Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)
19.03.2024 • Views
Share Embed Flag

Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj (Predogled)

ePAPER READ
  • No tags were found...
domovina.je

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

21. 3. 2024<br />

Dobičkonosni<br />

Kako nam bo vlada<br />

gejevski lobi 18<br />

ovrednotila hiše 26<br />

Zdravstvo v primežu<br />

Goloba in POP TV 34<br />

KAM GRE DENAR<br />

OD PRECENJENIH<br />

<strong>železniških</strong><br />

<strong>postaj</strong> 12<br />

3,95 €<br />

<strong>140</strong>

Mi vemo, da je <strong>Domovina</strong><br />

VREDNA svojega <strong>denar</strong>ja.<br />

Prepričajte se TUDI VI!<br />

Naročite 3 brezplačne:<br />

ogledne izv<strong>od</strong>e<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

Domovino berem zato,<br />

da ostanem na pravi strani poti.<br />

In obrnjen v pravo smer.<br />

Gregor Čušin, igralec in pisatelj<br />

• Preverjene informacije, kaj se v resnici<br />

dogaja doma in po svetu.<br />

• Dostop do člankov novinarske ekipe,<br />

ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak ostaja<br />

zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Dostop do ekskluzivnih člankov, intervjujev in <strong>od</strong>daj,<br />

ki so na voljo samo naročnikom.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

Pridružite se<br />

ŠIROKEMU<br />

krogu bralcev,<br />

KI CENIJO:<br />

• ne<strong>od</strong>visen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zg<strong>od</strong>b<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

PREMIER CEPETAVČEK<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Na tem svetu še nismo videli,<br />

da bi novinarji posneli intervju<br />

s trenerjem nogometne<br />

ekipe potem, ko je izpadla iz<br />

prve lige. Njegovo mnenje je štelo, dokler<br />

je bil v prvi ligi. Mnenje poraženca<br />

pa ne zanima nikogar več.<br />

Nikogar, razen državne RTVS. Tjakaj<br />

vedno vabijo v goste kot »strokovnjake«<br />

bivše ministre. Levosučno svetovnonazorsko<br />

orientirane, kakopak. Pokojnega<br />

Andreja Bajuka, finančnega ministra, ki<br />

mu je britanska revija The Banker p<strong>od</strong>elila<br />

priznanje finančni minister leta<br />

v Evropi, denimo, niso povabili nikoli.<br />

Nikoli. Isto velja za vse bivše ministre<br />

desnosredinskih vlad. RTVS vrata <strong>od</strong>pre<br />

politiku, ki ni iz levega tabora, samo, če<br />

bo kritiziral Janeza Janšo. Tako je Razvpiti<br />

Marcel v svojo <strong>od</strong>dajo povabil Miho<br />

Brejca. Živi dolgčas.<br />

LUZERJI<br />

RTVS je z zadnjo Tarčo šla še dlje. Prekoračila<br />

je vse Rubikone. Povsem so se<br />

osramotili z <strong>od</strong>dajo, v katero so povabili<br />

četico propadlih politikov, da bi svetovali<br />

aktualni slovenski vladi, ki ima<br />

najnižjo javnomnenjsko p<strong>od</strong>poro v zg<strong>od</strong>ovini.<br />

Omizje nogometnih trenerjev<br />

vseh ekip, ki so v zadnjih 20 letih izpadle<br />

iz prve lige. Luzerjev.<br />

Omizje pa ni bilo povsem nezanimivo.<br />

Pokazalo je namreč, da imamo<br />

v državi propadle politike, ki samo čakajo<br />

na migljaj gosp<strong>od</strong>arja in bi se bili<br />

ponovno pripravljeni z vso močjo vreči<br />

v politični ring. Nekakšni kamikazi.<br />

Ali fanatiki iz Alamuta, samomorilski<br />

atentatorji fedaiji.<br />

A zdi se, da je Tarčo gledal tudi zadnji<br />

v seriji političnih trenerjev poražencev,<br />

Golob namreč, za razliko<br />

<strong>od</strong> Jankovića, Cerarja in<br />

Šarca, nikogar ne posluša.<br />

Zato se Kučanu upira.<br />

Robert Golob. Zdi se, da je prisluhnil Karlu<br />

Erjavcu, politiku, ki je bil potopil svojo<br />

že tako majhno stranko. Golobu je pred<br />

kamerami predlagal, naj umiri stavkajoče.<br />

Premier je namreč sprejel mediacijo z<br />

zdravniki in prepričal kmečke organizacije,<br />

da so <strong>od</strong>povedale traktorsko obleganje<br />

parlamenta. Kmetje nad <strong>od</strong>ločitvijo<br />

svojih šefov sicer niso navdušeni. Nekateri<br />

so sedaj še bolj prepričani v to, da<br />

bi morali traktorje naprej pripeljati pred<br />

kmetijsko zbornico in šele nato pred<br />

parlament. Razmišljajo logično. Vlada<br />

še p<strong>od</strong>pisanih pog<strong>od</strong>b ne upošteva. Visokoleteče<br />

obljube o boljši prih<strong>od</strong>nosti<br />

ministrice, ki je izkušnje pred nastopom<br />

funkcije pridobivala za šankom, zato ne<br />

zvenijo nič kaj obetavno.<br />

PREMIERJA ODPOVEDNI ROK<br />

Vladne obljube so še toliko manj vredne,<br />

ker je glavni stric iz političnega<br />

ozadja, Milan Kučan, povsem jasno<br />

<strong>od</strong>tegnil p<strong>od</strong>poro premierju in se obregnil,<br />

da »ni v njegovem perju«. Odkrito<br />

norčevanje belolasega nekdanjega<br />

šefa partije, kot rečemo nekdanjemu<br />

predsedniku predsedstva Centralnega<br />

komiteja Zveze komunistov Slovenije,<br />

iz predsednika vlade ob hihitanju s<strong>od</strong>elavcev<br />

in novinarjev je uradni znak, da<br />

je Golobu začel teči <strong>od</strong>povedni rok.<br />

Kake tri mesece trajajo <strong>od</strong>povedni<br />

roki. Golob bo verjetno <strong>od</strong>letel maja ali<br />

junija. Odvisno ni le <strong>od</strong> Milana Kučana,<br />

marveč tudi <strong>od</strong> evropskih volitev in Golobove<br />

cepetavosti. Golob namreč, za<br />

razliko <strong>od</strong> Jankovića, Cerarja in Šarca,<br />

nikogar ne posluša. Zato se Kučanu upira.<br />

A to ni pravi upor, marveč le cepetanje<br />

malčka, ki se ne zaveda, da ga b<strong>od</strong>o<br />

starši ustavili. Premier cepetavček bo to<br />

kmalu ugotovil tudi sam. Tina Gaber pa<br />

verjetno še prej.<br />

A spremenilo se ne bo nič.<br />

Provladni mediji b<strong>od</strong>o zaradi<br />

novega novega obraza<br />

pomirjeni in spet bo vse v<br />

redu. Samo da je oblast prave<br />

barve, da je »naša«<br />

in da ni Janša.<br />

Tino Mamić/DOMOVINA<br />

ŽIVLJENJE TEČE DALJE<br />

Vse rabote, ki jih itak v<strong>od</strong>ijo strici in<br />

nečaki iz ozadja, se b<strong>od</strong>o nadaljevale<br />

brez prekinitve. Tako kot pri nakupu<br />

stavbe na Litijski cesti v Ljubljani: ministri<br />

b<strong>od</strong>o v resnici samo p<strong>od</strong>pisovali<br />

preplačane posle, ki jih b<strong>od</strong>o usklajevali<br />

generalni tajniki strank in visoki<br />

uradniki ministrstev.<br />

Zelo nazorno, kako korupcija deluje,<br />

vidimo pri načrtovani prenovi novogoriške<br />

železniške <strong>postaj</strong>e. Cena se<br />

je preko noči povzpela za vrtoglavih 12<br />

milijonov evrov.<br />

Namesto da bi m<strong>od</strong>ernizirali železniške<br />

proge, po katerih vlaki danes vozijo<br />

s skorajda povsem enako hitrostjo<br />

kot leta 1910, gradimo železniške <strong>postaj</strong>e.<br />

Čakalnice. Da bomo lažje čakali<br />

na že pregovorno zamujajoče vlake Slovenskih<br />

železnic.<br />

A ljudje se ne pustijo tako očitno<br />

vleči za nos. Že na evropskih volitvah<br />

bo aktualna vlada morda doživela<br />

katastrofalen poraz.<br />

<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

<strong>od</strong>govorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Železniška <strong>postaj</strong>a<br />

Nova Gorica: kljub<br />

»pogajanjem« cena<br />

narasla za skoraj tretjino<br />

Nenad Glücks<br />

14 Ljubljanska železniška se<br />

je p<strong>od</strong>ražila za več kot 35<br />

milijonov evrov<br />

Jakob Vid Zupančič · Kolumna<br />

18<br />

26<br />

28<br />

34<br />

Dobičkonosni gejevski lobi: urno<br />

postavko Petra Požuna dvignili<br />

s 25 evrov na kar 59 evrov<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

Predpogoj za nepremičninski<br />

davek je ovrednotenje<br />

nepremičnin<br />

Teo Petrovič Presetnik<br />

Gabriel Kavčič, tiskovni<br />

predstavnik SŠK: Papež<br />

komentira veliko p<strong>od</strong>ročij,<br />

kar za seboj potegne tudi<br />

stalne potrebe po razlaganju<br />

Alen Salihović · Intervju<br />

POP TV pr<strong>od</strong>aja mit<br />

o moralno superiornem<br />

javnem zdravstvu<br />

Federico V. Potočnik · Komentar<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Dobičkonosni<br />

Kako nam bo vlada<br />

gejevski lobi 18<br />

ovrednotila hiše 26<br />

KAM GRE DENAR<br />

OD PRECENJENIH<br />

<strong>železniških</strong><br />

<strong>postaj</strong> 12<br />

21. 3. 2024<br />

Zdravstvo v primežu<br />

Goloba in POP TV 34<br />

Zaključek redakcije: 19. marec 2024<br />

3,95 €<br />

<strong>140</strong><br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>140</strong>, LETNIK 4,<br />

21. marec 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izv<strong>od</strong>a:<br />

3,95 €<br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(tino@domovina.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Odgovorni urednik portala<br />

<strong>Domovina</strong>.je:<br />

MARTIN NAHTIGAL<br />

Uredniški <strong>od</strong>bor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografije:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izv<strong>od</strong>ov<br />

Naslovnica:<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

Direktor:<br />

MITJA ŠTULAR<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

16<br />

Pravi biznis<br />

Aljuš Pertinač · Komentar<br />

20<br />

135 evrov za eno učno uro<br />

zdravstvene ministrice<br />

Luka Svetina · Komentar<br />

32<br />

<strong>Kam</strong> <strong>gre</strong>š pa ti lulat<br />

na Pedagoški fakulteti<br />

Urban Šifrar · Komentar<br />

44<br />

Življenja ne prepustimo v upravljanje<br />

drugim – feminizem gor ali dol<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

17<br />

Srednješolec Drnovšek<br />

bo kot pomemben urednik plesal<br />

le nekaj tednov<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

22<br />

Neprimerno in nedojstojno<br />

pridiganje s<strong>od</strong>nikom<br />

Jan Zobec · Komentar<br />

40<br />

Slovenska inovacija, ki vsakomur<br />

omogoča, da si pridobi »svojo«<br />

sončno elektrarno<br />

Peter Merše · Komentar<br />

46<br />

Mladina vse pogosteje na bolniškem<br />

staležu zaradi duševnih težav<br />

Pia Kos<br />

3 Premier cepetavček<br />

Tino Mamić · Moja beseda<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

11 Karikatura<br />

24 Celoten sporazum s kmeti:<br />

Kmetijska ministrica zavaja<br />

Martin Nahtigal<br />

31 Osvežitev logotipa bo Ministrstvo za<br />

kmetijstvo stala več kot 15.000 evrov<br />

Teo Petrovič Presetnik<br />

36 Geopolitika: kitajska vlaganja za dostop<br />

do strateško pomembnih mineralov<br />

Pia Kos · Komentar<br />

38 Dnevnik uporniškega duhovnika<br />

Tino Mamić · Komentar<br />

48 Glasbena šola je lahko posilstvo<br />

Tino Mamić · Kolumna<br />

49 Golob ne bo spitzenkandidat evropskih<br />

naprednjakov<br />

Dežurni Satirik · Kolumna<br />

50 Med(ijski) sosedi<br />

51 Marija, Jezusova mati<br />

Andraž Arko<br />

52 Bratje Poljanšek – skupaj za vedno<br />

Ivan Sivec · Glasba<br />

54 Piščančja rižota s karijem in grahom<br />

Selma Bizjak<br />

55 Glavni tajnik stranke NSi v elementu<br />

Edvard Kadič · Govorica telesa<br />

56 Filmski kažipot<br />

57 Koledar dog<strong>od</strong>kov<br />

58 Sudokuja, vsotnici<br />

59 Ne smemo pozabiti<br />

Igor Gošte · Kolumna<br />

60 Razvedrilo<br />

61 Križanka<br />

62 Roke<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

64 Zvoki pomladi – Franz Stuck<br />

Gregor Čušin · Slikovito<br />

65 Kati Č. Andrejčič: Gasilka Kati<br />

Politična poezija<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

6<br />

PREGLED TEDNA<br />

MEDIACIJA MED<br />

VLADO IN FIDESOM<br />

Vladna pogajalska skupina in zdravniški<br />

sindikat Fides sta v prisotnosti mediacijskega<br />

centra <strong>od</strong>vetniške akademije<br />

Odvetniške zbornice Slovenije pripravila<br />

predlog dogovora o mediaciji. Obe strani<br />

morata izh<strong>od</strong>išča najprej preveriti na svojih<br />

organih. V<strong>od</strong>ja mediacijskega centra<br />

Iris Pensa v izjavi za medije vsebinskih<br />

p<strong>od</strong>robnosti ni želela razkrivati, saj je pri<br />

mediaciji izredno pomembno načelo zaupnosti.<br />

»Mi smo se pogovarjali o samem<br />

postopku, kako bo potekala mediacija,<br />

katera so osnovna načela mediacije in<br />

kako se bo potem izvajala, o sami vsebini<br />

spora se danes nismo pogovarjali,« je<br />

pojasnila. Kot je bilo mogoče razumeti, se<br />

tako niso še pogovarjali niti o morebitni<br />

zamrznitvi stavke. Mediacija bi se sicer<br />

lahko začela v tednu dni.<br />

SDS ŽELI REFERENDUMA<br />

Opozicijska stranka SDS je v parlamentarni<br />

postopek vložila predloga za razpis dveh<br />

posvetovalnih referendumov: o nastanitvah<br />

nezakonitih migrantov v Sloveniji in o<br />

zaupanju v vlado, ki jo v<strong>od</strong>i Robert Golob<br />

(57). Kot je o pobudi za razpis referenduma<br />

o zaupanju vladi Roberta Goloba dejala<br />

v<strong>od</strong>ja poslanske skupine SDS Jelka G<strong>od</strong>ec<br />

(53), je imunski sistem vlade, ki jo v<strong>od</strong>i<br />

vrhunski menedžer Robert Golob, močno<br />

oslabljen oziroma trajno pošk<strong>od</strong>ovan,<br />

na kar kažejo tudi zadnje ankete javnega<br />

mnenja. Kar 70 <strong>od</strong>stotkov vprašanih meni,<br />

da aktualna vlada ne dela dobro, zato so<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

Jelka G<strong>od</strong>ec (53):<br />

»Imunski sistem vlade,<br />

ki jo v<strong>od</strong>i vrhunski<br />

menedžer Robert<br />

Golob, je močno<br />

oslabljen oziroma trajno<br />

pošk<strong>od</strong>ovan.«<br />

se v SDS <strong>od</strong>ločili, da bi o tej temi izvedli<br />

posvetovalni referendum.<br />

Referendumsko vprašanje bi se glasilo:<br />

»Ali ste za to, da vlada Republike Slovenije,<br />

ki jo v<strong>od</strong>i Robert Golob, zaključi s svojim<br />

mandatom in se razpišejo predčasne volitve<br />

poslank in poslancev v državni zbor?«<br />

Zaradi <strong>od</strong>ločitve vlade s konca februarja,<br />

da se za potrebe nastanitev prosilcev za<br />

mednar<strong>od</strong>no zaščito organizirata izpostavi<br />

azilnega doma na območju nekdanjih<br />

mejnih preh<strong>od</strong>ov Obrežje in Središče ob<br />

Dravi, so v SDS napovedali tudi vložitev<br />

referenduma o nastanitvah nezakonitih<br />

migrantov. Referendumsko vprašanje bi<br />

se glasilo: »Ali ste za to, da se v Sloveniji<br />

gradijo nove izpostave azilnih domov za<br />

ilegalne migrante?«<br />

ŠKANDAL PREDSEDNIKA<br />

MILANOVIĆA<br />

Nika Prevc (19) je osvojila<br />

veliki kristalni globus v<br />

smučarskih skokih, petega<br />

slovenskega v zg<strong>od</strong>ovini.<br />

PROFIMEDIA<br />

Jaka Krenker/DOMOVINA<br />

Odločitev hrvaškega ustavnega s<strong>od</strong>išča,<br />

da Zoran Milanović (57) na parlamentarnih<br />

volitvah ne more kandidirati s funkcije<br />

predsednika države, je komentiral tudi<br />

sam predsednik Milanović. »Rijeke pravde<br />

dolaze!« (»Reke pravice prihajajo!«) je zapisal<br />

na Facebooku. Konkretnih napovedi<br />

o svojih nadaljnjih korakih v volilni tekmi<br />

ni dal. Milanović bi namreč lahko kandidiral,<br />

če bi takoj <strong>od</strong>stopil s predsedniškega<br />

mesta. Milanović je v mnogih izjavah za<br />

javnost dejal, da predsedniškega položaja<br />

ne namerava zapustiti in da ne namerava<br />

upoštevati morebitne <strong>od</strong>ločitve ustavnega<br />

s<strong>od</strong>išča, ki bi mu prepovedalo nastop<br />

na volitvah.<br />

Razlog, da se Milanović tako otepa <strong>od</strong>stopa<br />

s predsedniškega položaja, je v pravilih<br />

nasledstva. Mesto predsednika republike bi<br />

namreč do volitev, ki b<strong>od</strong>o sicer konec letošnjega<br />

leta, zasedel predsednik Sabora iz<br />

vrst vladajoče stranke HDZ Gordan Jandroković<br />

(56). Milanović pravi, da bi imel tako<br />

HDZ, <strong>od</strong> k<strong>od</strong>er prihaja tudi premier Andrej<br />

Plenković (53), v rokah vso oblast v državi.<br />

NIKA PREVC OSVOJILA<br />

VELIKI KRISTALNI GLOBUS<br />

Nika Prevc (19) je še pred finalno tekmo<br />

svetovnega pokala smučarskih skakalk v<br />

sezoni 2023/24, ki bo prih<strong>od</strong>nji četrtek v<br />

Planici, osvojila sedmi slovenski veliki kristalni<br />

globus v zimskih športih na najvišji<br />

ravni ter petega v smučarskih skokih. Do<br />

globusa je prišla po uvrstitvi na 11. mesto<br />

na premieri svetovnega pokala na letalnici<br />

v Vikersundu. Pred njo je Nika Križnar (24)<br />

v sezoni 2020/21 postala prva slovenska<br />

skakalka z osvojenim velikim kristalnim<br />

globusom. Pred tem sta do globusa prišla<br />

še smučarska skakalca Primož Peterka (45)<br />

dvakrat (sezoni 1996/97 in 1997/98) in Peter<br />

Prevc (31) enkrat (v sezoni 2015/16).

PREGLED TEDNA<br />

7<br />

Predstavniki NSi so obiskali<br />

p<strong>od</strong>jetnike v Vipavski dolini.<br />

TONIN: ŠTEMPLJANJE<br />

JE NOROST<br />

Predsednik NSi Matej Tonin (40) je na<br />

strankarskem obisku Vipavske doline po<br />

srečanju z več p<strong>od</strong>jetniki izpostavil t. i.<br />

štempljanje, ki predstavlja d<strong>od</strong>atne obremenitve<br />

za zaposlene, del<strong>od</strong>ajalci pa se soočajo<br />

z nepotrebno birokracijo: »Konkretno<br />

so v p<strong>od</strong>jetju povedali, da mora eden<br />

izmed zaposlenih en cel delovni dan<br />

posvetiti temu, da pravilno uredi potrebno<br />

papirologijo. To je norost, zato upam, da<br />

se bo to hitro spremenilo in <strong>od</strong>pravilo.«<br />

PROTEST PROTI<br />

AZILNEMU DOMU<br />

Na mejnem preh<strong>od</strong>u Slovenska vas so<br />

krajani in prebivalci z druge strani meje s<br />

hojo prek preh<strong>od</strong>ov za pešce protestirali<br />

proti umestitvi azilnega doma na območje<br />

nekdanjega mejnega preh<strong>od</strong>a Obrežje. Na<br />

mirnem opozorilnem protestu, ki sta ga<br />

na zahtevo krajanov organizirali krajevni<br />

skupnosti Velika Dolina in Jesenice na<br />

Dolenjskem, se je po besedah brežiškega<br />

Prebivalci okoliških vasi so na protestu vladi<br />

sporočili, da azilnega doma na Obrežju nočejo.<br />

župana Ivana Molana (60) zbralo okoli<br />

1000 ljudi. »Protest je resna napoved in<br />

opozorilo, da ljudje na tem koncu preprosto<br />

nismo pripravljeni sprejeti vsega, kar<br />

nam vsiljuje vlada,« je poudaril. D<strong>od</strong>al je,<br />

da organizatorji načrtujejo protest tudi<br />

prih<strong>od</strong>njo soboto.<br />

Sporočajo, da azilnega doma, ki bi ga vlada<br />

v treh mesecih uredila na mejnem preh<strong>od</strong>u<br />

Obrežje, nočejo. Proteste b<strong>od</strong>o nadaljevali<br />

in jih, če bo treba, tudi zaostrovali.<br />

NEPOTIZEM<br />

GOLOBOVE VLADE<br />

Vlada je v svet javnega zav<strong>od</strong>a SNG Drama<br />

imenovala soprogo finančnega ministra<br />

Klemna Boštjančiča (51), Evo Boštjančič<br />

(51). Kot sicer zatrjuje ministrica za kulturo<br />

Asta Vrečko (40) kot predlagateljica<br />

predloga, je šlo za strokovno kadrovanje.<br />

Pravi, da se nikogar ne bi smelo s<strong>od</strong>iti<br />

po tem, s kom je poročen. V sklepu o<br />

ustanovitvi javnega zav<strong>od</strong>a SNG Drama je<br />

zapisano, da mora vlada svoje predstavnike<br />

v svetu zav<strong>od</strong>a izbrati »med strokovnjaki<br />

s p<strong>od</strong>ročja dela zav<strong>od</strong>a, financ in pravnih<br />

zadev«, nekateri sogovorniki iz koalicijskih<br />

vrst, pa po poročanju N1 ocenjujejo, da Eva<br />

Boštjančič nima potrebnih kvalifikacij za<br />

mesto, na katerega je bila imenovana.<br />

GALUNIČ NOVI<br />

OBRAZ RAZVEDRILA<br />

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je<br />

sprejel spremembe statuta javnega zav<strong>od</strong>a,<br />

s katerim se ukinja informativni program<br />

drugega programa Televizije Slovenija<br />

(TVS). Člani sveta so na seji s 13 glasovi za in<br />

dvema proti p<strong>od</strong>ali tudi soglasje k imenovanju<br />

Maria Galuniča (54) za <strong>od</strong>govornega<br />

urednika razvedrilnega programa TVS.<br />

Galunič p<strong>od</strong>pore uredništva sicer nima. Kot<br />

je povedala direktorica TVS Ksenija Horvat<br />

(54), so Galuniča predlagali, kljub temu da<br />

nima p<strong>od</strong>pore uredništva.<br />

OSIP ČLANSTVA LEVICE<br />

Vladno stranko Levica je zapustilo 23<br />

članov. V<strong>od</strong>stvu očitajo, da je po vstopu<br />

v vlado pozabilo na svoje korenine in da<br />

se je stranka uklonila interesom kapitala.<br />

Med njimi ni Mihe Kordiša (35), ki zaradi<br />

konfliktov znotraj poslanske skupine ni<br />

več član parlamentarnih delovnih teles. Ob<br />

izstopu so po poročanju N1 zapisali, da v tej<br />

malomeščanski liberalni stranki ne vidijo<br />

več prih<strong>od</strong>nosti, socialistična izh<strong>od</strong>išča pa<br />

so utajena.<br />

<br />

MATERINSKI DAN<br />

25. marec<br />

Veselo praznovanje<br />

materinstva želimo.<br />

Uredništvo Domovine<br />

drustvo1oktober.si<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

8 FOTO TEDNA<br />

Flickr @vladaRS<br />

PREBILI DRUGO CEV<br />

KARAVANŠKEGA PREDORA<br />

Premier pa ni opazil, da so oskrunili slovenski grb.

ČIVKARIJA<br />

9<br />

Igor Omerza @IgorOmerza<br />

Berem Špelo Furlan in očitke, da Petrovičeva in<br />

Puharjeva ne poznata dejstev o njenem očetu. Je<br />

pa ravno obratno – ne pozna jih Špela. Ona trdi,<br />

da njen oče Aljoša ni ovadil svojega očeta Borisa<br />

Furlana. Pa ga je! UDBA mu je d<strong>od</strong>elila k<strong>od</strong>no ime<br />

Franta. Naš arhiv hrani dokaze za to!<br />

Čivk tedna<br />

Čivk tedna<br />

Sebastjan Jeretič @NeuroVirtu<br />

Polom. Prejšnja vlada je po oceni Organizacije<br />

za gosp<strong>od</strong>arsko s<strong>od</strong>elovanje in razvoj<br />

v<strong>od</strong>ila drugo najučinkovitejšo ekonomsko<br />

politiko na svetu, ta pa z vrhunskim managerjem<br />

na čelu v<strong>od</strong>i v prepad.<br />

Matej Lahovnik @LahovnikMatej<br />

Bivši ekvadorski predsednik se v Delu sprašuje, zakaj<br />

slovenske oblasti ne ustavijo prometa z drogo<br />

preko Luke Koper, ki je eno <strong>od</strong> ciljnih pristanišč v EU.<br />

Uroš Leva @leva_uros<br />

München.<br />

Aleš Hojs @aleshojs<br />

Ker so na policiji dve leti posameznike zlorabljali<br />

in jih kazensko ovajali, je razumljivo, da si nič ne<br />

upajo. Zakaj bi na kocko stavili svojo zaposlitev,<br />

preživljanje družine, ko ali če ukrepajo, tvegajo, da<br />

b<strong>od</strong>o prekoračili pooblastila, ravnali nesorazmerno,<br />

da b<strong>od</strong>o represivni …<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Vipavska.eu @VipavskaEU<br />

Na fotografiji je <strong>od</strong>govor, zakaj se je Golob postrigel.<br />

Tina Gaber mu je verjetno pokazala to fotografijo.<br />

Simon Vidmar @VidmarSimon<br />

Psihološko moraš biti popolnoma na tleh, umsko<br />

pa obseden z Janšo, da postaviš takšen idiotizem<br />

kot novico.<br />

Cvetka @nioba11<br />

Teva @Teva60513013<br />

Ali b<strong>od</strong>o ovadili pr<strong>od</strong>ajalca, ker je pravos<strong>od</strong>nemu<br />

ministrstvu predrago pr<strong>od</strong>al nepremičnino? To je<br />

čas, ko se vici pišejo sami <strong>od</strong> sebe.<br />

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />

Auerspergi so prvi zaščitili medveda in uvajali nova<br />

načela gozdarjenja, po katerih je bilo treba gozd<br />

tudi obnavljati (pogozdovati poseke), ne le črpati<br />

iz njega.<br />

Tomaž Štih @Libertarec<br />

Ne moreš verjeti. Socialistični poglavar toži protikorupcijsko<br />

komisijo. In ni film, ampak zares.<br />

Milenko Ziherl @MilenkoZiherl1<br />

400.000 jih je volilo za Goloba in so dobili le nutrijo!<br />

Anja Intihar @AnjaIntihar<br />

Povej mi, da živiš v Sloveniji, ne da bi mi povedal.<br />

Dva tipična primera sta smučišče Kanin s petimi<br />

metri naravnega snega, ki je zaprto, in plovna sezona<br />

na reki Soči, ki jo v vsaki <strong>od</strong> treh posoških občin<br />

ureja drugačen <strong>od</strong>lok. Različne so, jasno, cene<br />

dovolilnic in režim plovbe.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

NADSTANDARD<br />

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA<br />

NENAD GLÜCKS<br />

KRAJSAMORAZDALJE.SI<br />

Železniška <strong>postaj</strong>a Nova<br />

Gorica: kljub »pogajanjem«<br />

cena narasla za skoraj tretjino<br />

Direkcija za infrastukturo Ministrstva za infrastrukturo je za obnovo železniške <strong>postaj</strong>e<br />

v Novi Gorici izbrala gradbince, ki jim bo plačala 12 milijonov evrov več kot so strokovnjaki<br />

ocenili vrednost projekta.<br />

Ponudbo konzorcija p<strong>od</strong>jetij Kolektor<br />

Koling, GH Holding, SŽ<br />

ŽGP Ljubljana in Iskra v višini<br />

52,8 milijona so na Direkciji za<br />

infrastrukturo na javnem razpisu zavrnili,<br />

češ da bistveno presega zajamčena<br />

sredstva za projekt, a nato so namesto<br />

novega razpisa izvedli postopek<br />

s pogajanji s tem konzorcijem. Rezultat:<br />

cena nadgradnje železniške <strong>postaj</strong>e<br />

v Novi Gorici bo še vedno za več kot<br />

30 <strong>od</strong>stotkov višja <strong>od</strong> predh<strong>od</strong>no ocenjene<br />

vrednosti projekta na Direkciji<br />

za infrastrukturo.<br />

V času vlade Roberta Goloba (57), ko<br />

se je standard povprečnega Slovenca<br />

poslabšal, še toliko bolj b<strong>od</strong>ejo v oči izjemno<br />

visoke številke pri projektih železniške<br />

infrastrukture. Največ pozornosti<br />

je namenjene nadgradnji železniške<br />

<strong>postaj</strong>e Jesenice. Projekt je bil sprva v<br />

času Janševe vlade ocenjen na dobrih<br />

82 milijonov evrov z DDV. A načrtovana<br />

gradnja je nato v času sedanje vlade rasla<br />

glede vseh (d<strong>od</strong>atnih) predvidenih del,<br />

še bolj pa je šla v višino cena.<br />

Javnost je tako pred kratkim razburil<br />

p<strong>od</strong>atek, da je med tremi ponudbami, ki<br />

so prispele na razpis, najcenejša tista z<br />

zneskom 170 milijonov evrov z DDV. Oddalo<br />

jo je p<strong>od</strong>jetje Riko Janeza Škrabca<br />

(60), hrvaška Kufner Grupa je ponudila<br />

izvedbo del za 175,7 milijona evrov, VOC<br />

Celje pa za 179 milijonov evrov.<br />

BRATUŠKOVA IN GOLOB<br />

Da je vrag vzel šalo, priča <strong>od</strong>ziv ministrice<br />

za infrastrukturo Alenke Bratušek<br />

(53), ki poudarja, da <strong>gre</strong> za veliko<br />

več kot le za prenovo jeseniške<br />

železniške <strong>postaj</strong>e. Po njenih besedah<br />

je celotni projekt zasnovan kot prenova<br />

železniškega vozlišča na Jesenicah.<br />

Sledilo je naštevanje pristojnih, koliko<br />

kilometrov novih tirov bo zgrajenih<br />

poleg »klasičnih« gradbenih del, koliko<br />

kretnic, koliko bo obnovljene električne<br />

vozne mreže za vleko vlakov …<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

Na sceno je stopil tudi premier Robert<br />

Golob, ki je zaslutil, da mu utegnejo<br />

takšne zg<strong>od</strong>be (po vrednosti veliko<br />

večje kot za s<strong>od</strong>išče kupljena stavba na<br />

Litijski cesti v Ljubljani) izrazito šk<strong>od</strong>iti.<br />

Zahteval je poročilo glede p<strong>od</strong>ražitev<br />

projektov in zatrdil, da izbor izvajalcev<br />

še ni končan. Če bo posel Škrabcu na Jesenicah<br />

padel v v<strong>od</strong>o, mu bo izključno<br />

zaradi Golobove skrbi za svojo p<strong>od</strong>obo<br />

in ne resnične skrbi za gosp<strong>od</strong>arno trošenje<br />

davkoplačevalskega <strong>denar</strong>ja.<br />

OLIGOPOLNI POLOŽAJ<br />

Opisana zg<strong>od</strong>ba še ni zaključena. Medtem<br />

pa se je že razpletel javni razpis za<br />

nadgradnjo železniške <strong>postaj</strong>e Nova<br />

Gorica, ki je tipičen primer, kako slovenski<br />

gradbinci uveljavljajo svoj oligopolni<br />

položaj.<br />

Pri oligopolu <strong>gre</strong> za stanje, ko tržno<br />

strukturo oblikuje (le) nekaj prevladujočih<br />

p<strong>od</strong>jetij. Pri projektu v Novi Gorici <strong>gre</strong><br />

za znane akterje na slovenski sceni železniške<br />

infrastrukture – Kolektor Koling<br />

Stojana Petriča, SŽ ŽGP Ljubljana v lasti<br />

Slovenskih železnic p<strong>od</strong> v<strong>od</strong>stvom Dušana<br />

Mesa (46), GH Holding Blaža Miklavčiča<br />

in Iskra v lasti Dušana Šešoka (70).<br />

Ta konzorcij je bil tudi edini ponudnik<br />

pri javnem razpisu za nadgradnjo novogoriške<br />

železniške <strong>postaj</strong>e, ki ga je junija<br />

Na sceno je stopil tudi<br />

premier Golob, ki je zaslutil,<br />

da mu utegnejo takšne zg<strong>od</strong>be<br />

izrazito šk<strong>od</strong>iti.<br />

lani objavila Direkcija za infrastrukturo<br />

v okviru Ministrstva za infrastrukturo<br />

p<strong>od</strong> v<strong>od</strong>stvom Alenke Bratušek. Iskali so<br />

izvajalca za prenovo <strong>postaj</strong>ne zgradbe,<br />

zamenjavo tirov in varnostnih naprav,<br />

zgraditev p<strong>od</strong>h<strong>od</strong>a, peronov in nove<br />

transformatorske <strong>postaj</strong>e.<br />

Direktor Direkcije za infrastrukturo<br />

je bil v času razpisa Bojan Tičar (59)<br />

(Golobova vlada ga je na čelo Direkcije<br />

na predlog Bratuškove postavila takoj<br />

po prevzemu oblasti junija 2022. Ocenjena<br />

vrednost projekta je znašala 31,8<br />

milijona evrov brez DDV (38,8 milijona<br />

evrov z DDV). Konzorcij Kolektor Koling,<br />

GH Holding, SŽ ŽGP Ljubljana in Iskra je<br />

ponudil veliko višjo ceno – 43,3 milijona<br />

evrov brez DDV oziroma 52,8 milijona<br />

evrov z DDV. Tako je bila logična <strong>od</strong>ločitev<br />

Tičarja, da ponudbo zavrne.<br />

Odločitev o tem je p<strong>od</strong>pisal 21. septembra<br />

lani, pri čemer je ugotovil, »da<br />

Javni razpis za nadgradnjo<br />

železniške <strong>postaj</strong>e<br />

Nova Gorica je tipičen<br />

primer, kako slovenski<br />

gradbinci uveljavljajo<br />

svoj oligopolni položaj.

Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

13<br />

Načrti za prenovo železniške<br />

<strong>postaj</strong>e v Novi Gorici.<br />

ponudbena cena bistveno <strong>od</strong>stopa <strong>od</strong><br />

naročnikovih zajamčenih sredstev«,<br />

zato je predmetno ponudbo označil kot<br />

nesprejemljivo in posledično nedopustno.<br />

Postopek se je torej zaključil brez<br />

<strong>od</strong>daje naročila, v načrtu je bil nov javni<br />

razpis. Višine zagotovljenih sredstev<br />

Direkcija za infrastrukturo ni razkrila,<br />

»saj bi to zmanjševalo interes ponudnikov<br />

znižati ponudbo bistveno p<strong>od</strong><br />

višino zagotovljenih sredstev in bi torej<br />

negativno vplivalo na njegov (naročnikov)<br />

poslovni interes pridobiti čim nižjo<br />

ponudbeno ceno«.<br />

30 ODSTOTKOV DRAŽJE<br />

T<strong>od</strong>a nato niso šli v nov razpis, pač pa<br />

so konzorcij povabili na pogajanja. 28.<br />

novembra so p<strong>od</strong>jetja dala končno ponudbo<br />

v višini 41,6 milijona evrov brez<br />

DDV oziroma 50,7 milijona evrov z DDV.<br />

Očitno se je mudilo: takoj naslednji dan<br />

je Tičar p<strong>od</strong>pisal <strong>od</strong>dajo javnega naročila.<br />

V <strong>od</strong>ločitvi je zapisal, da »cena ne presega<br />

zagotovljenih sredstev naročnika«.<br />

Spomnimo se, prvo ponudbo v višini<br />

52,8 milijona evrov z DDV je zavrnil,<br />

češ da bistveno <strong>od</strong>stopa <strong>od</strong> zajamčenih<br />

sredstev. Skupna ocenjena vrednost<br />

projekta je bila sprva 38,8 milijona<br />

evrov z DDV. Zanimivost: le dan po tem<br />

p<strong>od</strong>pisu je vlada v četrtek, 30. novembra,<br />

na predlog ministrice Bratuškove<br />

Tičarja razrešila, na njegovo mesto so<br />

kot v. d. imenovali Karmen Praprotnik.<br />

Kot kaže, je s p<strong>od</strong>pisom »opravil<br />

svoje«. V <strong>od</strong>ločitvi o <strong>od</strong>daji naročila je<br />

zapisano, da »ni dokazano nedovoljeno<br />

dogovarjanje ali korupcija«. Pog<strong>od</strong>bo o<br />

nadgradnji železniške <strong>postaj</strong>e so s konzorcijem<br />

sklenili sedmega decembra.<br />

Direkcija je prvega februarja sporočila,<br />

da je izvajalec začel z deli, katerih zaključek<br />

je predviden januarja prih<strong>od</strong>nje<br />

leto. Projekt je sicer sofinanciran z<br />

evropskimi sredstvi, vendar velja poudariti,<br />

da so ta povratna, torej jih bo<br />

morala naša država vrniti.<br />

Na koncu je dogovorjena cena 50,7<br />

milijona evrov zgolj za štiri <strong>od</strong>stotke<br />

nižja <strong>od</strong> na razpisu ponujene cene –<br />

52,8 milijona evrov. A še vedno <strong>od</strong>stopa<br />

navzgor za prek 30 <strong>od</strong>stotkov v primerjavi<br />

s predh<strong>od</strong>no ocenjeno vrednostjo<br />

projekta na Direkciji za infrastrukturo<br />

(38,8 milijona evrov). <br />

Rosana Rijavec/STA<br />

Ob začetku gradbenih del v Novi Gorici je prvo<br />

tirnico <strong>od</strong>vila tudi infrastrukturna ministrica Alenka<br />

Bratušek (53). Odvila je tudi pipico gradbincem.<br />

Levo novogoriški župan Samo Turel (48), desno v<strong>od</strong>ja<br />

Predstavništva Evropske komisije Jerneja Jug Jerše.

14 TEMA TEDNA<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

KRAJSAMORAZDALJE.SI<br />

Ljubljanska železniška<br />

se je p<strong>od</strong>ražila za več kot<br />

35 MILIJONOV EVROV<br />

Potem ko je Direkcija za infrastrukturo zavrnila ponudbi za osrednji del prenove<br />

ljubljanske železniške <strong>postaj</strong>e, rekoč, da sta previsoki, je objavila nov razpis, ki po<br />

novem vključuje tudi gradnjo nadh<strong>od</strong>a in nove <strong>postaj</strong>ne dvorane.<br />

Nova razpisna dokumentacija<br />

je postavljena pri okoli 173,3<br />

milijona evrov brez davka,<br />

medtem ko sta bili obe dosedanji<br />

ponudbi v vrednosti nad 200 milijonov<br />

evrov brez davka.<br />

PONUDBI PREDRAGI<br />

V prvem razpisu sta ponudbi <strong>od</strong>dala<br />

konzorcij SŽ – Železniško gradbeno<br />

p<strong>od</strong>jetje Ljubljana, v katero spadajo tudi<br />

Kolektor Igin, CGP, GH Holding ter VOC<br />

Celje. Uradno višini njunih ponudb nista<br />

znani, po poročanju Dnevnika pa naj bi<br />

ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona<br />

evrov z DDV-jem, ponudba VOC<br />

Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV-jem.<br />

Brez davka to pomeni 203,4 milijona<br />

evrov oziroma 230,3 milijona evrov.<br />

Ti ponudbi pa sta bili zaradi previsoke<br />

cene <strong>od</strong> Direkcije za infrastrukturo<br />

zavrnjeni. Nanjo smo naslovili<br />

d<strong>od</strong>atna vprašanja glede <strong>od</strong>ločitve o<br />

zavrnitvi in razširitvi projekta, a so<br />

nam sporočili, da nam <strong>od</strong>govorov še ne<br />

morejo dati. Direkcija za infrastrukturo<br />

je namreč ob objavi razpisa novembra<br />

lani kot ocenjeno vrednost del navedla<br />

136,6 milijona evrov brez DDV-ja oziroma<br />

166,7 milijona evrov z vključenim<br />

davkom. Nova razpisna dokumentacija,<br />

ki spremlja objavljeno naročilo, pa je<br />

postavljena pri nekaj več kot 173,3 milijona<br />

evrov brez davka.<br />

Kot je ob zavrnitvi obeh ponudb dejal<br />

župan Mestne občine Ljubljana Zoran<br />

Janković (71), brez prenove osrednjega<br />

dela železniške <strong>postaj</strong>e ne bo mogoče izvesti<br />

nekaterih infrastrukturnih naložb<br />

na območju. Gradnja oziroma obnova<br />

železniške <strong>postaj</strong>e naj bi se zaradi novih<br />

okoliščin zamaknila za štiri mesece.<br />

OBSEG PRENOVE<br />

Kaj naj bi prenova glavne ljubljanske<br />

železniške <strong>postaj</strong>e po novem obsegala?<br />

Zgradil naj bi se nov nadh<strong>od</strong> s <strong>postaj</strong>no<br />

dvorano in dvigali, s tekočimi stopnicami<br />

in tekočimi trakovi za hitrejši<br />

preh<strong>od</strong> čez nadh<strong>od</strong>, ki bo omogočal<br />

povezavo za pešce med središčem mes-<br />

Nova razpisna<br />

dokumentacija, ki<br />

spremlja objavljeno<br />

naročilo, je postavljena<br />

pri nekaj več kot 173,3<br />

milijona evrov<br />

brez davka.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

TEMA TEDNA<br />

15<br />

Načrt obnovljene železniške <strong>postaj</strong>e<br />

Ljubljana z obstoječo glavno<br />

stavbo v ospredju.<br />

Nadh<strong>od</strong> bo omogočal hitrejši<br />

preh<strong>od</strong> med središčem Ljubljane<br />

in Bežigradom.<br />

ta in Bežigradom. Postajna dvorana bo<br />

vključevala prostore za pr<strong>od</strong>ajo vozovnic,<br />

čakalnico za potnike in sanitarije.<br />

Skupna površina vseh predvidenih<br />

objektov nadh<strong>od</strong>a s <strong>postaj</strong>no dvorano<br />

znaša 13.665 kvadratnih metrov.<br />

Predvidena je še nadgradnja tirne<br />

infrastrukture, prenova signalnovarnostnih<br />

naprav ter rekonstrukcija<br />

obstoječega p<strong>od</strong>h<strong>od</strong>a z razširitvijo za<br />

kolesarje in dostopi na severni in južni<br />

strani ter gradnjo dvigal za dostop na<br />

perone iz p<strong>od</strong>h<strong>od</strong>a. Nadgrajena naj bi<br />

bila tudi peronska infrastruktura s prilag<strong>od</strong>itvami<br />

za gibalno ovirane osebe.<br />

Prva faza nadgradnje ljubljanske<br />

železniške <strong>postaj</strong>e že poteka. Izvaja se<br />

namreč gradnja nadomestnega in razširjenega<br />

železniškega nadvoza nad<br />

Dunajsko cesto s spremljajočimi deli na<br />

tirni infrastrukturi. Rok za <strong>od</strong>dajo ponudb<br />

na novem razpisu je 26. april, isti<br />

dan pa b<strong>od</strong>o ponudbe tudi <strong>od</strong>pirali.<br />

CENE RASTEJO V NEBO<br />

Poleg same obnove glavne železniške<br />

<strong>postaj</strong>e je na širšem območju predvidena<br />

še obnova glavne avtobusne <strong>postaj</strong>e.<br />

Glavni investitor so Slovenske<br />

železnice. Stekla naj bi tudi gradnja na<br />

350 milijonov evrov ocenjenega komercialnega<br />

projekta Emonika, katerega<br />

investitor je prek družbe Mendota madžarska<br />

bančna skupina OTP.<br />

Kot smo že poročali, zneski za prenove<br />

slovenskih <strong>železniških</strong> <strong>postaj</strong><br />

močno rastejo. Jeseniška železniška<br />

<strong>postaj</strong>a bo namesto sprva predvidenih<br />

81 milijonih evrov obnovljena za 170<br />

milijonov evrov. Nadgradnja vozlišča<br />

Pragersko je presegla 110 milijonov<br />

evrov. Tudi prenove manjših <strong>železniških</strong><br />

<strong>postaj</strong>, npr. Grosuplje in Domžale,<br />

so dosegle 18 milijonov evrov. Nekaj<br />

p<strong>od</strong>obnega kot v Ljubljani se je zg<strong>od</strong>ilo<br />

na Jesenicah, kjer je prišlo do nove investicijske<br />

dokumentacije in razširitve<br />

zahtev na več p<strong>od</strong>ročjih.<br />

OBNOVE V TUJINI<br />

Koliko pa stanejo prenove <strong>železniških</strong><br />

<strong>postaj</strong> v prestolnicah drugih evropskih<br />

držav? V Pragi b<strong>od</strong>o letos obnavljali<br />

dve železniški <strong>postaj</strong>i, in sicer Smichov<br />

in Masaryk. Prenova prve bo brez<br />

DDV stala okoli 4,14 milijarde čeških<br />

kron, kar znaša približno 163,5 milijona<br />

evrov, prenova <strong>postaj</strong>e Masaryk pa<br />

še nekoliko manj, in sicer 3,39 milijarde<br />

čeških kron oziroma 138,5 milijona<br />

evrov. Prenovo slednje bo izvedel avstrijski<br />

Strabag.<br />

V Parizu bo obnova železniške <strong>postaj</strong>e<br />

z največ potniki v Evropi, Gare du<br />

Nord, stala 587 milijonov evrov, obnova<br />

glavne železniške <strong>postaj</strong>e v Bukarešti<br />

pa je stala 100 milijonov evrov. <br />

P<strong>od</strong>h<strong>od</strong> naj bi razširili za kolesarje,<br />

mu d<strong>od</strong>ali dva dostopa in dvigala<br />

za dostop na perone.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

16<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

PRAVI biznis<br />

Komentar<br />

Gibanje Svob<strong>od</strong>a se je v slabih dveh letih, <strong>od</strong>kar je na oblasti, dokončno in v celoti<br />

razgalilo kot oportunistično-profitarska klientela, ki spominja na organizirane kriminalne<br />

združbe. To seveda ni nobeno presenečenje.<br />

Instant stranke novih obrazov antijanšističnega<br />

sentimenta za ene volitve<br />

namreč ne nastajajo na skupni<br />

ideološki platformi ali zato, ker bi se<br />

njihovi člani strinjali glede temeljnih političnih<br />

ciljev, ampak izključno na p<strong>od</strong>lagi<br />

biznisa in zato, ker jih druži interes po<br />

hitrem in neprigaranem zaslužku.<br />

Biti antijanša je pri nas pač stvar poslovne<br />

<strong>od</strong>ločitve. Biznis omrežja, ki v<br />

privatnem poslovnem okolju dosežejo<br />

svoj zenit ali pa zgolj hlepijo po še večjem<br />

oziroma d<strong>od</strong>atnem zaslužku, enostavno<br />

ustanovijo politično stranko. Za ustanovitev<br />

izpolnijo formalne pogoje, nikakor<br />

pa ne političnih, programskih ali demokratičnih,<br />

če želite, in že so v biznisu.<br />

DRUŽINSKI BIZNIS<br />

Gibanje Svob<strong>od</strong>a je, kot že rečeno, tipičen<br />

primer tovrstne stranke. Njegovi v<strong>od</strong>ilni<br />

kadri, kot sta denimo ustanovitelj<br />

Robi Star-Solar alias premier dr. Robert<br />

Golob in soustanovitelj, stečajnik alias<br />

minister za finance in nesojeni Golobov<br />

naslednik, Klemen Boštjančič, prisegata<br />

na tako imenovani družinski biznis.<br />

Robi Star, kot vemo, s svojo družinsko<br />

firmo, ki ji nekaj časa direktoruje<br />

njegova bivša soproga, nekaj časa pa<br />

kar njegova komaj polnoletna hči, pr<strong>od</strong>aja<br />

elektriko samemu sebi, minister<br />

Boštjančič pa se družinskega biznisa na<br />

račun funkcije, ki jo zaseda, oziroma na<br />

račun davkoplačevalcev loteva bolj rudimentarno<br />

oziroma, če hočete, amatersko,<br />

da ne rečemo celo primitivno.<br />

On namreč, pozor, svojega sina delegira<br />

v mednar<strong>od</strong>ne delegacije ministrstva,<br />

ki ga v<strong>od</strong>i, čeprav njegov sin s tem ministrstvom<br />

nima absolutno nič.<br />

Še več, minister Boštjančič tudi najraje<br />

obiskuje tuje države oziroma kraje,<br />

v katerih študira njegov sin. Večje privatizacije<br />

in familiarizacije državnega<br />

aparata in visoke politične funkcije pa<br />

še ne. Ker mu to očitno ni dovolj oziroma<br />

ker pri tem družinskem biznisu<br />

seveda ne smemo zanemarjati ostalih<br />

družinskih članov, minister Boštjančič<br />

meni nič tebi nič v svet ljubljanske<br />

Drame nominira svojo lastno ženo. Si<br />

predstavljate, da bi denimo Janša, ko je<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

bil premier, v svet neke bolnišnice imenoval<br />

svojo soprogo? Mi tudi ne. Ampak<br />

pri Boštjančiču je stvar še bolj ogabna,<br />

ker je Drama pred večmilijonsko prenovo,<br />

ki jo bo financiral Boštjančič, v<strong>od</strong>ila<br />

oziroma nadzirala pa kar njegova žena.<br />

PRAVNI FORMALIZMI<br />

Oba, tako Golob kot Boštjančič, se seveda<br />

branita s pravnimi formalizmi,<br />

češ da sta se iz postopkov izločila, vsa<br />

p<strong>od</strong>jetja konkurirajo za pr<strong>od</strong>ajo elektrike<br />

državnemu Borzenu p<strong>od</strong> enakimi<br />

pogoji in tako naprej. Larifari. Kdo pri<br />

zdravi pameti lahko verjame, da minister<br />

Boštjančič, ko stoji pred vrati in<br />

prisluškuje, medtem ko vlada <strong>od</strong>loča o<br />

imenovanju njegove žene v svet Drame,<br />

nima na ta pravkar opisani postopek<br />

nobenega vpliva? Kot da njegovi kolegi<br />

iz vlade ne bi vedeli, o kom <strong>od</strong>ločajo.<br />

Ampak saj, če nas prepričujejo, da Robi<br />

Starjeve poteze v zvezi z <strong>od</strong>lovom nutrij<br />

in <strong>od</strong>strelom medvedov nimajo nič z<br />

osebnimi preferencami njegove uradne<br />

priležnice, potem nas seveda lahko<br />

prepričajo tudi, da Golob ni imel nič z<br />

imenovanjem nekdanjih kadrov družbe<br />

Gen-I, ki jo je dolga leta v<strong>od</strong>il, na ključna<br />

mesta v slovenskem zdravstvu.<br />

Minister Boštjančič (51) je meni nič tebi nič v<br />

svet ljubljanske Drame nominira svojo lastno<br />

ženo Evo (51).<br />

Blaž T. Muc/Mediaspeed.net<br />

TI MENI, JAZ TEBI<br />

Ostali vidnejši predstavniki Gibanja<br />

Svob<strong>od</strong>a, kot je denimo pred kratkim<br />

<strong>od</strong>stopljena zloglasna generalna sekretarka<br />

Vesna Vuković, prisegajo bolj na<br />

biznise tipa »ti meni, jaz tebi« oziroma<br />

»roka roko umije«. Med glavnimi donatorji<br />

oziroma, pravilneje rečeno, financerji<br />

p<strong>od</strong>jetja Vesne Vuković, ko se je<br />

še pr<strong>od</strong>ajala za resno in ne<strong>od</strong>visno novinarko,<br />

sta bili ravno firmi Robi Starja<br />

in ministra Boštjančiča. Naključje?<br />

Nikakor. Kot tudi ni naključje, da jo bo<br />

nasledil še en profiter iz bizniserskega<br />

konglomerata Goloba in co., dosedanji<br />

direktor kontrole zračnega prometa.<br />

Kaj dotični ve o politiki? Absolutno<br />

ničesar. Ampak to zanje sploh ni pomembno.<br />

Zanje je pomembno, da pozna<br />

njihove biznise in da bo nadaljeval<br />

s prakso kovanja privatnega profita na<br />

račun javnega dobrega in javnih politik.<br />

Medtem nam seveda država in vsi<br />

poglavitni družbeni p<strong>od</strong>sistemi razpadajo<br />

pred očmi. <strong>Kam</strong>arila, ki je na oblasti,<br />

država, delovanje za blaginjo ljudi<br />

in javni interes, sploh ne zanimajo, niti<br />

se s tem nikoli v življenju ni srečalo, kaj<br />

šele ukvarjalo. Zanima ga zgolj pravi<br />

biznis. In tega je na pretek.

Komentar<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

JERNEJ PRELAC/<br />

DOMOVINA<br />

POŽAREPORT<br />

SREDNJEŠOLEC DRNOVŠEK<br />

bo kot pomemben urednik<br />

plesal le nekaj tednov<br />

To pomeni, da <strong>denar</strong>ne kazni, poleg medijskih razkritij, še kar učinkujejo.<br />

Kdo bi si mislil, da pravna država sredi te države včasih vendarle deluje, in to celo<br />

na primeru novinarja in člana Sveta RTV Slovenija Gregorja Drnovška.<br />

17<br />

Za osvežitev spomina: zaradi<br />

njegovih preteklih aktivističnih<br />

zaslug ga je novo aktivistično<br />

v<strong>od</strong>stvo RTV postavilo za<br />

vršilca dolžnosti urednika notranjepolitičnih<br />

in gosp<strong>od</strong>arskih <strong>od</strong>daj na TVS,<br />

kjer je med drugim urejal tudi »paradne<br />

Odmeve« (ki jim, mimo<strong>gre</strong>de, v zadnjem<br />

času znova dramatično pada gledanost).<br />

No, na uredniško funkcijo so<br />

ga postavili kljub dejstvu, da Gregor Drnovšek<br />

nima za uredniško mesto predpisane<br />

visokošolske izobrazbe, saj ima,<br />

vemo, končano zgolj srednjo šolo.<br />

UČINEK PRAVNE DRŽAVE<br />

Potem pa, glej ga zlomka, nenadoma<br />

reagira in učinkuje pravna država. Če<br />

naše interne informacije s Kol<strong>od</strong>vorske<br />

2–4 držijo, je na RTV prispela <strong>od</strong>ločba<br />

pristojnega inšpektorata za delo (delovna<br />

inšpekcija), ki navaja, da nihče,<br />

ki nima prepisane oziroma ustrezne<br />

izobrazbe, ne more zasedati delovnega<br />

mesta, za katerega je določena izobrazba<br />

zahtevana in predpisana. Hkrati pa<br />

je ta inšpekcijska <strong>od</strong>ločba vsem trem<br />

članom uprave, Zvezdanu Martiču (61),<br />

Franciju Pavšerju mlajšemu in pravniku<br />

Andreju Trčku kot <strong>od</strong>govornim<br />

osebam naložila po 450 evrov kazni<br />

(vsakemu posebej) zaradi izrecnih kršitev<br />

internih predpisov javnega zav<strong>od</strong>a<br />

in delovne zakon<strong>od</strong>aje pri uredniškem<br />

imenovanju Gregorja Drnovška.<br />

P<strong>od</strong> pritiskom <strong>denar</strong>nih kazni je<br />

uprava, tako naši viri, zaukazala Drnovška,<br />

ki je na pomembnem uredniškem<br />

mestu tako plesal le nekaj tednov,<br />

nemudoma razrešiti (prek direktorice<br />

TVS Ksenije Horvat in <strong>od</strong>govorne urednice<br />

informativnega programa Polone<br />

Fijavž, ki naj bi začasno prevzela tudi<br />

Drnovškovo funkcijo kot v. d. urednice),<br />

člani uprave pa naj bi se dogovorili,<br />

da nikogar več ne b<strong>od</strong>o postavili za urednika,<br />

če za to ne bo imel predpisanih<br />

oziroma zakonsko zahtevanih pogojev.<br />

To pomeni, da <strong>denar</strong>ne kazni, poleg<br />

medijskih razkritij, še kar učinkujejo.<br />

ČAKAJOČ ODGOVORE<br />

Verjetno pa je težko pričakovati, da bi/<br />

bo Gregor Drnovšek zaradi te (p)osebne<br />

blamaže <strong>od</strong>stopil kot član Sveta RTV,<br />

kar bi se sicer zelo sp<strong>od</strong>obilo.<br />

Odgovore na naša vprašanja, povezana<br />

z vsemi temi informacijami,<br />

ki smo jih pisno posredovali na<br />

RTV, pa še čakamo. Zanimalo nas je:<br />

- Ali držijo informacije, da je RTV prejela<br />

<strong>od</strong>ločbo inšpektorata za delo, po<br />

kateri nihče, ki nima ustrezne izobrazbe,<br />

ne more biti na uredniškem<br />

položaju, zato naj bi v<strong>od</strong>stvo TVS že<br />

Poleg tega, da se mora Gregor<br />

Drnovšek posloviti s položaja<br />

urednika, so nekateri člani uprave<br />

RTV prejeli <strong>denar</strong>ne kazni.<br />

zamenjalo v. d. urednika notranjepolitičnih<br />

in gosp<strong>od</strong>arskih <strong>od</strong>daj Gregorja<br />

Drnovška, nova v. d. urednice<br />

teh <strong>od</strong>daj pa je postala Polona Fijavž?<br />

- Ali držijo informacije, da je ista inšpekcijska<br />

<strong>od</strong>ločba zaradi tega imenovanja<br />

naložila tudi plačilo <strong>denar</strong>nih<br />

kazni <strong>od</strong>govornim osebam, in sicer<br />

vsem trem članom uprave po 450 evrov?<br />

- Ali je <strong>denar</strong>na kazen zaradi kršitev internih<br />

predpisov javnega zav<strong>od</strong>a in delovne<br />

zakon<strong>od</strong>aje naložena tudi pravni<br />

osebi, torej RTV, in če da, kolikšna? <br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

18<br />

AKTUALNO<br />

NENAD GLÜCKS<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

Komentar<br />

DOBIČKONOSNI GEJEVSKI<br />

LOBI: urno postavko Petra<br />

Požuna dvignili s 25 evrov<br />

na kar 59 evrov<br />

V letu dni svetovanja je Peter Požun <strong>od</strong> Lobnikovega urada za enakost prejel dobrih<br />

18 tisoč evrov. A že po nekaj mesecih so z njim sklenili aneks k pog<strong>od</strong>bi, in sicer so mu<br />

zvišali urno postavko s 25 na kar 59 evrov brez DDV. Razlog: zvišanje je predlagal<br />

izvajalec, »ker se je pri s<strong>od</strong>elovanju v prvih šestih mesecih izkazalo, da je p<strong>od</strong>ročje<br />

izvajanja zdravstvenih storitev in uveljavljanja ustavne pravice do zdravstvenega<br />

varstva izjemno široko polje.«<br />

Nedavno smo pisali o sumu<br />

klientelizma pri poslu, ki ga<br />

je sklenil zagovornik načela<br />

enakosti Miha Lobnik s poslovnim<br />

direktorjem Ginekološke klinike<br />

Petrom Požunom. Slednji za organ<br />

Zagovornik načela enakosti <strong>od</strong> konca<br />

leta 2022 izvaja storitve »ekspertnega<br />

svetovanja na p<strong>od</strong>ročju zdravstvenega<br />

varstva, predvsem pri pripravi priporočil<br />

in posebnih poročil ter drugih izdelkov<br />

zagovornika povezanih s tem p<strong>od</strong>ročjem<br />

zdravstvenega varstva«. Lobnik se je<br />

namreč <strong>od</strong>ločil, da se b<strong>od</strong>o na njegovem<br />

uradu osredotočili »tudi na spremljanje<br />

stanja in preprečevanja diskriminacije<br />

na p<strong>od</strong>ročju zdravstvenega varstva«.<br />

Pri pisanju priporočil na tem p<strong>od</strong>ročju<br />

mu pomaga Požun (58), s katerim<br />

(PB svetovanje, izobraževanje Peter Požun<br />

s. p.) so prvo pog<strong>od</strong>bo o s<strong>od</strong>elovanju<br />

sklenili 15. decembra 2022. Zakaj ravno<br />

z njim? Pravijo, da je priznan strokovnjak<br />

na p<strong>od</strong>ročju zdravstva, pomagal<br />

naj bi pri zagotavljanju »čim globljega<br />

razumevanja in pridobivanja specifičnega<br />

znanja s p<strong>od</strong>ročja zdravstvenega<br />

varstva«. T<strong>od</strong>a v krogih, v katerih so<br />

res strokovnjaki za zdravstveni sistem,<br />

o kakšnih strokovnih dosežkih Požuna<br />

na tem p<strong>od</strong>ročju ne vedo ničesar.<br />

Po osnovni izobrazbi je višji medicinski<br />

tehnik, bil je na položajih v okviru<br />

Zbornice zdravstvene in babiške nege<br />

Slovenije. Magistriral je s p<strong>od</strong>ročja managementa<br />

ugovora vesti med slovenskimi<br />

medicinskimi sestrami in babicami.<br />

To ga gotovo ne kvalificira za angažma,<br />

ki ga je z njim sklenil Lobnik (48).<br />

Miha Lobnik je bil<br />

programski direktor<br />

Društva informacijski center<br />

Legebitra, Petra Požuna<br />

pa naši viri prištevajo med<br />

enega <strong>od</strong> najbolj vplivnih<br />

ljudi v gejevskem lobiju<br />

na Slovenskem.<br />

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik (48)<br />

(desno), je poslovnega direktorja Ginekološke<br />

klinike Petra Požuna (58) (levo) neupravičeno<br />

oklical za ekspertnega svetovalca,<br />

plačilo pa mu je naknadno več kot p<strong>od</strong>vojil.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

AKTUALNO<br />

19<br />

Gre predvsem za političnega vplivneža<br />

v zdravstvu. Tri mandate je bil državni<br />

svetnik (predstavnik za p<strong>od</strong>ročje<br />

zdravstva), v<strong>od</strong>il je svet Onkološkega<br />

inštituta, v katerega ga je instalirala<br />

stranka SMC. V slednji je bil predsednik<br />

strankinega <strong>od</strong>bora za zdravstvo<br />

in svetovalec nekdanje ministrice za<br />

zdravje Milojke Kolar Celarc (72) (SMC).<br />

136-ODSTOTNO ZVIŠANJE<br />

V letu dni svetovanja je <strong>od</strong> Lobnikovega<br />

urada prejel dobrih 18 tisoč evrov, urna<br />

postavka je bila 25 evrov brez DDV. T<strong>od</strong>a<br />

kot so sporočili pri Zagovorniku načela<br />

enakosti, so že po nekaj mesecih z njim<br />

sklenili aneks k pog<strong>od</strong>bi, in sicer so mu<br />

zvišali urno postavko na kar 59 evrov<br />

brez DDV. Razlog: zvišanje je predlagal<br />

izvajalec, »ker se je pri s<strong>od</strong>elovanju<br />

v prvih šestih mesecih izkazalo, da je<br />

p<strong>od</strong>ročje izvajanja zdravstvenih storitev<br />

in uveljavljanja ustavne pravice do<br />

zdravstvenega varstva izjemno široko<br />

polje. Gre za zelo kompleksno svetovanje,<br />

saj je na p<strong>od</strong>ročju zagotavljanja<br />

zdravstvenega varstva in izvajanja<br />

zdravstvene dejavnosti velik preplet<br />

najrazličnejših predpisov (<strong>od</strong> sistemskih<br />

in p<strong>od</strong>ročnih zakonov do aktov<br />

ZZZS ter avtonomnih aktov izvajalcev<br />

zdravstvene dejavnosti).«<br />

Lobnik je predlog <strong>od</strong>obril, »upoštevajoč<br />

obseg in raznolikost tem, pa<br />

tudi stopnjo zahtevnosti svetovanja<br />

ter glede na postavke cen svetovalnih<br />

storitev Zbornice poslovno-storitvenih<br />

dejavnosti GZS«. Poudarjajo, da cena<br />

svetovalne ure ne presega povprečne<br />

postavke cen za svetovalne storitve, ki<br />

jih je potrdil Upravni <strong>od</strong>bor Zbornice<br />

poslovno-storitvenih dejavnosti GZS.<br />

Na začetku prejšnjega meseca so<br />

s Požunom sklenili drugo pog<strong>od</strong>bo za<br />

ekspertno svetovanje, urna postavka<br />

je ostala pri 59 evrih brez DDV, pog<strong>od</strong>ba<br />

velja do konca letošnjega leta.<br />

Okvirna skupna pog<strong>od</strong>bena vrednost<br />

je 20 tisoč evrov.<br />

NEGOSPODARNO RAVNANJE<br />

Kaj konkretno poslovni direktor Ginekološke<br />

klinike UKC Ljubljana sploh<br />

počne za Miho Lobnika? Od Zagovornika<br />

načela enakosti smo prejeli njegove<br />

izdelke oziroma zadeve, pri katerih naj<br />

Človek se lahko čudi,<br />

zakaj so sploh angažirali<br />

zunanjega s<strong>od</strong>elavca, saj<br />

nikakor ne <strong>gre</strong> za stvari, ki<br />

bi presegale zmožnosti urada<br />

Zagovornika načela enakosti.<br />

bi s<strong>od</strong>eloval. Med drugim so nam poslali<br />

povzetek raziskav o diskriminaciji<br />

na p<strong>od</strong>ročju zdravstvenega varstva.<br />

Eno <strong>od</strong> raziskav je zanje naredila javnomnenjska<br />

agencija Mediana, ni jih izvajal<br />

Požun. Med drugim so v raziskavi<br />

ugotovili, da veliko ambulant ne zagotavlja<br />

vseh predpisanih možnosti naročanja<br />

(osebno, po telefonu, po klasični<br />

pošti in elektronski pošti), zato so ranljive<br />

skupine v slabšem položaju. Gre za<br />

starejše, manj izobražene, tujce…<br />

Lobnik je državnim organom (Ministrstvu<br />

za zdravje, zdravstvenemu<br />

inšpektoratu, Državnemu zboru, Uradu<br />

predsednice republike …) pošiljal tudi<br />

priporočila, naprimer, da zdravstveni<br />

domovi ne smejo zavračati, da zavarovanec<br />

izbere osebnega zdravnika pri<br />

njih, tudi če ne živi v tisti občini. Med<br />

drugim je priporočil boljšo dostopnost<br />

do informacij o zdravstveni oskrbi za<br />

delavce migrante. Ob pregledu gradiva<br />

se lahko človek samo čudi, zakaj so<br />

za to sploh angažirali zunanjega s<strong>od</strong>elavca,<br />

saj nikakor ne <strong>gre</strong> za stvari, ki bi<br />

presegale zmožnosti urada Zagovornika<br />

načela enakosti, pri katerem je bilo<br />

konec leta 2022 (zadnji p<strong>od</strong>atek) zaposlenih<br />

kar 27 ljudi.<br />

Da za kaj takšnega plačuješ zunanjemu<br />

izvajalcu po urni postavki 59<br />

evrov brez DDV, nedvomno s<strong>od</strong>i v kategorijo<br />

negosp<strong>od</strong>arnega ravnanja.<br />

GEJEVSKA NAVEZA<br />

Poznavalci so prepričani, da <strong>gre</strong> v ozadju<br />

za sum klientelizma. Miha Lobnik je<br />

namreč vplivni akter znotraj skupnosti<br />

LGBT, bil je tudi programski direktor<br />

Društva informacijski center Legebitra.<br />

Petra Požuna pa naši viri prištevajo<br />

med enega <strong>od</strong> najbolj vplivnih ljudi v<br />

gejevskem lobiju na Slovenskem. Njegov<br />

partner je sicer Bojan Veberič, prokurist<br />

omenjenega s. p., preko katerega<br />

se <strong>od</strong> zagovornika načela enakosti stekajo<br />

tisoči evrov za »ekspertno svetovanje<br />

v zdravstvu«.<br />

<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

20<br />

AKTUALNO<br />

LUKA SVETINA<br />

FOTOMONTAŽA<br />

CITRUS<br />

Komentar<br />

135 evrov za eno učno uro<br />

ZDRAVSTVENE MINISTRICE<br />

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je za eno leto sklenila pog<strong>od</strong>bo<br />

z agencijo za strateško komuniciranje Propiar, ki ji bo med drugim nudila pomoč<br />

na p<strong>od</strong>ročju upravljanja <strong>od</strong>nosov z javnostmi, čeprav na ministrstvu takšno službo<br />

že ima. Okvirna pog<strong>od</strong>bena vrednost je skoraj 50 tisoč evrov, ministrica bo omenjeni<br />

agenciji za eno učno uro plačala 135 evrov davkoplačevalskega <strong>denar</strong>ja.<br />

Da je komunikacijska kriza vlade<br />

Roberta Goloba (57) zelo<br />

velika (kot smo poročali, je na<br />

predlog partnerke Tine Gaber<br />

(37) najel še nekaj vplivnic z družbenih<br />

omrežij, ki naj bi pomagale ustaviti<br />

trend padanja p<strong>od</strong>pore največji vladni<br />

strani in premierju), nakazuje tudi<br />

zadnja poteza ministrice za zdravje<br />

Valentine Prevolnik Rupel (51). Ta sicer<br />

zanika, da želi s tem – potem ko se<br />

doslej v javnosti ni veliko pojavljala in<br />

je pred novinarji vedno bežala –, utrditi<br />

svoj položaj v pogajanjih s stavkajočimi<br />

zdravniki, ki so se za to vlado doslej izkazali<br />

kot najtrši oreh.<br />

Vendar uradni dokument posredno<br />

dokazuje, da je Ministrstvo za zdravje<br />

preko zbiranja ponudb izbralo agencijo<br />

Propiar, ki jo v<strong>od</strong>i Nina Tomažin Bolcar<br />

(54). Na družbenem omrežju X ga<br />

je najprej objavil infektolog Federico<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

Potočnik (34), sicer član Nove Slovenije,<br />

s katero, mimo<strong>gre</strong>de, povezujejo tudi<br />

Tomažinovo. Pog<strong>od</strong>ba je bila sklenjena<br />

za obdobje med 4. januarjem in 26.<br />

decembrom letos, na Ministrstvu za<br />

zdravje pa pojasnjujejo, da nameravajo<br />

v letošnjem letu pripraviti številne rešitve<br />

za izboljšanje dostopnosti in kakovosti<br />

zdravstvenega sistema. »Ker je<br />

zdravstveni sistem kompleksen, ukrepi<br />

pa pogosto zapleteni, agencija Propiar<br />

pomaga pri komuniciranju teh rešitev,«<br />

so <strong>od</strong>govorili na naša vprašanja in d<strong>od</strong>ali,<br />

da so agenciji doslej že izplačali<br />

5.010,54 evra.<br />

PROMOCIJA ZAKONODAJE<br />

Obrnili smo se na agencijo Propiar, da<br />

nam pojasni, kaj vse b<strong>od</strong>o nudili ministrici<br />

za ne tako poceni učno uro. Kot<br />

nam je pojasnila predstavnica za <strong>od</strong>nose<br />

z javnostmi Anja Petrovčič, b<strong>od</strong>o nudili<br />

Agencija, ki jo je najela ministrica Valentina<br />

Prevolnik Rupel (51), je v preteklosti s<strong>od</strong>elovala<br />

tudi z ministroma Jernejem Vrtovcem (38) in<br />

Janezom Ciglerjem Kraljem (45).<br />

Že Winston Churchill je v<br />

svoji knjigi pisal o tem, kako<br />

se je na svoje nastope pred<br />

mediji pripravljal osem do<br />

devet ur, da je povedal bistvo<br />

v tistih nekaj minutah.<br />

strokovno pomoč na p<strong>od</strong>ročju upravljanja<br />

<strong>od</strong>nosov z javnostmi, s<strong>od</strong>elovali naj<br />

bi pri promociji in pripravi sprememb<br />

zdravstvene zakon<strong>od</strong>aje, svetovali naj<br />

bi glede priprave vsebin, kako to skomunicirati<br />

z javnostjo. Svetovali naj bi tudi<br />

pri kriznem komuniciranju in ministrici<br />

omogočili treninge medijskega nastopanja.<br />

»Sama pog<strong>od</strong>ba in njena vrednost<br />

sta, glede na trajanje in obseg, povsem<br />

običajni,« trdijo v agenciji Propiar.<br />

Poudarili so, da imajo 18-letne izkušnje<br />

z delovanjem na tem p<strong>od</strong>ročju<br />

in d<strong>od</strong>ali, da so ministrske PR službe<br />

preobremenjene z drugim delom. Ministrstvo<br />

za zdravje je namreč moralo<br />

razkriti, da na p<strong>od</strong>ročju svetovanja glede<br />

<strong>od</strong>nosov z javnostmi že imajo zaposlenih<br />

pet oseb. Tri so na ministrstvu<br />

zaposlene za nedoločen čas, dve svetovalki<br />

pa je ministrica v svojem kabinetu<br />

zaposlila na zaupanje. Pred kamere televizije<br />

Planet TV predstavniki agencije<br />

niso želeli, s pojasnilom, da bi raje s<strong>od</strong>elovali<br />

ob »bolj relevantnih temah«. Ob<br />

pojasnilih novinarskega uredništva, da<br />

so vse teme, pri katerih je posredi poraba<br />

davkoplačevalskega <strong>denar</strong>ja, za javnost<br />

relevantne, pa so nato prikimali in<br />

d<strong>od</strong>ali, da sicer s<strong>od</strong>elujejo z različnimi<br />

vladami in političnimi strankami.<br />

Po informacijah televizije Planet TV<br />

so v vladi Janeza Janše (65) s<strong>od</strong>elovali z<br />

dvema ministroma iz kvote Nove Slove-

Federico V. Potočnik @FVPotocnik<br />

Pa glej to❗️<br />

➡️Vlada je celo najela PR službo, da se <strong>gre</strong> vojno<br />

proti zdravnikom. Očitno nimajo argumentov, z<br />

Golobovo aroganco pa samo izgubljajo.<br />

➡️In te piarovce plačajo po 10x več kot zdravnike!!️<br />

To je past!<br />

Na sporno pog<strong>od</strong>bo je prvi opozoril zdravnik Federico Potočnik.<br />

nije, Jernejem Vrtovcem (38) in Janezom Ciglerjem Kraljem (45).<br />

Javnega nastopanja so učili tudi njihove kandidate za poslance.<br />

Posamezni zdravniki, med njimi Potočnik, so ministrici<br />

očitali, da po nepotrebnem zapravlja davkoplačevalski <strong>denar</strong>,<br />

medtem ko zdravnikom pri izboljšanju njihovega finančnega<br />

položaja ne želi priti naproti. Špekulira se, da ministrica, ki je<br />

v zadnjih dveh mesecih z najmanj dveh tiskovnih konferenc<br />

pred novinarji pobegnila, brez da bi jim dala možnost za vprašanja,<br />

želi okrepiti svoj položaj v pogajanjih tudi z vidika retorične<br />

spretnosti. Prevolnik Ruplova je to na nedavni tiskovni<br />

konferenci vlade sicer zanikala: »Ne, nikakor ne, <strong>gre</strong> za povsem<br />

običajen javni razpis, agencija nam pomaga pri oblikovanju<br />

sporočil za javnost.« Na vprašanje, ali pomaga tudi pri<br />

njenem medijskem nastopanju, pa je <strong>od</strong>vrnila, »da absolutno<br />

tudi meni pomaga, vsi potrebujemo včasih pomoč«. Ob tem<br />

sicer na vprašanje, koliko stane njena učna ura, ni znala <strong>od</strong>govoriti,<br />

zato je vskočila v<strong>od</strong>ja UKOM-a Petra Bezjak Cirman<br />

(43) in novinarko TV Slovenija zaustavila s pojasnilom, »da<br />

bomo na to <strong>od</strong>govorili pisno«.<br />

TRENINGI DOBRODOŠLI<br />

Strokovnjakinja za komuniciranje in javno nastopanje Andreja<br />

Jernejčič (48), ki smo jo povprašali za mnenje, pojasnjuje, da<br />

službe za <strong>od</strong>nose z javnostmi na ministrstvih ponavadi niso<br />

AKTUALNO<br />

usposobljene, da bi ministre, nevešče komunikacije z mediji,<br />

učile javnega nastopanja. Veliko ministrov, to je postala praksa<br />

v vladah novih obrazov, nima nobenih preteklih izkušenj in se<br />

pred kamerami znajde prvič. »Jaz menim, da bi morali biti takšni<br />

treningi javnega nastopanja nujni, s treningi bi se naučili povedati<br />

bistvo, in to res na kratko, jedrnato, brez da bi spreminjali<br />

vsebino sporočila,« pravi Jernejčičeva. D<strong>od</strong>aja, da se velikokrat<br />

zg<strong>od</strong>i, da se takšne nove vlade predolgo ukvarjajo same s seboj,<br />

preden pridejo do spoznanja, da je krivec za padec p<strong>od</strong>pore in<br />

zaupanja med ljudmi posledica slabe komunikacije. »Moj nasvet<br />

tem ministrskim novincem je, naj si vzamejo tistih pet ur, ko<br />

pridejo na funkcijo, da se naučijo bistva nastopanja. Ko postaneš<br />

politik, javnost <strong>od</strong> tebe pričakuje, da znaš takoj nastopati.«<br />

Politik naj bi znal bistvo povedati v enem stavku ali dveh, kar<br />

je umetnost. »Že Winston Churchill je v svoji knjigi pisal o tem,<br />

kako se je na svoje nastope pred mediji pripravljal osem do devet<br />

ur, da je povedal bistvo v tistih nekaj minutah. Politiki se morajo<br />

naučiti, kaj potrebujejo novinarji. Izjave v dolžini 20 sekund, ostalo<br />

je dolgovezenje in se to <strong>od</strong>reže, ne najde poti na televizijo,«<br />

razlaga Jernejčičeva, ki je bila tudi sama skoraj 20 let novinarka.<br />

OMREŽJA SO REALNOST<br />

Tudi dr. Karmen Marguč, ki na Katoliškem inštitutu poučuje<br />

na p<strong>od</strong>ročju mednar<strong>od</strong>ne pr<strong>od</strong>aje, trženja, strateškega svetovanja<br />

in upravljanja p<strong>od</strong>jetij, zagovarja potezo Ministrstva za<br />

zdravje, saj lahko svoje delo Valentina Prevolnik Rupel z boljšimi<br />

nastopi trži tudi preko socialnih oz. družbenih omrežij.<br />

»Lahko jo naučijo prenašati kakšne poučne vsebine javnosti<br />

na bolj zabaven način, predvsem za mladostnike, na primer,<br />

ko se poskuša doseči zmanjšanje uživanja energetskih pijač.«<br />

To je samo en primer, ko je projekt našel pot tudi na TikTok.<br />

Margučeva sicer pravi, da bo morala biti ministrica v prih<strong>od</strong>nje<br />

prisotna na vseh frontah in da izogibanje komuniciranju<br />

o neprijetnih temah ne bo dolgo zaleglo: »Javnosti bo morala<br />

povedati, kakšni so cilji njene strategije, kdo konkretno se s<br />

čim ukvarja, kakšni so njeni rezultati in njene prioritete.«<br />

Premalokrat se sliši, kakšen je vrstni red reševanja zdravstva<br />

in kakšna je časovnica za naslednji dve ali tri leta: »Veliko<br />

je <strong>od</strong>prtega prostora pri konkretnih vprašanjih.« Margučeva<br />

sicer d<strong>od</strong>aja, da je že ameriški sistem političnega nagovarjanja<br />

dokazal, da lahko samo medijska prisotnost prinese stabilno<br />

p<strong>od</strong>poro neki politiki. Ker so družbena življenja nepo<strong>gre</strong>šljiv<br />

del naših življenj, pa je tudi Golobova vlada ugotovila, da se<br />

mora sam predsednik posluževati tovrstnih kanalov, kar nenazadnje<br />

že počne, ko na Instagramu neposredno nagovarja<br />

svoje sledilce in komentira medijsko poročanje.<br />

BOJ Z ZDRAVNIKI<br />

Politični komentator in strokovnjak za komunikacijo Edvard<br />

Kadič (56) pa meni, da je neznanje aktualne vlade glavni razlog<br />

za s<strong>od</strong>elovanje z zunanjimi agencijami. »Vladni uslužbenci<br />

tako iščejo tudi nekoga <strong>od</strong> zunaj, ki bo <strong>gre</strong>šni kozel v primeru,<br />

da komuniciranje ne bo šlo po načrtih,« razlaga Kadič, ki<br />

meni, da je bila agencija Propiar evidentno najeta tudi, ker<br />

ministrstvo samo ni znalo komunicirati v <strong>od</strong>mevnem sporu z<br />

zdravniki, v katerem vladi z napadi na sindikat Fides pomagajo<br />

tudi nekateri osrednji mediji. »Gre za ciljano komunikacijo, ki<br />

je lahko tudi zlorabljena v smislu diskreditacije in napadov na<br />

zdravnike ter obrambi pred nemogočimi situacijami, v katerih<br />

se je ta vlada znašla.« Kadič spominja, da je vlada p<strong>od</strong>pisala dogovor,<br />

ki ga sama ne spoštuje. To zdaj poskuša preko medijskih<br />

strokovnjakov skomunicirati v svoj prid.<br />

<br />

21<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

22 AKTUALNO<br />

Obnašanje Urške Klakočar Zupančič (46) bi se<br />

tudi v svetu zabavljaštva, estrade in pop kulture<br />

na trenutke zdelo ekscesno in pretirano.<br />

S<strong>od</strong>nikom je »popridigala« v <strong>od</strong>daji Politično s<br />

Tanjo Gobec.<br />

JAN ZOBEC<br />

POSNETEK ZASLONA<br />

TV SLO1<br />

Neprimerno in nedojstojno<br />

PRIDIGANJE SODNIKOM<br />

Predsednica Državnega zbora (DZ) ne skriva, kako neizmerno uživa v svoji funkciji.<br />

Nepopisno ji g<strong>od</strong>i, da je v središču pozornosti. Na valovih čustvene vznesenosti rada<br />

p<strong>od</strong>učuje, pridiga, moralizira, žuga, ošteva, kdaj tudi polaska, a vselej na način,<br />

da sebe postavlja v srčiko dogajanja in zanimanja medijev.<br />

Táko, še ne videno obnašanje v sferi politike,<br />

zlasti ko <strong>gre</strong> za najvišje oblastne funkcije,<br />

bi se tudi v svetu zabavljaštva, estrade<br />

in pop kulture na trenutke zdelo ekscesno<br />

in pretirano. Kot opazovalec takega obnašanje<br />

si njeno vedenje razlagam kot predanost nenasitnemu<br />

egu. Lakota slednjega se le še stopnjuje in<br />

služenje takemu gosp<strong>od</strong>arju zahteva vse mogoče<br />

bližnjice, tudi nepremišljene in kontradiktorne izjave.<br />

Gospa predsednica je bila nekoč s<strong>od</strong>nica, kar<br />

priložnostno, kadar p<strong>od</strong>učuje o kaki zadevi, ki ima<br />

po njenem mnenju stik s pravom, v p<strong>od</strong>krepitev<br />

svoje trditve tudi rada izpostavi.<br />

SODNIŠKE PLAČE<br />

Ko je Ustavno s<strong>od</strong>išče (US) junija lani sprejelo<br />

znamenito <strong>od</strong>ločbo o s<strong>od</strong>niških plačah (št.<br />

U-I-772/21), se, pričakovano, ni mogla vzdržati<br />

komentarja. Takrat je vzneseno oznanjala:<br />

»Končno bomo država, v kateri so vse tri veje<br />

oblasti med seboj enakopravne v teoretičnem in<br />

praktičnem pogledu. S<strong>od</strong>niki so samostojna veja<br />

oblasti. To so ljudje z visokimi moralnimi načeli,<br />

integriteto. Zato si država, ki ima sebe za demokratično<br />

in pravno, ne more in ne sme privoščiti<br />

slabo plačanih s<strong>od</strong>nikov. Končno <strong>postaj</strong>amo država,<br />

kot se šika.«<br />

Prejšnji mesec, ko sta izvršilna in zakon<strong>od</strong>ajna<br />

oblast že več kot mesec dni zamujali z izvršitvijo<br />

omenjene <strong>od</strong>ločbe, pri tem pa nista pokazali<br />

iskrenega in s prizadevanji p<strong>od</strong>prtega namena<br />

izvršiti ga, kakor veleva temeljni kanon ustavne<br />

demokracije, in je s<strong>od</strong>nikom že »počil film«, pa je<br />

pom<strong>od</strong>rovala in malo popridigala: »S<strong>od</strong>nicam in<br />

s<strong>od</strong>nikom pa bi položila na srce, da je včasih treba<br />

imeti v mislih še kaj več kot lastne koristi in da je<br />

treba opozarjati na nepravilnosti tudi takrat, ko<br />

se ne tičejo samo tvojega materialnega položaja.<br />

Želim torej, da so potrpežljivi, da zaupajo tej vladi,<br />

ker verjamem, da bo uresničila, kar se je zavezala,<br />

predvsem pa, da ne prestopajo meje, namreč<br />

meje, ki se ji reče izsiljevanje.«<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

Komentar AKTUALNO 23<br />

STABILNOST SODNIŠKE PLAČE<br />

Odziv iz s<strong>od</strong>niških vrst je bil pričakovan.<br />

Dama, ki se pogosto sklicuje na<br />

svojo nekdanjo s<strong>od</strong>niško kariero, pa naj<br />

jo čustveno še tako premetava, bi resda<br />

morala vedeti, da mora oblast, na čelu<br />

katere se je po spletu zanjo neverjetno<br />

srečnih naključij pač znašla, <strong>od</strong>ločbo<br />

US brez nadaljnjega izvršiti. In pika.<br />

Moraliziranje in pridiganje s<strong>od</strong>nikom,<br />

naj ne mislijo samo na svoje žepe in<br />

naj ne izsiljujejo spoštovanja temeljnih<br />

postulatov ustavnosti, je za damo, ki se<br />

rada pohvali, da je bila s<strong>od</strong>nica, neprimerno<br />

in nedostojno.<br />

Glede na funkcijo, ki jo zaseda, in<br />

glede na svojo izobrazbo in nekdanji<br />

poklic bi se morala še kako zavedati,<br />

da tu niso v igri samo koristi s<strong>od</strong>nikov,<br />

ampak bistveno več <strong>od</strong> <strong>denar</strong>ja na njihovih<br />

računih. Ta prebitek ni samo spoštovanje<br />

<strong>od</strong>ločbe US, kar je že samo po<br />

sebi ustavna vrednota, s<strong>od</strong>niške plače<br />

P<strong>od</strong>piram proteste<br />

s<strong>od</strong>nikov zoper protiustavno<br />

delovanje izvršilne<br />

in zakon<strong>od</strong>ajne oblasti.<br />

so temeljni gradnik s<strong>od</strong>niške ne<strong>od</strong>visnosti.<br />

Že Alexander Hamilton, eden <strong>od</strong><br />

očetov ameriškega konstitucionalizma,<br />

je v Federalističnem spisu št. 78 daljnega<br />

leta 1788 jasno zapisal, da k s<strong>od</strong>niški<br />

ne<strong>od</strong>visnosti poleg trajnosti s<strong>od</strong>niškega<br />

mandata nič ne prispeva bolj kot stabilnost<br />

s<strong>od</strong>nikove plače.<br />

Ne <strong>gre</strong> torej samo za banalnost s<strong>od</strong>niških<br />

<strong>denar</strong>nic. Gre za ustavni presežek<br />

njihovih <strong>denar</strong>nic. Ta presežek je<br />

pravica strank do poštenega postopka,<br />

katerega bistvena sestavina je ne<strong>od</strong>visen<br />

s<strong>od</strong>nik. Pravica do sojenja pred<br />

ne<strong>od</strong>visnim in zakonitim s<strong>od</strong>nikom<br />

(zakonito imenovanim in zakonito/naravno<br />

izbranim) je ustavno in konvencijsko<br />

zagotovljena človekova pravica.<br />

POŠTENO SODNO VARSTVO<br />

Zato p<strong>od</strong>piram proteste s<strong>od</strong>nikov zoper<br />

protiustavno delovanje izvršilne in<br />

zakon<strong>od</strong>ajne oblasti. Razumem njihov<br />

srd in ogorčenje. Razumem, da je razočaranje<br />

globoko. Gre vendar za človekovo<br />

pravico do poštenega s<strong>od</strong>nega<br />

varstva, ki je brez ne<strong>od</strong>visnega s<strong>od</strong>nika<br />

iluzorna. Zato tudi razumem intenzivnost<br />

in čustveno nabitost <strong>od</strong>ziva.<br />

Razumem, da so s strani s<strong>od</strong>niških korifej<br />

padale težke besede. A si zato še<br />

ne zatiskam oči pred ostalimi dejstvi,<br />

ki so v nekoliko širšem kontekstu manj<br />

naklonjena ogorčenim in protestirajočim<br />

kolegom s<strong>od</strong>nikom.<br />

V tem kontekstu je imelo m<strong>od</strong>rovanje<br />

omenjene dame, da je »treba opozarjati<br />

na nepravilnosti tudi takrat, ko<br />

se ne tičejo samo tvojega materialnega<br />

položaja«, kar nekaj soli (čeprav se gospa<br />

predsednica DZ tega morda niti ni<br />

prav zavedala). Ne samo glede brezbrižnosti<br />

in apatičnosti do drugih, ne tako<br />

redkih primerov neizvršenih <strong>od</strong>ločb<br />

US, med katerimi izstopa <strong>od</strong>ločba o financiranju<br />

osnovnošolskega izobraževanja<br />

v zasebnih šolah, ko je takratna<br />

oblast, drugače kot v primeru s<strong>od</strong>niških<br />

plač, ustavno subverzivno delovala. V<br />

tistem primeru je šlo za <strong>od</strong>krit, neposreden<br />

napad na <strong>od</strong>ločbo US, s tem pa<br />

na ustavo samo. Ker takratni koaliciji iz<br />

ideoloških in političnih razlogov ni bila<br />

pog<strong>od</strong>u, je kratko malo ni hotela in ne<br />

zmogla, mogla, znala izvršiti. Tako kot<br />

ne zna in ne zmore izvršiti <strong>od</strong>ločbe o<br />

s<strong>od</strong>niških plačah sedanja koalicija.<br />

S<strong>od</strong>ništvo je tiho tudi v primerih<br />

bistveno hujših posegov v s<strong>od</strong>niško<br />

ne<strong>od</strong>visnost – ne sicer kolektivno, sistemsko,<br />

temveč v notranjo mikro ne<strong>od</strong>visnost<br />

posameznih s<strong>od</strong>nikov s strani<br />

s<strong>od</strong>niških oligarhov.<br />

stanislav.si<br />

S<strong>od</strong>niška ne<strong>od</strong>visnost<br />

se ne meri samo<br />

po debelini <strong>denar</strong>nice.<br />

VZHODNOEVROPSKO SODSTVO<br />

Empirična met<strong>od</strong>a neusmiljeno potrjuje,<br />

da je slovensko s<strong>od</strong>stvo druga liga vzh<strong>od</strong>noevropskega<br />

s<strong>od</strong>stva. Gre za vase zaprt<br />

okostenel tranzicijski p<strong>od</strong>sistem, korporativistično<br />

strukturiran s p<strong>od</strong>edovano<br />

hierarhično, birokratsko miselnostjo, v<br />

katerem kritična masa s<strong>od</strong>ništva še ni<br />

doumela in ponotranjila temeljnih postulatov<br />

ustavne demokracije.<br />

Slovensko s<strong>od</strong>stvo obvladujejo razbohotene<br />

s<strong>od</strong>niške oligarhije in klientelistična<br />

omrežja z izpiljeno negativno selekcijo,<br />

znotraj katere se rabote dobro preverjenega<br />

kadra v represivnih organih, kot je npr.<br />

etična komisija, nagrajujejo z napredovanjem<br />

na najvišja s<strong>od</strong>niška mesta.<br />

Ob vsem zgražanju nad protiustavnim<br />

ravnanjem aktualne oblasti glede<br />

neizvršitve <strong>od</strong>ločbe US o s<strong>od</strong>niških<br />

plačah in ob iskreni p<strong>od</strong>pori protestirajočim<br />

kolegom zoper táko oblastno<br />

samopašnost pa se skupaj z radoživo<br />

predsednico DZ sprašujem, kje so (bili)<br />

vsi kolegi, ki danes tako ognjevito kritizirajo<br />

oblast, ker ne spoštuje omenjene<br />

ustavne <strong>od</strong>ločbe, v vseh primerih, ko<br />

je (bila) kršena individualna (delno pa<br />

tudi kolektivna) s<strong>od</strong>niška ne<strong>od</strong>visnost s<br />

strani danes protestirajočih s<strong>od</strong>nih oligarhij.<br />

Te kršitve so (bile) neprimerljivo<br />

globlje, bolj brutalne in bolj brezobzirne,<br />

kot je »le« neizvršitev omenjene <strong>od</strong>ločbe.<br />

S<strong>od</strong>niška ne<strong>od</strong>visnost se ne meri<br />

samo po debelini <strong>denar</strong>nice. <br />

V kontekstu protiustavnega delovanja izvršilne in zakon<strong>od</strong>ajne oblasti je imelo m<strong>od</strong>rovanje omenjene<br />

dame, da je »treba opozarjati na nepravilnosti tudi takrat, ko se ne tičejo samo tvojega materialnega položaja«,<br />

kar nekaj soli. V primeru neuresničevanja <strong>od</strong>ločbe o financiranju osnovnošolskega izobraževanja<br />

v zasebnih šolah je npr. šlo za <strong>od</strong>krit, neposreden napad na <strong>od</strong>ločbo US, s tem pa na ustavo samo.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

24 DRUŽBA<br />

MARTIN NAHTIGAL<br />

MKGP<br />

Celoten sporazum s kmeti:<br />

KMETIJSKA MINISTRICA ZAVAJA<br />

Predstavniki kmečkih organizacij so <strong>od</strong>povedali načrtovani protest v Ljubljani.<br />

Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je po sestanku na Ministrstvu za kmetijstvo<br />

povedal, da so dobili pozitivne <strong>od</strong>govore na večino zahtev. »Kmetom dajemo zavezo,<br />

da jih bomo v nadaljnjih usklajevanjih tvorno in vztrajno zagovarjali,« je dejal.<br />

Vendar ni vse tako lepo, kot se zdi na prvi pogled. V<br />

redakciji smo namreč pridobili celoten sporazum, iz<br />

katerega izhaja, da ministrica za kmetijstvo Mateja<br />

Čalušić (36) in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije<br />

z izjavo, da se b<strong>od</strong>o pogajanja nadaljevala, zavajata javnost.<br />

MED KMETI VRE<br />

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman<br />

Žveglič (59) je pojasnil, da je bilo pri dogovorih ključno, da<br />

so se dogovorili z Ministrstvom za naravne vire in prostor za<br />

protokol »okoli umeščanja v<strong>od</strong>ne infrastrukture pri v<strong>od</strong>nih<br />

zadrževalnikih in pri drugi infrastrukturi, ki posega na kmetijsko<br />

zemljišče, in da se seveda pri tem maksimalno ščitijo<br />

najboljša kmetijska zemljišča«. »To je zelo obširen dogovor z<br />

veliko točkami, ki zahteva celotno presojo vplivov na okolje<br />

do presoje, kaj to pomeni za vsako posamezno kmetijo, pridelke,<br />

zdravje ljudi, kakor tudi zdravje živali na tem območju.<br />

Če se bo zg<strong>od</strong>il ta poseg na kmetijska zemljišča, se bo seveda<br />

individualno obravnavala vsaka kmetija in za vsako kmetijo<br />

bo narejen tudi sanacijski načrt,« je pojasnil Žveglič.<br />

Glede morebitnega izvzetja plačil za območja z omejenimi<br />

dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD-plačila) iz obdavčitve<br />

je vlada obljubila »<strong>od</strong>prtje« zakona o doh<strong>od</strong>nini. Žveglič<br />

je poudaril, da ni bilo nobenega napredka pri pristojbinah za<br />

plačilo za vzdrževanje gozdnih cest.<br />

»Bistveno je, da ostaja še naprej pri medvedu t. i. imenovani<br />

kvotni <strong>od</strong>strel in da poskušamo priti tudi pri volku do<br />

kvotnega <strong>od</strong>strela. Ministrstvo je zagotovilo, da se b<strong>od</strong>o vloge<br />

za izredne <strong>od</strong>strele, pri katerih b<strong>od</strong>o nastajali šk<strong>od</strong>ni primeri,<br />

pospešile, da ne bo trajalo več mesecev,« je dejal Žveglič na<br />

tiskovni konferenci po p<strong>od</strong>pisu sporazuma. »Vemo pa, da se<br />

volk ponavadi v enem dnevu ali dveh vrne na ta šk<strong>od</strong>ni dog<strong>od</strong>ek,<br />

in ko bo počila puška, se bo tudi volk kot zelo oportunistično<br />

živo bitje začel tega malo bati,« je d<strong>od</strong>al.<br />

Pogajalci so sicer neuradno zadovoljni z doseženim,<br />

čeprav iz sporazuma ne izhaja konkretizacija, ki bi delovala<br />

več kot samo obljubljanje. Posamezni predstavniki kmetov so<br />

sicer že izrazili nestrinjanje z <strong>od</strong>ločitvijo stanovskih organizacij,<br />

da se uklonijo ministrstvu. V zadnjem času naj bi prihajalo<br />

do napetosti tako znotraj posameznih organizacij kot<br />

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič (59) in<br />

ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić (36) sta dosegla dogovor, s katerim<br />

sta zbornica in ministrstvo zadovoljna, kmetje pa niti najmanj.<br />

ZGODOVINA ZAVAJANJA<br />

To ni prvič, da kmetijska ministrica zavaja slovensko javnost. V<br />

javni objavi Državne volilne komisije 31. 3. 2022 se je volivcem<br />

na seznamu potrjenih kandidatov predstavljala kot univerzitetna<br />

dipl. inž. agronomije. Medtem ko je iz repozitorija Univerze<br />

v Ljubljani razvidno, da <strong>gre</strong> za diplomsko delo na visokošolskem<br />

strokovnem študijskem programu prve stopnje, torej da<br />

ni diplomirala na univerzitetnem študijskem programu.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

DRUŽBA<br />

25<br />

tudi med organizacijami samimi, saj<br />

ima marsikateri vključen kmet občutek,<br />

da so se v<strong>od</strong>stva organizacij znašla<br />

pred izzivom, ki ga drugače kot s sprejemanjem<br />

vladnih obljub ne znajo in ne<br />

zmorejo rešiti.<br />

PODROBNOSTI<br />

V izjavi za STA je ministrica za kmetijstvo<br />

Mateja Čalušić dejala, da se b<strong>od</strong>o<br />

pogajanja nadaljevala. Pri tem pa v sporazumu<br />

piše naslednje: »Z dnem p<strong>od</strong>pisa<br />

tega dogovora se pogajanja zaključijo,<br />

vzpostavlja pa se utečen postopek z rednim<br />

vključevanjem kmetijskih organizacij<br />

skozi delovni proces Ministrstva<br />

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,<br />

Ministrstva za finance in Ministrstva<br />

za naravne vire in prostor.« Verjeti torej<br />

ministrici ali p<strong>od</strong>pisanemu sporazumu?<br />

Pri tem je zanimivo, da je v sporočilu<br />

za javnost Kmetijsko gozdarska zbornica<br />

Slovenije zapisala tudi: »Pogajanja<br />

glede protestnih zahtev se nadaljujejo.«<br />

V prvem <strong>od</strong>stavku drugega člena sporazuma<br />

pa piše naslednje: »Stranke tega<br />

dogovora so soglasne, da so protestne<br />

zahteve iz poglavja I. Priloge 1 dogovorjene<br />

in s tem se zaključijo pogajanja v<br />

zvezi s protestnimi zahtevami.«<br />

Kmetijske organizacije so po njenih<br />

besedah dokazale pripravljenost na pl<strong>od</strong>no<br />

s<strong>od</strong>elovanje in sklepanje kompromisov.<br />

»Ponosna sem, da nam je uspelo<br />

skupaj zakorakati proti istim ciljem:<br />

pridelati na dostojen način varno hrano,<br />

umestiti čisto vsakega, ki je ključen<br />

v verigi preskrbe s hrano, ob tem pa tudi<br />

ustvariti medsebojno zaupanje in s<strong>od</strong>elovanje,«<br />

je dejala. Izjava, ki po neuradnih<br />

informacijah o stanju med kmeti ni<br />

niti približno v stiku z realnim stanjem.<br />

X @LukaSvetina<br />

Po neuradnih informacijah<br />

o stanju med kmeti izjava<br />

ministrice ni niti približno v<br />

stiku z realnim stanjem.<br />

POZIV K ENOTNOSTI<br />

Kmetijske organizacije kmete pozivajo<br />

k enotnosti, saj b<strong>od</strong>o usklajevanja s<br />

kmetijsko ministrico in ostalimi pristojnimi<br />

ministri potekala vseskozi:<br />

»Če tisto, kar smo danes v dogovoru<br />

p<strong>od</strong>pisali, ne bo izvršeno, se umikamo<br />

iz sporazuma in <strong>gre</strong>mo na štartno<br />

točko,« je še povedal Žveglič. Ta argument<br />

naj bi bil po naših neuradnih<br />

informacijah tudi or<strong>od</strong>je, ki je služilo<br />

kot izsiljevanje med organizacijami in<br />

posameznimi člani organizacij, ki so<br />

želeli, da se protest izpelje. Zgolj obljuba<br />

ureditve davčne situacije z izplačili<br />

OMD in načelna zagotovila, da je za to<br />

na voljo dovolj proračunskih sredstev,<br />

je bila namreč drobtinica, ki je spravila<br />

predstavnike stanovskih organizacij<br />

p<strong>od</strong> vladno perut.<br />

O tej veliki »zmagi« je v samem sporazumu<br />

zapisano naslednje: »Vlada RS<br />

se je seznanila s predlogom kmetijskih<br />

organizacij, da se OMD izvzame iz obdavčitve.<br />

Zavedati se je treba, da je ta<br />

zahteva vezana na spremembo zakon<strong>od</strong>aje<br />

in kot taka ni v celoti v pristojnosti<br />

vlade. Vsak predlog za spremembo<br />

davčne zakon<strong>od</strong>aje je treba skrbno proučiti<br />

in analitično ovrednotiti, ne zgolj<br />

z vidika vpliva na posamezno skupino<br />

zavezancev, temveč tudi z vidika širšega<br />

davčnega sistema in morebitnega<br />

neutemeljenega razlikovanja glede na<br />

druge skupine zavezancev v primerljivih<br />

položajih.«<br />

Kmetijske organizacije pa so povabljene<br />

k s<strong>od</strong>elovanju pri pregledu<br />

met<strong>od</strong>ologij za določanje katastrskega<br />

doh<strong>od</strong>ka in OMD plačil. Slednje ni ne<br />

obljuba o realizaciji ne obljuba o <strong>denar</strong>ju,<br />

ampak le obljuba, da se je vlada<br />

sploh pripravljena pogovarjati s kmeti.<br />

Nizek standard za zmago, če vzamemo<br />

v zakup, kako si vladno kljuko p<strong>od</strong>ajajo<br />

številne druge nevladne organizacije.<br />

P<strong>od</strong>obno je denimo tudi pri situaciji<br />

z volkovi. Že leta spremljamo situacijo,<br />

v kateri kmetje ne pridejo do primerne<br />

p<strong>od</strong>pore, niti vlada ne pripravi primerne<br />

rešitve. Ena <strong>od</strong> zavez, ki jo je dalo<br />

ministrstvo, se glasi: »Za večji poseg v<br />

populacijo volka iz socio-ekonomskih<br />

razlogov na določenih območjih bo<br />

MNVP pristopil po prejemu ustrezno<br />

argumentirane vloge. Poleg tega bo<br />

MNVP naročil strokovno ekspertizo o<br />

izboljšanju doseganja cilja varstva vrste<br />

in sobivanja z ljudmi.« Se bere, kot da<br />

bo rešitev realizirana kmalu? <br />

CELOTEN SPORAZUM<br />

NA SPLETU:<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

26 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

PREDPOGOJ za nepremičninski<br />

davek je ovrednotenje nepremičnin<br />

V Sloveniji je vsako peto stanovanje prazno. OECD in Mednar<strong>od</strong>ni <strong>denar</strong>ni sklad (IMF)<br />

že leta predlagata, da uvedemo davek na nepremičnine. Čeprav je aktualna vlada<br />

ob nastopu mandata napovedovala uvedbo nepremičninskega davka, pa predloga<br />

po 19 mesecih vladanja še vedno ni.<br />

Po p<strong>od</strong>atkih statističnega urada<br />

je v Sloveniji prazna okoli petina<br />

vseh stanovanj, lastništvo pa je v<br />

veliki meri skoncentrirano med<br />

najpremožnejšimi. Opozorila o tem,<br />

da obdavčitev nepremičnin potrebuje<br />

prenovo in da Slovenija še vedno nima<br />

klasičnega davka na nepremičnine, ki ga<br />

sicer poznajo v večini držav EU, so sicer<br />

prisotna že leta. Sloveniji ga predlagata<br />

tudi Mednar<strong>od</strong>ni <strong>denar</strong>ni sklad (IMF) in<br />

Organizacija za obnovo in razvoj (OECD).<br />

Spremembe na p<strong>od</strong>ročju obdavčitve<br />

nepremičnin in uvedbe nepremičninskega<br />

davka je v preteklosti napovedalo<br />

več vlad. Najbližje uspehu je bila vlada<br />

Alenke Bratušek (53), ki ji je nepremičninski<br />

zakon konec leta 2013 uspelo<br />

pripeljati skozi zakon<strong>od</strong>ajni postopek,<br />

vendar ga je nato razveljavilo ustavno<br />

s<strong>od</strong>išče. Zakon je propadel predvsem<br />

zaradi neurejenih evidenc, na p<strong>od</strong>lagi<br />

katerih bi lahko <strong>od</strong>merili višino dajatev.<br />

Uvedbo nepremičninskega davka je<br />

v okviru načrtovane davčne reforme v<br />

koalicijsko pog<strong>od</strong>bo vpisala tudi aktualna<br />

vlada, njegovo uveljavitev pa je lansko<br />

pomlad napovedovala za leto 2025. Na<br />

Ministrstvu za finance sta februarja delo<br />

začeli delovna skupina za davke in strateški<br />

svet za davke, ki sta namenjena analizi<br />

izzivov obstoječega davčnega sistema<br />

in izmenjavi predlogov možnih rešitev.<br />

»O p<strong>od</strong>robnostih v tej fazi še ne<br />

moremo govoriti, poudarjamo pa, da<br />

si želimo čim širše razprave o rešitvah<br />

in ciljih, ki bi davčni sistem naredile<br />

pregleden in enostaven,« so za RTVS<br />

povedali na Ministrstvu za finance, ki<br />

je pristojno za davčno reformo.<br />

TEŽAVE Z VREDNOTENJEM<br />

Razprave o nepremičninskem davku ne<br />

moremo imeti, dokler se ne uredi množično<br />

vrednotenje nepremičnin, ki je trenutno<br />

povsem neurejeno, je za Domovino povedal<br />

ekonomist dr. Matej Lahovnik (52).<br />

»Nepremičnine v Sloveniji niso realno<br />

vrednotene glede na tržne razmere.<br />

Pokazalo pa se je, da ima ta vlada težave<br />

že z vrednotenjem ene same nepremičnine<br />

na Litijski, tako da si ne predstavljam,<br />

da lahko uredijo množično vrednotenje<br />

nepremičnin, ki je potreben pogoj za<br />

kakršnokoli resno razpravo o prenovi nepremičninskega<br />

davka,« je še povedal.<br />

Dokler ne bo urejena baza nepremičnin<br />

in množično vrednotenje približano<br />

dejanskim tržnim vrednostim,<br />

bo kakršnakoli obdavčitev nepravična,<br />

je prepričan Lahovnik. Trenutno tako<br />

Dokler ne bo urejena baza<br />

nepremičnin in množično<br />

vrednotenje približano<br />

dejanskim tržnim vrednostim,<br />

bo kakršnakoli<br />

obdavčitev nepravična.<br />

obstajajo ogromne razlike med tem, kar<br />

kaže GURS, in tem, kar kaže trg.<br />

»Predvsem so določene regije, kot<br />

je center Ljubljane, močno p<strong>od</strong>cenjene.<br />

Ko pa se bo to vprašanje izpostavilo, bo<br />

pa tudi politično elito, in predvsem z njo<br />

povezane vplivneže, minila razprava o<br />

nepremičninskem davku. Trenutno so, v<br />

manj razvitih regijah – Kozjansko, Prekmurje,<br />

deli Štajerske, Koroške – vrednosti<br />

nepremičnin po GURS blizu vrednostim<br />

na trgu. Zato bi tam ljudje plačali kar real-<br />

Boris Oblak<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

27<br />

Matej Lahovnik (52) pravi, da so pri vrednotenju<br />

nepremičnin nekatere regije močno<br />

p<strong>od</strong>cenjene, npr. center Ljubljane, manj<br />

razvite pa so blizu tržnim vrednostim.<br />

ne zneske davka, medtem ko so v Ljubljani<br />

ti zneski smešno nizki glede na vrednosti<br />

nepremičnin. Ko ugotovimo, da bi<br />

nekdo z neko malo vredno nepremičnino<br />

na Koroškem ali Kozjanskem plačal toliko<br />

kot nekdo z nepremičnino v Ljubljani, ki<br />

ima tržno vrednost petkrat višjo, se zadeva<br />

p<strong>od</strong>re,« je oster Lahovnik.<br />

Poleg tega je treba upoštevati tudi, da<br />

so ljudje, ko so gradili nepremičnine, že<br />

plačali določene dajatve, da so jih gradili<br />

iz lastnih doh<strong>od</strong>kov, na katere so plačali<br />

določene dajatve, in da če dajejo nepremičnine<br />

v najem, tudi plačajo določene<br />

dajatve. Teza, da nepremičnine niso obdavčene,<br />

tako ne drži, zaključi Lahovnik.<br />

Maks Tajnikar (73) meni, da bi nepremičninski<br />

davek zelo udaril ljudi, ki iz nepremičnine<br />

ne ustvarjajo profita.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

www.krka.si<br />

DOHODKI IN PREMOŽENJE<br />

Da je proti nepremičninskemu davku,<br />

ker bi ta naredil veliko zmedo, je za Domovino<br />

povedal ekonomist dr. Maks<br />

Tajnikar (73). Zavedati se je namreč<br />

treba, da so nepremičnine različnih<br />

vrst – nekateri v njih stanujejo, drugi<br />

jih dajejo v najem in delajo profit. Tisti,<br />

ki dela profit, ima neki izvor za plačilo<br />

takšnega davka in tu nastane velik problem.<br />

Davek bi lahko zelo udaril ljudi, ki<br />

nimajo izvornega vira, da bi plačevali<br />

tak davek, meni Tajnikar.<br />

»Iz tega sledi, da če je že nepremičninski<br />

davek, potem naj bo na pr<strong>od</strong>ukcijska<br />

sredstva, ki so osnovna oblika kapitala<br />

in ki dajejo profit. Drugače pa je<br />

pametneje, da posegate na p<strong>od</strong>ročje doh<strong>od</strong>kov,<br />

ker se moramo vprašati, kaj je<br />

z doh<strong>od</strong>ki nekoga, ki je za milijon kupil<br />

stanovanje v prestižni stavbi v Ljubljani.<br />

Jaz sem za zelo resno pro<strong>gre</strong>sivnost<br />

pri doh<strong>od</strong>kovnih davkih, ne pa pri nepremičninskem<br />

davku,« pravi Tajnikar.<br />

Treba se je tudi vprašati, kakšen je<br />

namen takega davka. Je namen, da vsi<br />

dajemo stanovanja in vikende v najem,<br />

ali pa je namen, da jih pr<strong>od</strong>amo, ker ne<br />

moremo plačevati davka ? In kdo jih bo<br />

kupil – tisti, ki ima <strong>denar</strong>, je prepričan<br />

Tajnikar. Tako bi naredili veliko koncentracijo<br />

bogastva v rokah bogatih, srednji<br />

sloj, ki ima nepremičnine, pa bo prizadet.<br />

Smiseln oziroma pošten bi bil le davek na<br />

zemljišče, to je v bistvu »najemnina«, ki jo<br />

posameznik plača občini ali državi, da lahko<br />

poseduje del njenega ozemlja. Danes se<br />

temu davku neposrečeno pravi nadomestilo<br />

za uporabo stavbnega zemljišča. Obdavčitev<br />

stavb, ki stojijo na tem zemljišču, pa je<br />

nepoštena. Preden se namreč stavbo zgradi,<br />

mora graditelj plačati cel kup davkov:<br />

najprej na svoj doh<strong>od</strong>ek, potem davek<br />

na plačilo mojstrom, davek na porabljeni<br />

material pa še razne komunalne prispevke in<br />

seveda uv<strong>od</strong>oma tudi davek na plačilo arhitektom<br />

in za izdajo gradbenega dovoljenja.<br />

Andrej Muren<br />

Nepremičninski davki so resnici na ljubo<br />

v večini zah<strong>od</strong>nih držav v večjem deležu<br />

kot v Sloveniji prisotni kot proračunski<br />

vir lokalnih skupnosti in/ali države. Problem<br />

v Sloveniji je, potem ko je ena stvar<br />

rešena in je popis nepremičnin vendarle<br />

bil opravljen (prej mnogi niso plačevali<br />

nič, ker njihove nepremičnine niso bile<br />

niti zabeležene), zdaj pa pri GURS-u niso<br />

ustrezno ovrednotene.<br />

Igor Ferluga<br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

»Obstaja cela vrsta učinkov, ki govorijo<br />

proti temu davku, govorijo pa v prid<br />

drugačnemu obdavčevanju doh<strong>od</strong>kov.<br />

Posegati moramo v doh<strong>od</strong>ke tistih ljudi,<br />

ki si lahko privoščijo večdesetmilijonske<br />

jahte, ki imajo stanovanja za<br />

milijon – moramo se vprašati, <strong>od</strong> k<strong>od</strong><br />

ti milijoni. Je davčna uprava že posegala<br />

z davki v nastanek tega milijona?<br />

Moramo se zavedati, da v Sloveniji nastaja<br />

ogromna polarizacija v doh<strong>od</strong>kih,<br />

ne toliko v premoženju, ta je posledica.<br />

In ta polarizacija za makroekonomista<br />

ni dobra. Zelo pogosto govorimo, kako<br />

imamo male razlike v doh<strong>od</strong>kih, ampak<br />

tu <strong>gre</strong> za delovne doh<strong>od</strong>ke. Nenadoma<br />

pa imamo zraven zelo velike kapitalske<br />

doh<strong>od</strong>ke. Zdravstvo na primer v celoti<br />

financiramo iz delovnih doh<strong>od</strong>kov, čisto<br />

nič iz kapitalskih,« pravi Tajnikar.<br />

Tajnikar je tudi prepričan, da davkov<br />

ne razumemo pravilno – te razumemo<br />

kot nekaj, kar država ukrade, v resnici<br />

pa so način potrošnje. Davke imamo zaradi<br />

kolektivne potrošnje, to pa zaradi<br />

solidarnosti. Pametneje je, da z davki<br />

posegamo v doh<strong>od</strong>ke kot pa v premoženje,<br />

poleg tega pa je to politično zelo<br />

spolzko p<strong>od</strong>ročje, kjer bomo težko naredili<br />

večje premike, zaključi Tajnikar. <br />

Davek na nepremičnine je sporen iz več<br />

razlogov. Prvič, stanovanjska nepremičnina,<br />

ki ni namenjena poslovni dejavnosti,<br />

ne prinaša nobenih doh<strong>od</strong>kov.<br />

Lastnik je, preden je prišel do nje, plačal<br />

vse dajatve. Drugič, Slovenci imamo disfunkcionalno<br />

velike stanovanjske hiše.<br />

V času socializma so ljudje večinoma<br />

gradili hiše, da bo v njih prostor tudi še<br />

za potomce. Otroci pa so <strong>od</strong>šli <strong>od</strong> doma<br />

s trebuhom za kruhom, ostarela starša<br />

pa sta se nenadoma znašla v ogromni hiši<br />

sama ali celo en sam. S povprečno slovensko<br />

pokojnino je že sedaj težko vzdrževati<br />

(pre)veliko hišo, d<strong>od</strong>aten davek<br />

na hišo pa bi za marsikoga predstavljal<br />

nerešljiv problem. P<strong>od</strong>oben problem so<br />

tudi velika kmečka poslopja.<br />

rasputin<br />

Če je v neki državi preveč nepremičnin,<br />

se jih lahko zavre z davki. Če jih je pa<br />

premalo, tako kot v Sloveniji, moraš pa<br />

z manjšimi davki sp<strong>od</strong>buditi gradnjo in<br />

seveda lastnino.<br />

Peter Klepec<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

28 INTERVJU<br />

GABRIEL KAVČIČ, TISKOVNI PREDSTAVNIK SŠK<br />

Papež komentira veliko p<strong>od</strong>ročij,<br />

kar za seboj potegne tudi stalne<br />

POTREBE PO RAZLAGANJU<br />

Duhovniki občudujemo način svetega očeta, kako se zna približati ljudem, izbrati prave besede, kadar je<br />

treba tudi udariti po mizi. – Tiskovnemu predstavništvu Svetega sedeža niti malo ne zavidam, ko je treba<br />

vedno znova razlagati, pojasnjevati in dopolnjevati papeževa izjave. – Vedno bolj pomembno bo to, kaj<br />

Cerkev kot eden <strong>od</strong> redkih glasov razuma v družbi pove o raznih groz<strong>od</strong>ejstvih, ki se dogajajo po svetu.<br />

– Papež je popolnoma spremenil p<strong>od</strong>ročje boja proti spolnim zlorabam.<br />

ALEN SALIHOVIĆ<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

INTERVJU<br />

29<br />

Vsi, ki delamo v medijih,<br />

vemo, da včasih zadeve<br />

poveš še tako direktno, a ne<br />

pridejo čisto prav do izraza.<br />

t<br />

13. marca je minilo 11 let <strong>od</strong><br />

izvolitve papeža Frančiška na<br />

Petrov sedež. Kako drugačna je<br />

danes Cerkev?<br />

Mislim, da smo vsi opazili, da je zelo<br />

drugačna. Vsaj na zunaj. Katoliška cerkev<br />

ima določene stalne poteze in stalnost<br />

je gotovo ena <strong>od</strong> njenih pomembnih<br />

značilnosti.<br />

Zdi se mi, da lahko kot duhovnik rečem,<br />

da duhovniki občudujemo način<br />

svetega očeta, kako se zna približati ljudem,<br />

izbrati prave besede, kadar je treba<br />

tudi udariti po mizi. Seveda je v tako<br />

velikem sistemu, kot je Cerkev, tudi to<br />

potrebno. To je sploh enajst let, ki so<br />

preobrazila Cerkev v mnogo čem. Zato<br />

je tudi predsednik Slovenske škofovske<br />

konference, novomeški škof doktor<br />

Andrej Saje, poslal v Rim lepo voščilnico<br />

svetemu očetu, v zahvalo za zgled<br />

evangeljskega pričevanja in pa splošno<br />

za blagoslov, da bi tudi naš nar<strong>od</strong> bil deležen<br />

papeževega blagoslova.<br />

Videli smo številne premike znotraj<br />

Katoliške cerkve in tudi mnogo<br />

pojasnjevanja Svetega sedeža<br />

glede papeževih izjav o različnih<br />

zadevah. Zadnja je bila glede<br />

bele zastave v povezavi z vojno v<br />

Ukrajini. Torej papež ni nezmotljiv?<br />

In ob tem še p<strong>od</strong>vprašanje:<br />

v preteklosti nismo bili vajeni, da<br />

je Vatikan tako pogosto moral pojasnjevati,<br />

razlagati, dopolnjevati<br />

izjave papeža.<br />

Da, tudi to je zadeva, ki se je zelo spremenila.<br />

Če smo bili pred leti, recimo še<br />

v pontifikatu papeža Benedikta XVI.,<br />

večkrat soočeni s kritiko, da se Cerkev<br />

ne oglasi, ko bi se morala, imamo zdaj<br />

obraten pojav, da je treba večkrat razlagati<br />

kakšno zadevo. Sveti oče komentira<br />

veliko p<strong>od</strong>ročij, spomnimo se tudi njegovih<br />

pridig v kapeli Doma svete Marte,<br />

tudi to je bilo nekaj novega. Potem vse<br />

publikacije, knjige, ki prihajajo in niso<br />

stvar cerkvenega učiteljstva. Včasih je<br />

bilo jasno – dogma, papeško učenje, vsega<br />

ostalega pa ni bilo. Zdaj je v tem sp<strong>od</strong>njem<br />

delu papeževe osebne komunikacije<br />

z verniki veliko več vsebin, kot pa v<br />

samem učenju. In to gotovo za seboj potegne<br />

tudi stalne potrebe po razlaganju.<br />

Vsi, ki delamo v medijih, vemo, da<br />

včasih zadeve poveš še tako direktno, a<br />

ne pridajo čisto prav do izraza. Malo za<br />

Če smo bili pred leti, recimo<br />

še v pontifikatu papeža<br />

Benedikta XVI., večkrat<br />

soočeni s kritiko, da se<br />

Cerkev ne oglasi, ko bi se<br />

morala, imamo zdaj obraten<br />

pojav, da je treba večkrat<br />

razlagati kakšno zadevo.<br />

šalo, malo za res pa bi rekel, da kot tiskovni<br />

predstavnik Slovenske škofovske<br />

konference tiskovnemu predstavništvu<br />

Svetega sedeža niti malo ne zavidam, ko<br />

je treba vedno znova razlagati, pojasnjevati<br />

in dopolnjevati papeževa izjave.<br />

V minulih mesecih smo videli<br />

nenehne pozive papeža Frančiška<br />

k miru v Ukrajini in na Bližnjem<br />

vzh<strong>od</strong>u. Zdi se, da tega poziva<br />

vpletene strani ne slišijo. Ali je<br />

vatikanska diplomacija zaspala?<br />

Mislim, da to ni toliko težava vatikanske<br />

diplomacije kot dejstvo, da obe<br />

omenjeni strani ne poslušata nikogar.<br />

Zelo jasno je, da v tem grozovitem konfliktu<br />

tudi največje velesile ne pridajo<br />

najbolj do izraza s svojimi opozorili, s<br />

svojimi priporočili in nasveti.<br />

Zdi pa se mi, da se na drugih p<strong>od</strong>ročjih<br />

vidi, da vatikanska diplomacija<br />

še deluje. Predvsem pa deluje sporočilo<br />

Cerkve, ki deluje z diplomacijo ali brez<br />

nje na lokalnem nivoju. Vloga posameznih<br />

škofovskih konferenc se ne zmanjšuje,<br />

kvečjemu vedno bolj pomembno<br />

bo to, kaj Cerkev kot eden <strong>od</strong> redkih<br />

glasov razuma v družbi pove o raznih<br />

groz<strong>od</strong>ejstvih, ki se dogajajo po svetu.<br />

Groz<strong>od</strong>ejstva so se dogajala tudi<br />

znotraj Katoliške cerkve, to je<br />

dejstvo. V tem pontifikatu je bilo<br />

veliko narejenega predvsem pri<br />

razkrivanju spolnih zlorab, kot da<br />

so papeževi predh<strong>od</strong>niki to prikrivali.<br />

Papež je pri tem bolj ali manj<br />

<strong>od</strong>ločen, posamezne krajevne<br />

cerkve pa zaostajajo. Kako gledate<br />

na smernice iz Vatikana?<br />

Te smernice so sedaj zelo jasne, zelo<br />

stroge. Temelje vsemu temu je postavljal<br />

že papež Benedikt XVI., papež Frančišek<br />

pa je to zadevo z vso silo zagrabil,<br />

čeprav se sooča tudi s kritikami, da še<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

30 INTERVJU<br />

zmeraj ni storjenega dovolj. Osebno<br />

menim, da predvsem zato, ker, kot ste<br />

sami omenili, so težave na lokalnem<br />

nivoju. Lokalni nivo je bolj vezan na<br />

konkretne situacije, kot pa so splošna<br />

pravila, ki prihajajo iz Vatikana. Prav v<br />

teh dneh čakamo nav<strong>od</strong>ila iz Vatikana,<br />

saj se spet prenavljajo smernice, ki <strong>postaj</strong>ajo<br />

vse ostrejše že <strong>od</strong> leta 2010. Tudi<br />

knjiga »kazni« v Zakoniku cerkvenega<br />

prava je bila vmes prenovljena, potem<br />

pa je prišel še papežev dokument, ki je<br />

popolnoma spremenil p<strong>od</strong>ročje boja<br />

proti spolnim zlorabam. Vse to je treba<br />

seveda prenesti na lokalni nivo, to pa je,<br />

ker so škofovske konference različne,<br />

različno uspešno.<br />

Vendarle pa je Katoliška cerkev<br />

v Sloveniji nekako dve leti po<br />

prejšnjih smernicah pripravila komisijo,<br />

ki je razdeljena na tri dele.<br />

Zakaj ste čakali tako dolgo?<br />

Osebno menim, da se niti ni čakalo tako<br />

dolgo. Gotovo bi si vsi želeli teh zadev<br />

prej. Škof Andrej Saje je to dve leti nazaj<br />

napovedal, potem pa si lahko vsak<br />

Dr. Gabriel Kavčič (31) je duhovnik koprske<br />

škofije, moralni teolog in tiskovni predstavnik<br />

Slovenske škofovske konference. Po študiju<br />

na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu je<br />

nadaljeval specialistični študij in doktoriral<br />

na Papeškem inštitutu za moralno teologijo<br />

Alphonsianum. Je tudi vikar v župniji Vipava,<br />

profesor predmeta Vera in kultura na Škofijski<br />

gimnaziji Vipava in asistent na Teološki<br />

fakulteti v Ljubljani.<br />

predstavlja, da v Sloveniji ni enostavno<br />

najti strokovnjakov, najprej takšnih,<br />

ki bi bili dejansko strokovnjaki za to<br />

p<strong>od</strong>ročje, in potem je v časih še hujša<br />

težava, da bi bili pripravljeni pomagati<br />

Katoliški cerkvi v boju proti tem ostudnostim,<br />

ki so se dogajale v preteklih<br />

desetletjih. Potem je bilo seveda vprašanje,<br />

kako točno vse skupaj zastaviti.<br />

Kdor je dobronamerno pogledal te komisije,<br />

je lahko videl, da smo zastavili<br />

zadevo zelo široko. Tudi z veliko člani.<br />

Marsikdo je rekel, da je celo preveč članov,<br />

sam pravim, da je članov ravno dovolj<br />

ali pa bo treba še kakšnega d<strong>od</strong>ati.<br />

In zakaj v skupino niste povabili<br />

civilne iniciative Dovolj.je?<br />

Ker so strokovnjaki, ki jih imamo v trenutni<br />

skupini, strokovnjaki, ki jih vsak<br />

razgledan slovenski katoličan pozna,<br />

so ljudje z veliko integriteto, veliko<br />

strokovnostjo. Škofje so to komisijo<br />

zdaj poslali na njeno pot in ta komisija<br />

je samostojna in ne<strong>od</strong>visna. Komisije so<br />

prejšnji teden prvič zasedale in <strong>od</strong> takrat<br />

so svob<strong>od</strong>ne tudi pri svoji samoorganizaciji.<br />

Lahko povabijo nove člane.<br />

Če se jim bo zdelo primerno povabiti<br />

nekoga iz civilne iniciative Dovolj.je, so<br />

pri tem svob<strong>od</strong>ni in imajo to možnost.<br />

Kako pa ocenjujete <strong>od</strong>nos med<br />

Cerkvijo in državo? Se nam obeta<br />

nova komisija za s<strong>od</strong>elovanje z<br />

Posebnega dialoga<br />

med državo in Cerkvijo<br />

trenutno ni.<br />

verskimi skupnostmi ali pa bo ostalo<br />

zgolj pri formalnih fotografijah<br />

slovenskih škofov z najvidnejšimi<br />

predstavniki države, dialoga<br />

pa ne bo?<br />

Pred dvema tednoma je državni sekretar<br />

na Ministrstvu za kulturo, Marko<br />

Rusjan, za Radio Slovenija izjavil, da bo<br />

v kratkem, mislim, da je ta rok že potekel,<br />

ponovno ustanovljen neke vrste<br />

svet, komisija, ki je bila prej ukinjena.<br />

To je tudi edino, kar vem o tem. Vem,<br />

kot ste tudi sami namignili, da kakšnega<br />

posebnega dialoga ni. Tukaj bi citiral<br />

škofa Sajeta, ki je že izjavil, da je bilo kar<br />

nekaj fotografiranja, pristnega dialoga,<br />

dogovarjanja v dobrobit države, naše<br />

domovine, pa trenutno ni.. <br />

VROČA TEMA JE V CELOTI<br />

NA OGLED NA SPLETU:<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

Komentar<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

NASASUPERHRANA.SI<br />

S<br />

projektom želijo sp<strong>od</strong>buditi<br />

lokalno samooskrbo, dvigniti<br />

ozaveščenost o prednostih lokalne<br />

hrane in informirati potrošnike<br />

o tem, kje lahko pridobijo bistvene<br />

informacije o proizv<strong>od</strong>ih, ki so<br />

pomembne za njihovo <strong>od</strong>ločitev o nakupu.<br />

Projektu se po naših neuradnih<br />

informacijah obeta nekaj sprememb.<br />

B<strong>od</strong>o te velike ali malenkostne?<br />

AKTUALNO 31<br />

Osvežitev logotipa bo<br />

Ministrstvo za kmetijstvo<br />

stala več kot 15.000 evrov<br />

Spletna stran Naša super hrana je namenjena promociji lokalno pridelane<br />

in predelane hrane. Naša super hrana je skupni projekt države ter sektorjev,<br />

ki so vstopili v promocijo.<br />

SPREMEMBE PROJEKTA<br />

Naša super hrana je enoten p<strong>od</strong>pis, ki ga<br />

na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo<br />

in prehrano (MKGP) uporabljajo pri<br />

vseh kampanjah lokalne hrane, ki jih izvajajo.<br />

Gre za enotno, skupno krovno vizualno<br />

označbo, s katero se ministrstvo<br />

p<strong>od</strong>pisuje p<strong>od</strong> kampanje, ki nagovarjajo<br />

potrošnike k izbiri lokalne hrane.<br />

Kot so nam sporočili z ministrstva,<br />

želijo s tem enotnim p<strong>od</strong>pisom pri potrošnikih<br />

doseči predvsem razumevanje,<br />

da <strong>gre</strong> za promocijo, ki jo p<strong>od</strong>pira<br />

MKGP, in da <strong>gre</strong> za promocijo slovenske<br />

hrane. Enotni p<strong>od</strong>pis tako povezuje<br />

vse kampanje, ki so p<strong>od</strong>pisane kot<br />

Naša super hrana.<br />

Vse promocije p<strong>od</strong> skupnim p<strong>od</strong>pisom<br />

Naša super hrana izvaja Ministrstvo<br />

za kmetijstvo, gozdarstvo in<br />

prehrano po Zakonu o kmetijstvu (promocija<br />

shem kakovosti: EKO, ZTP, ZGO,<br />

ZOP) ter po Zakonu o promociji kmetijskih<br />

in živilskih proizv<strong>od</strong>ov skupaj s<br />

sektorji: meso, mleko in sadje, ki so tudi<br />

sofinancerji vseh promocij po Zakonu o<br />

promociji kmetijskih in živilskih proizv<strong>od</strong>ov<br />

(ZPKŽP).<br />

Ker <strong>gre</strong> za različne kampanje, so<br />

stroški kampanj ločeni na posamezno<br />

vrsto kampanje in pri sektorskih promocijah<br />

(ZPKŽP) <strong>od</strong>visni tudi <strong>od</strong> plačila<br />

sektorskega prispevka za promocije.<br />

Sredstva, vložena v promocijo, znašajo<br />

približno 750.000–850.000 evrov letno<br />

z naslova sektorske promocije, ki se izvajajo<br />

po ZPKŽP in se skupno financirajo<br />

tako z namenskimi sredstvi sektorjev<br />

(meso, mleko in sadje) kot iz proračuna<br />

RS (40–50 %). Približno 150.000 do<br />

200.000 evrov pa <strong>gre</strong> za generične promocije<br />

po Zakonu o kmetijstvu oz. promocije<br />

shem kakovosti, ki se financirajo<br />

iz integralnega proračuna RS.<br />

DOVZETNOST ZA LOKALNO<br />

»Po sedmih letih in pol intenzivne<br />

promocije so praktično vse raziskave<br />

pokazale, da so dosedanje kampanje<br />

povečevale dovzetnost kupcev za lokalno<br />

pridelano in predelano hrano in<br />

s tem tudi pripravljenost za nakup ter<br />

zmanjševale cenovno občutljivost. Pri<br />

potrošnikih se tudi povečuje preverjanje<br />

porekla pri nakupu živil,« so nam<br />

sporočili z ministrstva.<br />

Kot pravijo, se učinki promocij redno<br />

merijo pri potrošnikih, percepcija<br />

potrošnikov do lokalne hrane skozi leta<br />

oziroma <strong>od</strong> začetka meritev, pa vseskozi<br />

narašča. Zadnje raziskave so pokazale,<br />

da se največji delež s<strong>od</strong>elujočih (76 %)<br />

strinja s trditvijo »Lokalno kmetijstvo<br />

in ohranjanje p<strong>od</strong>eželja je pomembno<br />

za dobrobit posameznika in družbe«.<br />

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« je<br />

zelo prepoznan: 83 % pri mesu, 78 %<br />

pri mleku in mlečnih izdelkih ter 84 %<br />

pri sadju. Oznako »Ekološka pridelava<br />

– Kmetijstvo Slovenija« je opazilo 64 %<br />

anketirancev, oznako »Ekološka pridelava<br />

– Kmetijstvo EU« pa 56 %.<br />

Kot navajajo, ima spletna stran Naša<br />

super hrana 650.000 uporabnikov, Facebook<br />

stran 31.000 sledilcev, tedensko<br />

na 7.000 naslovov naročnikov pošiljajo<br />

e-novice. Zemljevid ponudnikov lokalne<br />

hrane, na katerem se lahko brezplačno<br />

predstavijo kmetije s svojimi pridelki<br />

in izdelki, pa trenutno predstavlja<br />

920 kmetij, ki jih v okviru spletnega komuniciranja<br />

tudi znatno promovirajo.<br />

OSVEŽITEV KAMPANJ<br />

Po naših neuradnih informacijah naj bi<br />

se projektu obetala sprememba, in sicer<br />

sprememba imena iz Naša super hrana<br />

v Moja super hrana. Zanimalo nas je, ali<br />

to drži ter ali se poleg spremembe imena<br />

obetajo tudi kakšne druge pomembnejše<br />

spremembe.<br />

Z ministrstva so nam <strong>od</strong>govorili, da<br />

<strong>gre</strong> zgolj za vizualno prenovo oziroma<br />

osvežitev p<strong>od</strong>pisa Naša super hrana, ki<br />

je nastal leta 2016: »Ko govorimo o p<strong>od</strong>pisu,<br />

mislimo torej na napis Naša super<br />

hrana, posnetek mize, rjavo desko (ki<br />

narekuje vizualno p<strong>od</strong>obo in ton komunikacije<br />

– tradicionalno), ki je p<strong>od</strong>laga<br />

za ta p<strong>od</strong>pis, in glasbo. Torej <strong>gre</strong> zgolj<br />

za osvežitev logotipa Naša super hrana,<br />

ki bo po prenovi bolj decenten, svetel in<br />

m<strong>od</strong>eren na pogled (sprememba barve,<br />

fontov pisave, ozadje ipd). Še vedno pa<br />

bo imel enako vlogo, torej bo povezoval<br />

vse kampanje v celoto in bo prepoznaven<br />

pri potrošniku.«<br />

Za vizualno osvežitev so se <strong>od</strong>ločili,<br />

ker želijo z njo doseči ločevanje med<br />

samimi označbami na proizv<strong>od</strong>ih, torej<br />

shemami kakovosti, in zgolj p<strong>od</strong>pisom.<br />

Potrošnik namreč do sedaj ni ločeval<br />

med shemo kakovosti in p<strong>od</strong>pisom kampanj.<br />

To pomeni, da potrošnik ne interpretira<br />

p<strong>od</strong>pisa kampanje kot blagovne<br />

znamke ali ga celo zamenjuje z zaščitnim<br />

znakom. Na ministrstvu poleg tega<br />

menijo, da bo osvežitev p<strong>od</strong>pisa dajala<br />

svežino tudi kampanjam. Stroški prenove<br />

p<strong>od</strong>pisa Naša super hrana pa b<strong>od</strong>o<br />

znašali nekaj več kot 15.000 evrov. <br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

32 DRUŽBA<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

ARHIV DOMOVINE<br />

KAM GREŠ PA TI LULAT<br />

na Pedagoški fakulteti<br />

»Unisex« oz. »spolno nevtralna« stranišča, ki naj bi omogočala varen prostor vsem, tudi<br />

tistim, ki se ne identificirajo le z moškim ali ženskim spolom, in ki so jih pred časom<br />

uvajali na Fakulteti za družbene vede (FDV) in Filozofski fakulteti, očitno prihajajo tudi<br />

na Pedagoško fakulteto (PeF) in Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško<br />

gimnazijo Ljubljana (SVŠ GUGL), ki domujeta v isti stavbi.<br />

Po oglasnih deskah in toaletnih<br />

prostorih stavbe so se pojavili<br />

plakati s »pojasnili«, zakaj so<br />

takšna stranišča dobra, kakšna<br />

je razlika med družbenim in biološkim<br />

spolom, med spolno usmerjenostjo<br />

in spolno identiteto itd., zatem pa so<br />

oznake spola na vratih stranišč prekrili<br />

z nalepkami, na katerih piše »stranišče<br />

za vse«.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

Ne razumem, kako lahko<br />

fakulteta dovoli lepljenje<br />

publikacij, ki so ideološko<br />

naravnane in v najboljšem<br />

primeru znanstveno<br />

vprašljive, čeprav naj bi šlo<br />

za sekularno ustanovo.<br />

NAPISI NA PLAKATIH<br />

»Spolno nevtralni WC-ji so namenjeni<br />

vsem ne glede na njihovo spolno identiteto.<br />

Omogočajo inkluziven in varen<br />

prostor vsem, tudi tistim, katerih zunanji<br />

videz se ne sklada s pričakovanji<br />

tradicionalnih družbenih norm,« piše<br />

na enem izmed lističev, ki so v ponedeljek<br />

pristali na oglasnih deskah in v toaletnih<br />

prostorih Pedagoške fakultete<br />

in o katerih so nam poročale študentke.<br />

Družbo so jim delale »razlage«, zakaj je<br />

poimenovanje »spolno nevtralni« boljše<br />

kot »unisex«: slednje naj bi predpostavljalo<br />

obstoj le dveh spolov, prvo pa<br />

zajema širši spekter spolnih identitet.<br />

Preberemo lahko še, da »cisspolnost<br />

predstavlja ujemanje spola, pripisanega<br />

ob rojstvu, s spolno identiteto«, transspolnost<br />

pa predstavlja neujemanje.<br />

Drugi plakati so prinašali »zanimiva<br />

dejstva« v povezavi s tem: denimo, da so<br />

stranišča začeli ločevati v 19. stoletju,<br />

ko so se ženske vključile na trg dela, da<br />

naj bi v Sloveniji živelo približno 10.000<br />

transspolnih oseb ipd. Besedila si lahko<br />

ogledate na fotografijah.<br />

Dan kasneje pa so označbe za spol<br />

na vratih stranišč v stavbi prekrile nalepke<br />

z napisom »stranišče za vse«. Nalepke<br />

so pristale na vratih vseh stranišč,<br />

ki smo jih opazili, treba pa je opozoriti,<br />

da so, kot nam je povedal eden izmed<br />

študentov, moška stranišča v prvih<br />

dveh nadstropjih zaradi prostorske<br />

stiske že doslej uporabljali tako moški<br />

kot ženske. Pisoarjev po zgledu FDV zaenkrat<br />

niso <strong>od</strong>stranili. Kdo je plakate in<br />

nalepke namestil, ni znano: na v<strong>od</strong>stvo<br />

fakultete smo naslovili nekaj vprašanj,<br />

vendar se niso <strong>od</strong>zvali.<br />

BREZ RAZPRAVE<br />

Predh<strong>od</strong>ne razprave o novosti med študenti<br />

ali dijaki očitno ni bilo, ena izmed<br />

študentk je na naše vprašanje povedala,<br />

da ne razume, kako lahko fakulteta

Komentar DRUŽBA 33<br />

dovoli lepljenje publikacij, ki so ideološko<br />

naravnane in v najboljšem primeru<br />

znanstveno vprašljive, čeprav naj bi šlo<br />

za sekularno ustanovo.<br />

Govorili smo s še eno študentko, ki je<br />

prav tako želela ostati anonimna. Povedala<br />

je, da napise o prostovoljni določitvi<br />

spola, transspolnih osebah in LGBT<br />

skupnosti na PeF oz. SVŠ GUGL opaža<br />

vse pogosteje. Ker sama obiskuje program<br />

predšolske vzgoje, je novi plakati<br />

niso presenetili, »saj je LGBTQ skupnost<br />

postala tematika, ki se ji na našem študiju<br />

posveča vse več pozornosti«.<br />

To je opazila že na srednji šoli, ki<br />

jo je obiskovala v isti stavbi in katere<br />

močno p<strong>od</strong>ročje je »visoko favoriziran<br />

LGBT krožek, povs<strong>od</strong> viseče mavrične<br />

zastave in pravica dijakov, da si sami<br />

določijo spol naslavljanja«, pove sogovornica<br />

in d<strong>od</strong>a, da je vse prevečkrat<br />

ravno v obdobju <strong>od</strong>raščanja tu slišala<br />

stavek, da se nekdo ne počuti dobro v<br />

svojem telesu, da je ujet v napačnem<br />

spolu ali pa da ga naslavljamo napačno.<br />

To pripisuje vse pogostejšemu p<strong>od</strong>piranju<br />

te tematike pri profesorjih, ki<br />

so v ozadje postavili pomen<br />

biološkega ženskega<br />

in moškega spola.<br />

V obdobju šolanja se<br />

je zaradi vsiljevanja določenega<br />

načina razmišljanja<br />

večkrat vprašala,<br />

zakaj misli drugače, ter<br />

pridobivala p<strong>od</strong>cenjujočo<br />

in izkrivljeno p<strong>od</strong>obo<br />

o biološkem spolu: »Kljub<br />

trdnim prepričanjem in<br />

vedenju, da p<strong>od</strong>piranje<br />

teh tematik ni pravilno,<br />

pa nas je v razredu le peščica<br />

stopila v nasprotje<br />

(profesorjem) ter stala za<br />

svojimi prepričanji – spremeniti<br />

pa žal nismo mogli<br />

ničesar.«<br />

NELAGODJE<br />

Študentka nadaljuje, da<br />

so prav stranišča tisto,<br />

kar jo je v stavbi najbolj<br />

šokiralo: »Lahko rečem<br />

samo to, da se počutim res<br />

nelag<strong>od</strong>no, ko se pogovarjam<br />

z moškim na ženskem<br />

stranišču. Sedaj pa so se<br />

pojavili tudi plakati, ki<br />

namigujejo na spraševanje<br />

o lastni osebnosti<br />

in spolu. Res nedopustno<br />

se mi zdi, da so poleg<br />

Napis na »spolno<br />

nevtralnem« stranišču.<br />

osnovnih informacij in predstavitvi<br />

pojmov LGBT skupnosti (kot del splošne<br />

razgledanosti) ponek<strong>od</strong> napisana<br />

samo vprašanja, kot so: Si srečen v svojem<br />

biološkem spolu? Bi bil tudi ti rad<br />

ženska? Ta vprašanja namigujejo na<br />

vse večji porast vsiljevanja omenjene<br />

tematike,« d<strong>od</strong>a in sklene z retoričnim<br />

vprašanjem, ali je ustanova, ki usposablja<br />

strokovne delavce za delo z otroki<br />

in mladino, ki je ravno v času oblikovanja<br />

lastne osebnosti, res prostor za<br />

Počutim se res nelag<strong>od</strong>no,<br />

ko se pogovarjam z moškim<br />

na ženskem stranišču.<br />

sp<strong>od</strong>bujanje oz. vsiljevanje nerealnih<br />

predstav o spolu in spolni identiteti.<br />

Ideja, da bi ločena stranišča za<br />

ženske in moške, ki so v s<strong>od</strong>obnem času<br />

stalnica v vseh javnih ustanovah, združili<br />

v »spolno nevtralna« stranišča, se<br />

izraziteje pojavlja zadnji dve desetletji.<br />

Njeni zagovorniki pravijo, da ločena<br />

stranišča utrjujejo spolne stereotipe in<br />

patriarhat ter da so diskriminatorna do<br />

transspolnih oseb ali do drugih oseb iz<br />

t. i. LGBT skupnosti, ki se ne identificirajo<br />

ne z moškim ne z ženskim spolom<br />

in tako na nobenem izmed WC-jev nimajo<br />

mesta. Drugače misleči opozarjajo,<br />

da skupna stranišča lahko predstavljajo<br />

nevarnost za porast spolnega<br />

nasilja ter da imajo ženske in moški na<br />

toaleti specifične potrebe.<br />

KOPIRANJE<br />

TUJE PRAKSE<br />

V ZDA so se posamezna<br />

»spolno nevtralna« stranišča<br />

začela pojavljati na<br />

začetku tisočletja, leta<br />

2014 naj bi takšne prostore<br />

ponujalo že več kot 150<br />

univerz po državi. Cooper<br />

Union of New York City je<br />

bila prva univerza v ZDA,<br />

ki je vsa svoja stranišča<br />

napravila za »spolno nevtralna«,<br />

in sicer leta 2015.<br />

Temu so sledile številne<br />

druge in tudi nekatera zasebna<br />

p<strong>od</strong>jetja, denimo veriga<br />

veleblagovnic Target.<br />

Ta praksa je vse bolj<br />

razširjena tudi po Evropi<br />

in Sloveniji. Začela jo<br />

je Fakulteta za socialno<br />

delo, leta 2020 je sledila<br />

FDV, tedaj se je vnela tudi<br />

ostra javna debata. P<strong>od</strong>oben<br />

poskus so izvedli na<br />

Filozofski fakulteti ter z<br />

vrat stranišč v enem delu<br />

stavbe <strong>od</strong>stranili oznake,<br />

vendar pa naj bi se zatem<br />

vnel pravcati boj med posamezniki,<br />

ki so jih znova<br />

označevali, in tistimi, ki so<br />

oznake brisali. <br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

34 ZDRAVJE<br />

FEDERICO<br />

V. POTOČNIK<br />

POSNETEK<br />

ZASLONA POP TV<br />

POP TV PRODAJA MIT<br />

o moralno superiornem<br />

javnem zdravstvu<br />

Oddaja 24UR Forum si je zadala kolosalno nalogo, da prikaže težave v našem<br />

zdravstvenem sistemu. Naloge ni opravila. Kdor je na Pop TV pred tem gledal dnevnik,<br />

je lahko že takrat videl, kakšen bo priokus. Invalid ne more p<strong>od</strong>aljšati vozniškega<br />

dovoljenja, ker zlobni zdravniki na URI Soča ne delajo zdravniških pregledov.<br />

Osebne zg<strong>od</strong>be so močne, če<br />

se jih pravilno interpretira.<br />

So pa nevarne, ko skozi njih<br />

prikazujejo zadevo z enega,<br />

poenostavljenega gledišča z namenom<br />

manipulacije ali pa zgolj zaradi preslabega<br />

poznavanja materije. V primeru<br />

invalida bi lahko že vlada avtomatsko<br />

p<strong>od</strong>aljšala ta vozniška dovoljenja, pa jih<br />

ni. Na URI Soča so nad zlobne zdravnike<br />

poslali inšpekcijo, ki pa, mimo<strong>gre</strong>de,<br />

ni <strong>od</strong>krila nepravilnosti.<br />

To je bila največja ovira te <strong>od</strong>daje:<br />

novinarji ne poznajo zdravstvenega<br />

sistema, zato prikazujejo tisto, kar jim<br />

je skozi takšne zg<strong>od</strong>be dosegljivo. Celo<br />

pogled v Avstrijo je bil omejen na p<strong>od</strong>atek<br />

o plačah in o vsakdanjem delu,<br />

kar je za razumevanje sistema preplitko.<br />

Ker npr. v celi <strong>od</strong>daji nismo slišali<br />

ničesar o ZZZS, ki je plačnik vseh<br />

storitev in tudi vzrok za veliko večino<br />

problemov v zdravstvu. Slišali pa smo<br />

mantre o grdih zasebnikih in moralno<br />

superiornem državnem zdravstvu,<br />

zato nekaj povejmo o tem.<br />

O GRDIH ZASEBNIKIH<br />

To je bil leitmotiv večine <strong>od</strong>daje. Državno<br />

zdravstvo ti ponudi vse zastonj,<br />

zasebnik pa samo gleda, kako ti<br />

bo ožel zadnje cente. Kdor dela zunaj<br />

državnega zdravstva, je grd, ker dela<br />

za <strong>denar</strong> in za profit. Ker z <strong>denar</strong>jem<br />

je tako, zdravnik menda ne sme delati<br />

za profit iz vaših davkov, GEN-I pa si<br />

Čemerni premier<br />

Robert Golob (57) v<br />

<strong>od</strong>daji 24UR Forum.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

Komentar<br />

ZDRAVJE<br />

35<br />

lahko iz vaših davkov izplačuje milijonske<br />

nagrade.<br />

Pa poglejmo, kaj točno delajo zasebniki<br />

narobe. MD Medicina prosto pove,<br />

da se pogajajo za popuste. To je nesprejemljivo<br />

za državno zdravstvo, kjer<br />

imamo »centralizirano nabavo«, kar je<br />

evfemizem za dvorne dobavitelje. Vam<br />

dam primer zobozdravstvenega pripomočka:<br />

pri dvornem dobavitelju 5000<br />

EUR, pri konkurenci 2500 EUR, nabavna<br />

cena 180 EUR. Se spomnite žilnih<br />

opornic? No, z vsem je tako.<br />

Nekako je postal argument to, da zasebniki<br />

ne izvajajo najtežjega zdravljenja.<br />

To ne drži povsem, delno pa. Zakaj<br />

pa ne delajo najzahtevnejših posegov?<br />

Ker prinašajo izgubo. Problem je v tem,<br />

da zavarovalnica vaše bolezni plačuje<br />

tako, da izvajalec dela sebi šk<strong>od</strong>o! Ni<br />

UKC moralno superioren, ker dela večjo<br />

izgubo. Izgubo mu nato krije proračun,<br />

zasebniku pa nihče. Zato je rešitev ponovno<br />

na strani ZZZS, ki posegov ali<br />

ne plačuje (in dela čakalne vrste) ali<br />

p<strong>od</strong>plačuje (in dela zav<strong>od</strong>om izgube).<br />

Pa čakalne vrste, seveda. Zakaj prihaja<br />

do čakalnih dob, smo na Domovini<br />

razložili večkrat. Skrajšano: zakaj na<br />

napotnico pridete na vrsto čez eno leto,<br />

samoplačniško pa jutri? Ker ZZZS ne<br />

plača vseh pregledov. Če jih letos plača<br />

sto, stoprvi pade na naslednje leto in<br />

tako nastajajo čakalne vrste. Če pa se za<br />

stoprvega najde <strong>denar</strong> takoj (beri: plačate<br />

iz žepa), ta dobi storitev takoj, ker<br />

kapacitete ponek<strong>od</strong> so. Premier Golob<br />

se je tukaj debelo zlagal, ko je rekel, da je<br />

to zaradi lenobe osebja. ZZZS preprosto<br />

nima toliko <strong>denar</strong>ja, kolikor je potreb<br />

slovenskih pacientov. Skrajševanje čakalnih<br />

dob je zato nesmiselno, če se ne<br />

pogovarjamo o reformi ZZZS.<br />

Kateri pa je največji <strong>gre</strong>h zasebnikov?<br />

Da izplačujejo višje plače, višje<br />

re<strong>gre</strong>se, višje nagrade in so vsi – tako<br />

osebje kot pacienti – zadovoljni. Za<br />

vsako totalitarno oblast je nevarno,<br />

če so ljudje zadovoljni v okoljih, ki jih<br />

sami ne kontrolirajo.<br />

MORALNO SUPERIORNO<br />

Oddaja je jasno in glasno povedala, da<br />

je državno zdravstvo moralno superiorno.<br />

Moralno superiorno je delati v državni<br />

ustanovi. Kot da tam vse poteka<br />

s popolnim altruizmom, za dobro pacienta<br />

in tudi za nizko plačilo oz. sebi v<br />

šk<strong>od</strong>o, ker je vaše zdravje prioriteta.<br />

Ampak, veste, to je »bullshit«. Državne<br />

ustanove so mešanica vrhunskih<br />

in nesposobnih kadrov. Mešanica lenih<br />

Ne <strong>gre</strong> jim za to,<br />

da boste bolje oskrbovani<br />

– <strong>gre</strong> jim za ubranitev<br />

monopolnega sistema,<br />

ki hrani toliko pijavk.<br />

in pridnih, čeprav tega niti ne znamo<br />

meriti. Tam, kjer profit ustanove (in<br />

kvaliteta storitev kot predpogoj za profit!)<br />

ni faktor, se razrastejo alternativni<br />

načini <strong>od</strong>ločanja, vrednotenja in nagrajevanja.<br />

Tako lahko npr. šef postane<br />

nekdo, ki ni najbolj sposoben, ampak je<br />

najbolje povezan. Teh izrojenih hierarhij<br />

je v državnem zdravstvu nešteto.<br />

Hkrati pa javne ustanove ne postavljajo<br />

cen svojih storitev, ker jim jih<br />

brez ekonomske logike zapoveduje<br />

ZZZS. Tudi <strong>od</strong>h<strong>od</strong>kov ne določajo, ker<br />

so plače centralno oblikovane, nabave<br />

pa so vsakič bolj centralizirane. Potem<br />

je razumljivo, da zdravstvene ustanove<br />

redno pridelajo izgube, ki jih nato krijete<br />

vi z vse višjimi davki.<br />

Moralno superiorno je bilo p<strong>od</strong>ržaviti<br />

še tisto malo izbire, ki smo jo imeli<br />

v sistemu: premier se je pohvalil z ukinitvijo<br />

dopolnilnega zavarovanja. Prej<br />

je bila izbira med zavarovalnicami, zdaj<br />

izbire ni več. Prej je bilo prostovoljno,<br />

zdaj je obvezno. Prej so delali dobiček,<br />

zdaj vi pokrivate njihov minus. Sprašujem<br />

se, kako se lahko pohvališ s tem, da<br />

si vse zavozil.<br />

Tako tudi nastanejo moralno superiorni<br />

državni gradbeni projekti. Cel<br />

UKC Beograd je stal manj kot dve moralno<br />

superiorni jeseniški železniški<br />

<strong>postaj</strong>i. Kateri projekti pa se ne preplačujejo?<br />

Zasebni, ker sebi ne kradeš,<br />

in tisti, pri katerih <strong>gre</strong> za evropska<br />

sredstva, ker je tam zelo dober nadzor.<br />

Kaj narediti, ko hočeš po ovinkih zapraviti<br />

(pre)več? Uporabiš proračunska<br />

sredstva namesto evropskih in zaobideš<br />

bruseljski nadzor. Dober trik.<br />

POPOLNA KONTROLA<br />

Cilj je onemogočiti zasebno sfero. Razumem,<br />

zakaj leve vlade ne prebavljajo zasebnega<br />

zdravstva, zasebnega šolstva<br />

ali gosp<strong>od</strong>arstva: ker nad njimi nimajo<br />

kontrole. Ne morejo jim vsiliti dvornih<br />

dobaviteljev, ne morejo jim centralnoplansko<br />

določati norm, ne morejo jim<br />

povečati glavarinskih količnikov, ne<br />

morejo jih siliti v 70-urne delavnike.<br />

Ne razumem pa sovraštva nekaterih<br />

ljudi do zasebnikov. Nihče <strong>od</strong><br />

zdravnikov se ni vrnil iz zasebništva.<br />

Tisti, ki delajo popoldne, to delajo radi.<br />

Pacienti so z njihovimi storitvami zadovoljni.<br />

V <strong>od</strong>daji so sami rekli, da<br />

zasebniki izplačujejo višje plače, višje<br />

re<strong>gre</strong>se, pacientov je vsakič več. Zakaj<br />

torej stresati jezo nanje? Zakaj nismo<br />

jezni na vlado, ki naše slabe pogoje z<br />

vsakim ukrepom poslabšuje?<br />

Zadaj se skriva želja po popolni kontroli.<br />

Ker skrajna levica deluje na bazi<br />

prisile, popolno kontrolo nujno rabi.<br />

Več kontrole pa pomeni manj svob<strong>od</strong>e.<br />

Iz tega izhajajo pozivi po prepovedi<br />

popoldanskega dela, baje zato, ker je v<br />

Avstriji ponek<strong>od</strong> tako. Ampak Avstrija<br />

ima, prvič, dovolj zdravnikov in, drugič,<br />

konkurenco med zdravstvenimi<br />

ustanovami, pri nas pa konkurence nimamo,<br />

saj <strong>gre</strong>do vsa sredstva iz ZZZS.<br />

INDOKTRINACIJA<br />

V <strong>od</strong>daji se niso pogovarjali o bistvenih<br />

zadevah: ne o konkurenci med zdravstvenimi<br />

ustanovami in ne o demonopolizaciji<br />

ZZZS. Razvitim sistemom<br />

je skupno, da imajo ljudje na izbiro več<br />

zavarovalnic. Z njimi imajo sklenjene<br />

police, na teh policah pa piše, do česa<br />

je vsak zavarovanec upravičen. Te zavarovalnice<br />

konkurirajo za več strank,<br />

zato se trudijo ponuditi boljše pogoje,<br />

enako kot bolnišnice. In kot pri avtomobilih:<br />

če se zaletite z avtom, imate<br />

zavarovanje, <strong>gre</strong>ste k mehaniku in vam<br />

avto popravijo. Ste slišali, da bi kdo čakal<br />

pet let na popravilo avta? Imeti izbiro<br />

očitno deluje.<br />

Če imate zdravstveno težavo, je povsem<br />

vseeno, ali se zdravite v zasebni ali<br />

državni ustanovi. Glavno je, da dobite<br />

kvalitetno in pravočasno storitev, ki jo<br />

plača vaša izbrana zavarovalnica. Rešitev<br />

vsekakor ni v demonizaciji zdravnikov,<br />

katerih <strong>gre</strong>h je edino ta, da delamo<br />

bistveno več, kot je za naše fizično in<br />

duševno zdravje dobro.<br />

Oddaja je bila zato korak v napačno<br />

smer, v smeri indoktrinacije, da je zasebno<br />

»a priori« slabo, državno pa dobro.<br />

Kot je rekel Golob: »Javno zdravstvo je<br />

edino, kar si Slovenci in Slovenke zaslužijo.«<br />

Jasno. Ne <strong>gre</strong> jim za to, da boste bolje<br />

oskrbovani. Gre jim za to, da branijo<br />

monopolni sistem, ki hrani toliko pijavk.<br />

Medtem pa javno zdravstvo vse bolj<br />

spominja na vzh<strong>od</strong>ni Berlin: tako zelo je<br />

<strong>od</strong>ličen, da b<strong>od</strong>o kmalu zgradili zid naokoli,<br />

da nas bo vse zadržal notri. <br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

36<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

GEOPOLITIKA: kitajska vlaganja<br />

za dostop do strateško<br />

pomembnih mineralov<br />

V svetu poteka tekma za dostop do mineralov, ki so bistveni za proizv<strong>od</strong>njo s<strong>od</strong>obnih elektronskih naprav<br />

in električnih avtomobilov. V zadnjih desetih letih je Kitajska v Afriko vložila 170 milijard dolarjev<br />

z enim samim namenom: da si zagotovi čim lažji in čim bolj trajen dostop do mineralov, ki jih potrebuje<br />

za vzdrževanje gosp<strong>od</strong>arske rasti in napredka doma.<br />

PIA KOS<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Ljudske republike<br />

Kitajske na Afriški<br />

celini ima ›dolgo brado‹,«<br />

»S<strong>od</strong>elovanje<br />

pojasnjuje obramboslovec<br />

Vladimir Prebilič (49) s FDV. Kitajska je<br />

februarja predstavila milijardo dolarjev<br />

vreden načrt za prenovo 1860 kilometrov<br />

dolge železnice Tazara, ki že pol<br />

stoletja povezuje Zambijo in Tanzanijo,<br />

vendar je bila dolgo slabo vzdrževana<br />

zaradi pomanjkanja sredstev.<br />

Tanzanijska predsednica Samia<br />

Suluhu Hasan (64) in zambijski predsednik<br />

Hakainde Hichilema (61) sta na<br />

obisku Kitajske leta 2022 in 2023 <strong>od</strong> kitajskega<br />

predsednika Ši Džinpinga (70)<br />

dobila zagotovilo, da bo Peking s<strong>od</strong>eloval<br />

pri obnovi Tazare. Ši je železnico označil<br />

za simbol kitajsko-afriškega prijateljstva.<br />

Kitajska je pri koridorju namreč<br />

pomagala že <strong>od</strong> samega začetka: Tazara<br />

je bila v 70. letih zgrajena z znatno<br />

pomočjo Kitajske prek brezobrestnega<br />

posojila, čeprav se je tedaj soočala s hudimi<br />

finančnimi težavami in revščino,<br />

saj še ni bila vzpostavljena kot velesila.<br />

Kot piše RTVS, je bila Tazara v 70. letih<br />

največji kitajski posamični projekt<br />

v tujini in je Zambiji omogočila izvoz<br />

bakra, ki so ji ga po njeni ne<strong>od</strong>visnosti<br />

leta 1964 blokirale države p<strong>od</strong> vlado<br />

belskih manjšin v R<strong>od</strong>eziji, današnjem<br />

Zimbabveju, in Južni Afriki, tedaj p<strong>od</strong><br />

režimom apartheida.<br />

TEKMA Z EU IN ZDA<br />

V svetu poteka tekma za dostop do<br />

strateško pomembnih mineralov – kobalta,<br />

litija in bakra, ki so bistveni za<br />

V ozadju gradnje in obnove železniške<br />

povezave med Tanzanijo in Zambijo je<br />

<strong>od</strong> vsega začetka Kitajska.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

Komentar<br />

proizv<strong>od</strong>njo s<strong>od</strong>obnih elektronskih<br />

naprav in električnih avtomobilov,<br />

ki so smatrani za ključne v zelenem<br />

preh<strong>od</strong>u. Največ takšnih mineralov<br />

se nahaja prav v Afriki: Demokratična<br />

republika Kongo s kobaltom in Zambija<br />

z bakrom imata največje rudnike na<br />

svetu. Zadnja leta v njih poteka pospešeno<br />

izkopavanje.<br />

Zaradi propadajoče afriške prometne<br />

infrastrukture, ki ne more več<br />

zagotavljati zanesljivega prevoza, so<br />

se začele pojavljati težave pri prevozu<br />

rudnin do pristanišč na obali Indijskega<br />

in Atlantskega oceana, s tem pa tudi<br />

z nemoteno proizv<strong>od</strong>njo elektronskih<br />

delov. Kitajska je v zadnjih desetletjih<br />

vlagala v nove rudnike in širitev že obstoječih,<br />

zdaj pa se je <strong>od</strong>ločila tudi za<br />

investicijo v prometno infrastrukturo<br />

in zlasti železniške koridorje, ki omogočajo<br />

hitrejši in zanesljivejši prevoz<br />

tovora kakor cestne povezave.<br />

Koridor Lobito povezuje atlantsko<br />

obalo v Angoli z rudnimi nahajališči<br />

v Demokratični republiki Kongo in v<br />

Zambiji. ZDA in Evropska unija naj bi v<br />

obnovo proge z namenom zagotovitve<br />

dostopa do kritičnih rudnin namenili<br />

več kot milijardo dolarjev. Načrtujeta<br />

p<strong>od</strong>aljšanje proge v transafriški koridor<br />

do pristanišča Beira v Mozambiku.<br />

S tem bi povezali obalo Atlantskega in<br />

Indijskega oceana.<br />

Azijska velesila je načrt za prenovo<br />

Tazare predstavila prav dan pred forumom<br />

ZDA o koridorju Lobito. Poleg tega<br />

je za slednjega med letoma 2006 in 2014<br />

namenila slabi dve milijardi dolarjev, a<br />

kasneje ni uspela dobiti koncesije na<br />

razpisu za upravljanje proge.<br />

KOBALT IN LITIJ<br />

Kitajsko gosp<strong>od</strong>arstvo danes <strong>od</strong> mineralov<br />

najbolj potrebuje kobalt in litij,<br />

zlasti za nemoteno proizv<strong>od</strong>njo električnih<br />

baterij, ki so temelj elektrifikacije<br />

prometa na Kitajskem in po svetu.<br />

Kitajska se danes ponaša s kar 83 %<br />

Kitajsko gosp<strong>od</strong>arstvo<br />

danes <strong>od</strong> mineralov najbolj<br />

potrebuje kobalt in litij, zlasti<br />

za nemoteno proizv<strong>od</strong>njo<br />

električnih baterij.<br />

Ocenjeno število električnih potniških avtomobilov<br />

(brez hibridov in priključnih hibridov) po državah<br />

Japonska<br />

Kanada<br />

Južna Koreja<br />

Nizozemska<br />

Združeno kraljestvo<br />

Norveška<br />

Francija<br />

Nemčija<br />

ZDA<br />

Kitajska<br />

210.000<br />

250.000<br />

300.000<br />

340.000<br />

550.000<br />

590.000<br />

620.000<br />

1.000.000<br />

2.100.000<br />

vseh proizvedenih električnih vozil<br />

na svetu. Prva so v Evropo pripeljali<br />

pred dvema tednoma. Če želijo takšen<br />

tempo nadaljevati, si morajo namestiti<br />

dostop do omenjenih surovin, razlaga<br />

Prebilič (49).<br />

Pričakovati je, da Kitajska v Afriki bistveno<br />

hitreje realizira projekte, kot sta<br />

to sposobni EU in ZDA. To pa, pravi Prebilič,<br />

na žalost pomeni, da si lahko Kitajska<br />

s tem zagotavlja surovine in kasneje<br />

tudi prevlado v posameznem sektorju<br />

gosp<strong>od</strong>arstva na svetovni ravni.<br />

Poudaril je, da je 170-milijardna investicija<br />

v Afriko le košček kitajskega<br />

vpliva po svetu oziroma tega, kar Kitajska<br />

zagotavlja skozi pobudo Pas in cesta<br />

– projekta, ki je še bistveno večji in izvaja<br />

penetracijo na p<strong>od</strong>ročju Šri Lanke,<br />

Pakistana, Indonezije in Filipinov. Ta<br />

znaša »neverjetnih« 3000 milijard dolarjev,<br />

je izpostavil Prebilič.<br />

GEOPOLITIČNI POMEN<br />

Predlog za enotirno progo, ki poteka <strong>od</strong><br />

mesta Kapiri Mposhi v središču Zambije<br />

do pristanišča Dar es Salaamu, je<br />

zambijskemu ministru za promet Franku<br />

Tayaliju predal kitajski veleposlanik<br />

v Lusaki Du Šjaohuj. P<strong>od</strong>robnosti in časovni<br />

okvir niso znani.<br />

Kot pojasnjuje Prebilič, je cilj investicije<br />

v Tazaro približno petkratno<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO 37<br />

11.000.000<br />

povečanje kapacitete železniške povezave,<br />

ki trenutno znaša približno milijon<br />

ton blaga. To nameravajo doseči s<br />

širitvijo tirov, torej da se povečata osna<br />

obremenitev in hitrost vlakov na progi.<br />

»Na ta način bi dobili praktično<br />

popoln nadzor – <strong>gre</strong> za to, da Kitajska<br />

v zameno za vlaganje v koridor p<strong>od</strong>pisuje<br />

koncesijsko pog<strong>od</strong>bo z vladama,<br />

ki ji omogoča upravljanje s to progo«<br />

– čeprav se zanimajo predvsem za ta<br />

del, kjer se prepeljuje blago – »ni nepomembna<br />

številka, da ta proga omogoča<br />

transport približno treh milijonov<br />

ljudi letno.« To namreč pomeni,<br />

da b<strong>od</strong>o lahko »s koncesijo posredno<br />

izvajali tudi nadzor nad tem, kako se<br />

b<strong>od</strong>o premikali prebivalci Tanzanije<br />

in Zambije«.<br />

Investicija v Tazaro ima izreden<br />

geopolitični pomen, ki se ga Kitajska<br />

zelo dobro zaveda, je pristavil Prebilič.<br />

Po navedbah uprave železnice<br />

naj bi bila razprava o prenovi Tazare<br />

z vsemi deležniki končana do konca<br />

letošnjega aprila. Kitajski predlog bo<br />

preučil skupni tehnični <strong>od</strong>bor Tanzanije<br />

in Zambije, nato ga bo ocenil<br />

skupni usmerjevalni <strong>od</strong>bor, šele po<br />

tem pa bo predlog dobila tristranska<br />

delovna skupina z ministri tanzanijske<br />

in zambijske vlade ter kitajska<br />

veleposlanika v obeh državah. <br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

38<br />

KULTURA<br />

Knjigo so predstavili na Slovenski matici v Ljubljani (z leve): dr. Jože Možina (55),<br />

msgr. Renato P<strong>od</strong>bersič (81), dr. Matic Batič (34) in dr. Renato P<strong>od</strong>bersič (54).<br />

TINO MAMIĆ<br />

DNEVNIK uporniškega<br />

duhovnika<br />

Župnik Virgil Šček je dal leta 1927, v času hudega fašizma, na fresko v cerkvi naslikati<br />

Kristusovega mučitelja z obrazom Mussolinija. Ker se je po drugi svetovni vojni zelo boril<br />

za slovensko zah<strong>od</strong>no mejo, ga je tržaški škof suspendiral, Vatikan pa laiciziral.<br />

Šček (1889–1948)<br />

spada med najbolj izstopajoče<br />

primorske duhovnike<br />

prve polovice 20. »Virgil<br />

stoletja in predstavlja osrednjega predstavnika<br />

nar<strong>od</strong>noobrambnega gibanja<br />

primorskih Slovencev v času italijanske<br />

oblasti. Bil je aktiven na različnih<br />

p<strong>od</strong>ročjih; poleg duhovniškega dela je<br />

opravljal tudi funkcijo poslanca v italijanskem<br />

parlamentu (1921–1924), deloval<br />

je kot pisec in urednik, organizator<br />

političnega in kulturnega življenja ter<br />

zbiralec etnografskega gradiva. Prepletanje<br />

dušnopastirskega, političnega, socialnega<br />

in kulturnega delovanja moramo<br />

razumeti kot neločljivo celoto dela<br />

za slovenski nar<strong>od</strong>,« piše v uv<strong>od</strong>u nove<br />

knjige Ščekov dnevnik, ki sta ga izdali<br />

Goriška Mohorjeva družba in Študijski<br />

center za nar<strong>od</strong>no spravo. Predstavitev<br />

je bila v Ljubljani, z avtorjema Renatom<br />

P<strong>od</strong>bersičem (54) in Maticem Batičem<br />

(34) se je pogovarjal Jože Možina (55).<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

Za izdajo še ene knjige o Ščeku so se<br />

<strong>od</strong>ločili zaradi njegovih 14 dnevnikov,<br />

imenovanih Paberki. V knjigi je prvi del<br />

dnevnikov – <strong>od</strong> leta 1911 do konca leta<br />

1933. Izdajo drugega dela načrtujejo v<br />

prih<strong>od</strong>njih letih.<br />

Urednika, doktorja zg<strong>od</strong>ovinskih<br />

znanosti Batič in P<strong>od</strong>bersič sta knjigo<br />

opremila z vsebinskimi opombami: biografskimi<br />

p<strong>od</strong>atki, pojasnili obravnavanih<br />

dog<strong>od</strong>kov in razlago strokovnih,<br />

arhaičnih in narečnih besed. Znanstveno-kritična<br />

izdaja dnevniških zapisov<br />

vsebuje spremno študijo s predstavitvijo<br />

vira, življenjepisom Virgila Ščeka in analizo<br />

njegovega položaja v katoliškem političnem<br />

gibanju na Slovenskem.<br />

PRVI SUSPENZ<br />

Virgil Šček je bil duhovnik, politik, nar<strong>od</strong>noobrambni<br />

delavec, poslanec, urednik,<br />

pisec in organizator. Na državnozborskih<br />

volitvah leta 1921, v času<br />

italijanske okupacije Primorske po prvi<br />

svetovni vojni, je bil izvoljen za poslanca<br />

v rimskem parlamentu. Duhovniki<br />

v Italiji zaradi papeške prepovedi sicer<br />

niso smeli kandidirati na volitvah, to pa<br />

ni veljalo za novoosvojena ozemlja. Zaradi<br />

časopisnih pritiskov so prepoved<br />

razširili tudi na nova ozemlja, česar pa<br />

Šček ni priznal. Vatikanski državni tajnik<br />

ga je poklical k sebi in mu zagrozil s<br />

suspenzom, obenem pa mu je zaželel uspešno<br />

parlamentarno delo. Ker se Šček<br />

ni uklonil, so ga začasno suspendirali.<br />

Šček je bil najaktivnejši slovenski<br />

poslanec v parlamentu in velik humorist<br />

tudi v najbolj tragičnih situacijah.<br />

Knjiga omenja tudi zanimvo anegdoto:<br />

»Na italijanskih državnih volitvah<br />

je bil maja 1921 na listi Jugoslovenske<br />

nar<strong>od</strong>ne stranke izvoljen v rimski parlament.<br />

Iz tega časa izstopa zanimiva<br />

anekdota o Ščeku in Mussoliniju. Ob<br />

neki priložnosti je Mussolini, s katerim<br />

sta bila poslanca v italijanskem parla-

Kolumna AKTUALNO KULTURA 39<br />

mentu, v družbi izjavil, da je Šček edini<br />

pameten poslanec v tem parlamentu,<br />

vsi drugi pa so osli.«<br />

Poslikava cerkve v Avberju je vzbudila izjemno pozornost. Šček, ki je duhovno v<strong>od</strong>il slikarja<br />

Kralja, je v cerkvi <strong>od</strong>prl spominsko knjigo, v katero se se vpisovali obiskovalci. Med njimi je<br />

bila tudi Karmela Kosovel, sestra pesnika Srečka, uspešna pianistka, ki je takrat koncertirala<br />

v Ljubljani. P<strong>od</strong>pisala se je z danes že izginulo žensko obliko priimka Kosovelova.<br />

KRALJEVE FRESKE<br />

Šček je bil med pobudniki in ustanovitelji<br />

Goriške Mohorjeve družbe in več<br />

slovenskih časopisov. »Kaplansko delo<br />

je opravljal z vsem navdušenjem. Bogata<br />

zaradi umetniške poslikave Toneta Kralja<br />

v avberski cerkvi in zapletena zaradi<br />

fašističnega šikaniranja in stalne kontrole<br />

so bila leta <strong>od</strong> 1927 do 1939, ko je bil<br />

župnik v Avberju. Z misijoni, predavanji,<br />

ljudskim petjem, domiselnim bogoslužjem,<br />

sestanki Dekliške zveze in drugimi<br />

prijemi je poživil duhovno življenje v<br />

župniji,« opisujeta njegovo delo avtorja<br />

monografije Batič in P<strong>od</strong>bersič.<br />

S Ščekovim mentorstvom se je tako<br />

začel cikel izjemnih poslikav cerkva<br />

Toneta Kralja, ki so izjemen umetniški<br />

simbol slovenske vernosti in nar<strong>od</strong>ne<br />

zavesti kljub težkim letom okupacije.<br />

Leta 1940 se je zaradi groženj fašistov<br />

moral umakniti iz Avbera v Lokev.<br />

Po padcu fašizma se ni veliko spremenilo:<br />

Šček je prišel z dežja p<strong>od</strong> kap. Namesto<br />

fašistov so nastopili komunisti.<br />

Šček je bil pomemben pri prizadevanjih<br />

za združitev Primorske z matico Slovenijo.<br />

Pri tem se ni oziral na ideološke<br />

razlike med Slovenci. Bil je neke vrste<br />

Virgil Šček po drugi vojni.<br />

Fotografija iz knjige, izvirnik<br />

hrani Muzej novejše in s<strong>od</strong>obne<br />

zg<strong>od</strong>ovine Slovenije.<br />

samoh<strong>od</strong>ec, saj je obsojal tako komunistično<br />

zlorabo nar<strong>od</strong>noosvob<strong>od</strong>ilnega<br />

gibanja kot kolaboracijo z okupatorjem.<br />

KAZEN IZ VATIKANA<br />

Tržaški škof Antonio Santin, ki mu<br />

je Mussolini po prih<strong>od</strong>u z Reke v Trst<br />

dejal »Cenil sem vas kot reškega škofa,<br />

cenil vas bom kot tržaškega škofa«, je<br />

bil s Ščekom velikokrat v sporu. Slednjič<br />

ga je suspendiral (1946), vendar<br />

pisma Šček ni prejel. Naslovljeno je<br />

bilo na župnijskega upravitelja Antona<br />

Požarja, ki je, vedoč, kaj je v pismu,<br />

<strong>od</strong>potoval na dopust na Tirolsko. Požar<br />

je čez nekaj tednov, ko je uradno izvedel<br />

za suspenz, večkrat protestiral in<br />

dokazoval ničnost <strong>od</strong>loka. A Vatikan<br />

je dal prav Santinu in Ščeka laiciziral.<br />

V resnici suspenza vsaj v začetku<br />

ni nihče upošteval, nato pa je prišla še<br />

državna meja, ki je škofa in Ščeka fizično<br />

ločila. Vatikanske kazni – izgube<br />

vseh duhovniških pravic pa osebno ni<br />

prejel, saj je prej umrl.<br />

<br />

VATIKANSKI ARHIV<br />

V vatikanskih arhivih smo našli zanimivo<br />

označbo o Ščeku, ki jo je oktobra<br />

1924 napisal Pietro Tacchi Venturi,<br />

eden <strong>od</strong> arhitektov lateranskega sporazuma:<br />

»Don Virgilio Scek, piu assai<br />

politicante che sacerdote.« Za znanega<br />

jezuita in diplomata, ki je bil zveza<br />

med papežem in Mussolinijem, je bil<br />

Šček torej »veliko bolj politikant kot<br />

duhovnik«. Žal pa v dosjeju AA EE SS<br />

568, 21 ni zapisano, kaj si je Šček mislil<br />

o Tacchiju Venturiju.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

40<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

PETER MERŠE<br />

SLOVENSKA INOVACIJA,<br />

ki vsakomur omogoča,<br />

da si pridobi »svojo«<br />

sončno elektrarno<br />

Komentar<br />

Slovensko visokotehnološko p<strong>od</strong>jetje SunContract je predstavilo prvo energetsko tržnico<br />

na svetu, na kateri so nezamenljivi žetoni (NFT) povezani s konkretnimi sončnimi paneli,<br />

kar vsakomur omogoča, da pride do svoje sončne elektrarne, četudi zanjo nima oz.<br />

ne more dobiti soglasja, živi v bloku ali v najemu ter tako nima lastne strehe, kamor bi<br />

elektrarno lahko postavil.<br />

Inovacijo so pred dnevi predstavili<br />

na svetovni konferenci blockchaina<br />

v Bukarešti, danes pa tudi pred<br />

slovensko javnostjo na sedežu p<strong>od</strong>jetja<br />

v Ljubljani. Zanimanje za žetone,<br />

s katerimi za deset let najamete sončni<br />

panel, je bilo takšno, da so prvo serijo<br />

razpr<strong>od</strong>ali v enem dnevu, zdaj je na<br />

trgu že tretja.<br />

Ker so nezamenljivi žetoni v javnosti<br />

poznani predvsem kot način izkazovanja<br />

lastništva nad elektronskimi umetninami,<br />

so žetonom, s katerimi najamete<br />

panele, d<strong>od</strong>ali tudi stripovske junake.<br />

Povpraševanje po sončnih elektrarnah<br />

je v lanskem letu skokovito naraslo,<br />

saj se je z novim letom spremenil način<br />

obračunavanja proizvedene energije iz<br />

sončne elektrarne in porabe električne<br />

energije gosp<strong>od</strong>injstva, ki se je prej obračunavala<br />

na letni ravni. A slovensko elektroenergetsko<br />

omrežje velike količine<br />

majhnih sončnih elektrarn zaenkrat še<br />

ne prenese, zato mnogi, ki so želeli investirati<br />

v sončne panele na svoji strehi, za<br />

to enostavno niso dobili soglasja.<br />

Samo v p<strong>od</strong>jetju Energija Sonce, ki<br />

je partner SunContracta, so po besedah<br />

soustanovitelja in direktorja razvoja<br />

SunContract Gregorja Novaka imeli<br />

približno 1.000 strank, ki soglasja za<br />

postavitev sončne elektrarne niso dobile,<br />

ker omrežje trenutno tega ne omogoča.<br />

Še bistveno več pa je tistih, ki živijo v<br />

blokih, najemnih stanovanjih oz. iz kakšnega<br />

drugega razloga nimajo lastne<br />

strehe, na katero bi lahko postavili<br />

sončno elektrarno, ali pa za investicijo<br />

v celotno elektrarno enostavno nimajo<br />

dovolj <strong>denar</strong>ja.<br />

PRVI NA SVETU<br />

Po novem lahko do »svoje« sončne elektrarne<br />

pridejo tudi vsi prej našteti. P<strong>od</strong>jetje<br />

SunContract namreč zdaj ponuja<br />

Globalno energetsko tržnico, ki omogoča,<br />

da je »z nekaj kliki <strong>od</strong> k<strong>od</strong>erkoli<br />

na svetu obnovljiva energija dostopna<br />

vsakomur«, pove Novak.<br />

Preko njihove tržnice lahko vsakdo<br />

kupi NFT žetone, vsak žeton pa je pove-<br />

Direktor p<strong>od</strong>jetja SunContract Gregor Novak<br />

je povedal, da lahko obnovljivo energijo sedaj<br />

dobijo tudi tisti, ki prej niso dobili dovoljenja<br />

za postavitev sončne elektrarne, nimajo lastne<br />

strehe ali nimajo <strong>denar</strong>ja za investicijo.<br />

SunContract<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

t<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

41<br />

Kupec žetonov sončnega panela ne kupi,<br />

temveč ga vzame v najem, energijo pa<br />

porabi doma ali jo pr<strong>od</strong>a.<br />

Youtube @SunContract<br />

zan z enim konkretnim panelom Sun-<br />

Contractove sončne elektrarne. Prva<br />

takšna, z močjo 517 kW, je postavljena<br />

v vasi Višnje nad Ajdovščino in obsega<br />

2.112 sončnih panelov.<br />

Ne <strong>gre</strong> sicer za lastništvo, temveč<br />

najem. Žetoni, ki so bili izdani v začetku<br />

marca, se iztečejo v desetih letih.<br />

Posamezen žeton trenutno stane približno<br />

150 evrov. Z nakupom žetona za<br />

obdobje njegovega trajanja kupec postane<br />

najemnik sončnega panela, ki je z<br />

žetonom povezan, in lastnik električne<br />

energije, ki jo panel proizvede. Elektriko<br />

nato lahko porabi v svojem gosp<strong>od</strong>injstvu<br />

ali p<strong>od</strong>jetju ali pa pr<strong>od</strong>a na borzi, ki<br />

jo prav tako ponuja SunContract. Panele<br />

tudi vzdržujejo in zavarujejo.<br />

Za porabo v gosp<strong>od</strong>injstvu je sicer<br />

treba za dobavitelja električne energije<br />

izbrati SunContract, ki trenutno pokriva<br />

približno 1 % elektroenergetskega<br />

trga pri nas.<br />

PRENOS VIŠKOV<br />

Za pokritje porabe v povprečnem slovenskem<br />

gosp<strong>od</strong>injstvu je po Novakovi<br />

oceni treba zakupiti med 12 in 16<br />

panelov, kar po trenutnih cenah znese<br />

med 1.800 in 2.400 evrov. Lahko pa posameznik<br />

zakupi tudi manj panelov in<br />

razliko v porabi kupi <strong>od</strong> SunContracta<br />

oz. zakupi več panelov, kot jih potrebuje<br />

sam, viške pa nato pr<strong>od</strong>aja na borzi ali<br />

pa p<strong>od</strong>ari svojim družinskim članom,<br />

kar prav tako omogoča SunContractova<br />

energetska tržnica.<br />

»SunContractova ponudba omogoča<br />

prenos viškov proizvedene energije<br />

na druge družinske člane že takoj naslednji<br />

dan po njihovem nastanku, s katerim<br />

lahko posameznik pokriva stroške<br />

porabe energije v času, ko njegova<br />

sončna elektrarna energije ne proizvaja,«<br />

je dejal direktor SunContract Slovenija<br />

Jošt Štrukelj. Prenos sicer velja en<br />

dan, kar še vedno pomeni, da bo v zimskih<br />

mesecih, ko je proizv<strong>od</strong>nja manjša,<br />

<strong>od</strong>jemalec nekaj energije <strong>od</strong>vzel iz<br />

omrežja in jo tudi kupil. Bo pa poleti<br />

lahko viške pr<strong>od</strong>al na borzi ali p<strong>od</strong>aril<br />

družinskim članom.<br />

OMEJENO ŠTEVILO ŽETONOV<br />

Število žetonov, ki so na razpolago,<br />

je omejeno, saj je <strong>od</strong>visno <strong>od</strong> števila<br />

sončnih panelov, ki jih ima postavljene<br />

SunContract. »Naša vizija je, da bi<br />

bil lahko vsakdo samooskrben z lastno<br />

elektrarno, ki jo lahko uporablja kjerkoli<br />

in jo upravlja prek svojega pametnega<br />

telefona,« je smer razvoja p<strong>od</strong>jetja povzel<br />

Novak, a priznava, da je trenutno<br />

poraba elektrike na tak način možna le<br />

Z nakupom žetona postanete<br />

najemnik sončnega panela,<br />

ki je z žetonom povezan,<br />

in lastnik proizvedene<br />

električne energije.<br />

za <strong>od</strong>jemalce na ozemlju Slovenije, vsi<br />

ostali pa lahko elektriko le pr<strong>od</strong>ajajo na<br />

borzi. A tudi to naj bi se v kratkem spremenilo,<br />

saj se pripravljajo na vstop s to<br />

rešitvijo na tuje trge, na nekatere že do<br />

konca letošnjega leta. Najbližje realizaciji<br />

naj bi bili na Hrvaškem in v Estoniji.<br />

Za nakup žetona sta potrebni registracija<br />

in identifikacija prek njihove<br />

platforme, kupec pa mora najprej kupiti<br />

SNC-žetone, »kriptovaluto« SunContracta,<br />

z njimi pa nato lahko kupi NFT<br />

žeton, ki je povezan s sončnim panelom.<br />

Tudi pridobljeno elektriko na borzi<br />

dobi plačano v SNC, ki pa jih lahko<br />

nato zamenja za evre.<br />

Žetone lahko posameznik na trgu<br />

tudi pr<strong>od</strong>aja naprej, vse pa je zapisano<br />

v blockchainu, s čimer je zadeva tudi<br />

povsem transparentna, še pove Novak.<br />

V času pisanja prispevka je bilo na<br />

voljo še 360 žetonov, že do poletja pa<br />

naj bi zgradili nove elektrarne s približno<br />

15.000 paneli. Žetone lahko zakupijo<br />

tako posamezniki kot tudi p<strong>od</strong>jetja.<br />

Oboji lahko na tržnici tudi trgujejo in na<br />

tak način dosežejo višje donose, ni pa se<br />

treba ukvarjati s trgovanjem, saj to lahko<br />

v celoti prepustijo SunContractu.<br />

UMETNIŠKI VTIS<br />

Vsak žeton je povezan tudi z unikatno<br />

stripovsko sliko, katere idejni nosilec je<br />

umetnik Simon Sanda, s čimer se povezujejo<br />

tudi s tradicijo, s katero so uporabniki<br />

najprej povezovali NFT žetone<br />

– digitalno umetnostjo. <br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

42<br />

OGLASNO SPOROČILO<br />

Ekološko čebelarstvo Metelko<br />

in Inštitut montessori<br />

ČEBELARSTVO<br />

ZA TRETJE<br />

ŽIVLJENJSKO<br />

OBDOBJE<br />

Miha in Sara Metelko s Studenca v občini<br />

Sevnica sta se po zaključku študija agronomije<br />

zaposlila na kmetiji in svojo kmetijo<br />

usmerila v ekološko pridelavo kostanja –<br />

maronov ter v ekološko čebelarstvo.<br />

V letu 2015 sta se <strong>od</strong>ločila za strokovno zahtevno<br />

vzrejo čebeljih matic, ki jih tržita p<strong>od</strong><br />

lastno blagovno znamko MS Carnica Queens<br />

pretežno na trgih izven Slovenije.<br />

Ob uspešnem delu se je za bogato praktično<br />

in teoretično znanje začelo zanimati<br />

več zainteresiranih posameznikov. Vendar<br />

časa za pripravo kakovostnih izobraževanj<br />

zaradi številnih dejavnosti, ki jih izvajata na<br />

kmetiji, ni bilo.<br />

Ob ideji, da bi v s<strong>od</strong>elovanju z Inštitutom montessori, ki<br />

poleg zasebnega izvajanja javno priznanega programa<br />

predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja ponuja<br />

tudi izobraževanja o pedagogiki montessori na p<strong>od</strong>ročju<br />

demence in starejših, in waldorfske šole, v kateri poleg<br />

zasebnega javno priznanega predšolskega in osnovnošolskega<br />

izobraževanja izvajajo tudi javno priznani program<br />

glasbene šole in gimnazije, pripravili več izobraževanj v<br />

sklopu projekta, sta Miha in Sara z navdušenjem pristopila.<br />

K s<strong>od</strong>elovanju smo povabili še Medikart, čebelarstvo<br />

Damir Lovrić s Senovega, ki ima teoretična in praktična<br />

znanja o načinu čebelarjenja po načelih enostavnega<br />

čebelarjenja. Znanja o reji, prilagojeni čebelji biologiji,<br />

je Damir nadgradil tudi z večkratno udeležbo na usposabljanjih<br />

pri utemeljitelju načel enostavnega čebelarjenja<br />

in priznanem profesorju z Univerze v Hohenheimu<br />

dr. Liebigu. V projektu s<strong>od</strong>eluje tudi ekološka kmetija in<br />

EkoDrevesnica Ocepek iz Zasavja, v kateri lahko dobite<br />

v ekološkem kmetijstvu preizkušene sorte sadnih vrst z<br />

dobrim poznavanjem fenologije – vede o cvetenju rastlin.<br />

V okviru projekta Čebelarstvo za tretje življenjsko obdobje<br />

smo pripravili neformalna izobraževanja o vključevanju<br />

starejših v aktivnosti na čebelarskih kmetijah, o tehnologijah<br />

čebelarjenja, ki so sprejemljivejše za okolje, za starejše,<br />

za dvig varnosti čebeljih pridelkov v humani prehrani,<br />

ter o pridelkih čebelarjenja z višjo d<strong>od</strong>ano vrednostjo: matični<br />

mleček, cvetni prah (osmukanec in izkopanec).<br />

Čebelarjenje, skladno s standardi ekološke pridelave in<br />

standardi bi<strong>od</strong>inamičnega kmetijstva, se v primerjavi<br />

s konvencionalnim čebelarstvom razlikuje po svojem<br />

prispevku k obremenjevanju okolja in varnosti hrane. V<br />

projektu smo izpostavili prednosti za okolje ter uporab-<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

OGLASNO SPOROČILO<br />

43<br />

nike medu in njegovih izdelkov, če se kupci<br />

<strong>od</strong>ločijo za nekoliko dražje proizv<strong>od</strong>e iz pridelave,<br />

skladne s standardi za ekološko oz.<br />

bi<strong>od</strong>inamično kmetijstvo oz. čebelarstvo.<br />

Tehnologije, ki so sprejemljivejše za okolje ter<br />

hkrati ekološke, predstavljajo večji potencial,<br />

saj trendi uživanja ekološke prehrane že dlje<br />

časa rastejo.<br />

Izkušnje partnerjev v projektu in skupna vizija<br />

so bile ključne za <strong>od</strong>bor najobetavnejših tem<br />

in vsebin izobraževanj, ki jih bo v prih<strong>od</strong>nosti<br />

ponujala ekološka kmetija Metelko v sklopu<br />

dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Prav izboru<br />

vsebin iz strokovne in znanstvene literature<br />

smo v projektnem partnerstvu namenili največ<br />

pozornosti. Številna mogoča izobraževanja<br />

smo <strong>od</strong>brali po mnenju partnerstva na p<strong>od</strong>lagi<br />

kriterija, da se udeleženci <strong>od</strong>ločijo za udeležbo<br />

na plačljivem izobraževanju.<br />

Eden <strong>od</strong> ciljev ukrepa M16.9 – s<strong>od</strong>elovanje<br />

iz Programa razvoja p<strong>od</strong>eželja 2014–2020<br />

je sp<strong>od</strong>bujanje prenosa znanja s kmetije na<br />

kmetijo ter druge deležnike z izvedbo plačljivih<br />

izobraževanj na kmetiji. Ekološka kmetija<br />

in čebelarstvo Metelko je v zadnjih 12 mesecih<br />

pred zaključkom projekta z dopolnilno<br />

dejavnostjo SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno<br />

izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje<br />

z izobraževanji o okolju in hrani ustvarila<br />

več kot 5.000 evrov prih<strong>od</strong>kov.<br />

Med drugimi aktivnosti v projektu smo izvedli<br />

tudi poglobljeno usposabljanje o načinih<br />

prenosa znanja na kmetijah v sklopu dopolnilne dejavnosti<br />

na kmetiji ter o pristopih waldorfske pedagogike in pedagogike<br />

montessori. Pedagogika montessori za starejše in osebe z demenco<br />

poudarja spoštljiv <strong>od</strong>nos do oseb v tretjem življenjskem obdobju<br />

tako, da se njihovo življenje v starosti poveže z izkušnjami<br />

in vlogami, ki so jih imeli v aktivnem delu življenja. V Sloveniji je<br />

čebelarstvo pogosta izkušnja. Po drugi strani za starejše iščemo<br />

priložnosti, da čim dlje ohranjajo svoje spretnosti. To poteka najbolje<br />

s pomočjo p<strong>od</strong>ročij, ki jih zanimajo oz. so njihove močne točke<br />

v preteklosti. Največ pa lahko dosežemo pri dvigu kakovosti<br />

življenja v tem obdobju, če lahko s svojim delom prispevajo nekaj k<br />

lepšemu življenju oseb v skupnosti, v kateri tudi sami živijo.<br />

Pripravili in izvajali smo predstavitve oz. prenos znanja in informacij<br />

o projektu ter delavnice za več ranljivih in starostnih skupin.<br />

Za oceno uspešnosti izvajanja in preverjanju doseganja ciljev<br />

projekta, oceno primernosti, uspešnosti, učinkovitosti in trajnosti<br />

projekta ter predloge za prenos evalvacijskih ugotovitev v zakon<strong>od</strong>ajo<br />

je bila izvedena zunanja evalvacija.<br />

Projekt in izobraževanja smo partnerji 7. in 8. oktobra 2023<br />

predstavili na stojnici v okviru Praznika kozjanskega jabolka na<br />

trgu v P<strong>od</strong>sredi, kjer se je več tisoč obiskovalcev lahko seznanilo s<br />

pripravljenimi izobraževanji. Prejeli smo številne pozitivne <strong>od</strong>zive.<br />

Projekt Čebelarstvo za tretje življenjsko obdobje sofinancirata Evropska unija iz Evropskega<br />

kmetijskega sklada za razvoj p<strong>od</strong>eželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja p<strong>od</strong>eželja<br />

2014–2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja p<strong>od</strong>eželja, je MKGP.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

44<br />

SPOLNOST<br />

Moški in ženska bi se morala<br />

p<strong>od</strong>pirati in si pomagati.<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Življenja ne prepustimo<br />

v upravljanje drugim –<br />

FEMINIZEM GOR ALI DOL<br />

Ko sem Chat GPT4 prosila za definicijo feminizma, mi je takole <strong>od</strong>govoril: »Feminizem je<br />

družbeno in politično gibanje, ki si prizadeva za enakopravnost spolov ter nasprotuje patriarhalnim<br />

normam in strukturam moči, ki moškim dajejo prednost pred ženskami in drugimi<br />

spoli. Njegov cilj je doseči enake pravice in možnosti za vse, ne glede na spol, s sp<strong>od</strong>bujanjem<br />

družbenih, ekonomskih, političnih in osebnih sprememb.« Četudi je umetna inteligenca<br />

sem in tja precej politična s feminističnimi p<strong>od</strong>toni, tej definiciji nekako ne oporekam.<br />

Med bolj znanimi tujimi feministkami<br />

najdemo imena: Simone de Beauvoir,<br />

Betty Friedan, Gloria Steinem, Bell<br />

Hooks, Malala Yousafzai, Emmeline<br />

Pankhurst, Angela Davis, Audre Lorde, Rosa<br />

Luxemburg, Virginia Woolf in številna druga.<br />

Tudi domačih feministk imamo kar nekaj: Alma<br />

M. Karlin, Angela V<strong>od</strong>e, Zofka Kveder, Ljuba<br />

Prenner, Spomenka Hribar, Svetlana Slapšak,<br />

Nada Černič Cvetanovski, Majda Širca, Tea Hvala,<br />

Katja Praznik, Nika Kovač … Zanimivo je, da omenjene<br />

Slovenke s<strong>od</strong>ijo bolj kot ne v tako imenovani<br />

»napredni levi ideološki pol'«. Človek se pri tem<br />

upravičeno vpraša – mar na desnem ni nikogar, ki<br />

bi ga lahko imenovali feminist, feministka?<br />

Že večkrat sem omenila, da je bil škof Jeglič<br />

eden prvih borcev za ženske pravice. Še več: za<br />

to, kar je v precej mračnjaških časih na začetku<br />

20. stoletja storil za ženske in njihovo intimo, bi<br />

mu morale danes postaviti spomenik.<br />

Bil je prvi, ki se je z rdečo knjižico Ženinom<br />

in nevestam, ki je izšla konec oktobra 1909, postavil<br />

na stran žensk in se zavzel za njihove intimne<br />

pravice. Odzivi na njegovo pisanje niso bili<br />

prijetni, saj so ga ozmerjali s pornografom tako<br />

»njegovi« kot takratni liberalci.<br />

Zg<strong>od</strong>ovina se je ponovila leta 2014, ko sem izdala<br />

prvo knjigo iz zbirke Ogenj, rit in kače niso za<br />

igrače. »Kaj ti je bilo treba to umazanijo vleči iz pozabe?«<br />

so me kritizirali z vseh strani. Hočeš nočeš<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

Kolumna<br />

SPOLNOST<br />

45<br />

sem preko zbranih zg<strong>od</strong>b, ki pripovedujejo<br />

o trpljenju žensk nekoč in danes, ki<br />

<strong>od</strong>pirajo vrata v spalnice, razkrivajo, kaj<br />

se je v zadnjih sto letih dogajalo na p<strong>od</strong>ročju<br />

medsebojnih <strong>od</strong>nosov, d<strong>od</strong>ala k<br />

razvoju feminizma tisti ključni kamenček,<br />

ki ga pred menoj ni nihče drug.<br />

Vprašanje je le, ali se je mogoče za svetle<br />

cilje feminizma boriti tudi na ta način.<br />

TVIT BRANKA CESTNIKA<br />

Še dobro, da danes čarovnikov ne kurijo<br />

več na grmadi! Z objavo tvita o feminizmu<br />

je, tako pravijo, Cestnik dvignil<br />

veliko prahu. Za kaj je pravzaprav šlo?<br />

Zapisal je, da ima feminizem štiri faze,<br />

prva naj bi bila borba za volilno pravico<br />

žensk, druga za uzakonjenje splava in<br />

ločitve, tretja za transspolnost, zadnja<br />

pa vdati se islamu.<br />

Oglasil se je varuh človekovih pravic<br />

Peter Svetina, ki je ugotovil, da zaradi<br />

Cestnika <strong>postaj</strong>amo družba napetosti,<br />

hkrati pa je opozoril, da bi moral vsak,<br />

ki ima možnost javnega nastopanja, paziti,<br />

kaj govori in kako se izraža. Definicijo<br />

feminizma patra Cestnika zavrača<br />

tudi direktorica inštituta 8. marec Nika<br />

Kovač. In, seveda, vse napredne ženske,<br />

ki jih prav tako ni malo.<br />

Ob Cestnikovem tvitu so se oglasili<br />

tudi nekateri posamezniki iz virtualne<br />

brezimnosti. Lara F. se je osredotočila<br />

predvsem na »vdajo islamu«: »/…/ dokler<br />

se večji del feministk obnaša kot<br />

p<strong>od</strong>porna skupina neomejenih migracij,<br />

dokler zagovarjajo islam ter p<strong>od</strong>pirajo<br />

zanikanja biološkega spola (torej<br />

p<strong>od</strong>pora in promocija norega trenda<br />

transspolnosti), se bo pač vsakemu, ki je<br />

kolikor toliko normalen, zdela smešna<br />

trditev, da <strong>gre</strong> pri feminizmu zgolj za<br />

enakopravnost in dobrobit žensk. Zakaj<br />

bi pa morala, če verjamem, da si zaslužimo<br />

enakopravnost v pravnem smislu,<br />

zraven ›kupiti‹ še polno drugih precej<br />

ekstremističnih pogledov, ki zame, kot<br />

žensko, niti nimajo veze?«<br />

Ena <strong>od</strong> komentatork, Natoforever,<br />

pa je na strani 24ur, verjetno razočarana<br />

nad moškimi, o feminizmu takole<br />

napisala: »Feminizem želi uničiti moškega.<br />

Pa ne zato, ker je liberalen, ampak<br />

zato, ker moški že dolgo niso več<br />

›pravi‹ moški. Večina jih zasluzi komaj<br />

zase, kaj šele, da bi plačali vse račune,<br />

kredite ali vzdrževali morebitne otroke.<br />

Večina se druži s kolegi, h<strong>od</strong>i po zabavah,<br />

se obnaša, kot da so večno stari<br />

15 let. Še v srednjih letih razmišljajo o<br />

tatujih, fitnesu, selfiji, hudih avtih ...<br />

kot male ›bejbike‹. Barvanje las pri petdesetih<br />

sploh zmaga. Pa uhan pri štiridesetih.<br />

Večina jih je lenih, ko zbolijo,<br />

četudi le za prehladom, je konec sveta.<br />

Mama je ena sama, poslušni so ji kot<br />

lutke. Svojo nesposobnost utapljajo v<br />

pijači, kajenju, drogi ...Tam se najdejo,<br />

da se sploh lahko <strong>od</strong>klopijo. Seksualno<br />

so nedoživeti, večni sanjači. Feminizem<br />

je zgolj <strong>od</strong>govor na njihovo obnašanje.«<br />

Oto N. pa meni drugače: »Vsem, ki<br />

dvomijo o sposobnosti mladih moških,<br />

predlagam, da spremljajo TV <strong>od</strong>dajo<br />

P<strong>od</strong>jetno naprej. Ali pa naj obiščejo<br />

treninge posebne enote policije. Naj se<br />

pridružijo tekmovanju poklicnih enot<br />

in prostovoljnih enot gasilcev. Ko bo<br />

napočil čas košnje, naj pogledajo tiste,<br />

ki kosijo in spravljajo seno do trde teme.<br />

Feministke in mavrični so svet zase. O<br />

tem, kakšni so moški v resnici, se jim<br />

niti sanja ne.«<br />

Judita K.: »Moški in ženska bi se morala<br />

p<strong>od</strong>pirati in si pomagati. Feminizem<br />

si precej žensk predstavlja zelo po domače:<br />

ukrotiti in disciplinirati moške, jih<br />

›nadmudriti‹ in si jih pokoriti. Z moškimi<br />

je treba deliti ljubezen in spoštovanje. V<br />

množici moških moramo iskati sor<strong>od</strong>no<br />

dušo, s katero si bomo ustvarili družino,<br />

skrbeli za dom in za otroke. To je edina<br />

oblika feminizma, ki jo priznavam.«<br />

»NAPREDNE ŽENSKE«<br />

V času moje mladosti se beseda feminizem<br />

ni uporabljala. Ženskam, ki so<br />

se borile za p<strong>od</strong>obne ideale, kot se danes<br />

feministke, smo rekli »napredne<br />

ženske«. Veliko p<strong>od</strong>obnih je zbranih<br />

tudi v društvu 8. marec. Nedavno so šle<br />

v akcijo, imenovano »Moje telo, moja<br />

<strong>od</strong>ločitev«. Z njo pa nagovarjajo ženske<br />

Posnetek zaslona moja<strong>od</strong>locitev.si<br />

Ker imam sebe za eno čisto<br />

prijetno feministko, upam,<br />

da me po tem zapisu<br />

ne boste hoteli stlačiti<br />

v kakšen temačen predal.<br />

glede kontracepcije in splava. Z nekaterimi<br />

trditvami so na ne feministični<br />

strani doživele p<strong>od</strong>oben <strong>od</strong>ziv, kot ga je<br />

doživel Branko Cestnik na njihovi.<br />

Urška P. Iršič je takole zapisala: »Si<br />

predstavljate, da njihovo publikacijo<br />

bere petnajstletno dekle? Kaj ji sporočajo;<br />

da splav nima nobene teže, da je nekaj,<br />

kar narediš mimo<strong>gre</strong>de in nima nobenih<br />

stranskih učinkov. Da so naravne met<strong>od</strong>e<br />

izogibanja nosečnosti nezanesljive.<br />

Da so kontracepcijske tabletke nekaj, kar<br />

je super, in če že, potem imajo stranske<br />

učinke prve tri mesece.« Hkrati pa Urška<br />

svetuje: »Prosim, vzemite izobraževanje<br />

svojih deklic v svoje roke. Naučite jih, kaj<br />

je <strong>od</strong>govorna spolnost. Naučite jih, da<br />

bo vse, kar se zg<strong>od</strong>i z njenim telesom,<br />

pustilo pečat tudi na njeni duši in da so<br />

kontracepcijske tabletke eden večjih<br />

zločinov za žensko zdravje.«<br />

Tako. Ker imam sebe za eno čisto<br />

prijetno feministko, takšno, <strong>od</strong>prtega<br />

duha in manir, upam, da me po tem<br />

zapisu ne boste hoteli stlačiti v kakšen<br />

temačen predal, kjer strašijo hudobne<br />

vile. Življenje je preveč dragoceno, da<br />

bi ga prepustili v upravljanje drugim!<br />

Vzemimo ga v svoje roke in naredimo iz<br />

njega nekaj lepega, dobrega in neponovljivega!<br />

Pa feminizem gor ali dol! <br />

Prosim, vzemite izobraževanje svojih deklic v svoje roke. Naučite jih, kaj je <strong>od</strong>govorna spolnost.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

46<br />

ZDRAVJE<br />

PIA KOS<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

MLADINA vse pogosteje<br />

na BOLNIŠKEM STALEŽU<br />

zaradi duševnih težav<br />

V Sloveniji se je število duševnih motenj pri starostnikih v zadnjem<br />

desetletju p<strong>od</strong>eseterilo. V Veliki Britaniji je število dni bolniške <strong>od</strong>sotnosti<br />

po p<strong>od</strong>atkih lani naraslo najbolj v desetletju (na 7,8 dneva). Duševne težave<br />

so bile eden <strong>od</strong> pogostejših vzrokov za <strong>od</strong>sotnost.<br />

»Za ljudi v zg<strong>od</strong>njih 20. letih je zdaj<br />

verjetneje, da so ekonomsko neaktivni<br />

zaradi slabega zdravja, kot za<br />

tiste v 40. letih,« ugotavlja raziskava<br />

Resolution Foundation z inštituta Chartered<br />

Institute for Personnel and Development. Pokazala<br />

je znatno poslabšanje duševnega zdravja<br />

mladih v Veliki Britaniji. V zadnjem desetletju<br />

je število mladih, starih med 18 in 24 let, ki so<br />

»ekonomsko neaktivni« zaradi zdravstvenih<br />

težav, naraslo s 93.000 na 190.000 oziroma je v<br />

bolniškem staležu eden <strong>od</strong> 20 mladih zaposlenih<br />

(kar ne vključuje študentov).<br />

Najmlajši v državi pogosteje trpijo za duševnimi<br />

problemi kot katerakoli druga skupina. Gre<br />

za popoln obrat v primerjavi s p<strong>od</strong>atki izpred<br />

dveh desetletij, ko je bilo za mlajše to najmanj<br />

verjetno. Več kot tretjina (34 %) jih je med 2021<br />

in 2022 poročala o psihičnih simptomih motenj,<br />

kot so depresija, tesnoba in bipolarna motnja, še<br />

piše The Daily Mail.<br />

Četrtina je duševne težave označila kot glavni<br />

razlog za to, da ne delajo. To pomeni, da so duševne<br />

težave v tej starostni skupini Britancev najpogostejši<br />

(zdravstveni) vzrok za nedelo. Drugi pogosti<br />

razlogi za bolniški stalež med mlajšimi so še<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

ZDRAVJE<br />

47<br />

Za ženske, stare<br />

med 18 in 24,<br />

je 1,6-krat bolj verjetno,<br />

da b<strong>od</strong>o trpele<br />

za duševnimi motnjami<br />

kot moški v isti<br />

starostni skupini.<br />

fizične zdravstvene težave, kot so težave<br />

z mobilnostjo, motnje učenja in diagnoze<br />

pro<strong>gre</strong>sivnih bolezni, kot je rak. Med<br />

starejšimi je bil vzrok bistveno pogosteje<br />

fizičen, denimo bolečine v hrbtu.<br />

KRIZA MED MLADIMI<br />

P<strong>od</strong>atki nakazujejo, da je porast mentalnih<br />

težav med mlajšimi novejši pojav.<br />

Skupno naj bi kar 34 % mladih trpelo za<br />

simptomi duševnih bolezni, kot je na<br />

primer depresija. Okoli leta 2000 je bil<br />

ta delež približno četrtina.<br />

Strokovnjaki ocenjujejo, da »zaskrbljujoči<br />

trend« šk<strong>od</strong>uje gosp<strong>od</strong>arstvu in<br />

obremenjuje socialno državo in britanski<br />

Nacionalni zdravstveni sistem (NHS).<br />

Plačila za osebno ne<strong>od</strong>visnost (Personal<br />

Independence Payments ali PIP), prej<br />

znana kot d<strong>od</strong>atek za invalide, državo letno<br />

stanejo približno 22 milijard funtov,<br />

<strong>od</strong> tega je pri kar 38 % šlo za primere, povezane<br />

s psihičnimi težavami.<br />

Profesor Frank Furedi, sociolog na<br />

Univerzi v Kentu, je za The Daily Mail<br />

ocenil, da se normalne probleme mladosti<br />

obravnava kot duševne motnje. Meni,<br />

da se bo trend le še poslabšal, saj da se<br />

psihiatrične diagnoze otrokom razdeljuje<br />

»kot bonbone« in da so bile že tri generacije<br />

vzgojene v duhu časa, ki konstantno<br />

razpravlja o duševnih motnjah.<br />

0,6<br />

0,5<br />

0,4<br />

0,3<br />

0,2<br />

0,1<br />

0<br />

RAZLIKE MED SPOLOMA<br />

Poročilo Resolution Foundation je ugotovilo<br />

tudi, da so ženske bolj dovzetne<br />

za psihične težave. Za ženske, stare<br />

med 18 in 24, je 1,6-krat bolj verjetno,<br />

da b<strong>od</strong>o trpele za duševnimi motnjami<br />

kot za moške v isti starostni skupini (41<br />

% v primerjavi s 26 %). Razlika je bila<br />

leta 2010 za 8 <strong>od</strong>stotnih točk manjša –<br />

ženski delež je bil takrat 28 %, moški<br />

pa 21 %. Kot možen vzrok za povečanje<br />

razlike navajajo družbena omrežja.<br />

Da na počutje in duševno zdravje najstnic<br />

družbena omrežja slabše vplivajo,<br />

je med drugim ugotovila tudi Lancetova<br />

raziskava iz leta 2019. Deklice naj bi bile<br />

tudi pogosteje tarče virtualnega nasilja.<br />

Število deklet z verjetnimi duševnimi<br />

motnjami, starih med 17 in 19 let, se<br />

je med letoma 2017 in 2023 skoraj potrojilo.<br />

O vsaj eni je poročalo 32 % žensk<br />

– na drugi strani pa le 15 % moških v isti<br />

starostni skupini.<br />

Ugotovitve so opazne tudi v izsledkih<br />

o slabšanju duševnega zdravja že<br />

pred nastopom pandemije Covid-19. Število<br />

deklet, starih med 13 in 17 let, ki se<br />

samopošk<strong>od</strong>uje, se je med letoma 2010<br />

in 2011 p<strong>od</strong>vojilo, prav tako med letoma<br />

2021 in 2022. Dekleta so v splošnem bolj<br />

nagnjena k psihološkemu stresu, samopošk<strong>od</strong>ovanju<br />

in poskusom samomora.<br />

Duševne težave so po navedbah poročila<br />

Resolution Foundation tudi pogost<br />

vzrok za izostanke <strong>od</strong> pouka.<br />

POLOŽAJ V SLOVENIJI<br />

Glede na p<strong>od</strong>atke NIJZ je bolniška <strong>od</strong>sotnost<br />

zaradi vedenjskih in duševnih<br />

motenj med ženskami pogostejša. Ena<br />

bolniška <strong>od</strong>sotnost zaradi teh je leta<br />

2022 v povprečju trajala 57,2 dni. Absentizem<br />

je po p<strong>od</strong>atkih leta 2022 pogostejši<br />

pri ženskah, vendar pa je bil<br />

pri moških v povprečju daljši: ena <strong>od</strong>sotnost<br />

je pri ženskah povprečno trajala<br />

12,2 dni, pri moških pa 13,4 dni.<br />

Za Slovenijo na p<strong>od</strong>lagi p<strong>od</strong>atkov<br />

NIJZ ni razviden trend, ki ga opažajo v<br />

Veliki Britaniji, čeprav je pandemija koronavirusa<br />

na otrocih in mladostnikih<br />

pri nas pustila zaskrbljujoče posledice,<br />

kot so že leta 2020 in 2021 opozarjali pedopsihiatri.<br />

Dr. Hojka Gregorič Kumperščak<br />

je za STA denimo dejala, da so imeli<br />

v UKC Maribor maja 2021 v primerjavi z<br />

letom pred pandemijo 200- ali 300-<strong>od</strong>stoten<br />

porast pritoka bolnikov, da praktično<br />

ni bilo več prostih mest.<br />

Po <strong>od</strong>stotku izgubljenih koledarskih<br />

dni zaradi duševnih in vedenjskih<br />

motenj se je leta 2022 v primerjavi<br />

z letom 2012 delež najbolj<br />

povečal v starostni skupini nad 65<br />

let oziroma se je p<strong>od</strong>eseteril. <br />

Odstotek izgubljenih koledarskih dni<br />

zaradi vedenjskih in duševnih motenj<br />

15 do 19 let 20 do 44 let 45 do 64 let 65 in več let<br />

2012 2019 2021 2022<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

48<br />

DALMATINO<br />

Glasbena šola je<br />

lahko POSILSTVO<br />

Prenekateri otrok po končani glasbeni šoli <strong>od</strong>loži glasbilo<br />

v kot in ga nikoli več ne vzame v roke. V glasbi namreč ni užival,<br />

ampak jo je treniral. Posiljevanje z glasbo je lahko travmatično.<br />

Kolumna<br />

TINO MAMIĆ<br />

PRINCIP.INFO<br />

Otroški glasbeni koncerti so<br />

vedno nekaj posebnega. Preprosti,<br />

lepi in simpatični. Kot<br />

otroci sami. Tako je vsaj bilo<br />

nekoč. Lep, ponosa poln občutek je poslušati<br />

skladbice svojega otroka. Obenem<br />

pa prebudi spomine na čase, ko si<br />

imel sam male prstke in si iz velikega<br />

inštrumenta skušal izvabljati mel<strong>od</strong>ije.<br />

Na glasbeno šolo ne jaz ne moja draga<br />

nimava ravno lepih spominov. Tehnično<br />

preigravanje in abstraktna notna<br />

matematika otroku pač ni všeč. Glasba<br />

bi moralo biti muziciranje, glasbeno<br />

ustvarjanje – zato imamo isto besedo<br />

za igranje s kockami in igranje glasbila.<br />

Kljub najinim travmatičnim spominom<br />

na solfeggio sva prvorojenko vendarle<br />

vpisala v glasbeno šolo. Nadarjena<br />

je namreč za glasbo – ima posluh in<br />

lep glas. Rada poje, naučila se je brenkati<br />

na kitaro in ukulele. V glasbi uživa.<br />

A kljub temu je njena prečna flavta,<br />

ko jo je po štirih letnikih glasbene šole<br />

<strong>od</strong>ložila, ostala <strong>od</strong> takrat nedotaknjena.<br />

Če ne bi na polici brisala prahu, se<br />

je ne bi niti dotaknila. Kaj je torej šlo<br />

narobe tudi pri njej, da je rezultat enak<br />

kot pri meni in moji soprogi? Vsem se<br />

je zagabil trening inštrumenta. Nihče<br />

<strong>od</strong> nas glasbila namreč ni igral, samo<br />

treniral ga je.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

PROFESIONALIZEM<br />

Slovenske glasbene šole veliko zahtevajo,<br />

kot da bi vsi slušatelji imeli cilj igrati<br />

v filharmoniji. Vzgajati hočejo samo<br />

profesionalce, ne pa ljubiteljev glasbe,<br />

ki bi igrali predvsem za svoj užitek. Zato<br />

je ljudi, ki se po končali glasbeni šoli inštrumenta<br />

ne dotaknejo več, kar precej.<br />

Drugega otroka tako nisva več vpisala<br />

v glasbeno šolo. Mogoče ni bilo<br />

prav. V srednji šoli se je sam namreč<br />

lotil kitare, klavirja in petja. Tretji je<br />

vedel, kaj hoče. Dve leti naju je prepričeval,<br />

da bi ga vpisala na harmoniko.<br />

Privat. Diatonične harmonike namreč<br />

na glasbenih šolah ne učijo. V trenutku<br />

slabosti sva pristala. Nevedoč, da je<br />

cena harmonike lahko višja <strong>od</strong> avtomobila,<br />

ki ga vozim. Hvala Bogu. To je bila<br />

namreč <strong>od</strong>lična investicija, saj je učitelj<br />

<strong>od</strong> samega začetka učil všečne skladbice<br />

in igranje za sina nikoli ni bilo trening,<br />

ampak vedno le igra. Not<br />

ga je učitelj učil sproti glede na<br />

potrebe. Nobene piflarije doma.<br />

Note so pripomoček za igranje,<br />

ne pa same sebi namen. Po isti<br />

poti je šel še četrtorojenec.<br />

Zadnji pa je navdušen nad<br />

klavirjem. Z računalniško<br />

aplikacijo se ga je lotil in hitro<br />

napredoval. Vpis v glasbeno<br />

šolo je bil zato obojestranska<br />

želja. Logična posledica. Zato<br />

solfeggio v trenutku ni bil<br />

tako težak, poleg tega pa je<br />

učenje glasbene teorije danes<br />

povsem drugačno <strong>od</strong> mojega<br />

izpred štirih desetletij.<br />

Opuščanje kravate v zadnjih letih je samo<br />

eden <strong>od</strong> mnogih znakov padanja ravni kulture<br />

oblačenja, ki je simbol zah<strong>od</strong>ne civilizacije.<br />

Tale je bila sinovo darilo za očetovski dan.<br />

Glasba bi moralo biti<br />

muziciranje, glasbeno<br />

ustvarjanje, zato imamo isto<br />

besedo za igranje s kockami<br />

in igranje glasbila.<br />

MODERNIZEM<br />

Marsikaj pa je ostalo enako.<br />

Učitelji otrokom še vedno dajejo<br />

veliko skladb, ki so b<strong>od</strong>isi preresne<br />

in <strong>od</strong>rasle b<strong>od</strong>isi s<strong>od</strong>obne in abstraktne.<br />

Na nastopu sem se spraševal, ali ni<br />

mar ta otrokom tuj m<strong>od</strong>ernizem namenjen<br />

temu, da starši ne slišimo napak.<br />

Napak je namreč na s<strong>od</strong>obnih nastopih<br />

precej več kot v času mojega otroštva.<br />

Velika večina nastopajočih se je (z)<br />

motila. Nekoč bi se vsak po<strong>gre</strong>znil v tla,<br />

če bi se mu na javnem nastopu zataknila<br />

deklamacija ali če bi z<strong>gre</strong>šil en ton.<br />

Danes ne otroci ne učitelji na to niso<br />

pozorni, njihova obrazna mimika<br />

sporoča, da jih to sploh ne briga.<br />

Na to kaže tudi obleka. Le redki<br />

učenci so bili oblečeni nastopu<br />

primerno. Nihče sicer ni prišel<br />

v trenirki, a ni veliko manjkalo.<br />

Teniske pa so bile kar pogoste.<br />

Dobro, da je bil šolski koncert v<br />

klasicistični dvorani s freskami<br />

iz 19. stoletja, kar je malce<br />

preglasilo banalno oblačilno<br />

kulturo in ustvarilo<br />

spoštljiv ambient.<br />

UŽITEK<br />

Ne glede na vse skupaj,<br />

na travme in<br />

pozabljen bonton,<br />

pa je koncertek<br />

glasbene šole<br />

zame vendarle<br />

bil izjemno doživetje.<br />

Glasbeni užitek<br />

je dopolnila otroška<br />

prisrčnost in simpatična<br />

nespretnost.

Satira<br />

MEDIJI<br />

Golob ne bo SPITZENKANDIDAT<br />

evropskih naprednjakov<br />

Slovenci si lahko <strong>od</strong>dahnemo. Predsednik vlade Robert Golob, čudežni deček slovenske energetike<br />

in vizionar na p<strong>od</strong>ročju monetizacije solarnih panelov, je zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov (Alde),<br />

da bi bil na prihajajočih evropskih volitvah njihov spitzenkandidat. »V zadnjem dnevu sem prejel cel kup<br />

sporočil, vsi me sprašujete isto. Odgovor je vedno enak: Ne <strong>od</strong>hajam nikamor, svoj mandat bom <strong>od</strong>delal<br />

do konca,« je Golob pomiril slovensko volilno telo, ki je Gibanju Svob<strong>od</strong>a vse bolj naklonjeno.<br />

49<br />

DEŽURNI SATIRIK<br />

FLICKR VLADA RS<br />

Slovenci si lahko <strong>od</strong>dahnemo.<br />

Predsednik vlade Robert Golob,<br />

čudežni deček slovenske energetike<br />

in vizionar na p<strong>od</strong>ročju<br />

monetizacije solarnih panelov, je zavrnil<br />

ponudbo evropskih naprednjakov<br />

(Alde), da bi bil na prihajajočih evropskih<br />

volitvah njihov spitzenkandidat.<br />

»V zadnjem dnevu sem prejel cel kup<br />

sporočil, vsi me sprašujete isto. Odgovor<br />

je vedno enak: Ne <strong>od</strong>hajam nikamor,<br />

svoj mandat bom <strong>od</strong>delal do konca,« je<br />

Golob pomiril slovensko volilno telo, ki<br />

je Gibanju Svob<strong>od</strong>a vse bolj naklonjeno.<br />

ZLONAMERNE MANIPULACIJE<br />

Kaj je bilo sploh v igri? Prejšnji teden je v<br />

javnost priletela informacija, da naj bi Goloba<br />

po evropskih volitvah mikal položaj<br />

komisarja, novi mandatar pa bi tako postal<br />

finančni minister Klemen Boštjančič.<br />

»Drži. Golob že nekaj časa nadleguje kolege<br />

v Evropskem svetu, da bi rad bil prih<strong>od</strong>nji<br />

komisar za energetiko,« je na omrežju<br />

X d<strong>od</strong>al predsednik SDS-a Janez Janša.<br />

Kot pa se je izkazalo, <strong>gre</strong> za hudo<br />

medijsko-politično manipulacijo z namenom<br />

črnjenja prvega moža slovenske<br />

vlade. V resnici namreč ni bil Golob tisti,<br />

ki je nadlegoval kolege v Evropskem svetu,<br />

kot zlonamerno trdi Janša, ampak so<br />

evropski veljaki nadlegovali njega.<br />

Ker Golob za komisarsko mesto ni<br />

pokazal posebnega interesa, so mu naprednjaki<br />

iz Alde po naših zanesljivih<br />

informacijah ob mestu komisarja ponudili<br />

tudi mesto spitzenkandidata. Sprememba<br />

zakon<strong>od</strong>aje, ki bi omogočala<br />

združitev komisarske funkcije s funkcijo<br />

predsednika Evropske komisije, je<br />

bila menda že v pripravi. Ustoličenju<br />

našega sončnega kralja na vrh Evrope<br />

pa ni nasprotovala niti vse bolj naprednjaško<br />

usmerjena Evropska ljudska<br />

stranka z Ursulo von der Leyen na čelu.<br />

To je nekaj p<strong>od</strong>obnega, kot če<br />

bi košarkarski velezvezdnik<br />

Luka Dončić zavrnil bogato<br />

ponudbo iz tujine in še naprej<br />

igral za Olimpijo.<br />

MACRON: ROBERT JE PRAVI<br />

ČLOVEK OB PRAVEM ČASU<br />

Eden najvidnejših zagovornikov opisanega<br />

načrta je bil francoski predsednik<br />

Emmanuel Macron, ki je s slovenskim<br />

premierjem in njegovo partnerko Tino<br />

Gaber spletel tesne prijateljske vezi.<br />

»Moj dober prijatelj Robert Golob ni<br />

le edini evropski politik, ki je zmožen<br />

po stari celini namestiti dovolj solarnih<br />

panelov in s tem zadostiti ciljem<br />

zelene transformacije, te najbolj pereče<br />

problematike s<strong>od</strong>obnega časa, ampak<br />

je tudi oseba z izpiljenim m<strong>od</strong>nim slogom.<br />

Za to je bržkone zaslužna njegova<br />

partnerka. V času družbenih omrežij in<br />

influenserstva, ko je treba nagovoriti<br />

mlade, to še zdaleč ni zanemarljiva kvaliteta.<br />

Robert je pravi človek ob pravem<br />

času,« je dejal Macron za zaprtimi vrati<br />

na sestanku pro<strong>gre</strong>sivcev.<br />

Indic, da se je Golob o<strong>gre</strong>l za evropsko<br />

funkcijo, so videli nekateri v <strong>od</strong>h<strong>od</strong>u<br />

generalne sekretarke Gibanja Svob<strong>od</strong>a<br />

Vesne Vuković. Predsednik vlade, znan<br />

tudi po tem, da človeka <strong>od</strong>ločno »vrže čez<br />

ramo in niti ne pogleda več«, z Vukovićevo<br />

namreč ni prišel v konflikt, zato so se<br />

pojavile špekulacije, da si jo je zaželel za<br />

operativko tudi na evropskem parketu.<br />

SRCE MU BIJE ZA SLOVENIJO<br />

Konec dober, vse dobro – slovenskega<br />

premierja tujina ne mika, srce mu bije<br />

za Slovenijo. Predstavljajmo si: to je<br />

nekaj p<strong>od</strong>obnega, kot če bi košarkarski<br />

velezvezdnik Luka Dončić zavrnil<br />

bogato ponudbo iz tujine in še naprej<br />

igral za Olimpijo.<br />

Golob se je tako že v ponedeljek v<br />

Mariboru udeležil okrogle mize o prih<strong>od</strong>nosti<br />

slovenskega zdravstva. Bojazen,<br />

da vlada dobro delujočega centralno-planskega<br />

zdravstvenega sistema<br />

ne bo uspela rešiti pred neoliberalnim<br />

plenjenjem, je zato <strong>od</strong>več.<br />

<br />

Z leve: Emmanuel Macron (46),<br />

Tina Gaber (37), Robert Golob<br />

(57), Brigitte Macron (70).<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

50<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

IZPOVED URADNIKA<br />

Bojan Požar je na socialnem omrežju X<br />

objavil pismo, ki mu ga je poslal dolgoletni<br />

uradnik, in se izpovedal, zakaj imajo desne<br />

vlade prevelika jajca, leve pa premajhna.<br />

Leve in desne vlade se sicer v določeni meri<br />

razlikujejo, piše neimenovani uradnik in<br />

pojasnjuje, da so desne vlade bolj delovno<br />

vnete, vendar skušajo pogosto preveč na<br />

silo posegati v <strong>od</strong> levice okupirane p<strong>od</strong>sisteme,<br />

preveč ihtavo čez noč dosegati premalo<br />

domišljene rešitve. Med uradništvom<br />

zato vzbujajo precej nemira. »Vendar so po<br />

navadi bolj dobronamerne, zadnje čase celo<br />

bolj kadrovsko kompetentne. Leve vlade so<br />

stopicajoče, lene, moč <strong>od</strong>ločanja je pogosto<br />

zunaj, branijo svoje p<strong>od</strong>sisteme (status quo)<br />

in so visoko pragmatične,« piše uradnik.<br />

Avtor Požareporta citira neimenovanega<br />

avtorja, da je tokratna vlada resnično zg<strong>od</strong>ba<br />

zase. »Zaznamuje jo namreč kombinacija<br />

popolne strateške izgubljenosti in<br />

kadrovske bede. Prav strašljivo je gledati<br />

sicer čisto prijazne državne sekretarje, ki še<br />

nikoli prej niso bili niti na enem uradniškem<br />

sestanku, saj so prej delali recimo v ordinaciji.<br />

Kot bi mene dali trenirati Los Angeles<br />

Lakerse. Situacija je šla čez vse meje, saj ta<br />

kombinacija daje zagon uradništvu, ki ima<br />

svoje agende ter daje signal interesnim skupinam,<br />

da je vlada šibka in da je pripravljena<br />

ob najmanjšem uporu čez noč preoblikovati<br />

<strong>od</strong>ločitve. Ta kaos je postal nevzdržen.«<br />

Opisuje še stanje v treh koalicijskih partnericah:<br />

»Svob<strong>od</strong>njaki so kot razpuščena<br />

vojska in iščejo trenutno zadovoljstvo in<br />

kratkoročne koristi. Ministrica Stojmenova<br />

Duh je tipični primer. SD-jevci so<br />

čisti zmagovalci, saj v zadnjih vladah edini<br />

obvladajo posel. Imajo konkurenčno prednost,<br />

saj imajo močne mreže in <strong>od</strong> prvega<br />

dne (ko se drugi sestavljajo in so evforični)<br />

vedo, kako se zadev lotiti. Organizirani so<br />

že skoraj kot hud<strong>od</strong>elska združba. Levica<br />

pa ima zelo jasno strategijo vpenjanja v državne<br />

strukture, saj so do sedaj bili zunaj.<br />

Na polno zaposlujejo (za nedoločen čas),<br />

zadovoljijo se z manjšimi bonbončki in so<br />

zato p<strong>od</strong> radarjem.«<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

MOŽINA V ODDAJI<br />

KDO VAM LAŽE<br />

»Navdušenje nad tem intervjujem pri<br />

Borisu Tomašiču kar ne pojenja,« je na<br />

družbenem omrežju zapisal novinar Televizije<br />

Slovenija Boris Tomašič, potem ko je<br />

kot gost nastopil v pogovorni <strong>od</strong>daji Kdo<br />

vam laže. »Hvala vsem za silovite <strong>od</strong>zive.<br />

Res smo govorili o težkih temah, a se tudi<br />

pohecali – na temo politike, medijev, RTV,<br />

partije in povezave, ki jo imamo Možinovi<br />

s predniki premiera Goloba,« je zapisal<br />

Možina. Zg<strong>od</strong>ovinar in novinar nacionalke<br />

je na Novi24TV spregovoril tudi o svoji ideji,<br />

da bi se palača na Litijski, ki je povzročila<br />

medijski škandal in <strong>od</strong>stop ministrice<br />

Dominike Švarc Pipan, namenila za Muzej<br />

komunizma: <strong>od</strong> Edvarda Kardelja in Borisa<br />

Kidriča do ponosnih naslednikov Marka<br />

Koprivca, Tanje Fajon in Dominike Švar<br />

Pipan. Možina meni, da bi v takem muzeju<br />

vsem Slovenkam in Slovencem lahko pokazali,<br />

kaj je komunizem povzročil Slovencem<br />

in česa ne smemo ponavljati.<br />

Možina se je v teh dneh sicer poklonil<br />

tudi legendarni Vidi Petrovčič, ki je v preteklih<br />

dneh opravila svoj zadnji intervju<br />

za RTVS, saj jo je novo v<strong>od</strong>stvo nagnalo<br />

v pokoj. Uspela pa se je izpogajati za<br />

dostojno <strong>od</strong>pravnino. »Po več kot 40-letni<br />

novinarski karieri <strong>od</strong>haja v penzijo.<br />

Gledalci jo b<strong>od</strong>o po<strong>gre</strong>šali, je pravi zaščitni<br />

znak nacionalke. Upajmo, da se še<br />

vrne na male ekrane, vsekakor pa ostaja<br />

aktivna,« je Možina namignil, da b<strong>od</strong>o<br />

ljudje Vido Petrovčič v b<strong>od</strong>oče morda še<br />

videvali na televizijskih ekranih.<br />

Možina je spregovoril tudi o novih pritiskih<br />

skrajno leve civilne sfere na v<strong>od</strong>stvo<br />

Televizije Slovenija, da ga utiša. »Veliko si<br />

drzne ta bogato nakrmljena skrajnica v stilu<br />

najprej diskreditacija, potem likvidacija,«<br />

je med drugim povedal o Barbari Rajgelj.<br />

Možina pravi, da bo še naprej delal svob<strong>od</strong>ne<br />

intervjuje, ob tem pa je opisal tudi vse<br />

pritiske na redke drugače misleče novinarje<br />

na nacionalki in na nepravilnosti, ki se jih<br />

poslužuje novo v<strong>od</strong>stvo.<br />

ŽREB NAMESTO VOLITEV<br />

Predsednik vlade Robert Golob si z vnašanjem<br />

elementov sester Kardashian v svojo<br />

p<strong>od</strong>obo zmanjšuje ver<strong>od</strong>ostojnost, meni<br />

raziskovalec <strong>od</strong>nosov z javnostmi in profesor<br />

na Fakulteti za družbene vede Dejan<br />

Verčič. Poudarja, da na družbenih omrežjih<br />

ni mogoče ustvarjati javnega prostora,<br />

v katerem poteka neka razumna razprava<br />

o politiki, o prih<strong>od</strong>nosti, ter da v zdajšnji<br />

politiki sporočanja ni nobene vsebine.<br />

Ključna politična svetovalka premierja<br />

Roberta Goloba je zdaj Tina Gaber, pravi<br />

raziskovalec <strong>od</strong>nosov z javnostmi Dejan<br />

Verčič. Tudi nihanje politike levo in desno<br />

je po njegovem katastrofa. Mogoče bi bil<br />

žreb boljši <strong>od</strong> volitev.<br />

Prvi dve leti aktualne vlade je zaznamovalo<br />

lovljenje janšistov, pravi Verčič: »Začelo<br />

se je na Ministrstvu za notranje zadeve,<br />

nadaljevalo se je na RTV Slovenija in na<br />

vseh drugih družbenih p<strong>od</strong>sistemih. Šlo<br />

je za zelo visoko konfliktno politiko, ki je<br />

povzročila precejšen nered v jedru političnega<br />

prostora.« Po njegovem mnenju<br />

so zdaj ugotovili, da je bilo tega preveč,<br />

zamenjali so nekaj ljudi in očitno so prišli<br />

do zamisli, da bi to ostrino zamenjali z<br />

lepoto: »Predsednik vlade Golob razume<br />

politiko kot tekmovanje, skoraj kot<br />

vojskovanje, ampak politika je v resnici<br />

štrikanje, tega pa Golob ne zna.«<br />

Udeležba na evropskih volitvah je tradicionalno<br />

majhna. »Ne upam si napovedati<br />

ničesar,« pravi Verčič. »Zgroženost nad<br />

aktualno vlado <strong>gre</strong> lahko v katero koli smer.<br />

Po eni strani lahko pomeni, da bo volilna<br />

udeležba zelo nizka, po drugi strani pa se<br />

zaradi dogajanj v širši družbi, tudi v naši<br />

okolici, lahko zg<strong>od</strong>i, da bo zelo visoka.<br />

Jezni ljudje <strong>gre</strong>do lahko znova volit proti.«<br />

Kot poudarja, se slaba volja v družbi kopiči<br />

p<strong>od</strong>obno, kot se je p<strong>od</strong> prejšnjo vlado, in je<br />

v resnici prinesla visoko volilno udeležbo<br />

na volitvah ter Goloba potisnila visoko:<br />

»Mogoče celo previsoko, ker je potem<br />

začel verjeti, da je res tako dober.«

Priporočilo<br />

ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

MARIJA, Jezusova mati<br />

Praznovanje materinskega dne je 25. marca, saj na ta dan kristjani obhajajo<br />

slovesni praznik Gosp<strong>od</strong>ovega oznanjenja Mariji, ko je Bog k Mariji v Nazaret<br />

poslal nadangela Gabriela, ki ji je oznanil, da bo spočela in r<strong>od</strong>ila Božjega sina.<br />

Ker nosečnost navadno traja devet mesecev, je ta praznik v bogoslužju natanko<br />

devet mesecev pred božičem – praznikom Jezusovega rojstva.<br />

51<br />

Izgleda, da so ustvarjalci želeli prikazati<br />

Marijino življenje, kot ga poznamo<br />

iz evangelijev, v dokaj človeški<br />

luči. Na prvi pogled se zdi, kot da so nekateri<br />

po svoje interpretirani dog<strong>od</strong>ki<br />

iz evangelijev nekakšna tenzija režiserja,<br />

da ustvari malce neklasičen biblični<br />

film, pri čemer naj bi ves čas kolebal<br />

med zvestobo evangelijem in umetniško<br />

svob<strong>od</strong>o.<br />

Tako ob Marijinem obiskanju Elizabete<br />

Krstnik sicer poskoči v njenem trebuhu,<br />

t<strong>od</strong>a Marija ji šele kasneje razkrije,<br />

da je noseča. Nenavadna je tudi Marijina<br />

zgroženost nad apostoli, ki so se med pasijonom<br />

razbežali, a se prav v tem kaže,<br />

da Marija že dojema <strong>od</strong>rešenje, medtem<br />

ko ga apostoli še ne. S tem režiser skuša<br />

gledalca v<strong>od</strong>iti v smeri, v kateri so nastajali<br />

evangeliji – v smeri <strong>od</strong>krivanja<br />

kristologije, to je k vse večjemu spoznavanju<br />

in zavedanju, da je Jezus iz Nazareta<br />

Božji Maziljenec – Kristus.<br />

To zavedanje spremljamo predvsem<br />

skozi Marijine oči, ko <strong>od</strong> angelovega oznanjenja<br />

naprej dojema in prepoznava<br />

Božje posege v njeno in nato Jezusovo<br />

življenje. V tej luči je eden ključnih prizorov,<br />

ko Jezus ozdravlja v Kafarnaumu,<br />

Marija pa z Jakobom zaradi gneče<br />

YOUTUBE.COM<br />

ne more do njega. Ko Jezusu sporočijo,<br />

da ga čaka zunaj, on pravi: »Kdo je moja<br />

mati in kdo so moji bratje? … Kdor namreč<br />

uresničuje Božjo voljo, ta je moj<br />

brat, sestra in mati« (Mr 3,33–35). Marija<br />

ob tem ne doživi zavrnitve, saj dojame,<br />

da za Jezusa niso pomembne sor<strong>od</strong>stvene<br />

zveze, ampak so vsi, ki mu<br />

sledijo, člani njegove duhovne družine.<br />

Marijina rast v zavedanju, da je Jezus<br />

Odrešenik, je vpeta v konkretne<br />

življenjske situacije, ki jih neprestano<br />

spremlja nasilje rimskih vojakov, psihopatskega<br />

Her<strong>od</strong>a, nasilnih Jezusovih<br />

sovrstnikov, upornika Baraba … T<strong>od</strong>a<br />

mir prihaja na svet le po Jezusu, ki je<br />

Kristus – Odrešenik. Zato je tudi zanimiv<br />

zaključni prizor, v katerem Marija<br />

začne apostolom razlagati, nato pa se<br />

obrne v kamero in neposredno nagovarja<br />

gledalca, da je treba zdaj te dog<strong>od</strong>ke<br />

oznaniti po vsem svetu.<br />

Film je zg<strong>od</strong>ovinsko točen v tem, da<br />

Jezus nese le prečni tram na morišče, ki<br />

je postavljeno kot nekakšna konstrukcija<br />

gradbenih <strong>od</strong>rov, kar je v filmu Jezus<br />

iz Nazareta prikazal tudi Franco<br />

Zeffirelli. Kljub temu pa se zateka tudi<br />

k poenostavljenim in uveljavljenim<br />

predstavam, ko Jezusa skozi dlan (in ne<br />

zapestje) pribijejo na<br />

križ, nad njim pa je<br />

napis o krivdi kar z<br />

okrajšavo »INRI«.<br />

Film do neke mere<br />

Pernilla August kot Marija<br />

in Christian Bale kot Jezus.<br />

Posnetek zaslona<br />

predpostavlja, da<br />

gledalec že pozna<br />

zg<strong>od</strong>bo, saj so nekateri<br />

preskoki zg<strong>od</strong>ijo<br />

precej na hitro ali<br />

pa so nekateri dog<strong>od</strong>ki,<br />

kot je na primer<br />

Jezusov pokop,<br />

preprosto izpuščeni,<br />

pri čemer je še vedno<br />

jasno, da je Jezus<br />

umrl na križu in<br />

vstal <strong>od</strong> mrtvih, saj<br />

za njim ostaja prazen<br />

grob. <br />

O FILMU:<br />

• naslov: Marija, Jezusova mati<br />

(Mary, Mother of Jesus)<br />

• čas trajanja: 88 minut<br />

• država in leto: ZDA, 1999<br />

• režija: Kevin Connor<br />

• igralska zasedba: Christian<br />

Bale, Pernilla August, Melinda<br />

Kinnaman<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

Pernilla August, ki v filmu igra Odrešenikovo<br />

mater, je nastopila tudi<br />

v prvi in drugi epiz<strong>od</strong>i Vojne zvezd<br />

kot mati prerokovanega »<strong>od</strong>rešenika«<br />

Anakina Skywalkerja, ki se je<br />

tudi r<strong>od</strong>il brez človeškega očeta.<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

PG-13: zaradi nekaterih prizorov<br />

nasilja in križanja naj si otroci<br />

mlajši <strong>od</strong> 13 let ogledajo film v<br />

spremstvu staršev.<br />

DOSTOPNOST:<br />

Mary, Mother Of Jesus (youtube.com)<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

52<br />

NARODNO-ZABAVNO<br />

IVAN SIVEC<br />

OSEBNI ARHIV<br />

Bratje Poljanšek –<br />

SKUPAJ ZA VEDNO<br />

Glasba<br />

Nar<strong>od</strong>no-zabavni Ansambel bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline nepretrgoma muzicira<br />

že triinpetdeset let. Korona je naredila svoje, pozneje pa si tudi sami niso veliko prizadevali<br />

za nadaljevanje dela, a 13. aprila b<strong>od</strong>o vendarle praznovali svojo 50-letnico.<br />

Glasbeno srečanje z Abrahamom<br />

b<strong>od</strong>o v <strong>Kam</strong>niku popestrili<br />

še Ansambel Poljanšek,<br />

imenovani tudi Mladi Poljanški,<br />

in Ansambel Špica, ki ga v<strong>od</strong>i eden<br />

<strong>od</strong> sinov starih Poljanškov. Rečeno na<br />

kratko: Poljanškov je veliko, še vedno<br />

so prisotni, v <strong>Kam</strong>niku pa bo praznik,<br />

kakršnega še ni bilo. Harmonikar, avtor<br />

skoraj vseh mel<strong>od</strong>ij in v<strong>od</strong>ja Ansambla<br />

bratov Poljanšek – Rudi Poljanšek (71)<br />

ob tem še d<strong>od</strong>a, da je lani praznoval 70.<br />

življenjski jubilej. Sam pravi, da samo v<br />

ožjem družinskem krogu, kajti leta pridejo<br />

sama po sebi in je to nesmiselno<br />

obešati na veliki zvon.<br />

HARMONIKA V PEČI<br />

V osnovi so bratje Poljanšek sestavljali<br />

trio: Rudi s harmoniko, Danilo (73) z bas<br />

kitaro in Miro s trobento. Pozneje sta<br />

Harmonikar in avtor večine mel<strong>od</strong>ij<br />

Rudi Poljanšek (71) zna tudi lepo slikati.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

se jima pridružila še Marjan Vrhovnik<br />

in Janez Pavlič. V sestavi, v kateri jih<br />

je igralo in snemalo šest, pa so bili še<br />

Forti Hribernik s klarinetom, Roman<br />

Komatar s kitaro in izjemni pevec Filip<br />

Kranjec. Ves čas so gojili tri- oziroma<br />

štiriglasno petje.<br />

Če se vrnemo na sam začetek, h<br />

glavnemu članu skupine, Rudiju Poljanšku,<br />

drugemu sinu v Poljanškovi družini,<br />

je treba povedati, da se je vse skupaj<br />

začelo precej klavrno. Rudi pripoveduje:<br />

»Bilo nas je osem otrok. Na harmoniko<br />

je občasno igral oče, znal pa je igrati<br />

tudi na violino in harmonij. Ob večerih<br />

smo veliko prepevali. Pozneje smo fantje<br />

radi prepevali tudi na vasi. Ko je oče<br />

dobil novo harmoniko, sva tudi midva<br />

z bratom Danilom poizkušala zaigrati<br />

nanjo. Ob tem pa sva skorajda opustila<br />

drugo delo. Oče je bil tako jezen, da je<br />

harmoniko vrgel v peč. Ostal je samo<br />

meh. Ker sem pozneje veliko igral na<br />

ohcetih, sem večkrat naredil hec in sem<br />

raztegoval samo ta meh, ob tem pa na<br />

ves glas veselo prepeval.«<br />

500 OHCETI<br />

Pravi g<strong>od</strong>ec, iz katerega lahko nastane<br />

dober muzikant, je tisti, ki ima veliko<br />

stika s poslušalci. Najboljša javna vaja<br />

in preizkus je igranje na ohcetih. Rudi<br />

pravi, da sicer točnega števila ohceti<br />

ne ve, a zagotovo je igral in prepeval na<br />

najmanj 500.<br />

»Ko je človek mlad, ne ›porajta‹ ne<br />

ure, ne noči, ne pijače. Res pa je, da med<br />

veselimi svati g<strong>od</strong>ec najbolje začuti, kaj<br />

je poslušalcem in plesalcem všeč in ob<br />

katerem trenutku je treba zaigrati to in<br />

ono skladbo. Na srečo imamo Slovenci<br />

bogato zakladnico nar<strong>od</strong>nih, ponar<strong>od</strong>elih<br />

in tudi avtorskih skladb, ki so jih<br />

v zakladnico prispevali Avseniki, Slaki,<br />

Bardorfer in še mnogi drugi.«<br />

Prvič so bratje kot Ansambel bratov<br />

Poljanšek javno nastopili v bližnji gostilni<br />

Pri Čibru. Nasploh je Tuhinjska<br />

dolina njihov r<strong>od</strong>ni in hkrati najbolj<br />

Nasploh pa sem ponosen<br />

Slovenec in prav boli me,<br />

da ne krenemo naprej<br />

v pravo smer.<br />

priljubljen kraj. »Bom povedal čisto po<br />

resnici. Tuhinjci smo znani kot delovni<br />

in trmasti, včasih tudi malce čudaški<br />

ljudje. Posebno sem to občutil, ko sem<br />

h<strong>od</strong>il v <strong>Kam</strong>nik v šolo. V času mojega<br />

šolanja so se skoraj vsi mladi <strong>Kam</strong>ničani<br />

navduševali nad Beatli. Nosili so dolge<br />

pričeske in se tudi oblačili bolj m<strong>od</strong>no.<br />

Nas, ki smo prišli s kmetov, pa so imeli<br />

za drugorazredne občane. T<strong>od</strong>a ko sem<br />

na izlet s seboj vzel harmoniko, so vsi<br />

z velikim veseljem prepevali z menoj<br />

vred!« pripoveduje Rudi.<br />

USPEHI IN KASETE<br />

Veliki pr<strong>od</strong>or v slovenski glasbeni svet<br />

se je z Ansamblom bratov Poljanšek<br />

začel po uspehu na Števerjanskem festivalu<br />

leta 1991 in po prvi kaseti z naslovom<br />

V Tuhinjsko dolino: »Ko enkrat<br />

posnameš svojo kaseto oziroma ploščo,<br />

se šele vidi, ali si dovolj izviren ali<br />

ne in ali si dosegel studijsko kakovost.<br />

Predvsem pa te s pomočjo nosilca zvoka<br />

spoznajo po vsej Sloveniji. Prej smo bili<br />

lokalni ansambel, s prvo kaseto pa smo<br />

takoj osvojili ves slovenski svet.«<br />

Zanimivo je, da so – čeprav so Gorenjci<br />

– največ igrali na Dolenjskem:<br />

»Tako pač je! Dolenjcem je zvok frajtonarice<br />

še posebej blizu. Seveda zaradi<br />

Slaka, a tudi nasploh kot najbolj priljubljen<br />

ljudski inštrument.«<br />

Leta 1992 je ansambel na festivalu v<br />

Vurberku dobil nagrado strokovne komisije,<br />

naslednje leto pa je na ptujskem<br />

festivalu zmagal tako pri strokovni komisiji<br />

kot občinstvu: »Posneli smo samo<br />

osem kaset in plošč. Drugi so snemali

Slika Ansambla bratov<br />

Poljanšek, kot je na starih<br />

nosilcih zvoka.<br />

vsako leto po eno, nam pa se to ni zdelo<br />

potrebno. Nasploh se nismo prav nič silili<br />

v ospredje. Vse, kar smo dosegli, smo<br />

zato, ker so nas potrdili ljudje in so nas<br />

imeli oni radi.«<br />

RUDI OSEBNO<br />

Nosilna osebnost je torej Rudi Poljanšek,<br />

ki je ustvaril skoraj vse mel<strong>od</strong>ije:<br />

»Vse pevske skladbe sem ustvaril na<br />

besedila. Včasih je zamisel priletela<br />

v trenutku, večkrat pa sem o njej premišljeval<br />

tudi po tedne in mesece. Ko<br />

sem bil kot šofer veliko na poti, sem si<br />

večkrat dal besedilo na sosednji sedež<br />

in kar med vožnjo pogledoval na zapisane<br />

verze. Velikokrat sem idejo dobil<br />

na spreh<strong>od</strong>u v gozd.«<br />

Leta 1986 je postal svob<strong>od</strong>ni umetnik<br />

in ukvarjal se je samo še z glasbo:<br />

»Kadar pa ni bilo veliko igranj, sem se<br />

lotil tudi marsikaterega drugega dela.<br />

Med drugim sem na domačem vrtu izdeloval<br />

cementno opeko.«<br />

Še večjo sled pa je pustil s slikanjem na<br />

platno. Mnogim prijateljem in znancem je<br />

na p<strong>od</strong>lagi fotografij naslikal njihove domačije:<br />

»Za to zdaj ni več zanimanja. Bili<br />

pa so časi, ko bi tako rekoč vsak rad imel<br />

v svojem stanovanju sliko svojega mladostnega<br />

domovanja. Zdaj pa slikam vse<br />

drugo, t<strong>od</strong>a vse predvsem za svojo dušo.«<br />

Rudiju je pred štirinajstimi leti za<br />

rakom umrla žena. Zdaj živi s partnerko<br />

Mari, ki jo je spoznal že prej, hkrati z<br />

ženo. Z Mari se lepo razumeta in skupaj<br />

uživata prijetno jesen življenja.<br />

Poljanški zdaj nastopajo kot kvartet,<br />

največ na osebnih praznikih.<br />

NARODNO-ZABAVNO 53<br />

SKUPAJ ZA VEDNO<br />

Največja uspešnica Ansambla bratov<br />

Poljanšek je skladba Skupaj za vedno.<br />

Besedilo zanjo je napisal Bernard<br />

Miklavc, ki je poleg prav tako izjemnega<br />

avtorja besedil Ivana Malavašiča največ<br />

s<strong>od</strong>eloval s Poljanški.<br />

»Njej ob bok lahko d<strong>od</strong>am tudi skladbe,<br />

kot so Harmonika, Tuhinjska dolina,<br />

Kje si, očka moj, Slepec, Kadar srečam<br />

tvojo hčerko, Če bratu brat je tujec, <strong>Domovina</strong><br />

itn. Slak je na primer opeval<br />

predvsem vinsko trto in vesele ljudi ob<br />

kozarcu, sam pa sem se bolj osredotočil<br />

na družinske in domovinske teme. Na<br />

take teme, ki so marsikoga pretresle oziroma<br />

pripravile do solznih oči. Nasploh<br />

pa sem ponosen Slovenec in prav boli<br />

me, da ne krenemo naprej v pravo smer.«<br />

Koncerta ob 50-obletnici delovanja<br />

morda niti ne bi bilo, če ga k temu ne bi<br />

nagovarjal znani nar<strong>od</strong>no-zabavni fotograf<br />

Vido Repanšek, pri organizaciji pa<br />

je Poljanškom pomagal Radio Veseljak s<br />

Simonom Golobičem v ospredju. Rudi je<br />

zelo vesel, da jih imajo poslušalci še vedno<br />

radi, Tuhinjci pa so še posebej ponosni<br />

nanje. Pravijo, da Kristus v domačem kraju<br />

ni delal čudežev, Poljanški pa so jih.<br />

In njihovi drugi zdajšnji nastopi?<br />

»Zadnje čase nas največ vabijo kar na<br />

dom ob različnih družinskih praznovanjih.<br />

Velikokrat kot presenečenje ob<br />

obletnicah poroke. Skladba Skupaj za<br />

vedno je pač zakoncema tako rekoč pisana<br />

na kožo.«<br />

<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

54<br />

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

PIŠČANČJA RIŽOTA<br />

s karijem in grahom<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

ZA 2 OSEBI<br />

PREPROSTO<br />

50 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 300 g piščančjega fileja<br />

• 1 manjša čebula<br />

• 1 strok česna<br />

• sončnično olje<br />

• sol<br />

• 1 čajna žlička kari začimbe<br />

• 100 g zamrznjenega graha<br />

• 250 g riža za rižote (Arborio,<br />

San't Andrea …)<br />

• 50 ml smetane za kuhanje<br />

• parmezan<br />

1. Piščančji file operemo, osušimo<br />

s papirnato brisačko in narežemo<br />

na majhne kocke. Čebulo drobno<br />

sesekljamo. V ponvi se<strong>gre</strong>jemo<br />

olje, d<strong>od</strong>amo sesekljano čebulo, jo<br />

zarumenimo<br />

in d<strong>od</strong>amo na kocke narezano piščančje<br />

meso. Pražimo toliko časa,<br />

da meso dobi zlatorjavo skorjico.<br />

Vmešamo strt strok česna in solimo.<br />

D<strong>od</strong>amo grah, ki smo ga pred tem<br />

oprali p<strong>od</strong> tekočo v<strong>od</strong>o. Ponev pokrijemo<br />

in dušimo, da se grah zmehča.<br />

Po potrebi prilivamo v<strong>od</strong>o.<br />

2. Po približno 30 minutah dušenja<br />

d<strong>od</strong>amo kari začimbo, premešamo<br />

in vmešamo riž. Pokrito kuhamo<br />

toliko časa, da se riž zmehča.<br />

Ko je riž kuhan, prilijemo smetano za<br />

kuhanje, dobro premešamo<br />

in po potrebi solimo.<br />

3. Razdelimo na krožnike in posujemo<br />

z naribanim parmezanom.<br />

BOG ŽEGNAJ!<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

EDVARD KADIČ,<br />

STROKOVNJAK<br />

ZA KOMUNIKACIJO<br />

FLICKR @N.SI<br />

GOVORICA TELESA<br />

Glavni tajnik stranke<br />

NSi V ELEMENTU<br />

Robert Ilc si pri pojasnjevanju in prepričevanju pomaga z rokami.<br />

55<br />

Na tiskovni konferenci se praviloma<br />

predstavi stališča in se jih zagovarja v<br />

obliki <strong>od</strong>govorov na kritična vprašanja<br />

novinarjev, da javnost dobi čim bolj celovito<br />

predstavo o predstavljenih idejah<br />

in stališčih.<br />

Na fotografiji vidimo glavnega tajnika<br />

stranke Nova Slovenija Roberta Ilca<br />

(46), ki pojasnjuje in prepričuje. To<br />

sklepamo predvsem iz drže rok, saj<br />

je ena še vedno v t. i. ravnini resnice<br />

(njegova desna), druga, to je njegova<br />

leva, pa je že višje v t. i. ravnini navdiha<br />

(prepričevanja).<br />

ISKRENO ALI PRIKRITO<br />

Da <strong>gre</strong> za iskrene namene pri pojasnjevanju,<br />

lahko d<strong>od</strong>atno sklepamo<br />

tudi iz <strong>od</strong>prtih dlani, ki so usmerjene<br />

navzgor. Če bi bile dlani usmerjene<br />

navzdol, bi lahko sklepali obratno, to<br />

je o prikritih namenih.<br />

Če k naši ideji o prepričevanju d<strong>od</strong>amo<br />

še osredotočen pogled in resnoben<br />

izraz na obrazu, lahko še d<strong>od</strong>atno zaključimo,<br />

da Robert Ilc misli zelo resno in<br />

da se je pripravljen za obrambo svojih<br />

stališč tudi boriti.<br />

<br />

Z leve: Matej Tonin (40), Robert Ilc (46), Janez Cigler Kralj (45),<br />

Jernej Vrtovec (38) na novinarski konferenci (4. oktober 2023).<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

56<br />

FILMSKI KAŽIPOT<br />

Spomini na mladost, drama,<br />

Danska 2014<br />

ČET, 21. 3., 15.40, KINO<br />

Film je posnet po avtobografski knjigi Vere Brittain.<br />

Zg<strong>od</strong>ba iz ženske perspektive pripoveduje<br />

o tem, kako je njeno generacijo zaznamovala<br />

ter nepovratno spremenila prva svetovna<br />

vojna. Dramatično potovanje <strong>od</strong> mladostnih<br />

želja in idealov do neskončnega obupa ter<br />

spet nazaj govori o mladi ljubezni, absurdnosti<br />

vojne in iskanju smisla v najtežjih časih.<br />

Pogled na sliko Toneta Kralja,<br />

dok. <strong>od</strong>daja, SLO 2012<br />

PET, 22. 3., 10.20, TVS1<br />

Ko je po končani prvi svetovni vojni Primorska<br />

pripadala Italiji, je bolečina razkosanega<br />

nar<strong>od</strong>a postala inspiracija za Toneta Kralja.<br />

Umetnosti ekspresionizma je dal učinkovit<br />

simbolni repertoar. Slika je alegorija<br />

žalostnega spoznanja, da kljub obljubam<br />

zmagovite Antante Slovencem ni bilo dano<br />

združiti svojega ozemlja v svob<strong>od</strong>no domovino.<br />

S svojimi slikami je Tone Kralj pokazal<br />

bridkost, ki je navdihovala intelektualce.<br />

Ben Hur, zg<strong>od</strong>. drama,<br />

ZDA 2016<br />

SOB, 23. 3., 23.25, Cinemax<br />

Judovski plemič Juda Ben-Hur in njegov<br />

posvojeni rimski brat Messala sta kljub različnemu<br />

poreklu najboljša prijatelja. Messala<br />

postane legionar in se bori proti Germanom.<br />

Ben-Hur goji čustva tudi do družinske<br />

sužnje Ester, ki ji Ben-Hur kljub očetovemu<br />

nasprotovanju izpove ljubezen in jo vzame<br />

za ženo. Tri leta pozneje se Messala vrne<br />

kot centurion. Takrat se začne upor zelotov,<br />

Judov, ki sovražijo Rim.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

Stan in Olio, biografski film,<br />

VB 2018<br />

SOB, 23. 3., 05.56, KINO<br />

Ko so zlata leta hollywo<strong>od</strong>ske slave že davno<br />

za njima (do leta 1950 sta posnela kar 107<br />

filmov), se Stan Laurel in Oliver Hardy z<br />

varietejsko predstavo <strong>od</strong>pravita na turnejo<br />

po Veliki Britaniji, da bi obudila svoja slavna<br />

komična lika. Sprva naletita na mlačen <strong>od</strong>ziv<br />

gledalcev, a sčasoma z očarljivimi nastopi<br />

znova najdeta pot do njihovih src. Igralca<br />

Stan in Olio <strong>gre</strong>sta na poslednjo turnejo, saj<br />

se njuno prijateljstvo skrha. Zaslovela sta<br />

sicer dvajsetih letih 20. stoletja.<br />

rtvslo.si<br />

static01.nyt.com<br />

Poletne dog<strong>od</strong>ivščine, drama,<br />

Nemčija 2019<br />

NED, 24. 3., 15.10, TVS1<br />

Po očetovi smrti tri sestre Lou, Charly in<br />

Emmie dan in noč skrbijo za konjski ranč na<br />

nemškem p<strong>od</strong>eželju, imenovan Sestre Lou.<br />

Čeprav se z vsem srcem posvečajo skrbi za<br />

mogočne živali, se v poslovnem pogledu ne<br />

znajdejo najbolje, zato ranču grozi bankrot.<br />

Dekleta so tudi v hudem sporu z arogantnim<br />

lastnikom sosednjega ranča.<br />

Pričevalci: Ivan Albreht, dok.<br />

<strong>od</strong>daja, SLO 2024<br />

TOR, 26. 3., 23.00, TVS1<br />

Režija: Jože Možina<br />

Psiholog, sociolog in teolog Ivan Albreht se<br />

je r<strong>od</strong>il v Dolah nad Idrijo v župniji Zavratec.<br />

Osnovno šolo je končal v Žireh, škofijsko<br />

gimnazijo pa je obiskoval v Vipavi. Leta 1970<br />

je bil na Sveti Gori posvečen v duhovnika.<br />

Od leta 1979 do 1999 je služboval v župniji<br />

Ajdovščina. Po dolgih letih komunistične<br />

zime je tam uvedel misijon in velikonočno<br />

procesijo. Uvajal je tudi številne zakonske,<br />

molitvene in mladinske skupine ter bil eden<br />

redkih duhovnikov, ki je javno govoril o<br />

nevarnostih komunizma.<br />

rtvslo.si<br />

Camino, komedija, Danska<br />

2023<br />

SRE, 27. 3., 20.05, TVS1<br />

Regitze se z očetom Janom sreča na<br />

po<strong>gre</strong>bu matere, ki je umrla za rakom. Z<br />

očetom sta <strong>od</strong>tujena, on do nje goji zamere<br />

iz preteklosti, Regitze pa mu ne pove, da<br />

je zanosila z Nizozemcem, ki je poročen<br />

in ima otroke. Mamina zadnja želja je bila,<br />

da se Jan in Regitze skupaj <strong>od</strong>pravita na<br />

romarsko pot v Kompostelo. Čeprav si prav<br />

nič ne želita biti skupaj, vseeno upoštevata<br />

mamino željo in se <strong>od</strong>pravita na 260<br />

km dolgo pot. Prve dni <strong>gre</strong> vse narobe, saj<br />

izražata veliko jeze, besnenja in nemoči, saj<br />

sta si oče in hči tako različna.

Koledar dog<strong>od</strong>kov MAREC<br />

23<br />

SOB<br />

Večer z Elzo Budau<br />

DOGODKI<br />

19.00<br />

SiTi teater BTC,<br />

Ameriška ulica 3, Ljubljana<br />

Koncert<br />

57<br />

Jani Ugrin<br />

Po nepozabnem večeru in izjemnih <strong>od</strong>zivih na koncert ob 80-letnici<br />

velike dame slovenske popevke, Elze Budau, ki smo ga leta<br />

2022 priredili na letnem <strong>od</strong>ru SiTi p<strong>od</strong> zvezdami, ponosno napovedujemo<br />

še ekskluzivno ponovitev v intimnem ambientu naše<br />

dvorane. Avtorica več kot tisoč besedil, Ježkova nagrajenka, prejemnica<br />

Viktorja za življenjsko delo, prejemnica državnega Srebrnega<br />

reda za zasluge in častna meščanka mesta Ljubljana, bo z<br />

Big bandom RTV Slovenija p<strong>od</strong> v<strong>od</strong>stvom Patrika Grebla tudi tokrat<br />

gostila Nuško Drašček, Nino Strnad in Tilna Artača. Zimzelene<br />

uspešnice kot so Poletna noč, Brez besed, Pegasto dekle, Samo<br />

nasmeh je bolj <strong>gre</strong>nak in Ti si moja ljubezen se b<strong>od</strong>o prepletle z<br />

manj znanimi skladbami po izboru avtorice same.<br />

22<br />

Pasijonski večer<br />

2024 v Stari Loki<br />

23<br />

Koncert ob materinskem<br />

dnevu<br />

PET<br />

19.00<br />

SOB<br />

19.30<br />

Župnijski zav<strong>od</strong> sv. Jurija Stara Loka,<br />

Stara Loka 63<br />

Ipavčev kulturni center Šentjur,<br />

Ulica Dušana Kvedra 46, Šentjur<br />

Koncert<br />

Koncert<br />

24<br />

NED<br />

Okronana<br />

17.30<br />

Linhartova dvorana, javni zav<strong>od</strong> Radovljica,<br />

Gorenjska cesta 19 a, Radovljica<br />

Film<br />

25<br />

PON<br />

Predstavitev knjige<br />

Jeruzalemski izziv<br />

19.00<br />

Galerija Družina,<br />

Krekov trg 1, Ljubljana<br />

Predstavitev knjige<br />

26<br />

Rok Žnidaršič: Arhitekturna<br />

prih<strong>od</strong>nost Ljubljane<br />

26<br />

Križev pot<br />

na Ljubljanski grad<br />

TOR<br />

18.00<br />

TOR<br />

19.00<br />

Slovenska matica,<br />

Kon<strong>gre</strong>sni trg 8, Ljubljana<br />

Kon<strong>gre</strong>sni trg,<br />

Ljubljana<br />

Predavanje<br />

Verski dog<strong>od</strong>ek<br />

Želite povabiti na svoj dog<strong>od</strong>ek? Pišite nam na dog<strong>od</strong>ki@domovina.je.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

58<br />

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno <strong>od</strong> tabele in p<strong>od</strong> tabelo).<br />

7 2 4 2 6 4 1 10<br />

2 4 7 6 5 7 8 8<br />

4 9 9 9 5 7 1 16<br />

5 1 1 7 4 3 7 13<br />

2 4 2 5 5 4 2 18<br />

6 4 2 2 9 5 9 21<br />

5 5 3 3 8 1 4 13<br />

16 20 0 12 15 15 21<br />

2 9 2 6 6 4 3 24<br />

8 y 6 4 4 3 4 21<br />

9 6 2 6 8 9 3 31<br />

4 5 5 6 3 4 2 18<br />

5 1 5 1 8 7 5 10<br />

7 6 3 4 4 7 1 14<br />

3 8 3 8 8 7 6 11<br />

29 28 21 20 17 11 3<br />

7 2 4 2 6 4 1<br />

2 4 7 6 5 7 8<br />

4 9 9 9 5 7 1<br />

5 1 1 7 4 3 7<br />

2 4 2 5 5 4 2<br />

6 4 2 2 9 5 9<br />

5 5 3 3 8 1 4<br />

2 9 2 6 6 4 3<br />

8 y 6 4 4 3 4<br />

9 6 2 6 8 9 3<br />

4 5 5 6 3 4 2<br />

5 1 5 1 8 7 5<br />

7 6 3 4 4 7 1<br />

3 8 3 8 8 7 6<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

Kolumna<br />

AKTUALNO<br />

Ne smemo POZABITI<br />

Ukiniti dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je eden<br />

<strong>od</strong> največjih nesmislov aktualne vlade, ki pa žal še zdaleč ni edini. Vrstijo<br />

se iz tedna v teden. Zato tudi tem za pisanje kolumn nikoli ne zmanjka.<br />

59<br />

IGOR GOŠTE<br />

FACEBOOK @MIHA.KORDIS<br />

Tokrat ne bom pisal,<br />

zakaj smo pri nas<br />

tako pozno dobili dan<br />

spomina na žrtve komunističnega<br />

nasilja, napisal<br />

pa bom nekaj krepkih, ker ga<br />

je kar tako, čez noč, ta neresna,<br />

nekompetentna in docela<br />

nesposobna vlada ukinila.<br />

Namesto da bi ga utrjevala v<br />

naši zavesti, ga dopolnjevala<br />

z novimi spoznanji o krutosti<br />

nekdanjega komunističnega<br />

režima, ga je z levo roko<br />

ukinila. In to ob dejstvu, da v<br />

naši družbi živijo, celo v politiki<br />

delujejo, celo taki, ki še<br />

kar prisegajo na komunizem,<br />

komunistične simbole z rdečo<br />

zvezdo na čelu, nase pa nemalokrat<br />

nadenejo srajco s p<strong>od</strong>obo<br />

Tita, ki ga kujejo v nebo. Kot<br />

da bi bili gluhi in slepi nad vsemi<br />

zločini, ki jih je storil nad<br />

svojimi državljani in celo najbližjimi<br />

političnimi sopotniki,<br />

ki se jih je na različne načine<br />

čez noč <strong>od</strong>križal. Vse, ki na to<br />

opozarjamo, imajo za revanšiste,<br />

za tiste, ki živimo v neki<br />

preteklosti, in celo za tiste, ki<br />

po njihovem mnenju <strong>od</strong>kopavamo<br />

kosti. Le resnico, dragi moji! Ampak<br />

medijev in vseh, ki menimo, da je<br />

bil komunizem z<strong>gre</strong>šen, da so p<strong>od</strong> njem<br />

mnogi trpeli, mnogi tudi umrli, ne b<strong>od</strong>o<br />

utišali. Mene ne.<br />

MONTIRAN PROCES 1984<br />

Ravno zaradi ukinitve dneva spomina<br />

na žrtve komunističnega nasilja in zato,<br />

ker je letos štirideset let <strong>od</strong> montiranega<br />

komunističnega vojaškega procesa proti<br />

Agopu Stepanjanu, Aleksandru Aleksandrovu,<br />

Milanu Pfajfarju, Stevanu<br />

Dostanu, Radetu Lazareviću, Venclju<br />

Gašperšiču, Lazarju Semerdžijevu, Milku<br />

Cočevu in Georgiju Angelovu sem se<br />

pred nekaj dnevi mudil pri Cveti Stepanjan,<br />

ženi zdaj že pokojnega Agopa Stepanjana,<br />

ki je kot ostali omenjeni brez<br />

najmanjše krivde trpel v preiskovalnih,<br />

V naši družbi<br />

živijo, celo v politiki<br />

delujejo, celo taki, ki<br />

še kar prisegajo na<br />

komunizem in komunistične<br />

simbole. Na<br />

sliki Miha Kordiš (35).<br />

vojaških in drugih zaporih. Z njimi so<br />

trpele tudi njihove družine, njihovi otroci,<br />

ki še danes čutijo posledice montiranega<br />

komunističnega procesa. Trpeli<br />

so tudi vsi njihovi sor<strong>od</strong>niki in prijatelji.<br />

S Cveto, ki se ji je življenje leta 1984<br />

za vedno spremenilo – iz družinske idile<br />

je postalo eno samo trpljenje, sva s<br />

kolegom posnela dve <strong>od</strong>daji. Dve tako<br />

pretresljivi izpovedi, da sem tisto noč,<br />

ko sem se vračal s snemanja, uspel le<br />

za kakšno uro zatisniti oči. Ampak sam<br />

sem imel eno tako noč, kdaj pred tem,<br />

po kakšni p<strong>od</strong>obni izpovedi priče komunističnega<br />

terorja, še kakšno, ona<br />

in vsi omenjeni politični zaporniki pa<br />

so imeli dolga leta <strong>od</strong> 1984 ves čas take<br />

noči. Si lahko zamislite, kakšno je vaše<br />

življenje, ko vas zaprejo, v zaporu pretepajo,<br />

omamljajo, vas kar<br />

naprej zaslišujejo, hkrati pa<br />

veste, da zaradi političnega<br />

procesa proti vam trpijo tudi<br />

vaši najbližji? Ob védenju, da<br />

ste v zaporu brez kakršnekoli<br />

(svoje) krivde, tudi brez enega<br />

samega dokaza, ki bi nakazoval,<br />

da ste morebiti česa krivi.<br />

ORWELLOVO LETO<br />

Upam, srčno upam, da si b<strong>od</strong>o<br />

oba dela moje <strong>od</strong>daje ogledali<br />

tudi tisti, ki še kar prisegajo<br />

na komunistični režim, na<br />

Tita in na rdečo zvezdo. Če<br />

niso že prebrali knjige Igorja<br />

Omerze »1984 – Orwellovo<br />

leto Agopa Stepanjana«, ki jo<br />

je napisal leta 2016. Delček o<br />

tem procesu sem napisal tudi<br />

sam v knjigi »V zakulisju«.<br />

Nenazadnje sta tako Cveta<br />

kot nekdanji politični zapornik<br />

Milko Cočev iz Kopra<br />

moja dobra prijatelja, med<br />

zaporniki pa je bil tudi Georgij<br />

Angelov – Gošo, takratni<br />

partner moje tete Fanči, ki ga<br />

<strong>od</strong> tistega strašnega leta 1984<br />

nisem videl nikdar več. <br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

60 RAZVEDRILO Humor<br />

Kmetje pripravili<br />

100-% naraven preliv<br />

za regratovo solato.<br />

Nika Kovač postala častna<br />

ambasadorka Sevniške salamijade,<br />

saj so zaradi njenih objav mnogi<br />

prvič slišali za ta dog<strong>od</strong>ek.<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

Vojv<strong>od</strong>a Šešelj je pojedel Trumpa!<br />

PODARI SINU ALFO<br />

PA NIKOLI NE BO<br />

IMEL DENARJA ZA DROGO<br />

Ana Blu

KRIŽANKA<br />

61<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

ZAKLJUČ-<br />

NI DEL LI-<br />

TERARNE-<br />

GA DELA<br />

PREDEL<br />

LJUB-<br />

LJANE<br />

SLADKA<br />

TEKOČINA<br />

CVETOV<br />

NARODO-<br />

SLOVEC<br />

11<br />

KRAJ Z<br />

NAVPIČNO<br />

PADAJO-<br />

ČO STENO<br />

JUŽNO-<br />

AMERIŠKI<br />

INDIJANEC<br />

9<br />

ORGANI-<br />

ZIRANA<br />

IGRA<br />

NA SREČO<br />

VEČJI<br />

KROŽNIK<br />

OVALNE<br />

OBLIKE<br />

VISOKA<br />

VZPETINA<br />

4<br />

OPOMBA<br />

SESKOK S<br />

TELOVAD.<br />

ORODJA<br />

OLAF<br />

(KRAJŠE)<br />

PLEH-<br />

KOST<br />

PISATELJ<br />

KARLOV-<br />

ŠEK<br />

MAJHNO<br />

CEDILO<br />

ALOJZ<br />

REBULA<br />

DOMOVINA<br />

MAJHNA<br />

DRŽAVA V<br />

ZAHODNI<br />

EVROPI<br />

AVTOMO-<br />

BILSKI<br />

PLAŠČ<br />

KOZMA<br />

AHAČIČ<br />

NEMŠKI<br />

FIZIK<br />

EINSTEIN<br />

AMERIŠKA<br />

DOLŽIN-<br />

SKA MERA<br />

DOMOVINA<br />

PLOČEVI-<br />

NASTA<br />

POSODA<br />

ZA ŽIVILA<br />

OSLOV<br />

GLAS<br />

VAS Z. OD<br />

BOHINJ-<br />

SKEGA<br />

JEZERA<br />

JED<br />

IZ MESA,<br />

ZAVITEGA<br />

V ZELJE<br />

UNIFOR-<br />

MIRAN<br />

SLUŽAB-<br />

NIK<br />

SKLEDA-<br />

STA<br />

KOTANJA<br />

NA KRASU<br />

KLEMEN<br />

TORKAR<br />

EDEN OD<br />

DEDIČEV<br />

GORATA<br />

POKRAJI-<br />

NA V SZ.<br />

GRČIJI<br />

ORODJE<br />

V OBLIKI<br />

SEKIRE IN<br />

KLADIVA<br />

MAJHNA<br />

SKODLA<br />

2<br />

LJUBLJ.<br />

TISKAR<br />

(JANEZ<br />

FRIDERIK)<br />

PREBI-<br />

VALEC<br />

PRUSIJE<br />

MANJŠA<br />

ZVER<br />

HRVAŠKA<br />

POKRAJ.<br />

PLES<br />

7 ODSEKAN<br />

TANEK<br />

KOS LESA<br />

HOJA<br />

NAREČJE<br />

GORA JUŽ-<br />

13<br />

ŽIVAL,<br />

NO OD LJ.<br />

KI BIVA<br />

LOVLJE-<br />

V BRLOGU<br />

NJE<br />

ITALIJAN.<br />

8<br />

KOMEDIO-<br />

GRAF<br />

GOLDONI<br />

TEMNA<br />

PLOSKEV<br />

ZA<br />

TELESOM<br />

VRSTA<br />

VRBE<br />

OTOŠKA<br />

SREDO-<br />

ZEMSKA<br />

DRŽAVA<br />

POZITIVNA<br />

ELEK-<br />

TRODA<br />

MAJHNA<br />

SOBA<br />

GEOMET-<br />

1<br />

RIJ. TELO<br />

VAS PRI<br />

KOBARIDU<br />

NAPRE-<br />

ZANJE<br />

NOVO<br />

MESTO<br />

14<br />

RAJ,<br />

PARADIŽ<br />

5 EKONO-<br />

MIST<br />

PEZDIR<br />

6<br />

10<br />

NOBELIJ<br />

3<br />

LOUIS<br />

ARM-<br />

STRONG<br />

IVA DIMIC<br />

PLITEV<br />

VULKAN.<br />

KRATER<br />

Z VODO<br />

12<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4 5<br />

6 7 8 9 10<br />

15 11 12 13 14 15<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

Ko ti žena reče »Popravi me, če<br />

se motim!«, b<strong>od</strong>i tiho in je ne<br />

popravljaj.<br />

To je past!<br />

Rešitev križanke (v<strong>od</strong>oravno):<br />

epilog, Trnovo, nektar, op, Ola, slap, sk<strong>od</strong>lica,<br />

Luksemburg, Eger, avtoplašč, h<strong>od</strong>, KA, dialekt, Krim,<br />

Albert, Carlo, LA, jard, sobica, lisica, kvader, pločevinka,<br />

rig, napor, Ukanc, eden, sarma, Rado. Glavno<br />

geslo: Ilirska Bistrica.<br />

REŠITVE:<br />

Skrita misel:<br />

SLADKE POLITIČNE LAŽI SE HITRO SKISAJO.<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

62<br />

JU3 2052<br />

ROKE<br />

Kolumna<br />

Roke imajo v različnih kulturah in tradicijah bogato simboliko. Z njimi<br />

delamo, ustvarjamo, objemamo, izražamo čustva in molimo. Stisk roke<br />

ali dvignjena pest lahko simbolizira moč, avtoriteto ali upor. Odprte<br />

dlani prinašajo mir, prstana, ki si ju izmenjata zakonca med poročnim<br />

obredom, pa simbolizirata ljubezen, zvestobo in predanost.<br />

bolj se otrok uči, da se pri starših tudi<br />

tako pretaka ljubezen.<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Roke omogočajo človeku, da se<br />

pogovarja z bližnjimi, ustvarja<br />

in izraža svoje misli ter čustva<br />

z gestami. Kaj je lepšega kot<br />

dlan, ki prijazno poboža, ki izraža<br />

gostoljubje in tudi zdravi. Večina med<br />

nami verjame tudi, da preko njih prenašamo<br />

na druge svojo pozitivno ali<br />

negativno energijo. Iztegnjene roke so<br />

s svojimi značilnimi kretnjami tako<br />

nekoč kot tudi danes največkrat brez<br />

besed sporočale, kaj se mota po glavi<br />

politikom in somišljenikom.<br />

MATERINSKI DAN<br />

Ker je materinski dan tik pred vrati, se<br />

mi zdi prav, da vas najprej spomnim na<br />

mamine roke. Na tiste, ki te, ko se r<strong>od</strong>iš,<br />

vzamejo v naročje, božajo, ljubkujejo,<br />

stisnejo k sebi, varujejo pred vsemi<br />

viharji, ki kasneje, med <strong>od</strong>raščanjem,<br />

trkajo na vrata. Mamina roka simbolizira<br />

mnogo več kot le fizično dotikanje:<br />

je vir topline, varnosti, ljubezni in<br />

učenja. Dotik njene roke otroka pomiri<br />

tudi, ko je žalosten, prestrašen ali bolan.<br />

Po drugi strani iste roke, ki božajo,<br />

včasih, ko je treba, poiščejo tudi »ta<br />

sladke« in pomagajo nežno, a <strong>od</strong>ločno<br />

razumeti meje in pravila. Bolj kot se<br />

mamini prsti prepletejo z očetovimi,<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

ROKE, KI REŠUJEJO ŽIVLJENJA<br />

V zadnjih mesecih, ko smo priča brutalnemu<br />

pogromu nad zdravniki,<br />

večkrat pomislim na njihove zlate roke.<br />

S kakšno natančnostjo in mirnostjo kirurg<br />

zareže v kožno tkivo, in to z enim<br />

samim namenom – da pacientu reši<br />

življenje. Kirurški posegi največkrat<br />

zahtevajo izjemno natančnost in spretnost,<br />

saj lahko majhne napake povzročijo<br />

resne posledice za pacienta.<br />

Prijateljičin oče je bil urar. Spominjam<br />

se, da sem ga lahko ure in ure<br />

opazovala pri delu, a se nisem naveličala.<br />

Tudi roke, ki oblikujejo glino, so<br />

čudežne. Klekljarice presedijo za punkeljni<br />

ure in ure, predevajo klekeljne in<br />

ustvarjajo krhke umetnine. Roke so v<br />

kulinariki nenadomestljive. Tudi prsti,<br />

ki se sprehajajo po našem telesu in ga<br />

masirajo, so zlata vredni. Da o koscu<br />

iz naše mladosti, ki je že zarana klepal<br />

koso, ne govorim.<br />

DEDKI IN BABICE<br />

Pred dnevi sem se krajši čas mudila na<br />

obali. Dan je bil kot nalašč za spreh<strong>od</strong><br />

<strong>od</strong> Izole do Kopra. Srečevala sem zlasti<br />

starejše, ki so tam preživljali dopust.<br />

Kretnje, s katerimi se je on nagnil k njej<br />

in ji pomagal po stopnicah, so bile tako<br />

intimne in dotakljive, da sem za trenutek<br />

obstala in zajela sapo. Koliko ljubezni<br />

je skrite v enem samem dotiku!<br />

TUDI LJUBEZEN<br />

Roke so pomembne tudi temu, da z njimi<br />

delimo čustva, predvsem ljubezen.<br />

Kaj je lepšega kot stisk roke, ko po dolgih<br />

letih srečamo prijatelje, ko se objamemo<br />

in drug drugemu pokažemo, da<br />

nam ni vseeno? Roko ponudimo sočloveku,<br />

ko ga želimo potolažiti, razvedriti<br />

in mu pomagati. Ko v tišini sklenemo<br />

roke v molitvi, se zahvalimo za vse<br />

dobro, kar nam je bilo tisti dan dano. Z<br />

Iztegnjena roka je ena<br />

<strong>od</strong> poti do sprave.<br />

rokami mahamo v pozdrav, z njimi krilimo<br />

po zraku, ko želimo dati besedam<br />

večji poudarek. Naj b<strong>od</strong>o roke žuljave,<br />

negovane ali skrivenčene zaradi artritisa<br />

– če pripadajo osebi, ki nam je blizu,<br />

si zmeraj želimo, da nas ne bi nikoli<br />

izpustile iz varnega objema. Iztegnjena<br />

roka je ena <strong>od</strong> poti do sprave.<br />

ŠE DRUGA PLAT<br />

Srce me boli, ko pomislim, kako pogosto<br />

jih uporabljamo za različne oblike<br />

fizičnega nasilja, za bolečino, pošk<strong>od</strong>be<br />

ali celo smrt. Preveč jih je, ki to počnejo.<br />

Rok, ki povzročajo nasilje in razdejanje,<br />

me je strah. Žal se nekateri posamezniki<br />

z njimi tudi samopošk<strong>od</strong>ujejo ali si<br />

pripravljajo <strong>od</strong>merke substanc, ki v<strong>od</strong>ijo<br />

v zasvojenost.<br />

DRUŽBA, V KATERI ŽIVIMO<br />

Ali je naša družba kot dobra, skrbna in<br />

ljubeča mati, ki ve, kdaj mora pobožati,<br />

kdaj okarati, kdaj dvigniti roko in tudi<br />

kaj prepovedati? Ali je družba, v kateri<br />

živimo, bolj p<strong>od</strong>obna zaporu, v katerem<br />

se ne ve točno, kdo pije in kdo plača?<br />

Od uničujočega požara na Krasu do katastrofalnih<br />

poplav avgusta lani smo<br />

Slovenci dokazali, da nam je še zmeraj<br />

mar. Odprtih rok in zelo nesebično smo<br />

p<strong>od</strong>prli tiste, ki so se znašli v stiski. Žal<br />

pa se še danes ne ve točno, kje je ta dobr<strong>od</strong>elni<br />

<strong>denar</strong> pristal. Kakšne roke so<br />

se ga polastile?<br />

Morda se boste po tem, ko boste<br />

tole pisanje prebrali, zazrli v svoje roke.<br />

Lepo, če boste to storili. Še lepše pa bi<br />

bilo, če boste te roke v prih<strong>od</strong>nje uporabljali<br />

za dobra dela, za ljubezen in ne<br />

za sovraštvo, ki ga je med nami že tako<br />

in tako preveč.

Razvedrilo<br />

LLLLL+<br />

63<br />

SKRITA MISEL<br />

SILA DUKE POSLI PTIČ<br />

NELLA ŽIST MEH<br />

NITROS ŠKIS TAJO<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />

ostale pa po vrsti prepišite v sp<strong>od</strong>nja polja.<br />

Tu boste prebrali aforizem, ki še posebej<br />

velja za zdajšnjo vlado. (jp)<br />

shutterstock<br />

KOMBINACIJSKI<br />

MAGIČNI KVADRAT<br />

EDO EGO JOLA ROŽ<br />

ROKITO STISKALO TRSTIKA<br />

TLAKOMER ZASTRTJE<br />

Vsako gornjo besedo višite<br />

v lik dvakrat, v<strong>od</strong>oravno in navpično.<br />

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala<br />

beseda, ki je ni na spisku. Le v polje,<br />

kjer se križa s seboj, vpišite<br />

pravo črko. (jp)<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024

64<br />

SLIKOVITO<br />

ZVOKI POMLADI – Franz Stuck<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

WIKIART<br />

Satira<br />

<strong>140</strong> 21. 3. 2024<br />

Bil je krasen pomladni dan. Nad<br />

mano jasno nebo, komaj kje in<br />

še to bolj na robovih pokrito z<br />

nekaj nežnimi k<strong>od</strong>rčki oblakov.<br />

Golobradi pubertetniški vetrc je <strong>od</strong><br />

vseh strani na vse strani raznašal ptičje<br />

ščebetanje, žgolenje in žvižganje. V to<br />

muziko se je tiho vmešaval vonj gnoja,<br />

ki so ga kmetje razsuli po predmestnih<br />

travnikih in njivah. Zemlja p<strong>od</strong> mojimi<br />

p<strong>od</strong>plati se je nežno vdajala moji shujšani<br />

teži. Prvič v tem letu sem slekel ne<br />

le jakno, temveč tudi pulover in razkazoval<br />

– oh, prav z veseljem bi zapisal<br />

mišičevje, a moj čut za resnicoljubnost<br />

mi tega ne dopusti in moram pač žal<br />

priznati, da zgolj – zaplate gole kože, k<br />

čemur me je sp<strong>od</strong>budila jata razposajenih<br />

mladenk, ki je svojim letom primerno<br />

<strong>od</strong>vrgla pretopla oblačila in svoje –<br />

prav rad bi tudi tu zapisal mišičevje, a<br />

moram spet priznati, da sem gledal bolj<br />

– zaplate gole kože in tudi to – priznam<br />

– za nekaj <strong>od</strong>tenkov <strong>od</strong>stopa <strong>od</strong> resnice.<br />

No, kakorkoli: v vseh pogledih navdušujoč<br />

spreh<strong>od</strong>.<br />

(Še enkrat sem prebral zapisano in<br />

moram reči, da tale fraza o navdušujočem<br />

pogledu zbuja dvoumne misli.<br />

Celo pomisleke. A prelen sem, da bi<br />

popravljal in iskal kakšno novo besedo<br />

ali več njih. Prav briga me, kaj si mislite,<br />

in konec koncev sem samo občudoval<br />

božje stvarstvo.)<br />

Ko sem prišel domov, sem sedel v<br />

svoj delovni kotiček, prižgal pisalni digitron<br />

in sklenil, da bom pisal – o čem<br />

drugem le kot – o pomladi.<br />

»O kakšni pomladi?« me je takoj popadla<br />

moja boljša polovica, besna kot le<br />

kaj, prav brez razloga, morda zgolj zato,<br />

ker ji spet rečem polovica, potem ko sem<br />

ji vsaj dve desetletji silom prilike, kot se<br />

reče, rekel boljša tretjina, zdaj pa sem v<br />

pohujševanju samega sebe izgubil toliko<br />

kilogramov, sama pa jih je nekaj d<strong>od</strong>ala<br />

v drugo smer, in to seveda pri sebi,<br />

da ji pač pritiče polovično imenovanje.<br />

In to ji kakopak ni po g<strong>od</strong>u, meni pa moj<br />

že omenjeni čut za resnicoljubnost pač<br />

ne da miru. Me pa drago stane. Običajno<br />

prav miru.<br />

»Kaj, o kakšni pomladi? O pomladi<br />

pač,« sem bil vljuden.<br />

»Slovenski?«<br />

»Ne vem, kaj misliš? Seveda slovenski.<br />

Tudi slovenski. Saj pomlad ne pozna<br />

meja.«<br />

»Dobro veš, kaj mislim! Nikar se ne<br />

izmotavaj in ne vleci iz tega,« je bila še<br />

naprej zimsko nastrojena. Ne vem, ali<br />

ve in ali se sploh zaveda, da se ji, ko je<br />

takole razburjena, zgornja ustnica nekoliko<br />

zaviha navzgor in da ji pordijo<br />

ušesa. Našel bi se kdo, ki bi rekel, da se<br />

ji obraz razleze v grimaso, a jaz nisem<br />

ta najdenček, in ko že priznavam vse<br />

po vrsti, moram priznati tudi, da se mi<br />

takole razburjena še bolj dopade in da<br />

me malo tudi vzburja. Ja, kaj no?! Sem<br />

pač čudak.<br />

Franz Stuck, Zvoki pomladi (1910),<br />

slika je v zasebni lasti.<br />

Potrudil sem se in prijazno <strong>od</strong>govoril:<br />

»Nič se ne izmotavam, ker nisem<br />

bil zamotan, in da bi se vlekel iz tega, bi<br />

moral biti najprej noter. Pa nisem. Bil<br />

pa sem zunaj in taka lepa pomlad je, da<br />

bom zapisal nekaj stavkov o pomladi.<br />

Oziroma nekaj pomladnih stavkov.«<br />

»Naprimer?«<br />

»Naprimer, da spomladi vse zacveti.«<br />

»Ah, daj no. Pri nas spomladi najbolj<br />

zacvetijo ceste. Nevarno tako za pnevmatike<br />

kot tudi za pnevmo.«<br />

»Za pnevmo?«<br />

»Ja, za dušo. Ker se, če mu <strong>gre</strong> guma,<br />

človek priduša!«

»Dobro. Potem bom pač pisal o mladosti,<br />

ki jo prinese pomlad.«<br />

»Torej boš pisal o p<strong>od</strong>mladku?«<br />

»Kakšnem p<strong>od</strong>mladku?«<br />

»Strankarskem.«<br />

»Ne.«<br />

»Potem pa piši o čistkah!«<br />

»Misliš o pomladnem čiščenju?«<br />

»Ne. O čistkah. O levitvah na levici.«<br />

Bilo mi je dovolj. Obrnil sem se.<br />

»<strong>Kam</strong> <strong>gre</strong>š zdaj?!« je vpila.<br />

»Odhajam.«<br />

»<strong>Kam</strong>?«<br />

»Nekam, kamor ne moreš za mano.<br />

Ženskam vstop prepovedan!«<br />

»Ha! A <strong>gre</strong>š na salamijado?«<br />

»Ne. Na sekret!«<br />

<br />

KATI Č. ANDREJČIČ<br />

GASILKA KATI<br />

V naši vasi, tam proti Litiji,<br />

ki jo eni štejejo p<strong>od</strong> mesto,<br />

ker ima predobro znano cesto,<br />

priča takile smo homatiji.<br />

Tarna se, p<strong>od</strong>ira da se zgradba,<br />

ki imeli smo jo za prestižno,<br />

v dobri veri in nadvse ponižno,<br />

pa je priletela kar ovadba.<br />

Da požarna varnost silno peša,<br />

je v ovadbi na veliko stalo,<br />

v krepkem tisku, da bilo kar malo<br />

strah nas je, če kak hudir se vmeša.<br />

POLITIČNA POEZIJA 65<br />

Poklicali hitro so gasilce,<br />

pa rešili zadnji hip so pobi<br />

izp<strong>od</strong> strehe gnezdo le z golobi,<br />

nekaj šare in še kakšne dilce.<br />

Najbolj se <strong>od</strong>rezala, kot mati,<br />

pri gašenju tem je prostovoljka,<br />

rekli bi po starem komzomolka,<br />

po domače pa Drejčkova Kati.<br />

Brž obesili so ji kolajno,<br />

je prevzela namreč pogorišče,<br />

kjer zaman se kakšno vrednost išče,<br />

našli so lahko le staro lajno.<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />

Res proti Litiji se je vnela<br />

stara zgradba, da se je kadilo,<br />

črno, švarc, se pipo je <strong>od</strong>vilo,<br />

a je bajta že močno gorela.<br />

Z lajno kliče zdaj se, se razglaša<br />

našo Kati kot rešiteljico,<br />

borka je za pravo, za pravico,<br />

glavno pa, gasilka da je naša.<br />

Fotomontaža CITRUS

JA!<br />

DA BI PREMOSTILA<br />

NAJINE RAZLIKE,<br />

STA BILI DVE<br />

MOŽNOSTI.<br />

MIRNO<br />

DISKUSIJO<br />

SEM IZKLJUČIL.<br />

NESPAMETNA<br />

AMAZONKA! SAMO<br />

IGRAM SE<br />

S TABO! NO, IGRAJ SE S TEM!!<br />

PUŠKA ZA<br />

HIPERFAZNO<br />

POPAČENJE*!<br />

* GLEJ ŠTEVILKO 374!<br />

ZAČUTIL SEM,<br />

KAKO SE MI<br />

JE HRBTENICA<br />

RAZLETELA.<br />

BOLELO JE.<br />

... ZELO. PRIHODNJIČ<br />

"POŠKODBE<br />

ZA S SEBOJ"<br />

KLIK<br />

NE, NE BOŠ. NA<br />

TELEVIZIJI JE<br />

PREVEČ NASILJA.<br />

ZAKAJ NE GREŠ<br />

ČESA PREBRAT?<br />

KLIK<br />

ja

Ob avtorjih<br />

Časnika<br />

še izbrane<br />

dnevne vsebine<br />

slovenskih<br />

medijev!<br />

www.casnik.si

Domovino berem, ker me zanima<br />

drugačno mnenje.<br />

• ne<strong>od</strong>visen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

Milena Miklavčič<br />

• predstavitev navdihujočih zg<strong>od</strong>b<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

159<br />

175 €<br />

205,40 €<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

P<strong>od</strong>prite ne<strong>od</strong>visno<br />

novinarstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domovino<br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime p<strong>od</strong>jetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

P<strong>od</strong>pis * :<br />

• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in <strong>od</strong>daje za naročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S p<strong>od</strong>pisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S p<strong>od</strong>pisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!