
iz šole, če smo dobili »ocene nazaj«, staršem vedno takoj<br />
povedal za oceno.<br />
KAJ PA DRUGI<br />
Pri meni piflarju so bile to večinoma petice, kakšna štirica,<br />
trojka je bila že katastrofa. Ne glede na to, ali sem dobil petico,<br />
štirico ali, bog ne daj, trojko, je vedno bilo prvo vprašanje:<br />
»Kaj pa drugi? Koliko so pisali?« Še bolj je zabolelo,<br />
če sem slišal: »Koliko je pa pisal oni?«. Ta fant je bil namreč<br />
referenca. Še večji piflar.<br />
Zanimivo, da se je, tudi če sem pisal pet in če je bilo petk<br />
veliko, moja petka razvrednotila, če pa jih je bilo malo, je pridobila<br />
na teži. Podobno je bilo s štiricami in s kakšno trojko.<br />
Včasih, če je bilo petk malo in sem bil med srečnimi dobitniki<br />
petke, sem bil skoraj junak. Stalno primerjanje!<br />
V SRCU PRIMERJANJE<br />
Kako nepomembne so sedaj vse ocene iz osnovne šole, srednje<br />
šole, tudi one s faksa nimajo prav nobene teže. Ne spomnim<br />
se, da bi jih kdo gledal. Recimo pri vstopu v službo. Pomembno<br />
je bilo le preprosto dejstvo, da sem šolo naredil. Ne<br />
spomnim se, da bi me v poslovni karieri kadarkoli vprašali o<br />
ocenah v gimnaziji, niti ni nihče odprl mojega indeksa. Kot da<br />
ocene v resnici nikogar ne zanimajo. Samo starše so. In še to<br />
le »takrat«. Tisto minuto. Da jim je v srcih od veselja in ponosa<br />
vzdrhtelo srce. Potem so pozabili. Takoj.<br />
Ne spomnim se več svojih ocen in tudi meni se ne zdijo pomembne.<br />
Nikoli ne odprem indeksa s faksa, da bi se naslajal nad<br />
onimi težko prigaranimi desetkami. Ne vem niti, kje ga imam.<br />
V srcu pa je ostalo stalno primerjanje. Kot da se vrednost<br />
otroka meri z ocenami, ki največkrat merijo le nekaj lastnosti<br />
človeka – predvsem sposobnost pomnjenja in sposobnost reproduciranja.<br />
Morda je to malo poenostavljeno, a velikokrat<br />
je tako. In te lastnosti sploh niso med najpomembnejšimi za<br />
uspeh v življenju.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
Kolumna<br />
AKTUALNO<br />
47<br />
ČESA V ŠOLI NE MERIJO<br />
Četudi govorimo, da je vsak človek unikat,<br />
da mu je Bog dal posebne talente,<br />
da ima vsak človek svoje prednosti in<br />
pomanjkljivosti, starši v praksi to zreduciramo<br />
na le nekaj elementov, ki po naši<br />
presoji štejejo. Na druge pozabimo.<br />
Recimo: otrok ima lahko odlično<br />
sposobnost sočutnega vživljanja v drugega<br />
človeka, lahko mu gre dobro navezovanje<br />
stikov, lahko je povezovalec<br />
ljudi za skupno dobro ali skupni projekt, lahko je odličen voditelj<br />
– v razredu in na igrišču, lahko je radoveden iskalec novih<br />
tehničnih rešitev, ki jih zna tudi spraviti v življenje, lahko<br />
je dober prijatelj, lahko je empatičen poslušalec, lahko zna<br />
kompleksno temo preprosto razložiti, lahko zna dobro narediti<br />
kakšen predmet iz lesa, kovine, lahko se dobro znajde na<br />
traktorju …<br />
Vse te sposobnosti so visoko cenjene – nekatere v poslovnem<br />
svetu, druge omogočajo uspešno življenje v zakonu,<br />
mnoge od teh prispevajo k boljšemu in lepšemu svetu. A se<br />
ne ocenjujejo, ker jih ni v sistemu. In za mnoge starše zato ne<br />
obstajajo ali pa jih podcenjujejo.<br />
Kot da se vrednost otroka<br />
meri z ocenami, ki največkrat<br />
merijo le nekaj lastnosti<br />
človeka – predvsem<br />
sposobnost pomnjenja in<br />
sposobnost reproduciranja.<br />
OPAZITI IN IZRAZITI<br />
V otroku je še mnogo darov, sposobnosti in prizadevanj, ki se<br />
ne ocenjujejo. Starši jih zlahka spregledamo, še posebej, če se<br />
prepustimo družbenemu ozračju golega ocenjevanja produktivnosti.<br />
Želim si, da bi vse te neocenjevane darove, sposobnosti<br />
in prizadevanja prav namenoma<br />
vnesli v svoj sistem razmišljanja, jih<br />
opazili, cenili in jih otroku predstavili<br />
kot pomembne ter vredne. Naj se to zapeče<br />
v otroka. In ne primerjanje.<br />
Obenem pa lahko v otroku vzbudimo<br />
hvaležnost za vse te darove, sposobnosti<br />
in tudi prizadevanja, ki niso<br />
njegova zasluga, niti ne naša, pač pa<br />
prihajajo od Boga. Sveti Pavel je v Prvem<br />
pismu Korinčanom zapisal: »Kaj imaš,<br />
česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne<br />
prejel?« (1 Kor 4,7). Vse, prav vse smo prejeli od Njega. <br />
Osnovnošolsko spričevalo oz. izkaz.<br />
Portal z izbranimi<br />
dnevnimi<br />
novicami<br />
slovenskih<br />
medijev.<br />
VSE NA ENEM MESTU.<br />
www.casnik.si
48 SPOLNOST<br />
Kako izpostavljenost pornografiji<br />
vpliva na moški odnos do žensk<br />
Izpostavljenost pornografiji gotovo vpliva na odnos moških do žensk, vendar na različne načine glede na<br />
starost, ko so fantje pornografiji izpostavljeni prvič, ugotavlja študija Univerze Nebraska-Lincoln iz ZDA.<br />
UREDNIŠTVO<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
smo, da mlajši<br />
kot je moški, ko vstopi<br />
v stik s pornografijo,<br />
»Ugotovili<br />
bolj je verjetno, da bo<br />
uveljavljal moč nad žensko,« pravi vodja<br />
raziskave, doktorandka z Univerze<br />
Nebraska-Lincoln Alyssa Bischmann.<br />
»Starejši kot je moški ob prvem stiku s<br />
pornografijo, bolj je bilo verjetno, da se<br />
bo obnašal kot ženskar.«<br />
PRVI STIK S PORNOGRAFIJO<br />
V študiji so analizirali 3<strong>30</strong> študentov<br />
moškega spola z Univerze Midwestern,<br />
starih med 17 in 54 <strong>let</strong>. 85 odstotkov<br />
anketirancev je bilo belopoltih, 93 odstotkov<br />
heteroseksualcev. V študiji<br />
so jih povprašali po starosti, ko so bili<br />
prvič izpostavljeni pornografiji in ali<br />
je bila naključna, namenska ali prisiljena.<br />
Naknadno so morali odgovoriti<br />
na 46 drugih vprašanj. Po rezultatih<br />
sodeč je bila povprečna starost ob prvi<br />
izpostavljenosti pornografiji 13,37 <strong>let</strong>a.<br />
Pri tem je bil kot najmlajši pornografiji<br />
izpostavljen 5-<strong>let</strong>nik, kot najstarejši pa<br />
26-<strong>let</strong>nik.<br />
RAZISKOVALCI PRESENEČENI<br />
Znanstvenike je raziskava presenetila:<br />
pričakovali so, da bi izpostavljenost v<br />
zgodnejšem obdobju lahko pripomogla<br />
k večji promiskuiteti, in ne obratno. »To<br />
odkritje je porodilo veliko novih vprašanj<br />
in potencialnih idej za raziskovanje,<br />
ker je bilo tako nepričakovano<br />
glede na to, kar vemo o socializaciji vlog<br />
spola in izpostavljenosti medijem,« pravi<br />
Chrissy Richardson, soavtorica raziskave.<br />
Prav tako jih je presenetilo, da na<br />
to, ali nekdo uveljavlja moč nad ženskami<br />
ali prakticira ženskarsko vedenje,<br />
ne vpliva način, na katerega so bili izpostavljeni<br />
pornografiji. Pričakovali so<br />
namreč, da bo to, ali je bil nekdo s pornografijo<br />
soočen po naključju, namensko<br />
ali prisiljeno, vplivalo na različno<br />
vedenje do žensk, vendar ni tako. Raziskovalci<br />
sumijo, da bi na ugotovitve<br />
lahko vplivale tudi nepreverjene spremenljivke,<br />
denimo verska pripadnost<br />
sodelujočih v raziskavi, čustvena afektiranost<br />
ob spolnosti, negativne spolne<br />
izkušnje oziroma ali je bila prva spolna<br />
izkušnja pozitivna ali negativna. Za<br />
dokončno potrditev ugotovitev bi bilo<br />
potrebne dodatne raziskave, pravijo avtorji.<br />
43,5 odstotkov moških je prvi stik<br />
s pornografijo označilo kot naključnega,<br />
33,4 odstotkov kot namenskega in<br />
17 odstotkov kot prisiljenega. Raziskovalce<br />
je presenetilo tudi, da način prvega<br />
stika na nadaljnje obnašanje ni imel<br />
posebnega vpliva.<br />
<br />
Mlajši kot je moški,<br />
ko vstopi v stik s<br />
pornografijo, bolj<br />
je verjetno, da bo<br />
uveljavljal moč<br />
nad žensko.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
Priporočila<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />
49<br />
SIMON<br />
MALMENVALL<br />
NIKOLAJ VELIMIROVIĆ,<br />
ŽIVLJENJE SVETEGA SAVE<br />
Življenjepis nadškofa Rastka Nemanjića, ki je<br />
bolj znan kot sveti Sava (1169–1236), utemeljitelja<br />
Srbske pravoslavne Cerkve in enega od najbolj<br />
prepoznavnih svetnikov v pravoslavju, je od <strong>let</strong>a<br />
2023 na voljo tudi v slovenskem jeziku. Zaradi statusa<br />
»nacionalnega« svetnika je bil Savi v sto<strong>let</strong>jih<br />
čaščenja posvečen bogat nabor hagiografskih in<br />
znanstvenih zapisov. Med njimi so se izdajatelji<br />
odločili za prevod dela srbskega družbenopolitičnega<br />
misleca in škofa Nikolaja Velimirovića, bolj znanega kot sveti Nikolaj<br />
Žički (1881–1956), s preprostim naslovom Život svetog Save (Življenje svetega<br />
Save), ki je izšlo <strong>let</strong>a 1951 v Združenih državah Amerike, kamor se je<br />
Velimirović kot politični emigrant zatekel po drugi svetovni vojni.<br />
Velimirović v svojem delu ne skriva dejstva, da življenje svetega Save presoja<br />
z duhovnega stališča in znotraj obzorja srbskega verskega patriotizma.<br />
To vključuje priznavanje resničnosti čudežev, od koder izhaja prepričanje<br />
ne le o živosti odnosa med človekom in Bogom, temveč tudi o poslanstvu<br />
Srbije v okviru svetovne odrešenjske zgodovine. Avtor življenjepisa zagovarja<br />
misel, da je organizacijsko-politični uspeh Savovega vodenja srbske<br />
Cerkve ter njegov vpliv na domače in tuje vladarje rasel iz duhovne podlage,<br />
ki je sestavni del meniškega in liturgičnega izročila pravoslavne Cerkve.<br />
Življenje svetega Save je dobrodošlo z ekumenskega vidika, ki tako slovenskemu<br />
kulturnemu prostoru ponuja duhovno angažirano podobo<br />
najbolj čaščenega srbskega svetnika, ki ga kot takšnega priznava tudi Katoliška<br />
cerkev.<br />
Ljubljana, Kulturno-prosvetni center Sveti Ciril in<br />
Metod, zavod za izobraževanje in kulturo, Srbska pravoslavna<br />
cerkvena občina, 2023, 181 strani, 14,50 evra.<br />
https://www.youtube.com/@OldBritannia<br />
OLD BRITANNIA<br />
Old Britannia ni kanal, ki bi »fehtal klike«, kot bi<br />
lahko v slovenščino prevedli skovanko »clickbait«.<br />
Izjemno preprost dizajn njegovih videoposnetkov<br />
(nekaj zemljevidov, narisanih v splošnih<br />
črtah, kakšen portret znane osebnosti, redkeje<br />
kakšna zgodovinska slika ali uokvirjen citat) gre<br />
proti duhu časa in še najbolj spominja na skope<br />
predstavitve v powerpointu, ki spremljajo predavanje<br />
osivelega profesorja zgodovine. Toda<br />
kakšno predavanje! Vsakdo z malo zanimanja za<br />
LUKA LISJAK<br />
GABRIJELČIČ<br />
zgodovino in mednarodne odnose ostane pri videoposnetkih, ki trajajo<br />
od manj kot deset minut do tri četrt ure, prikovan na stol.<br />
Old Britannia je kanal o zgodovini mednarodnih odnosov, geopolitike<br />
in diplomacije v 18., 19. in 20. sto<strong>let</strong>ju. Kljub vizualni skromnosti imajo<br />
objave na sto tisoče ogledov, kar kaže na visoko kakovost vsebine in podkovanost<br />
sicer anonimnega avtorja. Zgodovinska analiza sloni na najnovejši<br />
literaturi. In čeprav je poudarek na Britaniji in njenem imperiju, ne<br />
manjka izjemno zanimivih povzetkov zunanjepolitičnih dilem in trendov<br />
ostalih velesil »dolgega 19. sto<strong>let</strong>ja«.<br />
Kanal v zgodovinski analizi »sine ira et studio«, brez cinizma ali poveličevanja,<br />
pokaže na probleme geopolitike in delovanja velikih zahodnih<br />
sil – vprašanje, ki danes znova buri duhove. V poplavi cenenih<br />
in posplošenih interpretacij, ki izkoriščajo zbeganost širše publike,<br />
ki ji ne šola ne mnenjski voditelji niso znali teh tem predstaviti na kakovosten<br />
in razumljiv način, lahko kanal služi kot izjemen uvod v študij<br />
mednarodnih odnosov.<br />
<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
50<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
DOL Z ZDRAVNIKI,<br />
PROFESORJI<br />
Boštjan Udovič v kolumni za Siol.net<br />
piše o treh skupinah v slovenski družbi:<br />
zdravnikih, učiteljih in uradnikih. V<br />
nasprotju z naslovom pa o teh poklicih<br />
ne govori zaničevalno, saj so v slovenski<br />
zgodovini (poleg njih pa še duhovniki)<br />
vedno igrali pomembno vlogo in uživali<br />
ugled in spoštovanje.<br />
»Dohtarji zato, ker so ljudi vračali v<br />
življenje; ›šolmaštri‹ zato, ker so ljudem<br />
omogočali (dostojno) življenje; pisarji<br />
(uradniki) zato, ker so ljudem odmerjali<br />
življenje; ›fajmoštri‹ pa zato, da so<br />
skrbeli za posameznikovo posmrtno<br />
življenje,« piše Udovič. »Zdravniku se<br />
je na deželi vedno dalo nekaj v torbo.<br />
Ne toliko zato, ker si zdravnik kakšne<br />
klobase, litra žganja ali kosa potice ne<br />
bi mogel privoščiti. Tudi ne zato, ker<br />
bi ga želeli podkupiti. Nasprotno, šlo<br />
je izraz spoštovanja do nekoga, ki ti<br />
pomaga, ko ti je najhuje in najtežje«, še<br />
zapiše glede zdravnikov. Zaradi tega je<br />
bilo zdravnikom dopuščeno več, med<br />
drugim tudi v socializmu.<br />
Danes pa se situacija obrača oziroma<br />
se je že obrnila. Deloma so za to krive<br />
razne neprimerne izjave (npr. zdravnika,<br />
ki je izjavil, da služi toliko kot čistilka),<br />
»nekoliko pa je prispeval k temu tudi<br />
del naše družbe, ki jih je začel obkladati<br />
s siloma neprimernimi izrazi (kot<br />
so dvoživke, zaslužkarji, lenuhi, pri(h)<br />
vatizerji ipd.)«. Udoviča skrbi, da je ta<br />
proces na žalost nepovraten.<br />
Preden bomo naslednjič »šimfali« čez<br />
dohtarje, šolmaštre, pisarje, fajmoštre<br />
ali koga drugega, moramo pomisliti na<br />
to, kdo od teh nam je v življenju naredil<br />
kaj dobrega, zapiše Udovič. Potreba po<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
»šimfanju« bo tako izginila, tem poklicem<br />
pa bomo spet vrnili mesto v družbi,<br />
ki jim pripada.<br />
SPOMIN NA JOŽICO LIČEN<br />
Humanitarna delavka Jožica Ličen, ki je<br />
umrla na tiho nedeljo, je pustila močne<br />
sledove v katoliški skupnosti v Sloveniji.<br />
»Brez dvoma gre za sledove, ki nas bodo<br />
še dolgo učili dobrote, spoštovanja do<br />
ubogih in ljubezni do evangelija,« pišejo<br />
pri Družini, kjer so nekaj ljudi, ki so bili z<br />
njo povezani, prosili za njihove spomine.<br />
O njej so spregovorili škof Jurij Bizjak,<br />
namestnica voditeljice Vipavske območne<br />
Karitas Hermina Radinja, likovna<br />
kritičarka in voditeljica kolonije Umetniki<br />
za Karitas Anamarija Stibilj Šajn, vodja<br />
Galerije Družina Manica Ferenc in njen<br />
sosed Egon Stopar.<br />
»Z navdušenjem sem poslušala njene<br />
komentarje tedna, ko se je oglašala<br />
ob različnih družbenih in političnih<br />
situacijah. Vedno je živela po evangeliju,<br />
tudi v težkih preizkušnjah, in lahko nam<br />
je zgled pokončnega kristjana,« je o njej<br />
med drugim dejala Hermina Radinja.<br />
Anamarija Stibilj Šajn pa je k temu<br />
dodala: »Z Jožico Ličen smo pred tremi<br />
deset<strong>let</strong>ji skromno, a premišljeno vstopili<br />
v svet likovne umetnosti in z mednarodno<br />
likovno kolonijo Umetniki za<br />
Karitas začeli na poseben način povezovati<br />
lepo in dobro. Že na začetku sem<br />
začutila njeno empatijo do sočloveka,<br />
njeno vizionarstvo, izjemno predanost<br />
in sistematičnost, njeno odločnost in<br />
pogum, da začne nekaj novega. Karitativni<br />
skrbi za materialne dobrine je<br />
s kolonijo dodala poseben potencial,<br />
novo, duhovno bogastvo; unikatno,<br />
neprecenljivo in presežno.«<br />
SLOVENIJA NI LJUBLJANA<br />
Vančo K. Tegov v kolumni za portal<br />
Nova24TV razmišlja o zaostreni politični<br />
situaciji in o drugih perečih temah,<br />
denimo pretirani centralizaciji Slovenije.<br />
Po njegovih besedah so se vladajoči<br />
prav posebej izurili za delo po principu<br />
»kar je bilo dobrega prej, sedanja<br />
vlada po nerodnosti ali nalašč podre«.<br />
»Prejšnji vladi je uspevalo v raznoliki<br />
vladi, sedanja enoznačna leva vlada pa<br />
ne premore nič drugega, kot da izničuje<br />
prejšnje dobre rezultate. Popolnoma<br />
servilna javna medijska sfera ji drži štango,«<br />
med drugim zapiše.<br />
V kolumni se dotakne tudi po njegovem<br />
mnenju glavnega problema, zaradi katerega<br />
Slovenija zaostaja – vseobsežne<br />
centralizacije. Pretirana centralizacija je<br />
danes takšna, da ne škodi samo ljudem<br />
izven Ljubljane, ampak tudi Ljubljani<br />
sami, saj se duši v prometu. Če se npr.<br />
voziš s Štajerske, stojiš v koloni od<br />
Blagovice naprej, piše Tegov. Imamo pa<br />
vlado, ki je v koalicijsko pogodbo sama<br />
zapisala, da ne potrebujemo dodatnega<br />
pasu na avtocesti, saj ne bo rešil problema.<br />
Decentralizacija je ena od ključnih<br />
stvari za hitrejši razvoj in boljšo kakovost<br />
življenja, ugotavlja Tegov.<br />
O ilegalnih migracijah zapiše, da imamo<br />
predsednika vlade, ki je dejal, da lahko<br />
ilegalne migracije rešimo samo tako,<br />
da jih naredimo za legalne, po logiki<br />
vlade pa je torej vseeno, ali prideš čez<br />
mejo s potnim listom ali brez. Slovenija<br />
potrebuje dobro prebivalstveno politiko,<br />
decentralizacijo države in prijazno<br />
okolje za razvoj vseh potencialov naših<br />
ljudi ter učinkovit nadzor meje, kar pa<br />
sedanja vladna konstelacija ne more in<br />
ne zmore, zaključuje Tegov.
Priporočilo<br />
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
Kristusov PASIJON<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki je največje krščansko praznovanje, in na ta dan<br />
se kristjani spominjajo, kako je Jezus trpel in umrl na križu. To je tudi edini dan v cerkvenem<br />
<strong>let</strong>u, ko v cerkvah ni svete maše, ampak se obhaja bogoslužje velikega petka.<br />
51<br />
Medtem ko Jezus v vrtu Getsemani poti krvavi pot<br />
in ga satan skuša, se Juda Iškarijot dogovori z vélikimi<br />
duhovniki, da ga bo izdal. Juda privede vojake,<br />
ki Jezusa aretirajo in se med potjo nad njim<br />
izživljajo. Nato veliki zbor zaslišuje Jezusa in ga obsodi na smrt,<br />
medtem pa ga Peter trikrat zataji, Judu pa postane žal in vrne<br />
denar vélikim duhovnikom. Začnejo ga preganjati demoni …<br />
KONTROVERZE<br />
Film režiserja in igralca Mela Gibsona predstavlja izreden fenomen<br />
v filmski industriji, saj so ustvarjalci z njim zaslužili<br />
več kot 600 milijonov USD, zato velja za najdonosnejši verski<br />
in tujejezični film (ni v angleščini) v zgodovini. Ob njem so se<br />
razvile mnoge kontroverze – od zagovornikov do ostrih kritikov,<br />
predvsem glede eksplicitno prikazovanega nasilja. Logično,<br />
da je v filmu prikazano nasilje, saj že sam naslov pove,<br />
da gre za Kristusov pasijon, torej trpljenje. Dejstvo je, da je<br />
mestoma nasilje prikazano pretirano in preveč eksplicitno,<br />
še posebej v trinajstminutnem prizoru bičanja. Mnogo prahu<br />
so še pred začetkom snemanja dvignile obtožbe o antisemitizmu,<br />
ki pa ga v filmu dejansko ni.<br />
SATAN ANDROGIN<br />
Zanimiva je upodobitev satana kot androgina. Njegova najbolj<br />
perverzna manifestacija pa se odvija ob končni sceni bičanja,<br />
ko se s starikavim otročkom v naročju sprehaja med množico.<br />
Na podoben način se hudi duh javlja tudi v odlomku, ko Juda<br />
preganjajo otroci, katerih obrazi so na trenutke deformirani.<br />
Satan je prikazan kot Jezusov glavni nasprotnik, za katerega<br />
se ves čas zdi, da vodi igro, ki pa jo ob Jezusovi smrti na križu<br />
izgubi in propade v puščavi, ki je prebivališče demonov.<br />
POKLON UMETNOSTI<br />
Film vključuje tudi mnoge svetovno znane umetniške upodobitve<br />
avtorjev, kot so Velazquez, Tizian, El Greco, Rubens,<br />
Jim Caviezel (levo) in Mel Gibson.<br />
Bosch, Grünewald, Dalí,<br />
Bouguereau in Caravaggio.<br />
Slednji je še posebej navdihoval<br />
prizore, ki so posneti<br />
s chiaro-scuro efektom, kar<br />
je najmočneje opazno pri<br />
flashbackih na zadnjo večerjo.<br />
Tudi sicer imajo ostali<br />
flashbacki izjemno moč<br />
v zgodbi in mestoma služijo<br />
kot trenutki sprostitve ob<br />
nenehnem nasilju. Ko po bičanju<br />
Marija in Magdalena<br />
brišeta Jezusovo kri, se Magdalena<br />
v flashbacku spomni,<br />
kako jo je nekoč Jezus rešil pred kamenjanjem. Zadnji, zelo<br />
kratek prizor, v katerem vstali Jezus odkoraka iz groba, pa je<br />
slednjič nujno potrebna katarza po vsem doživetem trpljenju.<br />
Če se z uporabo izvirnih jezikov želi film približati zgodovinski<br />
resničnosti, pa je pri upodobitvi križa popolnoma<br />
nezgodovinski, saj Jezus na morišče nese celoten križ, in ne<br />
le prečnika. Toda ne glede na to je postavil nove normative v<br />
filmski produkciji,<br />
saj ni upodobil<br />
Kristusa z našminkanim<br />
čelom<br />
in nekaj praskami,<br />
ampak tako<br />
realistično, da naj<br />
bi celo papež Janez<br />
Pavel II. o filmu<br />
izjavil: »Tako<br />
je, kot je bilo.« <br />
Facebook @ThePassionoftheChristOfficial<br />
www.20thcenturystudios.com<br />
O FILMU:<br />
• naslov: Kristusov pasijon (The<br />
Passion of the Christ)<br />
• čas trajanja: 127 minut<br />
• država in <strong>let</strong>o: ZDA, 2004<br />
• režija: Mel Gibson<br />
• igralska zasedba: Jim Caviezel,<br />
Monica Bellucci, Maia Morgenstern<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Režiser je film posnel v izvirnih jezikih<br />
– aramejščini, hebrejščini in<br />
latinščini, ni pa vključil grščine –<br />
koiné, ki so jo takrat uporabljali kot<br />
splošni jezik za sporazumevanje.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
Ocenjen z R – zaradi dalj časa trajajočih<br />
zelo intenzivnih prizorov bičanja,<br />
križanja in ostalega nasilja,<br />
naj si mlajši od 17 <strong>let</strong> film ogledajo<br />
v spremstvu staršev.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
52<br />
NARODNO-ZABAVNO<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
OB 50. OBLETNICI SMRTI<br />
Spomin na pevca<br />
Jožeta Šifrarja ŠE ŽIVI<br />
Glasba<br />
Ljudje za seboj puščamo različne sledi. Med glasbeniki je veliko takih, katerih spomin<br />
ne zbledi niti po mnogih deset<strong>let</strong>jih oziroma sto<strong>let</strong>jih. Še posebej so priljubljeni izvajalci,<br />
na primer pevci solisti. Med pevci narodno-zabavne glasbe je močno izstopal Slakov<br />
pevec Jože Šifrar, ki se je smrtno ponesrečil pred petdesetimi <strong>let</strong>i, njegovemu glasu pa<br />
še vedno tako rekoč vsi poslušalci radi prisluhnejo.<br />
Franci Smrekar je odličen avtor<br />
besedil in osebnost, ki mnogo<br />
živim in še posebej umrlim izkazuje<br />
veliko pozornosti. Skupaj<br />
z Območnim združenjem Rdečega<br />
križa Brežice v dvorani Leona Štuklja<br />
v Novem mestu organizira dobrodelni<br />
koncert, na katerem bo nastopilo kar<br />
deset glasbenih skupin, piko na i pa<br />
bodo dodali še harmonikarji Tonija Sotoška.<br />
Veličasten koncert je posvečen<br />
50. ob<strong>let</strong>nici slovesa zlatega Slakovega<br />
slavčka in 60. ob<strong>let</strong>nici začetka sodelovanja<br />
enega najboljših pevskih sestavov<br />
Franci Smrekar je osebnost, kakršnih ni<br />
veliko na slovenski zemljici.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
pri nas, Fantov s Praprotna in Ansambla<br />
Lojzeta Slaka.<br />
LJUBEZEN DO SLAKA<br />
Franci Smrekar (1957) je trideset <strong>let</strong> svoj<br />
ljubi kruhek služil v Švici, pred <strong>let</strong>i pa je<br />
v Brežicah odprl picerijo, ki jo je lani oddal<br />
v najem. Ob tem se je ves čas predajal<br />
ustvarjanju besedil, bil je pobudnik<br />
za ustanovitev Društva pesnikov slovenske<br />
glasbe, kot veliki poznavalec in<br />
navdušenec nad narodno-zabavo glasbo<br />
pa ima poseben odnos do vseh tistih,<br />
ki so veliko naredili za domačo glasbo.<br />
Še posebej skrbi za to, da spomin na<br />
ustvarjalce in poustvarjalce ne bi nikoli<br />
zamrl. Pevcu Jožetu Šifrarju sta skupaj<br />
z avtorjem glasbe Tinetom Lesjakom<br />
ustvarila skladbo z naslovom Spomin<br />
na pevca še živi. Izvajajo jo Modrijani.<br />
Franci pripoveduje: »Od otroških<br />
<strong>let</strong> naprej naju je z bratom Jožetom,<br />
s katerim sva bila enojajčna dvojčka,<br />
spremljalo ljudsko petje. Najina soseda<br />
sta bila odlična ljudska pevca, ob večerih<br />
sta nama pela stare ljudske napeve,<br />
oče pa je bil velik ljubitelj narodno-zabavne<br />
glasbe. Nekega po<strong>let</strong>nega večera<br />
je prišel domov in povedal najini zlati<br />
materi, da je na televiziji videl Slaka in<br />
Fante s Praprotna. Dodal je, da Fantje<br />
s Praprotna pojo prečudovito, Lojze pa<br />
jih tudi zelo prijetno spremlja. Za prvo<br />
vajeniško nagrado je brat kupil gramofon<br />
in po napornem delu zvečer doma<br />
poslušali predvsem Slake, pa tudi Avsenike,<br />
Grnjaka, Štiri kovače, Henčka<br />
... Rad povem, da zame ni bilo nikoli do<br />
tedaj in zdi se mi, da tudi v prihodnje<br />
ne bo nikoli več tako dobrega ansambla,<br />
kot je bil Trio Lojzeta Slaka s Fanti<br />
s Praprotna. Z velikim spoštovanjem in<br />
občudovanjem sem vse življenje spremljal<br />
njihovo delo. Če to primerjam s<br />
športom, lahko rečem, da se strinjam z<br />
mnenjem športnih novinarjev, ki pravijo,<br />
da se tak talent, kot je Tadej Pogačar,<br />
rodi enkrat na tristo <strong>let</strong>. Jaz pa dodajam,<br />
da se tak zlati glas, kot ga je imel Jože Šifrar,<br />
morda rodi enkrat na sto <strong>let</strong>.«<br />
ODNOS DO SMRTI<br />
Franci Smrekar je napisal več podobnih<br />
pesmi, ki so poklon preminulim glasbenikom.<br />
Zakaj ima tak odnos do njih?<br />
»Smrt očitno dojemam nekoliko<br />
drugače kot nekateri drugi pisci besedil.<br />
To je verjetno zato, ker sem zelo
NARODNO-ZABAVNO<br />
53<br />
Ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna,<br />
še z Jožetom Šifrarjem v svoji sredini.<br />
mlad izgubil brata Jožeta, ki je za posledicami<br />
kapi umrl v 39. <strong>let</strong>u starosti.<br />
Verjetno so zato moja besedila nekoliko<br />
bolj otožna, žalostna in nasploh naravnana<br />
spominsko.«<br />
Franci in Jože Smrekar sta kot avtorja<br />
na začetku sodelovala predvsem<br />
z ansamblom Bratje iz Oplotnice in s<br />
skladateljem Tinetom Lesjakom. Franci<br />
dodaja: »Tine Lesjak je bil med tistimi<br />
avtorji, ki je odlično začutil najino besedilo.<br />
Verjetno tudi zato, ker so bili Oplotničarji<br />
prav tako bratje kot midva.«<br />
Tak zlati glas, kot ga je imel<br />
Jože Šifrar, se rodi morda<br />
enkrat na sto <strong>let</strong>.<br />
Na žalost se je Francijev brat kmalu<br />
poslovil in je potem verze skladal Franci<br />
sam. Ob deseti ob<strong>let</strong>nici sodelovanja<br />
Fantov s Praprotna s Slaki se je v prometni<br />
nesreči smrtno ponesrečil Jože<br />
Šifrar, kar je Francija prav tako močno<br />
prizadelo. Leta 2019 pa je za vedno odšel<br />
tudi Tine Lesjak, eden naših najboljših<br />
skladateljev domače glasbe.<br />
ŠIFRARJEVA PLAKETA<br />
Za mnoge naše zdomce in izseljence je<br />
bila prav domača glasba tista vez z domovino,<br />
ki jih je poleg osebnih stikov<br />
navezovala na dom. Franci Smrekar je<br />
v Švici redno poslušal osrednjo dodajo<br />
z narodno-zabavno glasbo Četrtkov<br />
večer domačih pesmi in napevov, si<br />
kupoval plošče in kasete ter nasploh še<br />
naprej živel z glasbo.<br />
Ko sem nekoč poslušal Slakovo<br />
skladbo na besedilo odlične avtorice<br />
besedil Fanike Požek z naslovom Kadar<br />
srečam te, sem dobil zamisel, da bi bilo<br />
treba na Vurberškem festivalu podeljevati<br />
Šifrarjevo plaketo, podobno kot na<br />
festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj<br />
podeljujejo Korenovo. Podelili bi jo najboljšemu<br />
pevcu, ki bi na Vurberškem<br />
festivalu prepeval v narodno-zabavnem<br />
sestavu z diatonično harmoniko.<br />
To so odlični organizatorji festivala,<br />
brata Toplak in njun sodelavec Lojze<br />
Toplak, pa tudi Slakova družina sprejeli<br />
z navdušenjem, tako kot tudi vdova<br />
Milena, ki je skupaj z menoj na desetem<br />
festivalu plaketo podelila nagrajencu.<br />
To so bili Modrijani.<br />
Ker je bil odmev zelo ugoden, sem<br />
stopil še korak naprej. Poleg tega se je<br />
tedaj bližala <strong>30</strong>. ob<strong>let</strong>nica Šifrarjeve<br />
smrti, zato sem sklenil, da s koncertom<br />
v Železnikih naredimo še piko na<br />
i. Izveden je bil z desetimi ansambli<br />
oktobra <strong>let</strong>a 2004, bilo je okoli dva tisoč<br />
poslušalcev, Boris Kopitar pa ga je<br />
odlično vodil. Čisti izkupiček koncerta<br />
smo namenili društvu Sožitje iz občine<br />
Škofja Loka.<br />
26. aprila <strong>let</strong>a 2014, deset <strong>let</strong> pozneje,<br />
se je odvijal na Trati v Škofji Loki,<br />
odlično pa ga je vodila Lucija Grm. Ker<br />
je koncert tudi takrat lepo uspel, sva<br />
si z Marjanom Potočnikom, tedanjem<br />
direktorjem Radia Sora, segla v roke in<br />
si rekla, da se vidimo čez deset <strong>let</strong>, da<br />
glas zlatega slavčka ne bo nikoli zbledel.<br />
OBLJUBA DELA DOLG<br />
Čeprav ima Franci Smrekar vedno dela<br />
na pretek, na koncu vse lepo izpelje.<br />
Deset <strong>let</strong> pozneje, <strong>let</strong>os, 27. aprila, bo<br />
tako znova koncert, ki bo posvečen Jožetu<br />
Šifrarju.<br />
Na Dolenjskem bo zato, da bodo tudi<br />
Dolenjci spoznali, kako čudovite glasove<br />
so imeli Fantje s Praprotna z Jožetom<br />
Šifrarjem v ospredju. Na žalost od Slakovih<br />
Fantov s Praprotna živi samo še<br />
Andrej Bergant, vsi drugi pa so za Šifrarjem<br />
že odšli na drugo stran mavrice. Pri<br />
izbiri glasbenih skupin in solistov sem<br />
še posebej pazil na to, da bodo mnogi<br />
skušali zaigrati in predvsem zapeti<br />
tako, kot je izvajal Ansambel Lojzeta<br />
Slaka s Fanti s Praprotna.<br />
Čeprav se zavedam, da so bili<br />
izjemni in zato nedosegljivi, je med<br />
današnjimi izvajalci vendarle veliko takih<br />
glasov, ki se precej približujejo tako<br />
Fantom s Praprotna kot tudi samemu<br />
Jožetu Šifrarju. Obudili bodo veliko Slakovih<br />
melodij in besedil znanih piscev,<br />
ki so ustvarjali za Slakovo skupino, vse<br />
skupaj pa bo v lep spominski šopek povezal<br />
Leopold Pungerčar, voditelj, ki je<br />
Slakov sorodnik in zato dober poznavalec<br />
skladb, ki jih bo napovedoval. Zdi se<br />
mi, da boljše kombinacije ansamblov in<br />
povezovalca nisem mogel najti.<br />
Nastopili bodo Ansambel Braneta<br />
Klavžarja, Glas, Krimski lisjaki, Nemir,<br />
Javor, Fantje spod Šilentabra, Popotniki,<br />
Jarica, Florjanski fantje, Tik-tak, Brane<br />
Mešl s prijatelji, Fantje z Dobrne in na<br />
koncu še Harmonikarji Tonija Sotoška.<br />
Franci Smrekar je res nekaj izjemnega<br />
v našem glasbenem prostoru,<br />
saj zna lepo povezati tako glasbenike<br />
kot splesti lepe spomine na tiste,<br />
ki jih ni več med nami, izgorevali pa<br />
so za vse nas.<br />
<br />
Ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna<br />
so Šifrarju v spomin izdali posebno ploščo.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
54<br />
AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
VELIKONOČNE KOŠARICE iz<br />
parmezana s kuhanimi jajci<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
ZA POLJUBNO ŠTEVILO<br />
SESTAVINE<br />
• drobno riban parmezan<br />
• francoska solata (po vam<br />
najljubšem receptu)<br />
• poljubna salama<br />
• kraški pršut<br />
• bresaola (sušeno goveje<br />
stegno)<br />
• poljubna sorta trdega sira<br />
• češnjev paradižnik<br />
• redkvice<br />
• listi mlade špinače<br />
• rukola<br />
• črne olive<br />
• kuhana jajca<br />
• lističi mandljev<br />
PREPROSTO<br />
1. Iz parmezana pripravimo<br />
košarice. Večjo ponev<br />
obložimo s papirjem za peko<br />
in jo segrejemo na električni<br />
kuhalni plošči. Z žlico, polno<br />
parmezana, oblikujemo<br />
poljubno velike kroge, ki naj<br />
bodo debeli nekaj milimetrov.<br />
Pazljivo jih raztopimo<br />
in s papirjem umaknemo iz<br />
ponve. Še vroče obrnemo<br />
na dno kozarca in z rokami<br />
obrnemo robove navzdol,<br />
da nastane košarica.<br />
Počakamo, da se<br />
popolnoma ohladijo.<br />
Nato jih odstranimo<br />
in pričnemo s polnjenjem.<br />
<strong>30</strong> MINUT (BREZ FRANCOSKE SOLATE)<br />
2. Na dno vsake košarice damo<br />
najprej francosko solato, sledijo<br />
vse ostale sestavine. Iz mesnin<br />
oblikujemo rožice ali rolice, sir<br />
poljubno narežemo, redkvice narežemo<br />
na tanke kolobarje, češnjev<br />
paradižnik na četrtine, kuhana<br />
jajca na polovice. V vsako košarico<br />
dodamo še nekaj lističev mlade<br />
špinače in rukole. Ko košarice napolnimo,<br />
jih posujemo z nalistanimi<br />
mandlji.<br />
3. Velikonočne košarice iz<br />
parmezana s kuhanimi jajci bodo<br />
popestrile vaš velikonočni zajtrk<br />
ali kosilo ter pritegnile marsikateri<br />
pogled. Veselo alelujo!<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
MATIJA SUŠNIK/<br />
DR-RS.SI<br />
GOVORICA TELESA 55<br />
Poslanka Anja Bah Žibert<br />
GOVORI Z ROKAMI<br />
Uporaba gest z rokami pritegne pozornost, poveča učinek komunikacije in pomaga<br />
posameznikom, da ohranijo več informacij, ki jih slišijo. Kako to narediti, vidimo pri<br />
poslanki SDS Anji Bah Žibert.<br />
Analize predavanj in različnih javnih dogodkov<br />
kažejo, da najbolj priljubljeni in viralni govorci v<br />
povprečju uporabijo približno dvakrat več gest kot<br />
najmanj priljubljeni govorniki. Raziskave kažejo<br />
tudi, da so ljudje, ki se pogovarjajo z rokami, ponavadi<br />
obravnavani kot topli, prijetni in energični,<br />
medtem ko so tisti, ki manj govorijo z rokami,<br />
videti kot logični, hladni in analitični.<br />
ZAMEJITEV SITUACIJE<br />
Na fotografiji lahko vidimo uporabo dlani med govorjenjem poslanke<br />
Anje Bah Žibert (50). Z dlanmi dobesedno uokvirja svoje ideje in<br />
izražena mnenja. Običajno je v ozadju želja govorke, da bi bila čim<br />
bolje razumljena, predvsem v smislu, da se njena interpretacija jasno<br />
zameji, tj. loči od vseh ostalih. Za takšno zamejitev zato tudi vizualno<br />
uporabimo dlani, s katerimi dajemo naši ideji meje in volumen, v relativnem<br />
smislu do ostalih idej, misli ali predlogov.<br />
<br />
Anja Bah Žibert (50), predsednica parlamentarne Preiskovalne komisije o<br />
ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju<br />
ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja na seji 20. marca 2024.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
56<br />
FILMSKI KAŽIPOT<br />
Klara, biog. film, Italija 2022<br />
PET, 29. 3., 9.05, Cinemax<br />
V bližini asiške cerkve sv. Rufina je živela<br />
Klara (Chiara), dekle iz ugledne družine.<br />
Kljub pričakovanjem staršev, da se poroči,<br />
je zavrnila udobje in se odločila slediti svoji<br />
veri. Leta 1212 je, komaj 18-<strong>let</strong>na, pobegnila<br />
od doma in se pridružila pridigarju Frančišku.<br />
Sprejela je odločitev, ki je zaznamovala njeno<br />
življenje: postala je ena izmed prvih učenk sv.<br />
Frančiška in ustanovila svoj red.<br />
Marshall, biog. film, ZDA 2017<br />
PET, 29. 3., 13.20, Cinemax<br />
Mladi odvetnik Thurgood Marshall <strong>let</strong>a 1940<br />
brani nedolžnega temnopoltega šoferja,<br />
obtoženega posilstva v Bridgeportu. Potem<br />
ko sodnik Marshallu prepove govoriti na<br />
sodišču, se je primoran povezati z odvetnikom<br />
Samom Friedmanom, ki postane njegov<br />
branilec. Skupaj se morata spopasti z fanatičnim<br />
pritiskom in nepričakovanimi zap<strong>let</strong>i v<br />
primeru, ki bo določil njuno kariero in boj za<br />
pravice črncev v Ameriki.<br />
api.time.com<br />
misijone in velikonočne procesije. Svojo rojstno<br />
hišo v Dolah nad Idrijo je spremenil v<br />
dom duhovnosti. Po upokojitvi se je posebej<br />
posvetil raziskovanju življenja svetniškega<br />
kandidata Filipa Terčelja.<br />
Dobri Will Hunting,<br />
drama, ZDA 1997<br />
SOB, <strong>30</strong>. 3., 9.20, KINO<br />
Ganljiva zgodba o neuklonljivem mladeniču,<br />
ki se trudi najti identiteto in živi v svetu,<br />
v katerem lahko reši vsak problem razen<br />
tistega, ki se poraja globoko v njem. Nekega<br />
dne sreča sorodno dušo, ki mu odpre um in<br />
srce. Potem ko pokaže izjemno nadarjenost<br />
za matematiko, ga profesor prosi, da se<br />
loti svojih čustvenih težav. Will se zbliža s<br />
terapevtom Seanom, ki mu pomaga razrešiti<br />
notranje boje ter se odpreti ljubezni in<br />
možnostim.<br />
Zlati časi, komedija,<br />
Francija 2019<br />
NED, 31. 3., 22.15, TVS 2<br />
Victorju, razočaranemu starcu, se življenje<br />
obrne na glavo, ko mu Antoine, briljantni<br />
podjetnik, ki ima v lasti podjetje, ki združuje<br />
gledališke priredbe in zgodovinske rekonstrukcije,<br />
ponudi obisk v preteklosti. Victor<br />
se odloči podoživeti najbolj nepozaben<br />
teden svojega življenja, ko je pred 40 <strong>let</strong>i<br />
spoznal svojo ženo.<br />
Ko se vrne sreča,<br />
drama, ZDA 2012<br />
TOR, 2. 4., 17.50, KINO<br />
Monty Wildhorn, alkoholik in pisec vesternov,<br />
je izgubil ustvarjalnega duha. Njegov nečak ga<br />
prisili, da se po<strong>let</strong>i odpravi na mirni otok Belle<br />
Isle. Nejevoljno se spoprijatelji z novopečeno<br />
samohranilko in njenimi tremi dek<strong>let</strong>i, ki mu<br />
pomagajo najti navdih za ponovno pisanje.<br />
V najbolj nepričakovanih trenutkih skupaj<br />
odkrijejo moč sočutja in upanja.<br />
Černobilski oblaki,<br />
drama, Romunija 2022<br />
SRE, 3. 4., 18.40, Cinemax<br />
V času komunizma v Romuniji je mlada<br />
ženska prisiljena, da opravi splav zaradi<br />
strahu pred posledicami jedrske nesreče<br />
v Černobilu. Otroci se rojevajo mrtvi ali z<br />
okvarami, kar sproži njeno kontroverzno<br />
odločitev, ki zaznamuje njeno življenje in<br />
družbo, ki jo obdaja. Ta grenka izkušnja<br />
postavi v središče moralne dileme in boj za<br />
svobodo odločanja žensk.<br />
Tisti, ki je zgradil šolo,<br />
dok. film, SLO<br />
PET, 5. 4., 15.20, TVS 2<br />
Vinko Möderndorfer je med ljudmi pustil<br />
globoko sled s knjigo Koroške narodne pripovedke.<br />
Kot učitelj je poskusil z novim pedagoškim<br />
procesom, ki ga je teoretično in<br />
praktično utemeljil v dveh knjigah. Menil je,<br />
da je treba slovensko šolo postaviti na nove<br />
temelje, ustvariti šolo, v kateri pedagog ni več<br />
avtoritarni trinog, temveč resnično učitelj in<br />
prijatelj. Politika mu ni bila nikoli naklonjena.<br />
Njegovo življenje so spremljali politični procesi<br />
in zapori, v socialistični Jugoslaviji so ga<br />
zaprli celo na zloglasni Goli otok. <br />
Pričevalci: Ivan Albreht,<br />
dok. oddaja, SLO 2024<br />
SOB, <strong>30</strong>. 3., 8.50, TVS 2<br />
Režija: Jože Možina<br />
Ivan Albreht (1945) je duhovni pomočnik v<br />
župniji Šturje na Vipavskem. Bil je profesor<br />
v Malem semenišču v Vipavi, župnik v<br />
Lokavcu, Ajdovščini, Podragi in Dornberku.<br />
Po dolgih <strong>let</strong>ih komunistične zime je uvedel<br />
rtvslo.si<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
Koledar dogodkov MAREC/APRIL<br />
DOGODKI<br />
57<br />
Posnetek zaslona<br />
31<br />
NED<br />
Zajeti v izviru –<br />
Slovenski otroci Lebensborna<br />
18.00–19.00<br />
Mestni kino Domžale,<br />
Ljubljanska cesta 61, Domžale<br />
Film<br />
Dokumentarni film Maje Weiss o poslednjih še živečih žrtvah nacističnega<br />
rasnega eksperimenta. Film pripoveduje zgodbo štirih<br />
slovenskih otrok Lebensborna: Ingrid von Oelhafen iz Nemčije, Hayma<br />
Henryja Hayderja iz Kostarike, Franca Zagožna iz Belgije in Ivana<br />
Acmana iz Slovenije. Protagonisti so poslednji pričevalci tega<br />
grozljivega rasnega eksperimenta, za katerega odgovorni niso bili<br />
nikoli kaznovani. Vsak izmed pričevalcev deli izkušnjo odkrivanja<br />
resnice o svojem poreklu, sprejemanja te resnice in iskanja pomiritve.<br />
Z njihovimi portreti film opozarja na podobne grozote, ki se v<br />
tem zgodovinskem trenutku ob našem nemočnem opazovanju dogajajo<br />
v Ukrajini.<br />
28<br />
ČET<br />
Velikonočna tržnica<br />
14.00–18.00<br />
Moravske Toplice<br />
Družabna prireditev<br />
28<br />
ČET<br />
Predstavitev knjige<br />
Materinska knjižica<br />
18.00–20.00<br />
Goriška knjižnica Franceta Bevka,<br />
Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica<br />
Predstavitev knjige<br />
29<br />
PET<br />
Križev pot za življenje<br />
15.00–15.45<br />
Zavod Živim,<br />
Potočnikova ulica 8, Ljubljana<br />
29<br />
PET<br />
FKK 4: Za post<br />
19.<strong>30</strong>–21.<strong>30</strong><br />
Cankarjev dom,<br />
Prešernova cesta 10, Ljubljana<br />
Verski dogodek<br />
Koncert<br />
1<br />
PON<br />
Velikonočni pohod ob<br />
1<strong>30</strong>-<strong>let</strong>nici rojstva Franka<br />
Trohe Rihtarjevega<br />
10.<strong>30</strong>–14.<strong>30</strong><br />
Babno polje<br />
Športni dogodek<br />
1<br />
PON<br />
Kino v živo: Okronana<br />
19.00–21.00<br />
Center za kulturo, šport<br />
in prireditve Izola,<br />
Ulica oktobrske revolucije 1, Izola<br />
Film<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
58<br />
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
VSOTNICA (angleško sump<strong>let</strong>e) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
7 5 1 7 4 3 4 7<br />
1 9 8 3 5 8 3 11<br />
5 6 4 5 4 1 6 11<br />
8 2 1 6 1 4 3 6<br />
3 6 9 6 1 2 7 9<br />
8 3 5 5 2 7 9 8<br />
1 9 8 4 4 2 4 5<br />
1 9 4 24 5 14 0<br />
2 9 5 3 6 8 8 23<br />
1 3 4 1 2 7 8 14<br />
4 3 4 6 4 5 9 13<br />
3 3 5 9 3 6 1 12<br />
2 1 5 1 6 6 1 10<br />
2 4 9 5 8 8 5 <strong>30</strong><br />
6 3 8 2 1 7 6 24<br />
6 23 13 12 29 15 28<br />
7 5 1 7 4 3 4<br />
1 9 8 3 5 8 3<br />
5 6 4 5 4 1 6<br />
8 2 1 6 1 4 3<br />
3 6 9 6 1 2 7<br />
8 3 5 5 2 7 9<br />
1 9 8 4 4 2 4<br />
2 9 5 3 6 8 8<br />
1 3 4 1 2 7 8<br />
4 3 4 6 4 5 9<br />
3 3 5 9 3 6 1<br />
2 1 5 1 6 6 1<br />
2 4 9 5 8 8 5<br />
6 3 8 2 1 7 6<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
Kolumna<br />
PLANICA kraljica<br />
AKTUALNO 59<br />
Planica je zagotovo slovenska športna kraljica. Nekaj tako veličastnega,<br />
da ti za vedno ostane v spominu, če si le vzameš čas in si ogledaš<br />
tekmovanje v tej zibelki skakalnega športa.<br />
IGOR GOŠTE<br />
PROFIMEDIA<br />
Na prvi planiški prireditvi<br />
sem bil z zdaj že pokojnim<br />
očetom Bogomirjem, ki je bil<br />
med začetniki smučarskih<br />
skokov v Kisovcu, kjer sem deset<strong>let</strong>ja<br />
kasneje skakal tudi sam. Iz tega kluba<br />
so tudi nekdanji odlični skakalci, kot<br />
so Borut Bantan, Primož Roglič, Katja<br />
Požun, Miran Župančič, Andraž Pograjc<br />
in mladi Lovro Percl Seručnik, ki<br />
je obetaven kombinatorec. Po prvem<br />
ogledu po<strong>let</strong>ov na planiški velikanki z<br />
očetom sem se v to idilično okolje pogosto<br />
vračal s svojo družino in zadnja<br />
<strong>let</strong>a tudi s svojimi vnuki. Leta nazaj sem<br />
še kot urednik lokalne televizije ETV o<br />
finalu svetovnega pokala v Planici posnel<br />
kar nekaj televizijskih reportaž. A<br />
moram priznati, da sem bil pred denimo<br />
petnajstimi <strong>let</strong>i pogosto kar malce<br />
razočaran, ker sem bolj kot prave športne<br />
navijače z žalostjo po končanem<br />
tekmovalnem dnevu, tudi že vmes,<br />
opazoval številne do konca alkoholizirane<br />
»ljubitelje« po<strong>let</strong>ov. Nekateri med<br />
njimi so se res obnašali kot pravi <strong>let</strong>alci,<br />
krilili so z rokami, noge pa so jih vlekle<br />
čisto iz smeri, v katero so se namenili.<br />
Najpogosteje so obležali kje v blatu,<br />
razmočenem snegu ali celo v kakšnem<br />
jarku. Reševalne ekipe so imele veliko<br />
dela. Ko bi jim vsaj »fajn« zaračunali, mi<br />
je šlo pogosto skozi misli. Moram reči,<br />
da me je bilo v tistih <strong>let</strong>ih pogosto sram.<br />
Le zakaj so morali v Planico, ko pa bi se<br />
lahko doma opijanili do konca, če se že<br />
morajo, in delali sramoto le sebi? Tako<br />
pa so delali sramoto vsem, ki smo se jih,<br />
kar se da, izogibali, da se niso blatni in<br />
pobruhani zvrnili na nas. Kar me je še<br />
bolj razočaralo: ni bilo ravno velikih<br />
razlik med moškim in ženskim spolom.<br />
ČIM MANJ ALKOHOLA<br />
V zadnjem obdobju je spremljanje zaključka<br />
svetovnega pokala v Planici<br />
prijetnejše. Zagotovo je manj alkoholiziranih<br />
obiskovalcev, kot jih je bilo<br />
denimo pred deset<strong>let</strong>jem. Kar me pa še<br />
bolj razveseljuje, je ta nepopisno lep občutek,<br />
ki ti ga dajo vihrajoče slovenske<br />
zastave. Skoraj ni obiskovalca, ki ne bi<br />
mahal z našo zastavo, ali pa si je ne bi<br />
dal narisati na obraz. Predvsem mladi v<br />
tem prednjačijo. Tudi kape, ki jih mnogi<br />
nosijo, so z napisi Slovenija ali Planica,<br />
kar je pravzaprav eno in isto. Planica je<br />
Slovenija, Slovenija je Planica. Tu resnično<br />
čutiš ponos do Slovenije, do športa<br />
in do vseh skakalnih junakov. Tako<br />
naših kot tujih. Brez izjeme. Nekaj povsem<br />
drugega, kot če si ogledaš kakšen<br />
nogometni derbi med Mariborom in<br />
Olimpijo. Nikoli ne bom pozabil besed<br />
legendarnega Leona Štuklja, ki je dejal,<br />
da na tekme ne hodi, ker tam polovica<br />
gledalcev sploh ne spremlja tekme, ampak<br />
le »rjuje« obrnjena proti gledalcem<br />
na tribuni. Ponavadi celo zgoraj goli in<br />
kričijo neumnosti. Tudi besede žalitve,<br />
kot so: »Ubi, ubi ...« (ubij)<br />
SKAKALNI ASI<br />
Planinca je zadnja <strong>let</strong>a nekaj drugega.<br />
Naj tako tudi ostane. Kajti ti športni<br />
junaki, ki si upajo spustiti se po na<strong>let</strong>u<br />
velikanke, si to več kot zaslužijo. Naši<br />
z odhajajočim legendarnim Petrom<br />
Prevcem na čelu pa sploh. Ko se je že<br />
zdelo, da po kakšni uspešni generaciji<br />
ne bomo imeli več nobenega v svetovni<br />
špici, se od nekod vedno pojavijo novi<br />
asi. Po nekdanjem svetovnem rekorderju<br />
Jožetu Šlibarju generacija Ludvika<br />
Zajca, zatem generacija Danila Pudgarja<br />
in Bogdana Norčiča, nakar pride<br />
še ena uspešna generacija s Primožem<br />
Ulago in Miranom Tepešem na čelu,<br />
kasneje naš prvi zmagovalec svetovnega<br />
pokala Primož Peterka in svetovna<br />
prvaka Franci Petek in Rok Benkovič,<br />
as za po<strong>let</strong>e Robi Kranjec, za njim že<br />
omenjeni Peter Prevc, njegova brata<br />
Domen in Cene, njegova sestra Nika, pa<br />
Urša Bogataj, Ema Klinec, Nika Križnar<br />
in mnogi drugi, ki jih nisem omenil.<br />
Ne, za skakalni šport me ni strah. Nasploh<br />
za šport pri nas.<br />
<br />
Peter Prevc (31) je v Planici končal kariero. V svetovnem pokalu v po<strong>let</strong>ih je osvojil tretje mesto.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
60 AKTUALNO RAZVEDRILO Humor<br />
Jaša Jenull pozval petkove kolesarje<br />
k novim protestom proti vsem,<br />
ki protestirajo.<br />
Odvetnik Roberta Goloba Stojan<br />
Zdolšek: Premierjevih predvolilnih<br />
obljub se ne sme jemati resno.<br />
barbadinko @barbadinko<br />
Iskal sem ketonal in v predalu našel 200 evrov.<br />
Glavobol je v trenutku minil!<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
Vegani gredo na lov.<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
– Kako se reče plavolaski z veliko glavo?<br />
– Glavolaska.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
KRIŽANKA 61<br />
sencur.net<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
PIHALO<br />
Z UKRIV-<br />
LJENO<br />
CEVJO<br />
GRELNIK,<br />
OGRE-<br />
VALNIK<br />
SEDMI<br />
PLANET<br />
NAŠEGA<br />
OSONČJA<br />
ODLIČNA<br />
ŠOLSKA<br />
OCENA<br />
MAJHNA<br />
OSA<br />
ORNITO-<br />
LOG<br />
SKUPNA<br />
UPORABA<br />
Z DRUGIMI<br />
LJUDMI<br />
7<br />
NAPA-<br />
DALEC<br />
AKRONIM<br />
SPANJE,<br />
SPANEC<br />
GLISTA<br />
11<br />
NA TRNKU<br />
CESTNI<br />
DELAVEC<br />
OTO<br />
VRHOVNIK<br />
GIB<br />
MANJŠE<br />
NASELJE<br />
2<br />
GLAS,<br />
GOVORICA<br />
20<br />
19 RIMSKA<br />
BOGINJA<br />
JEZE<br />
OTOK<br />
SEVERO-<br />
ZAHODNO<br />
OD ZADRA<br />
NASELJE<br />
JUŽNO OD<br />
ILIRSKE<br />
BISTRICE<br />
OKONČINA<br />
ZA HOJO<br />
IN TEK<br />
3<br />
JEZUSOV<br />
UČENEC<br />
DOMOVINA<br />
POLOŽIT.<br />
ENEGA<br />
DELA ČEZ<br />
DRUGEGA<br />
PRODA-<br />
JALEC<br />
SODAVICE<br />
IVANA<br />
KOBILCA<br />
ŠPORTNA<br />
IGRA<br />
NA LEDU<br />
PODIJ<br />
APETIT<br />
ESTER<br />
LEDECKA<br />
VRSTA<br />
HROŠČA<br />
PSIHO-<br />
LOŠKI<br />
TEST<br />
OBRTNICA,<br />
KI ROČNO<br />
KAJ<br />
IZDELUJE<br />
EDGAR<br />
DEGAS<br />
REDOV-<br />
KUVERTA,<br />
NIK, KI JE<br />
OVOJNICA<br />
DUHOVNIK<br />
GOGOLJ:<br />
… BULBA<br />
IRSKI<br />
BRINOVEC<br />
BREZ-<br />
PRAVNA<br />
MNOŽICA<br />
KOS<br />
DEBLA ZA<br />
CEPLJE-<br />
NJE DRV<br />
ALOJZ<br />
18<br />
IHAN<br />
MONGOL.<br />
VLADAR<br />
ALPINIST<br />
CIRKUŠKI<br />
8<br />
ŠKARJA<br />
TELOVAD.<br />
NOGOMET.<br />
RADIJSKA<br />
(MATJAŽ)<br />
EMISIJA<br />
KULTURNA<br />
13<br />
RASTLINA<br />
DOKAZ OD-<br />
SOTNOSTI<br />
REKA V<br />
5 17<br />
VZHODNI<br />
SIBIRIJI<br />
NAČRT<br />
SAD<br />
14<br />
VILIČASTA<br />
RIBJA<br />
KOŠČICA<br />
SADNO<br />
DREVO<br />
ANŽE<br />
KOPITAR<br />
10 PEVEC<br />
SKUPINE<br />
U2<br />
ZAD. DEL<br />
15<br />
LETALA<br />
TANTALO-<br />
VA HČI<br />
KAJNOV<br />
BRAT<br />
12<br />
ŠTEFAN<br />
SEME<br />
TEKMO-<br />
VAL. SANI<br />
21<br />
GLAVNO GESLO<br />
6 1 2 3 4 5 6 7<br />
4 8 9 10 11 12 13 14<br />
9<br />
16<br />
TAKTNA<br />
ČRTA<br />
1 15 16 17 18 19 20 21<br />
Ana Blu
62<br />
JU3 2052<br />
Simbol lepšega jutri<br />
ZA SLOVENIJO<br />
Kolumna<br />
Slovenci nismo samo čuden narod, v svojem preziru do vsega, kar predstavlja<br />
ljubezen do domovine, smo celo zelo čudaški. Suada, ki živi pri<br />
nas že od vojne v Bosni, nas, milo rečeno, ne razume.<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Vedno znova me sprašuje, zakaj<br />
eni gradijo, drugi podirajo,<br />
zakaj nekateri porivajo voz<br />
naprej, drugi ga vlečejo nazaj<br />
v preteklost. Šokirana je bila, ko je vlada<br />
čez noč ukinila Muzej osamosvojitve.<br />
Ne razume, da nas Srebrenica gane<br />
do solz, sami pa iz njej nerazumljivih<br />
zamer nočemo dostojno pokopati niti<br />
pobitih in pomorjenih po koncu druge<br />
svetovne vojne. Smeji se stereotipom o<br />
skrajnih levičarjih, o »k<strong>let</strong>nih« na desnici,<br />
tudi ob šalah na račun Bosancev<br />
se muza in ničesar ne zameri. Želi si le,<br />
da bi Slovenci v dobro vseh, tudi »prišlekov«,<br />
razumeli, da je treba, če želimo<br />
kolikor toliko normalno sobivati, vreči<br />
nerazumne zamere čez ramo. A dokler<br />
se bomo obnašali kot razvajen otrok, ki<br />
gre vsem na živce, bo še slabše.<br />
MUHASTI IN NEPREDVIDLJIVI<br />
Morda sem tečna, a za to je kriva Suada.<br />
Medtem ko igra na klavir, vrta vame s<br />
pogledi in vprašanji. Nobena skrivnost<br />
ni, da nas pomoč do sočloveka v stiski in<br />
tudi šport držita skupaj. Kadar najbolj<br />
bentim, kmalu odneham, ko se spomnim<br />
številnih dobrodelnih koncertov, s<br />
katerimi smo pomagali otrokom z redkimi<br />
boleznimi, posameznikom, ki so<br />
se znašli v stiski, in nenazadnje se bo<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
tudi pomoč žrtvam katastrofalnih avgustovskih<br />
poplav za zmeraj zapisala v<br />
zgodovinski spomin.<br />
Po drugi strani mi je nerazumljivo,<br />
kako strastno ljubimo zdrahe. Že naši<br />
predniki so se tožarili za vsako mačjo<br />
dlako. Nekateri so na ta način pognali<br />
grunte in se znašli na beraški palici.<br />
Tako kot Suadi je tudi meni nerazumljivo,<br />
s kakšno lahkoto smo se odrekli<br />
osamosvojitvenim idealom, kako hitro<br />
in brez vesti smo vrgli državljansko<br />
zavest in ponos v smeti. Ob državnih<br />
praznikih plapola komaj kakšna zastava<br />
in če pobaramo otroke, kaj pravzaprav<br />
praznujemo, odgovorijo, da to ni<br />
pomembno, ker tako in tako odidejo<br />
s starši na podaljšan dopust, na katerem<br />
zmanjka časa za pogovore o domovinskih<br />
vrednotah. »God Bless the<br />
USA.« Kaj pa rečemo mi?<br />
24. MAREC 2024<br />
Te nedelje še dolgo ne bomo pozabili.<br />
Mirno lahko rečem, da je jokala vsa Slovenija.<br />
Peter Prevc je še zadnjič po<strong>let</strong>el<br />
po <strong>let</strong>alnici pod Poncami, preden je snel<br />
skakalne smuči, jih dvignil visoko v zrak,<br />
se poklonil ljubiteljem skakalnega športa<br />
in potem mirno, kot da ne more biti drugače,<br />
stopil med tiste, ki so že pred njim<br />
pisali zgodovino slovenskega športa.<br />
Splošno navdušenje je zajelo tudi<br />
družbena omrežja, kar je lahko tudi<br />
neke vrste čudež, saj se kaj podobnega<br />
ne zgodi ravno pogosto. Redki so komentirali,<br />
kaj je bilo treba tega cirkusa<br />
okoli Petra Prevca. A so jih drugi hitro,<br />
rečeno v prispodobi, za ušesa, tako da<br />
so se za nekaj časa potuhnili.<br />
SVETILNIK<br />
RAZDVOJENEMU NARODU<br />
Zakaj je sporočilo Petra Prevca tako<br />
močno, da ga spoštujejo tudi tisti, ki<br />
se morda z njegovimi vrednotami ne<br />
strinjajo? Zame in verjetno še za koga,<br />
je Peter predvsem Človek pisano z veliko<br />
začetnico. Je takšen zato, ker je odraščal<br />
v družini, ki živi tradicionalne<br />
V Planici Slovenci<br />
postanemo vsaj približno<br />
takšni, kot bi morali biti vsak<br />
trenutek: ponosni, pokončni,<br />
veseli, razpoloženi.<br />
duhovne vrednote? Velikokrat je povedal,<br />
da so ga starši vzgajali v delavnosti,<br />
vztrajnosti, skromnosti in ljubezni. Od<br />
koder koli je prišel, zmeraj je na pragu<br />
odložil smučarsko slavo, ki jo je bil deležen<br />
na skakalnicah, ter se prelevil v<br />
brata in sina. V takšni družini, v kateri<br />
si vedno brezpogojno sprejet ne glede<br />
na to, ali žanješ v zunanjem svetu poraze<br />
ali slavo, je zorenje v odgovorno<br />
osebo žlahtno in pravo.<br />
Toplo mi je bilo pri srcu, ko sem nekje<br />
prebrala, da imajo v Dolenji <strong>vasi</strong> še zmeraj<br />
krušno peč, ki jim predstavlja simbol<br />
družinske trdnosti. Če pomislim, da smo<br />
jo v moji primarni družini podrli, ko sem<br />
bila na pragu pubertete …<br />
Kot nekdo, ki iz vsega srca ljubi domovino,<br />
pa mi je dogajanje v Planici ljubo<br />
tudi zato, ker ima tamkajšnji zrak na<br />
Slovence magično moč. Postanemo vsaj<br />
približno takšni, kot bi morali biti vsak<br />
trenutek, ko se vrnemo v kruto realnost:<br />
ponosni, pokončni, veseli, razpoloženi,<br />
presrečni, pripadni narodu, ki<br />
ima junake, kakršen je tudi Peter Prevc.<br />
Priznamo ali ne, Peter nam je (bil)<br />
vsem zgled. Bil je kot nekakšen svetilnik,<br />
ki nas nagovarja, naj domovinska<br />
čustva, ki se rodijo pod številnimi vihrajočimi<br />
zastavami, živimo vsak trenutek<br />
svojega vsakdana. Ni nas pokroviteljsko<br />
poučeval, zadoščalo je že, da je spregovoril<br />
o vrednotah, ki so ga naredile<br />
takšnega, kot smo ga vsa <strong>let</strong>a poznali in<br />
spoštovali. Planica bi lahko tudi z njegovo<br />
pomočjo postala simbol lepšega jutri<br />
za Slovenijo, ki se nam, žlahtna in ljuba,<br />
vedno bolj odmika z dosega rok.
Razvedrilo<br />
LLLLL+<br />
63<br />
SKRITA MISEL<br />
ČENČE BROM OBARA<br />
LIANA SRB OPOJ BRAČ<br />
LOTOS NEPAL VRČEK<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa<br />
po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali<br />
iskrivo misel in ime in priimek njenega avtorja. (jp)<br />
SHUTTERSTOCK<br />
LAHEK MAGIČNI<br />
KRIŽKRAŽ<br />
Dvakrat poševno:<br />
1 naša sosednja država<br />
2 naprava, v kateri poteka nadzorovana<br />
cepitev atomskih jeder<br />
3 baron in polihistor iz 17. sto<strong>let</strong>ja,<br />
avtor znamenite Slave vojvodine Kranjske<br />
(Janez Vajkard)<br />
4 antično mesto na tleh današnjega Ogleja<br />
5 ljudski izraz za hlevček<br />
6 kmet pri po<strong>let</strong>nem delu na travniku<br />
7 nigerijski ljudski pevec; tudi tuje<br />
žensko ime (iz črk JAORA)<br />
8 simbol za radij (jp)<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024
64<br />
SLIKOVITO<br />
FRIZER – Robert Cottingham<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
Satira<br />
naj rečem? Ogorčen<br />
sem. Globoko razočaran.<br />
Prizadet. Bolj kot sicer in<br />
»Kaj<br />
sploh!<br />
V kakšni državi živimo?! Kam smo<br />
prišli?! Oziroma: Kam gremo?! A lahko<br />
pademo še niže?<br />
Dobro. V svojem več kot pol sto<strong>let</strong>ja<br />
dolgem življenju sem se seveda – in jasno<br />
– privadil, da ne moreš verjeti čisto<br />
vsakemu in komurkoli. Kajti časi so šli<br />
naprej in dalje. In vemo, da ni več tako,<br />
kot je bilo včasih. Ko si prižgal televizijo<br />
in si vedel, pri čem si. In če je Terček<br />
pri TV Obzorniku poročal, da je tovariš<br />
ta in ta rekel to in to, si vedel, da je to<br />
čisto res. Mislim: da je res, da je tovariš<br />
ta in ta rekel to in to, in ne, da je to, kar<br />
je rekel tovariš ta in ta, res. In smo gledali<br />
televizijo, poslušali Terčka, kimali<br />
in si mislili svoje. No, svoje so si mislili<br />
moji starši. Jaz sem se takrat še igral z<br />
lego kockami, ki smo jih prišvercali čez<br />
mejo. Hvala Bogu smo živeli blizu meje<br />
in sem tako za razliko od mnogih, ki<br />
so živeli globlje v notranjosti naše države,<br />
da ne rečem čisto na jugu, vedel,<br />
kakšnega okusa so banane in da so najboljše<br />
krave vijoličaste. In sem krave in<br />
banane barval v pobarvankah z Jolly<br />
barvicami, ki jih je prinesel Miklavž,<br />
ne pa tovariš Dedek Mraz, ampak tega<br />
v šoli nisem smel povedati. Vsaj ne na<br />
glas. In ko sem prej omenil jug države,<br />
sem seveda mislil jug sedanje države.<br />
Takrat je bila republika. Ni poznala banan.<br />
Živeli pa smo, kot da smo banana<br />
republika. In pr’ mej krjavelj, da se mi<br />
zdi, da se ti časi vračajo.<br />
Dobro. Da se politikom ne sme verjeti<br />
čisto vsega – in ko rečem čisto vsega,<br />
v resnici mislim praktično nič –, se<br />
ve. Da je vsa umetnost v resnici laž in<br />
da so novinarji svojevrstni umetniki,<br />
je tudi jasno. Obrtniki so pa itak zgodba<br />
zase. Ampak zdaj na<strong>let</strong>iš na laž in<br />
prevaro tako rekoč na vsakem koraku.<br />
In ne rečem: tudi včasih – in ko rečem<br />
včasih, imam seveda v mislih nekdanjo<br />
banana republiko – je recimo nad vhodom<br />
pisalo »mesnica«, če pa si vstopil, si<br />
lahko videl, da ni mesa. Ampak to še ni<br />
pomenilo, da tisto ni bila mesnica. Bila<br />
je, samo mesa ni bilo. Podobno kot še<br />
danes kje piše »kulturni dom«, v njem<br />
pa zaman iščeš vsaj za drobec kulture.<br />
<strong>141</strong> 28. 3. 2024<br />
Ampak kar sem doživel danes dopoldne,<br />
presega vse meje. Vsaj moje. Pa<br />
sem rad gledal Igre brez meja. Torej: na<br />
vhodnih vratih je lepo pisalo »moški<br />
frizer«, noter pa mladenka s škarjami<br />
v rokah. Potetovirana od vratu do gležnjev<br />
kot mornar, a brez dvoma bitje<br />
ženskega spola. Če je bila tudi tega<br />
prepričanja, ne morem potrditi, ker<br />
tega nisem raziskoval, a kar je kipelo in<br />
gledalo izpod tesne majčke, je zgovorno<br />
pričalo o meni nasprotnem spolu.<br />
»Ja, zakaj pa si ti sploh rinil v frizeraj?«<br />
mi je potrobila moja domača<br />
nasprotnica.<br />
»Ja, kaj, kaj« sem se repenčil nazaj:<br />
»Zakaj pa se gre k frizerju?«<br />
»No, normalni ljudje si gredo oprat,<br />
ostrič ali sfrizirat lase. Kaj pa si ti hotel?<br />
Da ti obriše prah ali da ti poglanca tvojo<br />
balin kuglo?« je bila nasprotnica sovražno<br />
nastrojena.<br />
»Šel sem prebrat časopise, če že hočeš<br />
vedeti. Periodiko, revijalni tisk, žuta<br />
štapma in to. Lahko bi seveda šel tudi k<br />
zobarju, a se mi je frizer vseeno zdel<br />
boljša, predvsem pa cenejša izbira, če bi<br />
slučajno prišel na vrsto.«<br />
»Če bi prišel na vrsto?«<br />
»Ja, no, seveda. Saj nisem vedel,<br />
kako dolga vrsta je in ali je sploh vrsta.<br />
In če bi se moral usesti na stol, bi s frizerjem<br />
hitro in poceni opravila. Kot si<br />
sama rekla: cunja za prah in poliranje.
Če pa bi prišel na vrsto pri zobarju, ne bi<br />
opravil do ponedeljka. Zaračunal pa bi<br />
mi toliko, da bi se lahko ti kar lepo poslovila<br />
od <strong>let</strong>ošnjega dopusta.«<br />
»Bedak! Saj ni treba, da greš k privatniku.<br />
Šel bi v zdravstveni dom. Tam so<br />
čakalne vrste take, da bi lahko prebral<br />
vse, kar premore trafika na železniški<br />
postaji, in še ne bi prišel na vrsto.«<br />
»To že, ampak v tistih čakalnicah nimajo<br />
revij, samo informativne plakate.«<br />
»Zakaj pa si sploh hotel brati žuto<br />
štampo?«<br />
»Da bi dobil idejo za članek, kaj se je<br />
pomembnega zgodilo v preteklem tednu<br />
na naši politični ali estradni sceni.«<br />
»A se nepomembnim ljudem lahko<br />
zgodi kaj pomembnega?«<br />
Tako je rekla moja, ki mi je spolno<br />
nasprotna, sicer pa se še kar dobro<br />
ujameva.<br />
<br />
Robert Cottingham, Frizer (1982),<br />
slika je v zasebni lasti.<br />
POLITIČNA POEZIJA 65<br />
Arsa Vičič ARSO IN JANKO<br />
Dva sta, iz <strong>vasi</strong> sta Dolnja Guza,<br />
kjer pretaka se umazanija,<br />
voda kjer je čista polomija,<br />
skorajda že plava v njej meduza.<br />
Prvi Janko je, ki starešino<br />
vaškega že <strong>let</strong>a izigrava,<br />
v Dolnji Guzi kaže se, postava,<br />
vas za svojo ta ima lastnino.<br />
Arso ali Arsa po domače<br />
hlapec je njegov, tam za okolje<br />
ki skrbi, da ne bilo bi bolje,<br />
tudi on po blatni vodi skače.<br />
Sta združila se in sta sklenila,<br />
da denar je važnejši kot voda,<br />
briga da ju Guzencev usoda,<br />
svoje bosta skratka naredila.<br />
Drugi morali so jih svariti,<br />
kakšna vendar jim grozi nevarnost,<br />
da to ni le majhna malomarnost,<br />
mar se hočejo res zastrupiti?<br />
Sta režala Arso se in Janko,<br />
češ, poglejte Guzence bedake,<br />
žejni ti so najine kloake,<br />
dobro bova zategnila zanko.<br />
Pa prišlo je kádijino pismo,<br />
da naj Arso z Jankom ne igra se,<br />
vzameta naj kakovod zdaj nase,<br />
zadaj piše: Žal bedaki nismo.<br />
Zaskrbljen je Arso, Janko besen,<br />
da se kar kadi po Dolnji Guzi,<br />
parček vse bolj tava, vse bolj bluzi,<br />
za rešitev je izhod pretesen.<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />
Spodnji Guzenci vsi otopeli<br />
takima oblast so v roke dali,<br />
kaj bi sami sebe kamenjali,<br />
kaj bi zoper to sploh kaj počeli.<br />
Fotomontaža FIREFLY/CITRUS
ČE JE V ŽIVLJENJU<br />
ŠE KAJ VEČ OD<br />
TEGA, NE VEM,<br />
KAJ BI<br />
TO BILO.
<strong>Domovina</strong> je odlična zato,<br />
ker ima izvrstne strokovne članke<br />
in je novinarsko uravnotežena.<br />
Ivan Sivec, pisatelj<br />
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />
Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
175 €<br />
205,40 €<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na sp<strong>let</strong>nem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
DO<br />
ZDRAVNIKA,<br />
KO GA<br />
POTREBUJETE<br />
SKLENITE<br />
ZAVAROVANJE<br />
ZDRAVSTVENA<br />
POLICA!<br />
Od klica v asistenčni center<br />
DO DERMATOLOGA<br />
V 2 DNEH!*<br />
080 20 60<br />
vzajemna.si<br />
Vir: Vzajemna, stanje na dan 12. 2. 2024
Change language