Domovina 145: Zakaj Slovenija teče počasneje kot druge bivše socialistične države (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
25. 4. 2024<br />
Čistka nad »janšisti«<br />
na URI Soča 28<br />
Nova iniciativa kmetov, Slovenskemu občudovalcu<br />
ministrica požrla obljube 32 Hitlerja grozi zapor 36<br />
<strong>Zakaj</strong> <strong>Slovenija</strong> <strong>teče</strong> <strong>počasneje</strong> <strong>kot</strong><br />
<strong>druge</strong> <strong>bivše</strong> <strong>socialistične</strong> <strong>države</strong><br />
12<br />
3,95 €<br />
<strong>145</strong><br />
Kako je rastel življenjski standard<br />
Slovencev po vstopu v EU.
Izšla je nova <strong>Domovina</strong> PLUS<br />
PLUS<br />
POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />
14 intervjujev, ki leta<br />
po nastanku (p)ostajajo<br />
še bolj aktualni<br />
Najbolj odmevni pogovori,<br />
ki jih je v novinarski karieri<br />
naredil Tino Mamić.<br />
Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti.<br />
ZAGOTOVITE<br />
SI SVOJ<br />
IZVOD!*<br />
• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater:<br />
Trava je <strong>kot</strong> bonbonček<br />
• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti:<br />
Razvajenost je rak vzgoje<br />
• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par:<br />
Ljubezen se z leti krepi<br />
• Pedro Opeka, misijonar, ki je na smetišču<br />
zgradil univerzo<br />
• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel<br />
smrtno obsodbo<br />
• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka:<br />
Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka<br />
in Pika Nogavička<br />
*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
USTAVITE LEVICO<br />
MOJA BESEDA<br />
3<br />
Z<br />
vstopom v EU se je končalo obdobje<br />
osamosvojitve. Romantično<br />
obdobje, ki se je začelo z<br />
mirnim zlomom komunizma in<br />
nadaljevalo z bleščečo osamosvojitvijo,<br />
kronano z zmagovito vojno. <strong>Slovenija</strong> je<br />
bila na prvega majnika dan leta Gospodovega<br />
2004 najboljša evropska učenka.<br />
Edina od novih, bivših socialističnih<br />
držav, ki je bila na vstop v EU pripravljena<br />
in ji stare članice ob pregledovanju<br />
pogojev niso gledale skozi prste. Bila je<br />
razvitejša in bogatejša od vseh drugih<br />
nekdanjih rdečih držav in v njej je bil<br />
kakovost življenja še višja zaradi odlične<br />
geografske lege in redke poseljenosti.<br />
Svetovna popotniška biblija, turistični<br />
vodnik Lonely Planet, je Slovenijo takrat<br />
opisovala nekako takole: »Najbolje varovana<br />
skrivnost vzhodne Evrope.«<br />
POLITIKI IZ KARIKATURE<br />
Danes je drugače. Vladajo politiki, za<br />
katere se zdi, da prihajajo iz karikature.<br />
Leta 2004 si še najzlobnejša »šlogarica«<br />
ne bi upala napovedati, da bomo danes<br />
gledali bivšo »starleto« ob premierju na<br />
vladnih sestankih. Ali da bo televizija<br />
neposredno prenašala na rdeči preprogi<br />
plešočo predsednico parlamenta. In<br />
da bodo na volitvah po vrsti zmagali<br />
štirje povsem neizkušeni politiki, da<br />
množice zelencev v vladi in parlamentu<br />
niti ne omenjamo.<br />
Kaj je šlo narobe? Nekaj mesecev po<br />
vstopu Slovenije v EU je na volitvah, za<br />
levo politično in medijsko elito presenetljivo,<br />
zmagal Janez Janša (SDS) in oblikoval<br />
učinkovito desnosredinsko vlado. To<br />
je bilo treba na vsak način ustaviti.<br />
GONJA<br />
Paniko tistega obdobja lepo ponazarja<br />
peticija 571 slovenskih novinarjev, ki so<br />
v svet poslali sporočilo z lažmi o cenzuri<br />
Janeza Janše. Tik pred začetkom slovenskega<br />
predsedovanja Evropski uniji<br />
so v zadnjem stavku poudarili, da je<br />
to »skrb vzbujajoč znak za prihodnost<br />
Evropske unije«. Danes se zdi ta medijski<br />
bratomor Kajna nad Abelom, ko so<br />
Slovenci v tujini z lažmi omadeževali<br />
svojo državo, smešen. Evropska unija<br />
namreč kljub slovenskemu predsedovanju<br />
ni propadla.<br />
A vendar je ta gonja, ki še vedno traja,<br />
začela razjedati tudi slovensko gospodarstvo.<br />
Po koncu Janševe vlade smo bili priča<br />
celi vrsti nesmiselnih političnih potez,<br />
ki so slovenskega tekača na evropski progi<br />
praktično sezule, da je počasi izgubil<br />
vso prednost. Slovenijo so baltske <strong>države</strong><br />
iz nekdanje Sovjetske zveze v marsičem<br />
že dohitele in prehitele.<br />
Čas je za majhne poteze<br />
preproste množice.<br />
Še bolj pa skrbi perspektiva. Politični,<br />
gospodarski in medijski nadvladi<br />
levice ni videti konca. Njihov primež, v<br />
katerem so mali podjetniki, delodajalci,<br />
kmetje, srednji razred in družine, ne le,<br />
da ne popušča, ampak se še bolj stiska.<br />
Njih nameni pa so jasni: vso podjetniško<br />
iniciativo še bolj oklestiti, ukiniti<br />
zasebnike v zdravstvu in šolstvu, vse,<br />
kar je mogoče, podržaviti. Posledično<br />
to pomeni višje davke in višje cene. <strong>Slovenija</strong>,<br />
ki je demografsko ogrožena, bo<br />
zaradi nespodbudnega okolja še naprej<br />
nemočno opazovala beg možganov.<br />
POT IZ TEME<br />
Vse to je treba glasno povedati. Številke<br />
so jasne in ne lažejo. Veliko jih objavljamo<br />
v tokratni temi tedna. A zdaj so<br />
na potezi gospodarstveniki, ki morajo<br />
pred mediji povedati, da je treba levico<br />
ustaviti. Na potezi so novinarji,<br />
da ljudem pokažejo porazne<br />
rezultate levih vlad<br />
in jih posvarijo pred novim<br />
obrazom. Svoje pa lahko<br />
naredijo tudi navadni<br />
Firefly/CITRUS<br />
državljani. Starši, ki o politiki govorijo s<br />
svojimi otroki. Državljani, ki niso tiho,<br />
ko mnenjski voditelji v službi, gostilni<br />
ali pred hišo ponavljajo floskule o politiki<br />
in strašijo pred Janšo, Cerkvijo in<br />
kapitalizmom. Mladi, ki se v študentskem<br />
domu ne izogibajo klepetanju o<br />
politiki. Duhovniki, ki svojim vernikom<br />
v zasebnih pogovorih lahko povejo,<br />
kako je aktualna vlada finančno obremenila<br />
župnike in kako vse leve vlade<br />
onemogočajo delovanje Cerkve.<br />
Čas je za majhne poteze preproste<br />
množice. Čas je za slehernika. Slehernik<br />
bi moral ustaviti levico.<br />
Tudi Vi, ki to berete in ste kupili<br />
Domovino, ste s svojim denarjem pomagali<br />
k širjenju sporočil demokracije.<br />
Bo kdo rekel, da je to spodbujanje k nakupu,<br />
da gre za oglaševanje. Seveda je.<br />
Dejstvo je namreč, da <strong>Domovina</strong> brez<br />
bralcev pač ne more izhajati in je odvisna<br />
od volje, želje in denarja bralcev.<br />
Zato na tem mestu zahvala tudi Vam,<br />
draga bralka ali dragi bralec, da ste nam<br />
dali svoj denar.<br />
<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 20 let članstva v EU:<br />
Zaspali na lovorikah<br />
gospodarske uspešnosti<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
16 Zataknjeni<br />
v neuspeli tranziciji<br />
Jani Lovšin · Komentar<br />
28<br />
32<br />
36<br />
46<br />
Zvone Čadež, razrešeni direktor<br />
Uri Soča: »Če boste šli v medije,<br />
vam garantiram, da vas bomo<br />
zmleli, mi smo valjar, ki ima vse<br />
pod kontrolo«<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
Novonastala Kmečka iniciativa<br />
ugotavlja, da je ministrica<br />
večino obljub že požrla<br />
Luka Svetina<br />
Občudovalcu Hitlerja Urbanu<br />
Purgarju grozi zapor<br />
Nenad Glücks<br />
Utrinki o šolstvu: ne dovolimo,<br />
da naše sanje umrejo<br />
Boris Kham · Kolumna<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Čistka nad »janšisti«<br />
na URI Soča 28<br />
25. 4. 2024<br />
Nova iniciativa kmetov, Slovenskemu občudovalcu<br />
ministrica požrla obljube 32 Hitlerja grozi zapor 36<br />
<strong>Zakaj</strong> <strong>Slovenija</strong> <strong>teče</strong> <strong>počasneje</strong> <strong>kot</strong><br />
<strong>druge</strong> <strong>bivše</strong> <strong>socialistične</strong> <strong>države</strong><br />
12<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>145</strong>, LETNIK 4,<br />
25. april 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Naročnina:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Odgovorni urednik:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@domovina.je)<br />
Izvršni urednik:<br />
KLEMEN BAN<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
URBAN ŠIFRAR, NENAD GLÜCKS<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
Naslovnica:<br />
FOTOMONTAŽA<br />
CITRUS<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
MITJA ŠTULAR<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
3,95 €<br />
<strong>145</strong><br />
Kako je rastel življenjski standard<br />
Slovencev po vstopu v EU.<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakcije:<br />
23. april 2024<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
18<br />
V krempljih stroke<br />
Aljuš Pertinač · Kolumna<br />
31<br />
V politiko vstopata še dva upokojena<br />
novinarja TV <strong>Slovenija</strong><br />
Jakob Vid Zupančič<br />
42<br />
Vlada podaljšuje najdaljše dopustne<br />
čakalne dobe<br />
Jakob Vid Zupančič<br />
48<br />
Vsak Zemljan v življenju<br />
zaužije 18 kg plastike<br />
Nina Razinger<br />
19<br />
Ko evropsko kandidatno listo sestavijo<br />
Tina Gaber, Soros mlajši, podle spletke in<br />
korupcija (ne nujno v tem vrstnem redu)<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
34<br />
TIGR na evropskem parketu<br />
Milan Gregorič · Komentar<br />
44<br />
Od Bruslja ostaja samo še lepa lupina<br />
Tino Mamić · Kolumna<br />
52<br />
Prifarci tamburajo že 35 let<br />
Ivan Sivec · Glasba<br />
3 Ustavite levico<br />
Tino Mamić · Moja beseda<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
20 Slovenski Katin: Evropski parlament posvojil<br />
razstavo, ki jo je Asta Vrečko črtala<br />
Peter Merše<br />
22 Ministričina piarovska vojna odganja<br />
specializante »generacije Z«<br />
Luka Svetina<br />
25 Grafiti »Jezus« razburjajo<br />
Jakob Vid Zupančič<br />
26 Volitve na Hrvaškem: zmaga<br />
tradicionalnih vrednot<br />
Teo Petrovič Presetnik<br />
37 Inšpektorat za delo pretresajo<br />
obtožbe mobinga<br />
Teo Petrovič Presetnik<br />
38 Na teroristični napad smo pripravljeni<br />
slabše, <strong>kot</strong> si mislimo<br />
Teo Petrovič Presetnik · Komentar<br />
39 Pred parlamentom so se spravili<br />
na novinarja Jožeta Možino<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
40 Trdnjava sodniškega novega razreda<br />
Jan Zobec · Komentar<br />
49 Beremo, gledamo, poslušamo<br />
50 Med(ijski) sosedi<br />
51 Jaz, Katarina<br />
Andraž Arko<br />
54 Solata iz berivke s tuno in jajčno fritato<br />
Selma Bizjak<br />
55 Kdo je tukaj šef<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
56 Filmski kažipot<br />
57 Koledar dogodkov<br />
58 Sudokuja, vsotnici<br />
59 Nevarnost samouničenja<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
60 Razvedrilo<br />
61 Križanka<br />
62 Vse vemo, vse doživimo, vse slišimo,<br />
predvsem pa vse razumemo<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
64 Par in golob – Corneille<br />
Gregor Čušin · Slikovito<br />
65 Juš Pocukar V središču pozornosti<br />
Politična poezija<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
USTAVNO SODIŠČE<br />
O JAKLIČU<br />
Potem ko je predsednica Državnega zbora<br />
Urška Klakočar Zupančič (47) ustavnega<br />
sodnika Klemna Jakliča (48) pozvala<br />
k odstopu, ker je preko oblike samostojnega<br />
podjetnika opravljal dodatno<br />
pedagoško delo za Katoliški inštitut, so<br />
se odzvali tudi na Ustavnem sodišču. Kot<br />
so zapisali v sporočilu za javnost, je v<br />
ponedeljek o »aferi« razpravljajo sedem<br />
sodnic in sodnikov, medtem ko Klemen<br />
Jaklič ni bil prisoten, saj je vse pojasnil<br />
za televizijo Planet TV. Dodali so, da do<br />
zapisov, objavljenih v medijih, sodišče ni<br />
bilo seznanjeno s primerom, da pa Jaklič<br />
sodišča o opravljanju dejavnosti v obliki<br />
samostojnega podjetnika ni obvestil, prav<br />
tako ni zaprosil za soglasje, <strong>kot</strong> je to sicer<br />
urejeno za primer opravljanja dopolnilnega<br />
dela. Jaklič je namreč štel, da za opravljanje<br />
zakonsko dovoljenih dejavnosti v obliki s.<br />
p. soglasje predsednika Ustavnega sodišča<br />
ni potrebno.<br />
V sporočilu za javnost pa so vendarle<br />
navedli, da Zakon o ustavnem sodišču ne<br />
ureja, v kakšni obliki, ali na kakšen način<br />
lahko ustavni sodnik opravlja dejavnosti,<br />
ki so po zakonu sicer vsebinsko združljive<br />
s funkcijo ustavnega sodnika. Poudarili<br />
so, da predsednik Ustavnega sodišča,<br />
trenutno dr. Matej Accetto (50), nima pristojnosti,<br />
da bi kakorkoli odločal o združljivosti<br />
funkcij, prav tako se ne nameravajo<br />
opredeljevati do s tem povezanih tretjih<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
Nekdanji prvi mož Darsa<br />
Hajdinjak (50) se je<br />
znašel v preiskavi.<br />
oseb, tako politikov <strong>kot</strong> pravnikov. So pa<br />
pozvali zakonodajalca, da dopolni Zakon o<br />
ustavnem sodišču na področju opravljanja<br />
dopolnilnih dejavnosti.<br />
DARS: HIŠNE PREISKAVE<br />
Po poročanju posameznih medijev so v<br />
preteklih dneh kriminalisti Nacionalnega<br />
preiskovalnega urada (NPU) izvajali hišne<br />
preiskave na Darsu. Spomnimo, pred pol<br />
leta je medij 24ur razkril sume nepravilnosti,<br />
ki se tičejo domnevnega favoriziranja<br />
pri javnih razpisih in sumov podkupovanja<br />
ter kartelnega dogovarjanja. Na Darsu so<br />
v sporočilu za javnost navedli, da bodo<br />
NPU-ju skladno z odredbo sodišča izročili<br />
vso zahtevano dokumentacijo. Vsebine<br />
Levi politiki in mediji so napadli sodnika<br />
Jakliča (48).<br />
www.us-rs.si<br />
preiskave ne morejo komentirati, saj je v<br />
pristojnosti komuniciranja preiskovalnih<br />
organov, so še zapisali.<br />
Kot navaja portal 24ur, naj bi kriminalisti na<br />
domačem naslovu obiskali tudi nekdanjega<br />
predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka<br />
(50), pa tudi Roka Snežiča in <strong>druge</strong><br />
akterje pri poslih, povezanih z avtovleko<br />
tovornih vozil. Z Mestne občine Kranj so<br />
medtem sporočili, da so se kriminalisti<br />
oglasili tudi pri njih.<br />
PADEC<br />
NEMŠKE INDUSTRIJE<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
Pričakuje se, da bo industrijska proizvodnja<br />
največjega evropskega gospodarstva<br />
letos še upadla, je v ponedeljek dejal vodja<br />
Zveznega združenja nemške industrije<br />
(BDI) Siegfried Russwurm (62) na sejmu<br />
Hannover Messe, ki velja za enega največjih<br />
sejmov na svetu. Približno dve desetletji<br />
izjemnega gospodarskega uspeha<br />
sta temeljili na poceni ruski energiji, ki je<br />
postala nedostopna po ruski obsežni invaziji<br />
na Ukrajino. Vodja BDI, velikega lobija<br />
za nemške proizvajalce, je pred kratkim<br />
obtožil nemškega kanclerja Olafa Scholza<br />
(65), da je podcenjeval resnost situacije po<br />
že tako slabi proizvodnji za leto 2023.<br />
Višje cene energije in obrestne mere so<br />
zvišale stroške in zmanjšale naložbe v proizvodni<br />
sektor, ki se že spopada s težavami<br />
v dobavni verigi in posledicami pandemije<br />
COVID-19, je opozoril Russwurm. Nemčija<br />
se je na energetsko krizo odzvala s paketi<br />
pomoči za gospodinjstva in podjetja.<br />
Podjetja pa zahtevajo »konkurenčne in<br />
dolgoročno načrtovane« cene energije,<br />
manj birokracije in nižje davke.
Facebook @StrankaGibanjeSvoboda<br />
SVOBODA: LISTA<br />
ZA EVROPSKE VOLITVE<br />
Kandidatno listo za evropske volitve je v<br />
ponedeljek potrdila tudi največja vladna<br />
stranka Gibanje Svoboda. Nosilka liste bo<br />
evropska poslanka Irena Joveva (35), listo<br />
pa sestavljajo še predsednik strankinega<br />
podmladka Matej Grah (30), poslanka Janja<br />
Sluga (49), nekdanji okoljski minister Jure<br />
Leben (43), še ena poslanka Tamara Vonta<br />
(53), obrambni minister Marjan Šarec (45),<br />
državna sekretarka v kabinetu predsednika<br />
vlade Maša Kociper (51), državni sekretar<br />
v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk<br />
(66) in poslanec ter nekdanji okoljski minister<br />
Uroš Brežan (52).<br />
Preseneča, da na listi ni Aleksandra Merla<br />
(72), ginekologa in direktorja postojnske<br />
porodnišnice. Bil je namreč favorit za nosilca<br />
liste. Po poročanju medijev je Merlo<br />
šele v ponedeljek zvečer izvedel, da ne bo<br />
nosilec. »Očitno so se stvari spremenile,<br />
sam pa imam svoja načela, od katerih ne<br />
odstopam. Pričakoval sem, da bom lahko<br />
<strong>kot</strong> senior v skupini za evropske volitve<br />
še kaj prispeval, če pa tega ne želijo, tudi<br />
nič hudega. Pač ne bom kandidiral,« je za<br />
N1 povedal Merlo. To ni bil prvi zaplet pri<br />
sestavljanju liste Svobode. Po tem, ko je že<br />
bil potrjen <strong>kot</strong> kandidat, je svoje soglasje<br />
na začetku aprila umaknil evropski poslanec<br />
Klemen Grošelj (48).<br />
V Svobodi so listo dolgo sestavljali, potem pa<br />
v zadnjem trenutku še zamenjali nosilca.<br />
To bo zdaj Joveva (35).<br />
MILANOVIĆ<br />
NE MORE BITI PREMIER<br />
Hrvaško ustavno sodišče je sporočilo,<br />
da predsednik <strong>države</strong> Zoran Milanović<br />
(57) ne more biti ne mandatar za sestavo<br />
nove vlade ne premier, tudi če odstopi s<br />
predsedniškega položaja. Po izredni seji je<br />
ustavno sodišče odločilo, da je Milanović<br />
kršil marčevski poziv sodišča, naj v svojih<br />
medijskih in drugih javnih nastopih ne<br />
sodeluje v predvolilni politični kampanji,<br />
oziroma, da naj odstopi s predsedniškega<br />
položaja, preden bi to počel.<br />
Predsednik <strong>države</strong> Zoran Milanović (57) bi<br />
hotel sam sebi podeliti mandatarstvo, a mu<br />
Ustavno sodišče ne dovoli.<br />
PROFIMEDIA<br />
PREGLED TEDNA 7<br />
Koalicija stranke SDP, katere premierski<br />
kandidat je bil Milanović, je na volitvah<br />
zbrala 42 poslanskih sedežev in osvojila<br />
drugo mesto za vladajočo HDZ z 61 sedeži.<br />
Za večino je treba zbrati 76 glasov v parlamentu.<br />
Odločitev ustavnega sodišča je<br />
najprej naletela na ostre kritike SDP, češ<br />
da je to sramota in državni udar. Hrvaški<br />
premier in predsednik vladajoče HDZ<br />
Andrej Plenković (54) je odločitev sodišča<br />
pozdravil in hkrati sporočil, da bo nosilec<br />
liste HDZ na prihajajočih evropskih<br />
volitvah, a obenem zanikal ugibanja, da<br />
odhaja v Bruselj. Po prepričljivi zmagi HDZ<br />
na nedavnih parlamentarnih volitvah je še<br />
enkrat zagotovil, da namerava biti premier<br />
tudi v novi hrvaški vladi.<br />
POČASNO<br />
PADANJE INFLACIJE<br />
Nedavna raziskava münchenskega<br />
inštituta Ifo in Švicarskega inštituta za<br />
ekonomske politike kaže, da se bo inflacija<br />
letos zniževala, vendar bo srednjeročno<br />
ostala nad cilji centralnih bank in nižja od<br />
pričakovanj številnih analitikov. Po rezultatih<br />
raziskave bo globalna inflacija letos<br />
znašala 4,6 odstotka, kar je za 1,4 odstotne<br />
točke manj od napovedi iz <strong>druge</strong>ga četrtletja<br />
lanskega leta. Za prihodnje leto se<br />
pričakuje inflacija v višini 4,4 odstotka, leta<br />
2027 pa naj bi se znižala na štiri odstotke,<br />
kar je za 0,4 odstotne točke več v primerjavi<br />
s prejšnjo raziskavo, izvedeno v zadnjem<br />
četrtletju prejšnjega leta. Inflacija bo letos<br />
najnižja v zahodni Evropi, medtem ko bo<br />
najvišja v vzhodni Afriki.<br />
<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
8Facebook @MeteoInfo<strong>Slovenija</strong><br />
FOTO TEDNA<br />
MUHAVOST APRILA<br />
Dom v Tamarju 23. aprila<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Metod Logar @logarmetod<br />
Tega se ne splača čistiti, tole bo najbolje kar<br />
podreti.<br />
Čivk tedna<br />
Matej Lahovnik @LahovnikMatej<br />
Na ministrstvu za zdravje eni očitno mislijo,<br />
da je Fran Milčinski napisal Butalce <strong>kot</strong> priročnik,<br />
saj je podvojitev dopustne čakalne<br />
dobe, <strong>kot</strong> če bi policija podvojila dopustno<br />
hitrost v naselju s 50 km/h na 100 km/h, da<br />
bi se število kršiteljev zmanjšalo.<br />
Mladi zdravniki @MladiZdravniki<br />
»Spreminja se čakalna doba za ›zelo hitro‹ – s 14 na<br />
30 dni.« In potem bodo čez 3 mesece poročali, da<br />
se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo! Fran<br />
Milčinski bi lahko napisal nadaljevanje Butalcev<br />
samo iz tematik na to temo. <strong>Zakaj</strong> dovolimo, da nam<br />
mečejo pesek v oči?<br />
Sergio @2021m2021<br />
Čudno. Italijanski mediji so polni dokazov o vplivanju<br />
Sorosa na evropske volitve. Reke denarja za<br />
leve stranke. Se to pri nas ne dogaja ali je to pri<br />
nas dovoljeno in etično nesporno?<br />
Suzana Lovec @SuzanaLovec<br />
Kako je mogoče, da novinar(ka) vodi promocijske<br />
dogodke za založbo, potem pa knjige iste založbe<br />
<strong>kot</strong> novinarka predstavlja v mediju? A ji nihče ne<br />
pove, da je v prvi situaciji v konfliktu interesov?<br />
Isto velja za novinarje, ki vodijo stvari za podjetja<br />
ipd. <strong>Zakaj</strong> nihče nič ne reče?<br />
Edvard Kadič @EdvardKadic<br />
Gibanje Svoboda učinkovito samo sebi zbija priljubljenost<br />
s tem, ko Sajovica še vedno pošilja pred<br />
kamere.<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Ali bomo v paketu s Palestino priznali tudi Katalonijo?<br />
Sprašujem v imenu prijatelja iz Madrida.<br />
Sebastjan Jeretič @NeuroVirtu<br />
Pri sosedih se torej Milanovićeva ulična brutalnost<br />
ni dobro odrezala. Poraz njegovega primitivizma je<br />
kar očiten.<br />
B. Kamenšek @BKamensek<br />
V Srbiji je internet preplavljen s ponudbami<br />
brezplačnega vpisa na slovenske fakultete.<br />
Pravijo, da je podobno tudi v Črni Gori. Mene pa<br />
sprašujejo, kaj se dogaja.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Boštjan Z. @bosstjanz<br />
Včeraj in danes.<br />
Nova 24TV @Nova24TV<br />
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar je<br />
bila še pred enim letom solastnica podjetja, ki še<br />
danes opravlja komercialno dejavnost prodaje njenih<br />
romanov.<br />
Marko Jevnikar @MarkoMarejev<br />
Jan Poniž @janponiz<br />
Če prav razumem, imamo vlado, ki ima tri podpredsednike.<br />
Jankovića, Odlazka in Čeferina?<br />
Novica Mihajlović @NovicaMihajlo<br />
Nadpredsedniki :)<br />
Bojan Požar @BojanPozar<br />
Po meni dostopnih uradnih podatkih (s Filozofske<br />
fakultete v Ljubljani) je bila ministrica Asta<br />
Vrečko iz stranke Levica t. i. dvoživka najmanj do<br />
20. 1. 2023.<br />
Peter Jančič @peterjancic<br />
Pred domobransko prisego sta pakt sklenila Hitler<br />
in Stalin in komunisti v Sloveniji, ki so bili<br />
izpostava Moskve, so po tem paktu ustanovili<br />
antiimperialistično fronto za pomoč Hitlerju pri<br />
okupaciji Jugoslavije. Dokler ni napadel Sovjetske<br />
zveze. To so kolaboranti. To bomo zdaj celo praznovali.<br />
Z lažnivim imenom: Osvobodilna fronta.<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Vedno znova sem razočaran, kako globoko je politična<br />
razprava padla pod svobodnjaki. Laži, podtikanje,<br />
sprenevedanje, populizem.<br />
Vipavska.eu @VipavskaEU<br />
Pogovor v parlamentarni pisarni Svobode.<br />
UKZ: »Si slišala, da nekdo grozi s streljanjem<br />
na šoli?«<br />
Poslanka, ostrižena na fantka: »Ja, grozno!<br />
Bojim se.«<br />
UKZ: »Ah, ne skrbi. Čeprav ne poznam vse zakonodaje,<br />
pa <strong>kot</strong> pravnica vem – streljanje v šoli je<br />
gotovo zakonsko prepovedano.«<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
POVPREČEN<br />
EVROPSKI<br />
STANDARD<br />
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
12 TEMA TEDNA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
SHUTTERSTOCK<br />
20 LET ČLANSTVA V EU:<br />
Zaspali na lovorikah<br />
gospodarske uspešnosti<br />
Na prvi majski dan bomo obeležili 20. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo.<br />
Leta 2004 smo bili po ekonomskih kazalcih življenjskega standarda nekoliko<br />
pred Češko in daleč pred drugimi nekdanjimi komunističnimi državami,<br />
ki so v EU vstopile hkrati z nami. Češka nas je do zdaj dohitela, baltske <strong>države</strong><br />
se nam pospešeno približujejo. Analizirali smo, zakaj se razvijamo <strong>počasneje</strong> od njih.<br />
Leta 2004 je šlo za največjo širitev Evropske<br />
unije v njeni zgodovini, saj je bilo hkrati med<br />
članice sprejetih deset držav. Poleg Slovenije<br />
ter še sedmih tranzicijskih (nekdanjih komunističnih)<br />
držav sta se EU prvega maja 2004 pridružila<br />
še Ciper in Malta. Najbolj se lahko primerjamo<br />
s srednjeevropskimi državami, ki so – prav tako <strong>kot</strong><br />
mi – izkusile dolga desetletja komunizma in posledično<br />
gospodarsko zaostajanje za Zahodom.<br />
POSPEŠENO DOHITEVANJE<br />
Toda žal v primerjavi s Slovenijo te <strong>države</strong> rastejo<br />
hitreje. Pred 20 leti je <strong>Slovenija</strong> po razvitosti, ki jo<br />
merimo z bruto domačim proizvodom na prebivalca<br />
po kupni moči, dosegala 88 odstotkov povprečja<br />
EU. Najbližje nam je bila Češka, ki je imela takrat 75<br />
odstotkov BDP na prebivalca po kupni moči glede<br />
na povprečje EU. Čehi so nas po tem kazalniku v 20<br />
letih dohiteli. Oboji smo na 91 odstotkih povprečne<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Komentar<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
in razvoj (Umar) so <strong>druge</strong> omenjene <strong>države</strong><br />
precej bolje izkoristile prednosti<br />
članstva v EU <strong>kot</strong> mi. Medtem ko smo<br />
imeli v desetletju pred vstopom primerljivo<br />
ekonomsko dinamiko <strong>kot</strong> te<br />
konkurentke, pa so po vstopu višegrajske<br />
<strong>države</strong> (Češka, Poljska, Madžarska,<br />
Slovaška) in še posebej baltske (Litva,<br />
Latvija, Estonija) rasle bistveno hitreje.<br />
V tem obdobju smo sicer po izračunu<br />
Ivanca v evropski proračun vplačali<br />
skupaj 8,7 milijarde evrov, pri čemer<br />
smo z naslova članstva prejeli skupaj<br />
13,5 milijarde evrov. Naša neposredna<br />
neto ekonomska korist je bila torej 4,8<br />
milijarde evrov.<br />
DRŽAVA<br />
V GOSPODARSTVU ŠKODLJIVA<br />
Po besedah ekonomista dr. Anžeta Burgerja<br />
(45) s Fakultete za družbene vede<br />
je razlogov za počasnejšo rast Slovenije v<br />
primerjavi z ostalimi članicami Evropske<br />
unije iz širitve leta 2004 več. Eden od njih<br />
BDP na prebivalca po kupni moči (v dolarjih)<br />
50.000<br />
40.000<br />
30.000<br />
Zaradi demografskih trendov lahko<br />
blaginjo ohranjamo ali povečujemo zgolj s<br />
povečevanjem produktivnosti, kar pomeni<br />
tudi več avtomatizacije.<br />
20.000<br />
10.000<br />
Litva<br />
Estonija<br />
<strong>Slovenija</strong><br />
razvitosti EU, pri čemer smo mi v tem<br />
času zrasli le za tri odstotne točke, Čehi<br />
pa za kar 16. Toda še precej hitreje so<br />
rasle recimo baltske <strong>države</strong>. Za ovratnik<br />
nam diha Litva. Ta dosega že 89<br />
odstotkov povprečne razvitosti EU, pa<br />
je bila pred vstopom v EU leta 2003 pri<br />
komaj 48 odstotkih. Impozantno rast,<br />
za kar 32 odstotnih točk, je pokazala<br />
Estonija – s 53 odstotkov leta 2003 na<br />
85 odstotkov leta 2022. Poljska <strong>kot</strong> daleč<br />
največje nekdanje gospodarstvo iz<br />
tega nabora pa se je v 20-ih letih dvignila<br />
s 50 odstotkov na 79 odstotkov<br />
povprečne razvitosti EU glede na BDP<br />
na prebivalca po kupni moči. Več o tem<br />
v grafih.<br />
Po ugotovitvah Bojana Ivanca, glavnega<br />
analitika pri GZS, se je realno BDP<br />
v Sloveniji (tu ne gre za kupno moč na<br />
prebivalca) od pridružitve Evropski<br />
uniji povečal za 53 odstotkov. Toda šlo<br />
je »zgolj« za 2,2-odstotno povprečno letno<br />
rast, kar nas ob Madžarski po tem<br />
kazalniku uvršča na zadnje mesto glede<br />
rasti BDP med članicami, ki so vstopile<br />
v povezavo leta 2004. Rast BDP na<br />
Poljskem je bila recimo v povprečju štiri<br />
odstotke na leto. Na podlagi analize<br />
Urada RS za makroekonomske analize<br />
0<br />
Vir: Svetovna banka<br />
Poljska<br />
Estonija<br />
Litva<br />
Češka<br />
<strong>Slovenija</strong><br />
2003<br />
2004<br />
2005<br />
2006<br />
2007<br />
2008<br />
2009<br />
2010<br />
2011<br />
2012<br />
2013<br />
2014<br />
2015<br />
2016<br />
2017<br />
2018<br />
2019<br />
2020<br />
2021<br />
2022<br />
BDP na prebivalca<br />
po kupni moči v odstotkih povprečja EU<br />
48<br />
50<br />
53<br />
75<br />
79<br />
85<br />
89<br />
91<br />
88<br />
91<br />
2003<br />
2022<br />
0 20 40 60 80 100<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
Po besedah ekonomista dr.<br />
Anžeta Burgerja (45) smo ekonomsko<br />
<strong>počasneje</strong> rasli tudi<br />
zato, ker je država ohranjala<br />
lastništvo v gospodarstvu,<br />
posledica tega je bilo tudi slabo<br />
korporativno upravljanje.<br />
je tudi ta, da <strong>države</strong> z nižjim BDP na prebivalca<br />
rastejo hitreje. Ne bi pa se smelo<br />
zgoditi, da nas te <strong>države</strong> dohitijo oziroma<br />
po določenih kazalnikih tudi prehitijo,<br />
na primer Češka. Morali bi ohraniti prednost,<br />
ki smo jo imeli na začetku <strong>kot</strong> najbolj<br />
razvita tranzicijska država.<br />
K bolj počasni rasti je veliko prispeval<br />
gradualizem, ki smo ga izbrali<br />
<strong>kot</strong> razvojno pot. Druge <strong>države</strong> so šle<br />
v hitrejšo liberalizacijo gospodarstva,<br />
odprtje ter transformacijo iz planskega<br />
v tržno. Del slovenskega gradualizma<br />
je bil tudi specifičen tip privatizacije<br />
podjetij. S tem se je ohranilo notranje<br />
lastništvo zaposlenih, ki je bilo manj<br />
učinkovito. Iz tega je izšlo tudi slabo<br />
fdv.uni-lj.si<br />
korporativno upravljanje v gospodarskih<br />
družbah v državni in paradržavni<br />
lasti. Bile so razne sprege med politiko,<br />
gospodarstvom in državnimi bankami.<br />
Zapravili smo največja razvojna jedra v<br />
velikih podjetjih, ki so bila upravljana<br />
z od politikov nastavljenimi ljudmi s<br />
premalo sposobnostmi. Večina drugih<br />
tranzicijskih držav je izvedla privatizacijo<br />
na način, da so podjetja prodajali<br />
ali uvrščali na borze. Tako so prišli že<br />
v prvi fazi v lastniško strukturo pravi<br />
ekonomski lastniki.<br />
Značilnost Slovenije je bila tudi zaprtost<br />
naše <strong>države</strong> za neposredne tuje<br />
investicije, kar je bilo povezano z načinom<br />
privatizacije, dodaja dr. Burger.<br />
Dr. Janez Šušteršič:<br />
Zadnja vlada z resnim<br />
programom reform<br />
je bila prva Janševa vlada<br />
v letih 2005–2008.<br />
Počasneje smo prevzemali dobre prakse<br />
upravljanja podjetij, manj smo bili<br />
podvrženi konkurenci iz tujine, tudi<br />
manj tesno povezani s tujimi podjetniškimi<br />
grozdi. Tuji kapital bi nam prinesel<br />
nove tehnologije, boljše upravljanje,<br />
dostope do tujih trgov in konkurenco.<br />
Veliko smo se ukvarjali sami s sabo, s<br />
privatizacijskimi zgodbami, medtem<br />
ko so se stvari drugod, na primer na<br />
Poljskem in Češkem, odvijale bistveno<br />
hitreje. Drži, da smo premalo vlagali v<br />
informacijsko in komunikacijsko tehnologijo<br />
ter raziskave in razvoj, toda k<br />
naši počasnejši rasti je prispevalo vse<br />
navedeno, opozarja.<br />
TEŽNJA K ENAKOSTI<br />
Prevelik delež BDP je šel za potrošnjo<br />
javnega sektorja, namesto da bi podjetja<br />
manj davčno obremenili in jim pustili<br />
več sredstev za razvoj in investicije.<br />
Naša ekonomska politika je poudarjala<br />
enakost in progresivno obdavčitev, kar<br />
daje koristi v smislu, da smo dohodkovno<br />
precej homogena družba, slabost<br />
pa je, da imamo posledično visoke<br />
davke – med drugim pri plačah in pri<br />
dohodkih pravnih oseb. Veliko vlogo<br />
pri nas igrajo zveze in poznanstva,<br />
torej pogosto prihaja do poslov ali do<br />
kariernega napredovanja na ta način<br />
namesto po meritokratskih načelih.<br />
NEPRIPRAVLJENOST ZA IZVEDBO REFORM<br />
Po oceni nekdanjega finančnega ministra dr. Janeza Šušteršiča<br />
(57), ki je več let vodil Urad za makroekonomske analize<br />
in razvoj, je ključni razlog za našo počasnejšo rast, da na<br />
področju ekonomije nismo izvedli dovolj reform. Dolgo časa<br />
je imela država v rokah velik del gospodarstva, ki je bilo tudi<br />
preveč regulirano. Bolj <strong>kot</strong> v drugih nekdanjih tranzicijskih<br />
državah, ki so skupaj z nami vstopile v EU v letu 2004. Vseh<br />
predpisov, ki urejajo gospodarsko dejavnost, je preveč. Recimo<br />
na področju trga dela in varstva pri delu. Pri davkih je prvi<br />
problem njihova višina, drugi pa, koliko je sistem zapleten.<br />
Težave imamo glede prepočasnega urejanja vseh dovoljenj<br />
pri gradnji objektov, umeščanju v prostor, administracija je še<br />
vedno preveč zapletena, neučinkovita. Na kratko – birokratske<br />
ovire. V primerjavi z državami, ki so v EU vstopile z nami,<br />
smo bili veliko manj odprti za tuje naložbe oziroma nismo bili<br />
dovolj uspešni pri njihovem privabljanju.<br />
Smo velik izvoznik, vendar nismo velik investitor. Namesto da bi<br />
na primer mi investirali po Balkanu in Srednji Evropi, se dogaja<br />
obratno. Njihova podjetja prevzemajo naša. Včasih se imamo za<br />
boljše, <strong>kot</strong> dejansko smo, in se tako premalo zavedamo, da je določene<br />
stvari potrebno spremeniti. Na koncu se, <strong>kot</strong> izpostavlja<br />
dr. Šušteršič, vse to odrazi v hitrejši ali počasnejši rasti produktivnosti,<br />
kar je na dolgi rok ključno. Produktivnost je odvisna od<br />
vsega naštetega. Prav tako od višine vlaganj v informacijsko in<br />
komunikacijsko tehnologijo, raziskave, razvoj, stroje in opremo.<br />
Prevelika slovenska naravnanost na egalitarnost je demotivirajoča.<br />
Veliko ljudi ima vtis, da ne maramo tistih, ki so nadpovprečni,<br />
boljši, so nekaj dosegli. Ni nam všeč, da imajo več<br />
od drugih. Precej uspešnih ljudi gre v tujino. Gotovo pa nismo<br />
edina država s takšno mentaliteto.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Komentar TEMA TEDNA 15<br />
Izpustili smo veliko priložnosti na Balkanu.<br />
Namesto da bi podjetja iz Slovenije<br />
prevzemala družbe z območja nekdanje<br />
Jugoslavije, so srbska in hrvaška<br />
podjetja prevzemala slovenska.<br />
Koliko nam rast zavira neučinkovito<br />
(prepočasno) sodstvo, iz česar izhaja,<br />
da podjetja v primeru oškodovanja niso<br />
dovolj zaščitena? To je še vedno težava,<br />
pravi Burger, gospodarski spori se rešujejo<br />
prepočasi. Opozarja tudi na predolge<br />
administrativne postopke pri umeščanju<br />
objektov v prostor, pri gradnji,<br />
najemanju delavcev … To gotovo odvrača<br />
tudi potencialne tuje investitorje.<br />
Večino časa, odkar smo v EU, so na<br />
oblasti pri nas levosredinske koalicije.<br />
Kot pravi analitik z GZS<br />
Bojan Ivanc, se je BDP v Sloveniji<br />
od leta 2004 realno<br />
povečal za 53 odstotkov.<br />
Toda v ostalih tedanjih novih<br />
članicah je bila rast hitrejša.<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
Ali ekonomist opaža, da se poslovno<br />
okolje, ko pride v Sloveniji na oblast<br />
desnosredinska opcija, izboljšuje? To je<br />
posebej razvidno pri sedanji vladi, ugotavlja<br />
Burger. Ta je povozila velik del<br />
pozitivnih sprememb iz časa prejšnje.<br />
Povečala je davke in prispevke ter uvedla<br />
nove. Sam podpira konkurenco<br />
tudi na političnem področju, menjavanje<br />
različnih opcij. Problem je, da se<br />
ne lotimo nujnih reform. Za te je večja<br />
možnost v času, ko so na oblasti tržno<br />
liberalno usmerjene stranke.<br />
PRENIZKA PRODUKTIVNOST<br />
Še posebej bi nas moralo skrbeti, da rast<br />
slovenskega BDP temelji predvsem na<br />
povečani količini dela, <strong>kot</strong> so na Umar-<br />
-ju zapisali v poročilu o produktivnosti<br />
2023. Tako smo pri kupni moči prilagojeni<br />
ravni produktivnosti na zaposlenega<br />
leta 2008 dosegali 84 odstotkov povprečja<br />
EU, leta 2022 pa le 82 odstotkov.<br />
Glede na demografske trende staranja<br />
in zmanjševanja števila prebivalcev je<br />
nujna pospešitev produktivnosti na zaposlenega,<br />
če želimo ohranjati sedanjo<br />
blaginjo oziroma jo povečevati. Kot je<br />
ob 20. obletnici našega članstva v EU<br />
zapisal dr. Peter Wostner z Umar-ja, je<br />
imela <strong>Slovenija</strong> pred vstopom v povezavo<br />
zelo jasno začrtano smer, po vstopu,<br />
zlasti po izbruhu finančne in ekonomske<br />
krize, pa je izstopila iz skupine razvojno<br />
progresivnih držav. Kot da bi<br />
izgubila samozavest.<br />
<br />
Nekdanji finančni minister Janez<br />
Šušteršič (57) ocenjuje, da je naše<br />
gospodarstvo zdaj zdravo, vendar se<br />
sooča z več birokratskimi ovirami <strong>kot</strong><br />
v drugih primerljivih državah.<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
NAJPREJ GRADUALIZEM, NATO ŠE ZASTOJ<br />
Pred vstopom v EU smo imeli dolgo obdobje Drnovškovih<br />
vlad, kjer je šlo za široke koalicije, in posledično so se stvari<br />
premikale počasi, saj so bili dogovori naporni. Gradualistični<br />
razvoj smo tedaj kritizirali, toda zadnjih 10 do 15 let se<br />
zdi, <strong>kot</strong> da se ne premikamo nikamor. Nimamo resnih konceptov,<br />
kaj bi storili. Zadnja vlada z resnim programom reform<br />
je bila prva Janševa vlada v letih 2005–2008. Drugi<br />
dve njegovi vladi sta bili krat<strong>kot</strong>rajni (zadnjo je zaznamovala<br />
epidemija), ni bilo niti časa za večje premike. Pri levih vladah<br />
pa tako ali tako ciljajo na skupino volivcev, ki pozdravlja<br />
ideje o enakosti in podpira večjo vlogo <strong>države</strong>. V Evropi imamo<br />
sicer tudi primere levih vlad, ki so izpeljale boleče reforme.<br />
Na primer Schröderjeva v Nemčiji, kar je potem tudi<br />
politično plačala. Podobno je bilo z Blairom v Veliki Britaniji.<br />
Pahor je pri nas iskal tretjo pot, vendar kakšnih reform v<br />
času njegove vlade ni bilo.<br />
Je slovensko gospodarstvo danes bolj zdravo <strong>kot</strong> recimo 15<br />
let nazaj v času krize? Šušteršič se strinja: je v veliko boljši<br />
kondiciji, zgodilo se je veliko prestrukturiranja. Privatizacija<br />
se je zgodila okoli ovinka, saj so bila mnoga podjetja preveč<br />
zadolžena, prišla so pod okrilje DUTB, ki jih je prodajala<br />
zasebnim lastnikom. Znebili smo se tudi državnega lastništva<br />
bank. Ekonomista za slovensko gospodarstvo ni strah.<br />
Temelji na srednjih in majhnih podjetjih, ki so prilagodljiva,<br />
agilna. Od tega živimo. Če bi poslovno okolje izboljšali, potem<br />
bi tudi slovensko gospodarstvo lahko raslo enako hitro<br />
<strong>kot</strong> v drugih tranzicijskih državah, ki so članice EU prav tako<br />
od leta 2004. Ob hitrejši rasti bi nam ostalo tudi več za vse<br />
stvari, za katere želimo, da jih ljudem nudi država. Nujno pa<br />
je, da nam raste produktivnost.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
16 TEMA TEDNA<br />
JANI LOVŠIN<br />
SHUTTERSTOCK<br />
ZATAKNJENI<br />
v neuspeli TRANZICIJI<br />
Bliža se 1. maj, ko bo minilo 20 let od včlanitve Slovenije v Evropsko unijo. Podatki kažejo, da<br />
je od desetih držav, ki so se tedaj pridružile EU, <strong>Slovenija</strong> gospodarsko najmanj napredovala.<br />
Razkorak do povprečne razvitosti<br />
EU smo zmanjšali samo za<br />
tri odstotne točke. Države višegrajske<br />
skupine so zaostanek<br />
zmanjšale za 16 odstotnih točk, baltske<br />
<strong>države</strong> pa celo za tretjino.<br />
KUMROVŠKI GRADUALIZEM<br />
Drži, da je državam s slabšim začetnim<br />
položajem lažje napredovati, a to nas<br />
ne more odvrniti od sklepa, da se je pri<br />
gospodarskem razvoju Slovenije v zadnjih<br />
dvajsetih letih marsikje zataknilo.<br />
Oziroma: zataknilo se je že dosti prej,<br />
v obdobju po osamosvojitvi, ko so se<br />
snovalci ekonomskih politik za razliko<br />
od vzhodnoevropskih držav odločili za<br />
tranzicijski gradualizem. Pri tem ni šlo<br />
za kakšen pragmatičen postopen prehod<br />
iz enega sistema v <strong>druge</strong>ga – kar bi<br />
bilo lahko povsem legitimno –, ampak<br />
za sila neposrečen pristop, ki ga je Blaž<br />
Vodopivec pred desetletjem poimenoval<br />
»kumrovški gradualizem«.<br />
Kot je zapisal Vodopivec, je laž slovenskega<br />
»gradualizma« v tem, da cilj<br />
sprememb sploh ni bil prehod v odprt<br />
tržni kapitalizem, <strong>kot</strong> ga poznajo zahodnoevropske<br />
<strong>države</strong> in h kateremu<br />
so se pospešeno obrnile vzhodnoevropske.<br />
Za razliko od njih smo obtičali<br />
v sistemu, ki ga zaznamujejo odpor do<br />
tujih naložb ter podcenjevanje pomena<br />
konkurence, tržnega mehanizma in<br />
profitnega motiva za dvig učinkovitosti.<br />
Če primerjamo Slovenijo z najrazvitejšimi<br />
evropskimi socialno-tržnimi gospodarstvi,<br />
ni težko ugotoviti, da je naš<br />
model – najsibo pri dohodkovni neenakosti,<br />
državnem lastništvu, fleksibilnosti<br />
trga dela ali davčnih obremenitvah<br />
– bolj socialno naravnan od modelov<br />
najbolje delujočih evropskih držav.<br />
Pravega ravnovesja med trgom in<br />
državo nismo uspeli ujeti. Zaradi tega<br />
trpi življenjski standard, zlasti v tistem<br />
delu, ki je vezan na materialno blaginjo.<br />
Če je namreč vloga <strong>države</strong> prevelika, se<br />
zajeda v moč gospodarstva – s tem pa<br />
škodi tudi sama sebi. Krog je tako sklenjen.<br />
Da je takšna usmeritev odlično<br />
gojišče korupcije in tovarišijskega plenjenja,<br />
najbrž ni treba omenjati.<br />
NADPOVPREČNO OBDAVČENI<br />
Glede na to, da državo od osamosvojitve<br />
dalje veliko večino časa vodijo levo usmerjene<br />
vlade, porušeno ravnovesje med<br />
trgom in državo niti ne preseneča. Eden<br />
od predpogojev, da bi se <strong>Slovenija</strong> pozicionirala<br />
znotraj zdravih okvirjev, je verjetno<br />
vzpostavitev ravnovesja politične moči<br />
med obema poloma. A to tem kasneje.<br />
Da vodijo levo usmerjene vlade<br />
levo ekonomsko politiko, nas torej ne<br />
bi smelo presenetiti. Kar preseneča, je<br />
to, da so tudi znotraj takšne usmeritve<br />
povsem opravilno nesposobne. Da tudi<br />
znotraj takšne usmeritve delajo hude<br />
napake. Če želijo denimo povečati davčne<br />
prilive, se tega lotijo na najbolj nespameten<br />
možen način.<br />
Dober primer je davčna politika aktualne<br />
vlade. Evropska komisija Slovenijo<br />
že dolgo opozarja na previsoko obdavčitev<br />
dela, hkrati pa na podpovprečno<br />
obdavčitev nepremičnin. Če bi se torej<br />
vlada na premišljen način lotila nepremičninskega<br />
davka, bi ji to težko pretirano<br />
zamerili. Toda takšen davek je poln<br />
pasti, oblikovati pa ga je mogoče na tisoč<br />
in en način. Z drugimi besedami: treba<br />
je vklopiti možgane. Za razliko od tega<br />
je treba pri obdavčitvi dela samo povišati<br />
odmerjeni odstotek. Kar se je seveda<br />
tudi zgodilo. Tako nas je vlada dodatno<br />
obdavčila tam, kjer smo bili že pred tem<br />
obdavčeni nadpovprečno.<br />
Da levo usmerjene vlade<br />
vodijo levo ekonomsko<br />
politiko, ne preseneča;<br />
preseneča pa, da so znotraj<br />
takšne usmeritve povsem<br />
opravilno nesposobne.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Komentar TEMA TEDNA 17<br />
SKRB ZA ENAKOST<br />
Ob tem je treba ponoviti, da smo Slovenci<br />
glede na glavni kazalnik dohodkovne<br />
neenakosti, Ginijev koeficient,<br />
skoraj svetovni prvaki. Kar pa je predvsem<br />
posledica obsežne redistribucije.<br />
Pred davki in transferji Ginijev koeficient<br />
ni najnižji, po davkih in transferjih<br />
pa pade za kar 45 odstotkov, kar je tretji<br />
največji padec med članicami OECD.<br />
Da blestimo pri administrativnem<br />
dvigovanju življenjskega standarda – če<br />
je to seveda sploh mogoče –, kaže tudi<br />
razmerje med minimalno plačo (ki je<br />
odrejena s strani <strong>države</strong>) in povprečno<br />
plačo (ki je odvisna od razvitosti gospodarstva).<br />
Razmerje med njima je med<br />
Finska<br />
Belgija<br />
<strong>Slovenija</strong><br />
Francija<br />
Irska<br />
Avstrija<br />
Češka<br />
Slovaška<br />
Nemčija<br />
Grčija<br />
Danska<br />
Norveška<br />
Portugalska<br />
Poljska<br />
Luksemburg<br />
Madžarska<br />
Švedska<br />
Španija<br />
Italija<br />
Romunija<br />
Estonija<br />
Nizozemska<br />
Islandija<br />
Združeno kraljestvo<br />
Litva<br />
Latvija<br />
Bolgarija<br />
ZDA<br />
Švica<br />
državami EU najvišje ravno pri nas. To<br />
z drugimi besedami pomeni, da je minimalna<br />
plača v državah, ki so po gospodarski<br />
moči s Slovenijo primerljive, nižja<br />
<strong>kot</strong> pri nas; <strong>države</strong>, kjer je minimalna<br />
plača podobna <strong>kot</strong> v Sloveniji, pa nas po<br />
gospodarski moči presegajo.<br />
KAKO DO VEČJE BLAGINJE<br />
<strong>Slovenija</strong> se bo morala osredotočiti na<br />
dvig produktivnosti (oziroma dodane<br />
vrednosti na zaposlenega), saj je to<br />
edini dolgoročen način za višanje plač<br />
in s tem materialne blaginje. Akcijski<br />
načrt za višjo rast produktivnosti, ki<br />
so ga pred petimi leti pripravili na Ekonomski<br />
fakulteti in ki ga je nekdanji gospodarski<br />
minister Zdravko Počivalšek<br />
Sprememba Ginijevega koeficienta<br />
po davkih in transferjih v %<br />
28<br />
28<br />
26<br />
23<br />
22<br />
21<br />
47<br />
46<br />
45<br />
44<br />
44<br />
44<br />
43<br />
42<br />
41<br />
41<br />
39<br />
39<br />
39<br />
38<br />
38<br />
38<br />
36<br />
35<br />
35<br />
34<br />
34<br />
33<br />
32<br />
0 10 20 30 40 50<br />
V Vzhodni Evropi je menda<br />
desnici lažje, ker so imeli<br />
tršo obliko komunizma<br />
in je zato ljudem težje<br />
prodajati ideje, ki bi morale<br />
obtičati v zgodovini.<br />
označil kar za biblijo gospodarskega<br />
ukrepanje, leži nekje v predalu. Eden<br />
od ciljev akcijskega načrta je bil denimo<br />
prepoloviti razvojno vrzel z Avstrijo,<br />
kjer je dodana vrednost na zaposlenega<br />
za okoli polovico višja <strong>kot</strong> pri nas.<br />
Kot ugotavlja dr. Tjaša Redek v Financah,<br />
bi bile v Sloveniji neto plače<br />
precej nizke, tudi če bi se vsa dodana<br />
vrednost razdelila samo med zaposlene<br />
(med 1400 in 1800 evrov neto, odvisno<br />
od panoge). Gre seveda za hipotetični<br />
izračun, ki pa dobro ilustrira, da moramo<br />
v Sloveniji enostavno ustvariti več –<br />
oziroma ustvarjati bolje.<br />
»Takšna podjetja, ki bi celotno dodano<br />
vrednost izplačala v obliki plač,<br />
ne bi pokrila niti stroškov amortizacije,<br />
preostalih stroškov, ne bi investirala in<br />
podobno, predvsem pa ne bi rasla in bi<br />
na dolgi rok propadla. In četudi bi se<br />
prav vsa dodana vrednost namenila za<br />
plače, bi zaposleni v medianskih podjetjih<br />
vseeno dobili precej nizke neto dohodke.<br />
Čez nekaj let pa bi izgubili tudi<br />
zaposlitev,« ugotavlja ekonomistka.<br />
POLITIČNO RAVNOVESJE<br />
Za konec se vrnimo k vprašanju političnega<br />
ravnovesja. Počasi se bo treba vprašati,<br />
zakaj je pri nas – spet za razliko od<br />
vzhodnoevropskih držav, pa tudi Hrvaške<br />
– na oblasti pretežno levica. Še huje:<br />
zakaj je lahko pri nas desnosredinska<br />
vlada le plod popolnega naključja? (Kot<br />
je bila zadnja, ko je prišlo na čelu Desusa<br />
in SMC-ja ravno ob pravem času – <strong>kot</strong> po<br />
čudežu – do menjave vodij.)<br />
V Vzhodni Evropi je menda desnici<br />
lažje, ker so imeli tršo obliko komunizma<br />
in je zato ljudem težje prodajati<br />
ideje, ki bi morale obtičati v zgodovini.<br />
Prav tako ji je lažje v državah, ki so<br />
bolj katoliške od Slovenije, denimo na<br />
Poljskem in na Hrvaškem. Vse to in še<br />
kaj verjetno drži. A zdi se, da se s tem<br />
izogibamo bistvu – se bistveni razlogi<br />
za politično nemoč slovenske desnice<br />
res ne skrivajo v njej sami? <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
18<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
POSNETEK<br />
ZASLONA TV SLO1<br />
V krempljih STROKE<br />
Kolumna<br />
Začnimo tokrat nekoliko drugače. S tragično zgodbo, ki se je pripetila,<br />
ko sem pred mnogimi leti še služboval na takratnem Ministrstvu za šolstvo in šport.<br />
Ena izmed osnovnih šol je izvedla tečaj plavanja, ki je sestavni del učnega programa<br />
oziroma kurikuluma. Pri tem se je eden izmed otrok na žalost utopil.<br />
Dogodek je seveda pretresel šolsko,<br />
lokalno in deloma tudi nacionalno<br />
javnost. Skladno z zakonom<br />
je pristojni Inšpektorat<br />
za šolstvo in šport uvedel inšpekcijski<br />
postopek oziroma disciplinski nadzor,<br />
ki naj bi ugotovil razlog oziroma razloge<br />
za tragično smrt otroka. Inšpektorat je<br />
po končanem postopku pripravil poročilo,<br />
ki ga je posredoval šoli in pristojnemu<br />
ministrstvu. Iz poročila je izhajalo, da se<br />
je otrok utopil, pozor, ker šola na svoji<br />
oglasni deski ni imela objavljenih pravil<br />
oziroma protokola za izvedbo plavalnega<br />
tečaja, <strong>kot</strong> to veleva ustrezen predpis.<br />
Drugih nepravilnosti v ravnanju odgovornih<br />
oseb niso našli. Če bi torej v šoli<br />
na oglasni deski visel omenjeni papir, po<br />
mnenju Inšpektorata do tragičnega dogodka<br />
ne bi prišlo oziroma, če bi se utopitev<br />
bog ne daj vseeno zgodila, bi bilo<br />
po duhu in črki poročila Inšpektorata to<br />
v skladu s pravili.<br />
BIROKRATSKA PAMET<br />
Opisani primer na sicer tragičnem in<br />
za vse vpletene seveda izjemno travmatičnem<br />
dogodku lepo pokaže, kako<br />
včasih papir res prenese vse, tudi utopitev<br />
otroka, in kako birokratska pamet<br />
ni vedno najbolj idealno sredstvo za<br />
preprečevanje neljubih in razčiščevanje<br />
življenjskih dogodkov nasploh. V<br />
Sloveniji vlada zmotno prepričanje, da<br />
se tovrstne bizarnosti – napake v postopkih,<br />
prirejeni in »sfaljeni« javnimi<br />
razpisi in tako naprej – dogajajo zato,<br />
ker se politika preveč vmešava v stroko.<br />
Da torej strokovnjakom oziroma uradnikom<br />
ne pusti, da bi v miru in strokovno<br />
opravljali svoje delo. Resnica je žal<br />
ravno obratna. Pri nas stroka oziroma<br />
uradništvo diktira vsakokratni politiki,<br />
kaj sme in česa ne, ne pa obratno. Tipični<br />
primer tega so javna naročila s področja<br />
gradbenih investicij. Tu se vsakič<br />
znova na čelu z najbolj odgovornimi vsi<br />
skupaj iskreno čudimo, kako je mogoče,<br />
da je cena zmeraj višja, da so izbrani<br />
zmeraj isti in da slej ko prej zmeraj prispe<br />
zgolj ena ustrezna ponudba. Človeku<br />
se je pretekli teden ob opazovanju in<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
predvsem poslušanju resorne ministrice<br />
Alenke Bratušek, ko je v studiu nacionalne<br />
televizije odgovarjala na očitke<br />
o kartelnem dogovarjanju in korupciji<br />
pri javnih naročilih s področja gradnje<br />
in obnove železniške infrastrukture,<br />
kar milo storilo, ko je v očitno popolni<br />
nemoči vila roke in tožila, da sama seveda<br />
ne more ničesar, ker o vsem odloča<br />
stroka, kar ona seveda ni. To slednje seveda<br />
drži. Verjamemo, da se Bratuškova<br />
na investicijske programe in izvedbo<br />
javnih naročilih spozna približno tako<br />
dobro <strong>kot</strong> pes na boben, sicer se ji ne bi<br />
dogajalo, kar se ji nenehno dogaja. Kot<br />
že rečeno: da cena raste, da zmeraj pride<br />
zgolj ena ustrezna ponudba in da so<br />
izbrani vedno isti.<br />
NEMOČNA MINISTRICA<br />
Ne drži pa, da je <strong>kot</strong> resorna ministrica<br />
pri tem popolnoma nemočna. Ravno<br />
nasprotno. Ne samo da lahko, da je<br />
torej to v njeni neposredni pristojnosti,<br />
ampak celo dolžna je poseči v postopek<br />
oziroma ga razveljaviti – beri: ne podpisati<br />
pogodbe – če vsa stvar ni speljana<br />
ne samo zakonito, ampak tudi transparentno<br />
in predvsem gospodarno.<br />
Poglejmo preprost primer. Denimo, da<br />
doma kupujete nov avtomobil. Seveda<br />
vi odločate o znamki in tipu vozila,<br />
predvsem pa o tem, koliko ste zanj še<br />
pripravljeni oziroma sposobni plačati.<br />
Alenka Bratušek (54) je v oddaji Tarča<br />
nemočno vila roke in tožila, da sama ne more<br />
storiti ničesar, ker o vsem odloča stroka, kar<br />
ona seveda ni.<br />
Pri nas stroka oziroma<br />
uradništvo diktira<br />
vsakokratni politiki,<br />
kaj sme in česa ne,<br />
ne pa obratno.<br />
Pri nakupu se absolutno lahko, in po<br />
navadi tudi je tako, obrnete po pomoč<br />
k pooblaščenim prodajalcem vozil oziroma<br />
avto salonom. Ampak nikoli pa ne<br />
boste dopustili, da bi vam diktirali oziroma<br />
vas prisilili, kateri avtomobil in<br />
po kakšni ceni morate kupiti, mar ne?<br />
<strong>Zakaj</strong> bi bilo pri milijonskih investicijah<br />
<strong>države</strong> kaj drugače oziroma zakaj ne bi<br />
bilo še veliko bolj strogo, ve očitno zgolj<br />
ministrica Bratuškova in vsi njeni stanovski<br />
kolegi pred njo. Ja, država je včasih<br />
v krempljih stroke, ampak tudi za to<br />
nosi odgovornost vladajoča politika. Ker<br />
je tako stanje ne samo dopustila, ampak<br />
ga s svojo nedejavnostjo in s pomanjkanjem<br />
fokusa tudi aktivno pomaga soustvarjati.<br />
No, razen v primeru predsednice<br />
Državnega zbora, Urške Klakočar<br />
Zupančič. Njej več <strong>kot</strong> očitno nobena<br />
stroka, niti njena lastna, ne more pomagati.<br />
Več o tem pa kdaj drugič.
Komentar<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
FLICKR @VLADARS<br />
POŽAREPORT<br />
Ko evropsko kandidatno listo<br />
sestavijo TINA GABER, SOROS<br />
MLAJŠI, podle spletke in korupcija<br />
(ne nujno v tem vrstnem redu)<br />
Je potemtakem lahko še komurkoli čudno, da je Golob po seji sveta Svobode,<br />
namesto da bi sam stopil pred javnost in osebno predstavil dokončno kandidatno listo,<br />
raje – pod krinko drugih obveznosti – potuhnjeno pobegnil pred novinarji ...<br />
19<br />
Tehnologija in (do)končna sestava<br />
kandidatne liste Gibanja Svoboda<br />
za junijske volitve v Evropski<br />
parlament je vredna omembe,<br />
komentarja in zakulisnih informacij. Pa<br />
ne samo zato, ker vam jih drugi mediji ne<br />
razkrijejo (jih ne vedo, nočejo vedeti, ali<br />
ne smejo objaviti), ampak zato, ker liste<br />
ni sestavil premier in lider Svobode Robert<br />
Golob, kaj šele svet stranke, četudi<br />
so člani sveta o njej glasovali, ampak so<br />
mu jo (Golobu) zložili drugi, Tina Gaber,<br />
Soros mlajši, podle spletke v slogu filmov<br />
ali televizijskih serij britanskega režiserja<br />
Guya Ritchieja in korupcija (ne nujno v<br />
tem vrstnem redu).<br />
Da zdravnik (porodničar) in nekdanji<br />
poslanec LDS Aleksander Merlo ni<br />
več na listi, kaj šele da bi bil njen nosilec,<br />
<strong>kot</strong> je bilo tako rekoč predstavljeno<br />
na pikniku Svobode ob Zbiljskem<br />
jezeru, je »kriva« Gabrova. Gre namreč<br />
za javnosti prikrito sodelovanje med<br />
Merlom, Golobom in Gabrovo, s ciljem<br />
njene umetne oploditve. Začelo se je<br />
avgusta lani, sicer ne v Postojni, kjer<br />
je Merlo direktor državne bolnišnice,<br />
ampak na eni od zasebnih klinik v Ljubljani,<br />
kjer Merlo že vrsto let honorarno<br />
dela <strong>kot</strong> »zdravnik-dvoživka« in kjer so<br />
tudi Gabrovo videvali drugi pacienti.<br />
Gabrova si je takrat želela celo dvojčka,<br />
kar je Golob mimo nje malce zabremzal,<br />
vendar sta se z Merlom kasneje sprla<br />
(Merlo in Tina Gaber) in razšla, zato<br />
naj bi maščevalna Gabrova tokrat preprečila<br />
Merlu, da postane nosilec kandidatne<br />
liste, kar si je Merlo sicer želel.<br />
To je očitno storila tako, da je ukazala<br />
Golobu, pri čemer so se Merla znebili s<br />
podobno taktiko <strong>kot</strong> pred časom aktualnega<br />
evropskega poslanca Svobode<br />
(LMŠ) Klemna Grošlja. Tik pred zdajci<br />
so Merlu povedali, da ne bo nosilec liste<br />
in zdravnik Aleksander Merlo, ki mu je<br />
to prej osebno zagotovil in obljubil Golob,<br />
je nato častno odšel sam.<br />
Mimogrede: Golob in Merlo nista<br />
takšna prijatelja še iz časov Drnovškove<br />
LDS, <strong>kot</strong> se je o tem prej naokoli hvalil<br />
Golob, saj sta se takrat komajda poznala.<br />
Je pa dejstvo, da je zdaj Merlo postal eden<br />
tistih, ki ga je Golob vrgel čez ramo.<br />
No, da je Tina Gaber še kako res imela<br />
precej zraven pri sestavljanju te kandidatne<br />
liste, dokazuje tudi primer širši<br />
javnosti bolj ali manj neznanega Mateja<br />
Graha, predsednika »strankarske mladeži«<br />
Gibanja Svoboda. Če je bil Grah na že<br />
omenjenem pikniku Svobode na tej listi<br />
še zadnji, se je po tistih posnetkih snemalnega<br />
seta kandidatov za kandidate na<br />
evropski listi Svobode, ki ga je producentsko<br />
kontrolirala Gabrova in se je prek njenega<br />
Instagrama tudi pojavili v javnosti,<br />
nenadoma znašel na zavidljivem <strong>druge</strong>m<br />
mestu, kjer si on (in Gabrova) zagotovo<br />
obeta celo izvolitev. Na tistih posnetkih<br />
je sicer tudi razvidno, kako ves ponosen<br />
in evforičen je med snemanjem Grah in<br />
kako se hkrati boji Gabrove ...<br />
Viri pravijo, da obstaja velika verjetnost,<br />
da je funkcijo nosilke kandidatne<br />
liste dobila Irena Joveva zato, ker je to od<br />
Goloba zahteval Alexander Soros (sin in<br />
naslednik politično zloglasnega imperija<br />
sicer še živega milijarderja Georga<br />
Sorosa) na tistem skrivnostnem pogovoru<br />
med Golobom in Sorosem, katerega<br />
temo Golobova vlada še vedno prikriva<br />
pred javnostjo. Pogovor se je sicer zgodil<br />
februarja letos med posebno mednarodno<br />
varnostno konferenco v Münchnu,<br />
Joveva pa, vemo, velja za Sorosevo.<br />
Je pa na tem skrivnostnem sestanku<br />
zraven Goloba sedel tudi Vojko Volk,<br />
Golobov državni sekretar za zunanjo<br />
politiko in nacionalno varnost, ki je<br />
čisto slučajno tudi kandidat Svobode za<br />
evropskega poslanca.<br />
Da je nekdanja »ljepuškasta« novinarka<br />
STA in Pop TV Irena Joveva (ki se, za<br />
osvežitev spomina, <strong>kot</strong> evropska poslanka<br />
ni posebej izkazala, med dosedanjo<br />
kampanjo pa se za nameček še precej blamirala<br />
predvsem z osebnim neznanjem<br />
in politično plehkostjo, a je kljub temu na<br />
koncu pristala na vrhu liste) še kako sodelovala<br />
zraven tudi pri vseh najbolj podlih<br />
spletkah med nastajanjem kandidatne<br />
liste Gibanja Svoboda, ne dokazujejo<br />
zgolj pričanja nekaterih akterjev, ampak<br />
tudi njene znane javne izjave in poteze,<br />
recimo to, kako se dela neumno ...<br />
Prste zraven pri sestavljanju te liste<br />
pa ima tudi dokazana korupcija. Sicer se<br />
med »last minute« kandidati za evropskega<br />
poslanca ne bi znašel tudi razvpiti<br />
Jure Leben, nekdanji politik SMC, ki je<br />
moral politiko – med vlado Marjana Šarca<br />
(<strong>kot</strong> tedanji minister za okolje in prostor)<br />
– zapustiti zaradi očitkov korupcije (afera<br />
maketa in drugo). Sta pa Lebna na to listo<br />
najverjetneje vtaknila novi generalni sekretar<br />
Svobode Rok Marolt ter minister<br />
za finance, podpredsednik vlade in Svobode<br />
Klemen Boštjančič <strong>kot</strong> spomin na<br />
stare čase in Lebnovo stranko Z.Dej, ki so<br />
jo uspešno »prodali« Golobu. <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
20 AKTUALNO EVROPA<br />
Avtor razstave dr. Jože Dežman (68),<br />
predsednica Evropskega parlamenta<br />
Roberta Metsola (45), evropska poslanka<br />
Romana Tomc (58).<br />
PETER MERŠE<br />
SLOVENSKI KATIN:<br />
Evropski parlament<br />
posvojil razstavo,<br />
ki jo je Asta Vrečko črtala<br />
Razstavo Pod Macesnovo gorico – Slovenski Katin, ki jo je slovenska oblast skušala<br />
cenzurirati, so slovesno odprli v Evropskem parlamentu. A tudi tukaj ni šlo brez zapletov,<br />
saj sta bila tik pred odprtjem cenzurirana dva panoja.<br />
Razstavo, ki prikazuje podrobnosti<br />
o žrtvah iz istoimenskega<br />
brezna v Kočevskem rogu,<br />
si je ogledala tudi predsednica<br />
Evropskega parlamenta, ki se je ob tem<br />
vprašala, kako to, da se Slovenci s tem<br />
vprašanjem soočamo šele tako pozno.<br />
Žrtve ene najhujših državljanskih vojn<br />
20. stoletja so tako dobile mesto v evropski<br />
zavesti. Dolgo pričakovana razstava<br />
je po spletu naključij tako tudi nadaljevanje<br />
peticije dr. Mitje Ferenca (64), ki jo<br />
je Evropski parlament sprejel februarja.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
PRI NAS ZAVRNJENA<br />
Razstava, ki jo je Ministrstvo za kulturo<br />
črtalo iz programa Muzeja novejše<br />
in sodobne zgodovine Slovenije <strong>kot</strong><br />
vsebinsko in strokovno neprimerno, je<br />
posvojil Evropski parlament.<br />
Evropski poslanci in obiskovalci<br />
parlamenta si tako lahko ogledajo podrobnosti<br />
glede izkopa 3.450 žrtev iz<br />
brezna pod Macesnovo gorico ter usodo<br />
njihovih žrtev. Med prvimi sta si jo<br />
je ogledala tudi predsednik Evropske<br />
ljudske stranke Manfred Weber (51) in<br />
Tudi če uideš sodbi pravice,<br />
ne uideš sodbi resnice.<br />
predsednica Evropskega parlamenta<br />
Roberta Metsola (45). Slednja je avtorja<br />
razstave dr. Jožeta Dežmana (68) ob<br />
ogledu presenečeno vprašala, kako je<br />
mogoče, da smo v Sloveniji te žrtve izkopali<br />
šele leta 2022.
EVROPA<br />
21<br />
Razstava je dejanje<br />
upora proti titofilnim<br />
konservativcem, ki skušajo<br />
preprečiti razpad tabujev laži<br />
in mitomanije titoizma.<br />
Razstavo je otvorila evropska<br />
poslanka Romana Tomc (58), ki je tudi<br />
med odgovornimi za to, da je razstava<br />
sploh prišla na Evropski parket. Čeprav<br />
je bila načrtovana že nekaj časa, je zaradi<br />
epidemije in posledičnega zaprtja<br />
institucij prišlo tudi do zamikov pri<br />
aktivnostih, <strong>kot</strong> so razstave, tako da<br />
po spletu okoliščin razstava odlično<br />
sovpada s peticijo, ki jo je pred dvema<br />
mesecema, prav tako na predlog Tomčeve,<br />
sprejel Evropski parlament. Odprtja<br />
so se udeležili še preostali slovenski<br />
poslanci iz Evropske ljudske stranke<br />
Milan Zver (61), Franc Bogovič (61) in<br />
Ljudmila Novak (64).<br />
TITOFILNI KONSERVATIVCI<br />
Ob odprtju je Tomčeva poudarila, da<br />
gre za priložnost, »da so glasovi žrtev<br />
in njihovih družin slišani v instituciji,<br />
ki je steber demokracije in varuh človekovih<br />
pravic«. Evropski parlament je<br />
sicer komunizem <strong>kot</strong> tiranski režim že<br />
obsodil, »a med Slovenci grozote komunizma<br />
režejo še posebej globoko,«<br />
opozarja Tomčeva in doda, da »mnogi<br />
še vedno čakajo pošten zaključek, mnogi<br />
ljudje pa še vedno ne vedo, kje so pokopani<br />
njihovi svojci«. Opozorila je še,<br />
da v Sloveniji nekateri še vedno slavijo<br />
komunizem in njegove simbole ter zanikajo<br />
pravico do groba.<br />
Avtor razstave Dežman je ob odprtju<br />
poudaril, da je ta razstava dejanje upora<br />
proti titofilnim konservativcem, ki skušajo<br />
preprečiti razpad tabujev laži in mitomanije<br />
titoizma in še vedno cenzurirajo<br />
to obdobje zgodovine. »Mislili so, da<br />
bodo lahko okrog prinesli zgodovino,«<br />
pove Dežman, a doda, da tudi »če uideš<br />
sodbi pravice, ne uideš sodbi resnice«.<br />
Ob tem opozori na dejanja aktualne<br />
slovenske oblasti, ki je »dala z državnimi<br />
častmi pokopati načelnika<br />
komunistične tajne politične policije,<br />
ministrica za kulturo je slavila ustanovitev<br />
stalinistične Komunistične partije<br />
Slovenije, Vlada RS je ukinila dan<br />
spomina na žrtve komunizma in Muzej<br />
slovenske osamosvojitve«. Izpostavi<br />
tudi podporo Zoranu Jankoviću (71), ki<br />
preprečuje pokop nedolžnih žrtev, ter<br />
dejstvo, da je država v neskladju sama<br />
s sabo, saj preprečuje prikaz rezultatov<br />
raziskovanja, za katerega je namenila 2<br />
milijona evrov (celoten postopek izkopa<br />
in raziskave žrtev).<br />
Njegova razstava tako razkriva najbolj<br />
varovano skrivnost komunistične<br />
Jugoslavije. Nikjer drugje namreč niso<br />
deset let po zločinu dodatno razstrelili<br />
3.000 kubičnih metrov skalovja <strong>kot</strong><br />
prav pod Macesnovo gorico, da bi prikrili<br />
zločin.<br />
SLOVENSKI KATIN<br />
Razstava je poimenovana tudi Slovenski<br />
Katin po Katinskem gozdu, kjer je sovjetska<br />
rdeča armada pobijala Poljake. Med<br />
narodi nekdanje Jugoslavije je namreč<br />
število žrtev med drugo svetovno vojno<br />
v odstotkih primerljivo z najhujšimi državljanskimi<br />
vojnami, <strong>kot</strong> sta španska in<br />
ameriška, zločini iz tega časa pa so najhujši<br />
zločini v zgodovini teh narodov. Za<br />
primerjavo, zgolj žrtve brezna pod Macesnovo<br />
gorico v narodu predstavljajo<br />
enak delež prebivalstva, <strong>kot</strong> če bi pobili<br />
80.000 Poljakov, opozori Dežman.<br />
Vseh žrtev med državljansko vojno<br />
je bilo samo v Sloveniji približno 30.000<br />
oziroma dva odstotka prebivalstva, za<br />
80 odstotkov izmed njih so odgovorni<br />
komunisti. V svojem govoru je še dodal,<br />
da komunizem vendarle izgublja.<br />
Ustavno sodišče je preprečilo poimenovanje<br />
Titove ceste, za Danila Türka (72)<br />
pa je označitev žrtev iz Barbara rova za<br />
Razstavo si je ogledal tudi predsednik Evropske<br />
ljudske stranke Manfred Weber (51, v sredini).<br />
drugorazredno temo pomenila konec<br />
politične kariere.<br />
V izjavi za Domovino je dr. Dežman<br />
poudaril še, da je ta tema tudi za Evropo<br />
še vedno zanimiva, saj se tudi drugi<br />
narodi soočajo s podobnimi težavami.<br />
Španija je po njegovi oceni v podobni<br />
fazi <strong>kot</strong> <strong>Slovenija</strong>, Grčija si pred svojo<br />
državljansko vojno še vedno zatiska<br />
oči. »Mi imamo znanstveno divizijo, ki<br />
temu projektu zagotavlja zdravo pamet.<br />
Ni treba, da nas zanaša v verske kategorije.<br />
Ljudem, ki resnice nočejo videti, pa<br />
lahko rečemo samo, da to obžalujemo<br />
in da je njihova vera napačna.«<br />
Glede na izkušnjo prve svetovne<br />
vojne, kjer smo ob njeni stoti obletnici<br />
doživeli pravo renesanso spomina na to<br />
obdobje, Dežman pričakuje nekaj podobnega<br />
tudi ob stoti obletnici <strong>druge</strong><br />
svetovne vojne.<br />
CENZURIRANI PANOJI<br />
Kljub temu da je Evropski parlament<br />
sprejel peticijo in še vedno čaka pojasnila<br />
slovenske vlade glede ukinitve<br />
dneva spomina na žrtve komunističnega<br />
nasilja, pa povsem brez cenzure<br />
ni šlo. Po postavitvi so morali avtorji<br />
odstraniti dva panoja s fotografijo<br />
kosti in pokopa žrtev iz Barbara rova<br />
ter z opisom dejanj aktualne oblasti v<br />
nasprotju z evropskimi vrednotami.<br />
Celotna razstava je sicer v slovenščini<br />
na voljo za ogled tudi v Zavodu<br />
sv. Stanislava in vključuje tudi v Evropi<br />
cenzurirane panoje.<br />
<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
22 ZDRAVJE<br />
LUKA SVETINA<br />
Ministričina piarovska vojna<br />
ODGANJA SPECIALIZANTE<br />
»generacije Z«<br />
Postavlja se vprašanje, ali ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel z novim<br />
zakonom o digitalizaciji zdravstva še zaostruje napete odnose z zdravniki. Na Zdravniški<br />
zbornici Slovenije menijo, da se avtorjem vsebine sploh ne sanja o razmerah v zdravstvu.<br />
Še posebej sporen je člen, ki predvideva, da bi zdravnikom začasno odvzeli licenco,<br />
če ne bi striktno vnašali podatkov v eKarton bolnika. Zakon uvaja tudi finančne globe<br />
za zdravnike, vse to v času, ko 340 družinskih zdravnikov v javnem pismu opozarja na<br />
skorajšnji kolaps.<br />
Z<br />
novim zakonom Ministrstvo<br />
za zdravje med drugim predlaga,<br />
da Zavod za zdravstveno<br />
zavarovanje (ZZZS) storitve izvajalcu<br />
ne bi plačal, dokler ta ne bi bila<br />
evidentirana v centralnem zdravstvenem<br />
sistemu. Ministrstvo bi na ta način<br />
rado zbralo vse relevantne zdravstvene<br />
podatke na enem mestu, kar naj bi po<br />
njihovih navedbah olajšalo zdravstveno<br />
obravnavo pacientov.<br />
Službe ministrstva zagovarjajo<br />
stroškovno učinkovitost, ker ne bi bilo<br />
več potrebe po ponavljanju (drage) diagnostike.<br />
Bi pa za nevnos podatkov<br />
zdravnike oglobili. Zdravniška zbornica<br />
Slovenije bi namreč lahko do največ<br />
pet let odvzela licence v primeru večjih<br />
strokovnih napak in nevestnega dela,<br />
kar je v Sloveniji sicer sila neobičajna<br />
Začetek seje DZ s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade<br />
Robertu Golobu in ministrski ekipi 22. aprila. Golob (57) v pogovoru<br />
z ministrico Valentino Prevolnik Rupel (53), med njima<br />
generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl (44).<br />
praksa, saj se zdravnikom licence doslej<br />
praktično nikoli niso odvzemale, ker je<br />
bilo tudi napake težko dokazati (o tem<br />
je odločala posebna komisija).<br />
Zakon v treh mesecih od uveljavitve<br />
sicer predvideva tudi ustanovitev družbe<br />
DigiZdravje v stoodstotni državni<br />
lastni, ki bi bila zavezanec za javna naročila<br />
s področja programske in strojne<br />
opreme in bi se ji zagotovilo 13 milijonov<br />
evrov ustanovnega kapitala. Družba se<br />
ne bi smela odsvojiti, prav tako sama ne<br />
bi smela ustanavljati ali kupovati pravnih<br />
oseb. Med novostmi v zakonu izstopa<br />
tudi pravilo, da bi do pacientovih<br />
zdravstvenih podatkov lahko dostopali<br />
vsi zdravstveni delavci, torej tudi tehnik,<br />
medicinska sestra in administrator.<br />
Stroka ima številne pomisleke in<br />
že piše pripombe na zakon, ki ga je<br />
Flickr @vladaRS<br />
Na aktualni razpis za<br />
specializacije se je na 70<br />
prostih mest za družinsko<br />
medicino prijavilo samo 22<br />
mladih zdravnikov, na 30<br />
prostih mest za urgentno<br />
medicino pa 5 mladih<br />
zdravnikov.<br />
ministrstvo v javno obravnavo sicer<br />
dalo do 11. maja.<br />
KATASTROFA NA RAZPISU<br />
Kot smo poročali, je sočasno v javnost<br />
prišlo pismo 336 družinskih zdravnikov,<br />
ki vlado in ministrstvo opozarjajo,<br />
da se dogaja erozija javnega zdravstva<br />
in da imajo dovolj vladne ignorance.<br />
Pišejo, da dnevno za najmanjši možni<br />
strošek oskrbijo do 50 pacientov, da se<br />
je njihova obremenjenost le minimalno<br />
zmanjšala in da jih močno skrbijo pozivi,<br />
naj se število opredeljenih bolnikov<br />
na enega zdravnika poviša.<br />
Da bi bilo potrebno zvišati glavarinske<br />
količnike, je omenjal minister Danijel<br />
Bešič Loredan, ki je že odstopil, idejo<br />
pa podpirajo tudi strokovnjaki s področja<br />
zdravstvene ekonomike, <strong>kot</strong> je Maks<br />
Tajnikar. A družinski zdravniki vztrajajo,<br />
da so te ideje v popolnem nasprotju<br />
z dosedanjimi obljubami o postopnem<br />
manjšanju števila opredeljenih bolnikov,<br />
kar bi omogočalo strokovno delo.<br />
Število zdravnikov v družinski medicini<br />
bo v naslednjih nekaj letih hitro upadlo,<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
ZDRAVJE<br />
23<br />
saj se bo upokojila skoraj četrtina zdravnikov<br />
v splošnih ambulantah. Tudi prihodnost<br />
je skrb vzbujajoča.<br />
Na aktualni razpis za specializacije,<br />
ki ga je prejšnji torek objavila Zdravniška<br />
zbornica Slovenije, se je na 70 prostih<br />
mest za družinsko medicino prijavilo<br />
samo 22 mladih zdravnikov, na<br />
30 prostih mest za urgentno medicino<br />
pa 5 mladih zdravnikov. V Sindikatu<br />
zdravnikov družinske medicine, ki ga<br />
vodi specialist družinske medicine Igor<br />
Muževič, so se odzvali z javno kritiko<br />
ministrstvu, ki je po njihovem mnenju v<br />
letošnjem letu sprejelo številne ukrepe,<br />
s katerimi je sporočilo, da ne misli narediti<br />
ničesar, da bi poklic družinskega<br />
zdravnika postal privlačen.<br />
»Ravno nasprotno. Močno se je<br />
znižala možnost nagrajevanja medicinskih<br />
sester in družinskih zdravnikov,<br />
obenem pa se je za do 50-kratno<br />
povečala višina finančne kazni, ki jih<br />
lahko družinski zdravniki prejmejo za<br />
banalne administrativne napake ali nedoslednosti<br />
in za morebiten nastanek<br />
kakršnihkoli čakalnih dob, tudi če do<br />
teh pride zaradi preobremenjenosti,«<br />
kritizirajo novi zakon v sindikatu.<br />
Z ministrstva za zdravje so na našo<br />
prošnjo za komentar kritik iz vrst<br />
zdravniške stroke pojasnili, da zakona,<br />
dokler je v javni razpravi, ne morejo<br />
komentirati. Vztrajajo pa, »da je slovensko<br />
zdravstvo digitalno neenotno<br />
in razdrobljeno ter da obstoječa zakonodaja<br />
na tem področju ne zadostuje<br />
potrebam hitro razvijajoče se informacijske<br />
družbe«. Trdijo, da posodobitev<br />
zakonodaje prinaša boljšo osnovo za<br />
povezovanje in analiziranje podatkov,<br />
kar je pomembna podlaga za oblikovanje<br />
ukrepov in zdravstvenih politik.<br />
Beovićeva razume pismo<br />
družinskih zdravnikov<br />
<strong>kot</strong> klic na pomoč, saj bo<br />
ob predlaganem dvigu<br />
glavarinskih količnikov<br />
kontakt med zdravnikom in<br />
pacientom še krajši, kar bo<br />
vodilo do tega, da obravnava<br />
pacienta ne bo postala samo<br />
nekvalitetna, ampak<br />
celo nevarna.<br />
Rok Ravnikar, družinski zdravnik: »Že celo<br />
leto poslušamo sprenevedanje na vladni<br />
strani, poteka boj z zdravniki namesto<br />
reševanja situacije, ki je resna.«<br />
Twitter @rravnikar<br />
MINISTRSTVO:<br />
ZDRAVNIKOV JE VEČ<br />
Glede pisma družinskih zdravnikov pa<br />
sami vztrajajo, da smo v Sloveniji lahko<br />
ponosni na naš model primarnega<br />
zdravstvenega varstva, saj da ga <strong>kot</strong> primer<br />
dobre prakse pogosto izpostavljajo<br />
tudi v drugih evropskih državah. Ministrstvo<br />
navaja tudi podatke Nacionalnega<br />
inštituta za javno zdravje (NIJZ),<br />
da je število vseh zdravnikov v zadnjih<br />
desetih letih naraslo za 31 odstotkov,<br />
zdravnikov splošne in družinske medicine<br />
pa za 32 odstotkov. »V letu 2013 je<br />
bilo v Sloveniji zaposlenih 1025 zdravnikov<br />
splošne in družinske medicine, v<br />
letu 2022 pa 1349.«<br />
Dodajajo, da je od leta 2014 iz tujine<br />
v Slovenijo prišlo 13 zdravnikov družinske<br />
medicine, največ iz držav <strong>bivše</strong><br />
SFRJ, izmed držav članic EU pa iz Avstrije.<br />
Kadrovsko stisko naj bi po njihovo<br />
rešili tudi z objavo izrednega razpisa<br />
specializacij v letih 2023 in 2024 in novim<br />
dodatkom za mlade specializante<br />
družinske medicine.<br />
Predsednica Zdravniške zbornice<br />
Slovenije Bojana Beović nam je povedala,<br />
da predlog novega zakona še preučujejo,<br />
ne pričakujejo pa, da bi bil sprejet v<br />
aktualni obliki. »Zelo nenavadno se mi<br />
zdi določilo, da bi lahko zaradi neupoštevanja<br />
opravil v zvezi z digitalizacijo<br />
zdravniki izgubili licenco. Gre za popolnoma<br />
različni področji, eno je strokovna<br />
usposobljenost zdravnika, na to se navezuje<br />
njegova licenca, medtem ko gre<br />
pri izpolnjevanju nekih obvez vnašanja<br />
podatkov v računalnik za obveznost<br />
zaposlenega v zdravstveni ustanovi,«<br />
razlaga infektologinja in nekdanja vodja<br />
svetovalne skupine za COVID-19. »Mogoče<br />
je to še en korak v smer, da bi se še<br />
manj kolegov odločalo za specializacije<br />
in zaposlovanje v državnih zdravstvenih<br />
ustanovah, kar je nenazadnje razvidno<br />
tudi iz zadnjega razpisa.«<br />
ZAKON PISALI ANALFABETI<br />
Beovićeva zato težko razume, kdo je<br />
spisal takšen predlog zakona. »Verjetno<br />
sploh ne pozna zdravniškega dela in<br />
njegove vsebine, to je korak v smeri zaostrovanja<br />
odnosov z zdravniki.« Pismo<br />
družinskih zdravnikov pa razume <strong>kot</strong><br />
klic na pomoč, saj bo ob predlaganem<br />
dvigu glavarinskih količnikov kontakt<br />
med zdravnikom in pacientom še krajši,<br />
kar bo vodilo do tega, da obravnava<br />
pacienta ne bo postala samo nekvalitetna,<br />
ampak celo nevarna. »Vlada mora<br />
prenehati s tovrstnimi pritiski in urediti<br />
razmere v družinskih ambulantah na<br />
način, da se jih razbremeni izpolnjevanja<br />
raznih obrazcev.«<br />
Kritična je bila tudi do vladne medijske<br />
bitke z zdravniki. Raziskava »Ogledalo<br />
Slovenije« je denimo pokazala<br />
padec zaupanja v zdravnike in rast zaupanje<br />
v zdravstvo, kar je po besedah Beovićeve<br />
plod medijskega linča zdravnikov<br />
in ustvarjanja negativnega vzdušja.<br />
»Tega, kar pravi ta raziskava, na relaciji<br />
zdravnik – pacient ne opažamo.« <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
24 ZDRAVJE<br />
www.gov.si<br />
Ministrica za zdravje Prevolnik Ruplova na sestanku<br />
z direktorji javnih zdravstvenih zavodov novembra lani.<br />
Med več <strong>kot</strong> 300 podpisniki javnega<br />
pisma je tudi zdravnica družinske medicine<br />
v ZD Ljubljana Nena Kopčavar<br />
Guček. Obregnila se je ob preoblikovanje<br />
regijskih centrov, ki vzpostavljajo<br />
satelitske urgentne centre, katerih cilj<br />
naj bi bil razbremenitev dežurnih družinskih<br />
zdravnikov. »Centri so obremenjeni,<br />
mi se s tem nismo strinjali, ker<br />
vemo, kakšne so potrebe naših pacientov,<br />
ki jih mi najbolje poznamo. Kolegi<br />
iz vseh regij poročajo, da so centri preobremenjeni.«<br />
Skeptična je tudi glede<br />
povečanja vpisov, ker to ne pomeni nujno<br />
več študentov v Republiki Sloveniji.<br />
Nekatere sosednje <strong>države</strong> imajo bolj<br />
privlačne pogoje za delo in močno prekašajo<br />
ponudbe slovenskih državnih<br />
ustanov, zato se bo po njeno odtok mladih<br />
diplomantov v tujino nadaljeval.<br />
KLJUB STAVKI DELAJO VEČ<br />
Kopčavar Gučkova opozarja tudi, da<br />
ministrstvo glede obstoječega števila<br />
zdravnikov nima realnih podatkov.<br />
»Število zdravnikov variira, to je podatek<br />
javnega značaja. Mi jim sledimo in<br />
ne bi mogla reči, da nas je 30 odstotkov<br />
več. To da je nekdo na papirju specialist<br />
družinske medicine, ne pomeni, da<br />
res dela v svoji stroki. Imamo vse več<br />
primerov strokovnjakov, ki so zaposleni<br />
v zavarovalnicah in zunaj sistema,<br />
zato naj se ministrstvo raje nasloni na<br />
podatke o licencah, te pa lahko dobijo<br />
samo tisti, ki delajo na področju družinske<br />
medicine.« Zato zavrača namigovanja,<br />
da zdravniki sprožajo lažni<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
alarm, češ da želijo delati manj. »Naj<br />
ministrstvu sporočim samo ta podatek<br />
na očitek zaradi stavke: v prvem tromesečju<br />
tega leta je bilo 10 odstotkov storitev<br />
več na področju družinske medicine<br />
<strong>kot</strong> v istem obdobju lani. Kljub temu<br />
da uradno stavkamo!«<br />
Rok Ravnikar, družinski zdravnik v<br />
ZD Kamnik in sindikalist, meni, da ministrstvo<br />
z novimi zakonodajnimi predlogi<br />
nadaljuje svoje »bombastične piarovske<br />
pristope« (pred časom smo poročali,<br />
da je ministrica Prevolnik Ruplova za<br />
promocijo zakonov najela oglaševalsko<br />
agencijo ProPiar), ki ne pijejo vode in ne<br />
prispevajo k zdravju bolnikov.<br />
»Ocena je, da moramo vsako leto<br />
pridobiti okoli 100 zdravnikov družinske<br />
medicine, glede na trende upokojevanja<br />
in rast prebivalstva, ocenjene številke<br />
pa so pol manjše od potrebnega.<br />
Že celo leto poslušamo sprenevedanje<br />
na vladni strani, poteka boj z zdravniki<br />
namesto reševanja situacije, ki je<br />
resna. Na javnost se obračamo zato, da<br />
preneha nasedati floskulam o pohlepnih<br />
zdravniki, ampak od odločevalcev<br />
zahteva nujno potrebne spremembe,« je<br />
jasen Ravnikar.<br />
GENERACIJA Z<br />
Realnosti sistema se z oglaševalskimi<br />
kampanjami ministrstva ne bo dalo<br />
dolgo prikrivati, še dodaja Ravnikar.<br />
Trenutno manjka 300 ekip ambulant iz<br />
družinske medicine na osnovni ravni,<br />
manko se nadomešča z oskrbovanjem<br />
ljudi brez osebnega zdravnika v ambulantah<br />
za neopredeljene in s prekomerno<br />
obremenjenostjo ostalih ambulant.<br />
Zato je vse težje priti do osebnega<br />
zdravnika, storitve pa se bodo dražile.<br />
»Grožnje s kaznimi in nove globe pa ne<br />
obljubljajo izboljšanja in več zanimanja<br />
za ta poklic. Ministrico smo lani javno<br />
pozvali, naj študente vpraša, zakaj se ne<br />
odločajo za primarno pediatrijo in družinsko<br />
medicino, ki predstavlja prvi stik<br />
z zdravniki. Žal smo že vse od njenega<br />
nastopa priča ideološkim kapricam.«<br />
V raziskavi študentov mariborske<br />
medicinske fakultete (zajela je 442<br />
študentov in diplomantov medicine),<br />
letos objavljeni v prestižni reviji BMC<br />
Emergency Medicine, ki govori o tem<br />
kaj bi mlade v take specializacije pritegnilo<br />
in ki si je ministrica očitno (še)<br />
ni prebrala, izstopa vzpostavitev standardov<br />
in normativov, ki bi omogočili<br />
ravnovesje med poklicnim in zasebnim<br />
življenjem. Za študente medicine<br />
in zdravnike generacije Z (rojene po<br />
letu 1997) je ustrezno plačilo šele na<br />
devetem mestu prioritet.<br />
Mladi raziskovalci so tudi ugotovili,<br />
da je bila družinska medicina med anketiranci<br />
zelo privlačna izbira specializacije<br />
(31,6 odstotka anketirancev). Generacija<br />
Z, ki se postopno že vključuje<br />
na trg dela, se pomembno razlikuje od<br />
predhodnih, ima drugačne nazore ter<br />
želje, ki pa na primeru zdravnikov pri<br />
nas še niso bile dobro raziskane. Avtorji<br />
študije so izrazili željo, da bi bili rezultati<br />
resneje uporabljeni pri oblikovanju<br />
delovne politike.
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
WWW.SIOL.NET<br />
AKTUALNO<br />
Grafiti »JEZUS« razburjajo<br />
Po Sloveniji se zadnje čase pojavljajo grafiti z napisom Jezus. Pojavljajo se tako<br />
v mestih <strong>kot</strong> na avtocestnih nadvozih in opornih zidovih. Pojavili so se tudi na skalah<br />
na poti na Nanos, kar je bil povod za to, da so v Planinskem društvu Postojna podali<br />
prijavo na policijo.<br />
25<br />
Nedavno so se v medijih pojavile<br />
pritožbe planinskega<br />
društva Postojna, češ da so<br />
se na poti na Nanos pojavili<br />
grafiti z napisom »Jezus«. Grafite so<br />
označili za vandalizem in ga <strong>kot</strong> takega<br />
že prijavili policiji.<br />
NEESTETSKI NAPISI<br />
Kot so povedali, »neestetski napisi v<br />
takšni obliki ne sodijo nikamor, še najmanj<br />
v naravo«. Po njihovih besedah<br />
tudi kazijo okolico in prijetno izkušnjo<br />
pohodnikov, mečejo pa slabo luč tudi<br />
na samo društvo. Teh napisov je med<br />
potjo na Nanos na skalah, po besedah<br />
društva, okoli 10. Na zapisu na družabnem<br />
omrežju Facebook so grafite v društvu<br />
označili za fanatični vandalizem.<br />
Stroške odstranitve grafita<br />
po Zakonu o cestah poravna<br />
povzročitelj, upravljavec<br />
javne infrastrukture pa ima<br />
možnost, da stroške izterja.<br />
Poleg njih so se na nekaterih mestih<br />
pojavili tudi plastificirani letaki. Na<br />
enem izmed njih med drugim piše: »Jezus<br />
je Bog. Pokesajte se!! Pekel je resničen<br />
in neskončen, dragi ljudje!!!«<br />
Zavod RS za varstvo narave je sicer<br />
ob tem povedal, da predpisi s področja<br />
varstva narave, ki veljajo na območju<br />
izvedenih grafitov, tega početja izrecno<br />
ne prepovedujejo. Omejitve so v glavnem<br />
vezane zgolj na izvajanje gradbenih posegov,<br />
zemeljskih del in rabe prostora.<br />
Pot na Nanos sicer spada v okvir Krajinskega<br />
parka Južni in zahodni obronki<br />
Nanosa in Krajinskega parka Južna in<br />
zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade<br />
in Ture. Tudi Zavod RS za varstvo narave<br />
je na policijo podal prijavo.<br />
V planinskem društvu so tudi povedali,<br />
da se dogovarjajo z lastniki zemljišč<br />
in iščejo primerna sredstva, da bi<br />
bila sanacija ekološka in učinkovita.<br />
DARS BO NAPISE ODSTRANIL<br />
Podobni grafiti pa se pojavljajo tudi<br />
drugje, npr. v mestih, pa tudi na avtocestnih<br />
nadvozih in opornih zidovih. Na<br />
Darsu so povedali, da grafite, napise in<br />
<strong>druge</strong> poslikave že odstranjujejo in načrtujejo,<br />
da bi jih lahko odstranili v prihodnjih<br />
tednih. So pa, <strong>kot</strong> so povedali, v<br />
preteklosti to že počeli, a s tem ustvarili<br />
zgolj nove, sveže površine, ki so jih grafitarji<br />
ponovno uporabili.<br />
Zaradi tega naj bi se v prihodnosti<br />
pri Darsu tudi sestali s policijo. Ena izmed<br />
možnosti je tudi prekritje površin<br />
na portalih (se pravi na elektronskih<br />
tablah nad avtocestami in hitrimi cestami)<br />
s folijo, kar bi omogočalo lažje<br />
odstranjevanje grafitov.<br />
Grafiti z napisom Jezus se sicer<br />
pojavljajo na težje dostopnih mestih.<br />
Enega izmed njih lahko opazimo tudi<br />
na skali na Višnjegorskem klancu,<br />
nekdaj enem najbolj smrtonosnih avtocestnih<br />
odsekov v Sloveniji, ali pa na<br />
betonski galeriji pred trojanskimi predori.<br />
Podobni grafiti se pojavljajo tudi<br />
v drugih državah.<br />
Po besedah Darsa stroški odstranitve<br />
grafitov niso zanemarljivi. Odstranitev<br />
enega izmed grafitov na sicer<br />
razmeroma veliki površini stebrov<br />
podporne konstrukcije viadukta je bila<br />
ocenjena na približno 10.000 evrov. Vse<br />
stroške odstranitve po Zakonu o cestah<br />
poravna povzročitelj, upravljavec javne<br />
infrastrukture pa ima možnost, da<br />
stroške izterja. Dars sam pristojnosti za<br />
kaznovanje sicer nima, lahko pa tovrstna<br />
dejanja prijavi policiji. Pri tem lahko<br />
obstaja tudi sum kaznivega dejanja<br />
poškodovanja tuje stvari po 220. členu<br />
Kazenskega zakonika, za kar je predvidena<br />
denarna kazen ali pa zaporna kazen<br />
od 1 do 2 let.<br />
Zaenkrat sicer še ni jasno, kdo oziroma<br />
koliko ljudi riše omenjene grafite.<br />
V Slovenski škofovski konferenci so<br />
povedali, da sami z omenjenim grafitom<br />
niso povezani. Dodali so še, da je<br />
širjenje imena Gospoda Jezusa lahko<br />
povsem primerno dejanje oznanjevanja<br />
evangelija, a se to ne more dogajati z risanjem<br />
grafitov po tuji lastnini in brez<br />
ustreznih dovoljenj. Tovrstna dejanja<br />
po njihovih besedah sploh niso primerna<br />
na površinah, na katerih grafitarska<br />
subkultura ni dovoljena, niti takrat,<br />
ko nekdo za svojo grafitarsko dejavnost<br />
izbere verski motiv.<br />
<br />
KOMENTAR UREDNIŠTVA<br />
Grafiti so, predvsem v urbanem<br />
okolju, dokaj pogosti. Vsebina je različna,<br />
pogosto tudi groba, žaljiva, vulgarna:<br />
čaščenje diktatorjev ali pa celo pozivi<br />
k uboju. Pa v takšnih primerih reakcije<br />
raznih društev niso niti približno tako<br />
ostre <strong>kot</strong> v primeru grafitov »Jezus«.<br />
Da bi klicali policijo, pa sploh še ni bilo<br />
zaslediti. Dokaz, da smo družba različnih<br />
meril, različnih vatlov in precejšnje<br />
nestrpnosti. Pri čemer pa seveda v vseh<br />
primerih velja, da se po tuji lastnini ne<br />
spodobi pisati, risati ali packati.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
26 SVET<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
PROFIMEDIA<br />
VOLITVE NA HRVAŠKEM:<br />
zmaga tradicionalnih<br />
vrednot<br />
Na Hrvaškem so v sredo, 17. aprila, izvolili nove predstavnike hrvaškega sabora. Gre za<br />
porazdelitev 140 poslanskih mandatov, ki jih volijo v desetih volilnih enotah na Hrvaškem.<br />
Še tri poslance prispeva hrvaška diaspora v posebni volilni enoti, prav tako osem<br />
poslancev pa izvolijo v volilni enoti za narodne manjšine. Za sestavo vlade je potrebna<br />
podpora najmanj 76 poslancev v 151-članskem saboru.<br />
Zmagala je vladajoča HDZ, ki je<br />
prejela 61 poslanskih mandatov,<br />
sledi njena velika nasprotnica<br />
SDP z 42 mandati. Za njima<br />
so se zvrstili Domovinsko gibanje s 14<br />
mandati, Most z 11 mandati, Zmoremo!<br />
z desetimi, Istrski demokratski sabor<br />
(IDS) s tremi, Neodvisna platforma Sever<br />
z dvema in Fokus z enim mandatom.<br />
OBLIKOVANJE KOALICIJE<br />
Kot so pred tem ocenili poznavalci,<br />
bo imel vodja HDZ-ja in trenutni premier<br />
Andrej Plenković (54) glede na<br />
trenutna razmerja moči težave pri<br />
oblikovanju vladajoče koalicije, saj nobena<br />
izmed strank, ki se bodo uvrstile<br />
v sabor, ne želi v koalicijo z njimi. Za<br />
koalicijo bi HDZ potreboval vsaj eno od<br />
vodilnih desnih strank, Most ali Domovinsko<br />
gibanje. Svetovnonazorsko sta<br />
obe bližje HDZ-ju, vendar imata skupne<br />
negativne izkušnje s poskusi dosedanjega<br />
sodelovanja. V Zmoremo! so medtem<br />
že pred volitvami napovedali, da jih<br />
v vladi s HDZ-jem ne bo.<br />
Volitve je sicer zaznamovala visoka<br />
volilna udeležba. Do 11.30 se jih je<br />
udeležilo skoraj 748.000 ljudi oziroma<br />
24,24 odstotka volilnih upravičencev,<br />
do 16.30 pa je glasovalo 50,6 odstotka<br />
ljudi oziroma 1.605.472 volilnih upravičencev,<br />
je sporočila DIP. To je precej več<br />
<strong>kot</strong> na parlamentarnih volitvah julija<br />
2020. Tedaj je bila volilna udeležba do<br />
11.30 ure 18,09-odstotna, do 16.30 pa<br />
34,04-odstotna.<br />
Slovenska manjšina na Hrvaškem<br />
tudi tokrat nima kandidata iz svojih vrst,<br />
a lahko izbira med kandidati, ki se potegujejo<br />
za poslanski položaj predstavnika<br />
albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske<br />
in slovenske narodne manjšine.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
Volilno kampanjo je zaznamoval<br />
tudi oster osebni spopad med predsednikom<br />
Zoranom Milanovićem (57,<br />
SDP in koalicijski partnerji) in premierjem<br />
Andrejem Plenkovićem. Milanović<br />
je Plenkovića in njegovo stranko HDZ<br />
ves čas kampanje napadal z obtožbami<br />
o korupciji in plenjenju državne blagajne.<br />
Plenković pa je v izjavi za javnost državljane<br />
pozval, naj glasujejo za Hrvaško,<br />
v kateri se spoštuje ustava, s čimer<br />
je namigoval na Milanovića in njegovo<br />
nespoštovanje opozorila ustavnega sodišča,<br />
da <strong>kot</strong> predsednik ne more sodelovati<br />
na volitvah.<br />
ODZIVI<br />
Stephen Nikola Bartulica (53) iz Domovinskega<br />
gibanja je v prvem odzivu za<br />
N1 Zagreb dejal: »Veliko vprašanje je, ali<br />
bomo šli v koalicijo s HDZ. Pri svojem<br />
delu naredim vse, da sprostim odnose,<br />
HDZ na drugi strani tega ni storil vedno.<br />
Odgovorni ljudje ne komunicirajo<br />
tako, za kar bodo morali odgovarjati.<br />
Zase bom rekel, da me v politiki vodi<br />
razum, ne strasti. Upam, da naša država<br />
politično dozoreva.« V Zmoremo! so<br />
medtem že pred volitvami napovedali,<br />
da jih v vladi s HDZ ne bo.<br />
Vidni član stranke SDP Fred Matić<br />
(61) je v prvem odzivu dejal, da so<br />
se volivci odločili za »lopove«. »Ljudje<br />
ponoči jokajo zaradi otrok v Nemčiji in<br />
na Irskem, podnevi pa volijo za HDZ.<br />
Znanost temu pravi stockholmski sindrom,«<br />
je dejal in dodal, da se bo trudil,<br />
da njegov otrok ne bo ostal na Hrvaškem,<br />
»ker zanj tu ni prihodnosti«.<br />
V Domovinskem gibanju medtem<br />
plešejo in so navdušeni. Vodja stranke<br />
Ivan Penava (49) je dejal, da »upa, da<br />
bodo krojili usodo Hrvaške« in z nasmehom<br />
dodal: »Domovinsko gibanje je tretja<br />
najmočnejša stranka na Hrvaškem.«<br />
Predsednik zmagovalne stranke<br />
HDZ Andrej Plenković je v noči po<br />
končanih volitvah napovedal korake<br />
v smeri sestave tretje vlade: »HDZ<br />
je tretjič zmagal na parlamentarnih<br />
volitvah. Še pomembnejše je, da<br />
že zjutraj začnemo s formiranjem<br />
nove parlamentarne večine, da bomo<br />
sestavili tretjo vlado.«<br />
<br />
Plenković (54) je zmagal,<br />
vlado bo zelo težko sestavil.
SVET<br />
27<br />
Na Hrvaškem je vladajoča desnosredinska<br />
stranka HDZ že tretjič zapored<br />
prepričljivo zmagala. Čeprav je osvojila<br />
nekoliko manj glasov <strong>kot</strong> pred štirimi leti<br />
in bo zato težko sestavila vladajočo koalicijo,<br />
saj ima njena desna in leva konkurenca<br />
dovolj korenčka in palice. Ni še jasno,<br />
ali (kako) jim bo zaradi svoje odbojnosti<br />
uspelo nabrati 15 dodatnih poslancev.<br />
Višja volilna udeležba, ki jo je spodbudila<br />
opozicija, ni dosegla želenega<br />
učinka za levico. Nagrajena pa je bila<br />
neposredna konkurenca HDZ, desno<br />
Domovinsko gibanje (DP) in desno-sredinski<br />
Most. Obe stranki sta se okrepili,<br />
suverenistično DP pa je postalo tretja<br />
najmočnejša stranka.<br />
HDZ ni zmagal zaradi svoje uspešnosti,<br />
saj ga vsi stalno kritizirajo zaradi afer<br />
in netransparentnosti. Zmagal je zaradi<br />
neenotne in razcepljene levice, ki nima<br />
KOMENTAR: TINO MAMIĆ<br />
Zmaga tradicionalnih vrednot<br />
pravega programa. Jezljivi, vulgarni in<br />
mestoma verbalno primitivni predsednik<br />
Zoran Milanović, ki je kar med svojim<br />
mandatom želel kandidirati za premierja<br />
(to mu je preprečila najvišja sodna oblast),<br />
pač ne more prepričati. Njegov<br />
problem ostaja, čeprav sedaj ne bo imel<br />
problema, da bi sam sebi dal mandat za<br />
sestavo vlade. Ta vidna netransparentnost<br />
pač ne more biti alternativa vladajoči<br />
HDZ, ki je v zadnjih letih slednjič le<br />
uspela Hrvaško gospodarsko okrepiti,<br />
nekoliko liberalizirati trg in se v Bruslju<br />
postaviti <strong>kot</strong> suverena sila, veliko močnejša<br />
od vseh svojih sosed.<br />
Hrvaška je pokazala evropski trend,<br />
ki se sluti pred volitvami za Evropski<br />
parlament: ošibitev trde levice in okrepitev<br />
desnice. Vse to se dogaja ne zaradi<br />
sposobne desnice, marveč <strong>kot</strong> reakcija<br />
na širitev nelogične zelene in LGBT ideologije.<br />
To je logična reakcija. Tako <strong>kot</strong> se<br />
vrača Donald Trump.<br />
Nekatere podrobnosti in preferenčni<br />
glasovi kažejo, da si ljudje želijo večje<br />
odločnosti desne sredine in okrepitev<br />
tradicionalnih vrednot. S preferenčnimi<br />
glasovi se je v sabor vrnil Davor Ivo Stier,<br />
povratnik iz Argentine in odločni krščanski<br />
demokrat, ki je že dolgo na stranskem<br />
tiru. Čeprav gre za odločnega domoljubnega<br />
politika, pa je bil ravno on ključen v<br />
času tihe diplomacije, ko sta <strong>Slovenija</strong> in<br />
Hrvaška sprejemali arbitražni sporazum.<br />
Za Andreja Plenkovića prihaja zdaj<br />
najpomembnejše obdobje v karieri. Moral<br />
bo skleniti koalicijo, potihem pa razmišlja<br />
že o Bruslju. Mnogi ga že vidijo <strong>kot</strong> rezervnega<br />
kandidata za predsednika Evropske<br />
komisije, saj bi Ursuli von der Leyen<br />
znalo spodrsniti.<br />
Hrvaška je pokazala evropski trend,<br />
ki se sluti pred volitvami za Evropski<br />
parlament: ošibitev trde levice<br />
in okrepitev desnice.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
28<br />
INTERVJU<br />
ZVONE ČADEŽ, RAZREŠENI DIREKTOR URI SOČA<br />
»Če boste šli v MEDIJE, vam<br />
garantiram, da vas bomo zmleli,<br />
mi smo valjar, ki ima<br />
VSE POD KONTROLO«<br />
Drži, da sem bil za direktorja imenovan zaradi stranke SDS, ker me je imenoval svet zavoda,<br />
ki ga je nastavila vlada. – Če direktor svoje delo opravlja dobro in strokovno, potem ni nobenega razloga<br />
za predčasno menjavo. – Tri strani gnojnice zlite po meni v nekem sklepu sveta zavoda, češ, kaj vse sem<br />
naredil narobe. – Po zdravstvenih zavodih trenutno poteka čiščenje vseh desnih, ker niso vsi iz SDS.<br />
Naročilo je prišlo z vrha, mi to moramo narediti, mi je potihoma dejal na hodniku.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
INTERVJU<br />
29<br />
Na čelo URI Soča ste bili<br />
imenovani pred tremi leti,<br />
v času Janševe vlade. Ste torej<br />
tudi vi politični kader?<br />
Vsak bi se sprenevedal, če bi rekel, da<br />
je v Sloveniji možno priti na čelo ustanove,<br />
kjer člane imenuje vlada, brez<br />
politične podpore, to je dejstvo. Jaz sem<br />
bil član sveta zavoda, prejšnji generalni<br />
direktor je odšel v politiko za državnega<br />
sekretarja, vprašal me je, če bi zasedel<br />
njegovo funkcijo. Prej sem se ukvarjal<br />
z mednarodno ustanovo za razminiranje,<br />
ki je v Soči rehabilitirala veliko<br />
žrtev min tako iz <strong>bivše</strong> Jugoslavije <strong>kot</strong><br />
Gaze. Študiral sem kemijo, kasneje naredil<br />
šolo za vodenje. Menedžerskega<br />
poklica sem se priuči in potem so me<br />
imenovali za v. d. generalnega direktorja.<br />
Potem se bil na razpisu, na katerega<br />
sem se prijavil samo jaz, izbran za direktorja<br />
s polnim mandatom.<br />
Obstaja razlika med generalnim<br />
in strokovnim direktorjem, kajne?<br />
Generalni direktor je poslovni direktor,<br />
skrbi za posel, strokovni direktor mora<br />
biti iz stroke, profesor na medicinski fakulteti,<br />
zdravnik … Za moj položaj moraš<br />
imeti pet let vodstvenih izkušenj,<br />
potrdilo o nekaznovanosti in potem se<br />
splošni pogoji že zaključijo. Menedžerska<br />
funkcija je v vseh 27 bolnišnicah v<br />
Sloveniji tretirana enako.<br />
Ste dolgoletni član stranke SDS.<br />
Ste na čelo bolnišnice prišli<br />
zaradi stranke SDS?<br />
Bi rekel, da ja, ker mi, če me ne bi imenovali<br />
za direktorja štirje člani sveta<br />
zavoda, ki jih nastavi vlada, ne bi uspelo.<br />
Ampak ponavljam, na redni razpis<br />
bi se lahko prijavil kdorkoli, imel sem<br />
samo enega protikandidata, ki pa ni<br />
prišel niti na razgovor. Generalni direktor<br />
ima vsa pooblastila in odgovornost,<br />
moja plača je bila 3000 evrov neto, vsi<br />
zdravniki so imeli boljšo plačo od mene,<br />
ni bilo torej ravno borbe za to funkcijo.<br />
Svoboda želi na čelo zdravstvenih<br />
ustanov postaviti svoje kadre. Je<br />
to normalno, glede na pretekle<br />
politike, ali bi morali direktorji<br />
vedno izpeljati mandat do konca?<br />
Če direktor svoje delo opravlja dobro in<br />
strokovno, potem ni nobenega razloga<br />
za predčasno menjavo. V mojem primeru<br />
so mi očitali neutemeljene prekrške.<br />
Mobing, čeprav nikoli ni bilo nobene<br />
prijave, pa sporne prakse pri vodenju,<br />
nespoštovanje zakonodaje, pa nikoli<br />
niso konkretizirali katere. Vedno sem<br />
za poročilo in plan dela za naslednje<br />
leto dobil pohvalo in nagrado. Zdaj pa<br />
mi ministrstva te vlade pošiljajo inšpekcije,<br />
tako zdravstveno <strong>kot</strong> delovno,<br />
ki nista odkrili ničesar, pa sta se vračali,<br />
da bi kaj odkrili. Če bi želeli moj odhod,<br />
bi mi morali reči, Zvone, ti si SDS, želimo,<br />
da odideš. In bi to storil.<br />
Problem je torej v tem,<br />
ker so ob poskusu vaše zamenjave<br />
omadeževali vaše ime …<br />
Tri strani gnojnice zlite po meni v nekem<br />
sklepu sveta zavoda, češ, kaj vse sem naredil<br />
narobe, tega si nisem zaslužil …<br />
Pojdiva po vrsti. Necenzurirano<br />
je pridobila dokument, v katerem<br />
vam inšpekcija očita pomanjkljivosti<br />
protetičnih pripomočkov …<br />
Mi smo imeli na oddelku za protetiko<br />
zaposlenega človeka, ki smo ga odpustili.<br />
V preteklosti je bil na Dobu zaprt 8<br />
let, kako so ga sprejeli v URI Soča, tega<br />
ne vem. URI Soča je utrdba levih strank,<br />
konkretno SD. Če gledate direktorje, ni<br />
treba biti pameten, kam večinoma spadajo.<br />
Ko je prišel nekdo iz SDS, je bilo<br />
vse narobe …<br />
Če bi poslušali dr. Erika Breclja, SD<br />
in SDS itak vsa ta leta delata<br />
v spregi …<br />
Jaz ne vidim prav nobene sprege med<br />
tema dvema strankama. Skratka, gospod,<br />
ki je bil zaposlen na URI Soča in<br />
tudi zaprt na Dobu, je naredil 1400 kazenskih<br />
ovadb. URI Soča je ovajal ves<br />
čas, dal nas je v medije, Necenzurirano<br />
je zgodbo pograbil, ampak so jo eno leto<br />
držali v predalu. Na tem oddelku, kamor<br />
so prišle inšpekcije, so uvedli novo<br />
uredbo, zaradi katere naenkrat nismo<br />
imeli več vsega stoodstotno urejenega.<br />
Konkretno, ko človeku za protezo vzamemo<br />
mero, naredimo njegovo nogo<br />
iz mavca, ki jo označimo s flomastrom.<br />
Inšpekcija je rekla, da je to premalo, da<br />
se to lahko izbriše zaradi vlage in da<br />
naj damo nalepko. Kupili smo strojček.<br />
Poglejte, to je bila ena od kršitev. Mi<br />
smo kršitve sicer odpravili, imamo odzivni<br />
rok, v katerem moramo inšpekciji<br />
poročati, da smo napake odpravili, imamo<br />
vse papirje. Ta gospod je pridobil na<br />
podlagi informacij javnega značaja podrobnosti<br />
in je prijavil inšpekcijo, da je<br />
premilo pregledovala naš zavod … To je<br />
modus operandi.<br />
Svet zavoda je postopek vaše<br />
razrešitve začel že konec februarja,<br />
vlada pa je pred dnevi k temu<br />
dala soglasje. Ampak v obrazložitvi<br />
vam očitajo, da je zavod<br />
pod vašim vodstvom v letu 2023<br />
prvič posloval z izgubo v višini<br />
902 tisoč evrov …<br />
Drži, to sem svetu zavoda pojasnil na<br />
23 straneh. Zavod je izvedel energetsko<br />
sanacijo, porabili smo tudi 12 milijonov<br />
evrov denarja iz evropskega sklada. Nismo<br />
naredili samo izolacije prostorov in<br />
montirali novih oken, mi smo naredili<br />
sončno elektrarno na strehi. Sanacija<br />
je bila zelo učinkovita, ampak posledica<br />
so bili v času del zaprti oddelki. Bili so<br />
zaprti od tri do šest tednov, postelje so<br />
bile prazne. Rehabilitacija ni bila možna.<br />
Podpisali smo pogodbo z ministrico<br />
Tanjo Fajon za 500 tisoč evrov za rehabilitacijo<br />
ukrajinskih vojakov. Ampak<br />
je prišel le en vojak, ukrajinska stran<br />
jih ni želela poslati. To torej ni uspelo.<br />
Imeli smo še <strong>druge</strong> rešitve, kako pokriti<br />
finančno luknjo. Naredili smo akcijski<br />
načrt, kako povečati tržno dejavnost, v<br />
mojem obdobju smo jo povečali za 68 %.<br />
Letos v prvih dveh mesecih smo naredili<br />
milijon in sto tisoč evrov izgube zaradi<br />
zdravniške stavke, tako je finančna<br />
sanacija postala težavna …<br />
Če bi želeli moj odhod,<br />
bi mi morali reči, Zvone,<br />
ti si SDS, želimo, da odideš.<br />
In bi to storil.<br />
Očitajo vam tudi, da niste plačevali<br />
dobaviteljev, da ste imeli težave<br />
izplačati plače zaposlenim …<br />
Delno drži, imeli smo fiksne stroške,<br />
prilivov pa ne, a te navedbe so tendenciozne.<br />
ZZZS nam je pomagal z akontacijo,<br />
a ničesar nam niso podarili, vse to<br />
je treba oddelati. URI Soča ima krediti v<br />
višini 411 tisoč evrov za stavbo na mesec.<br />
Namensko so me stisnili v rdeče<br />
številke, saj sem prosil ministrstvo, naj<br />
nam v tem letu plačajo kredit, ker nismo<br />
imeli prihodkov. Sanacija stavbe je<br />
dolžnost ustanovitelja, <strong>države</strong>, ki tega ni<br />
storila, zato smo to storili mi, saj obravnava<br />
pacientov ne bi bila kvalitetna.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
30<br />
INTERVJU<br />
ODDAJA VROČA TEMA<br />
NA SPLETU:<br />
<strong>Zakaj</strong> ste prepričani, da boste<br />
na sodišču uspeli?<br />
Poglejte, URI Soča je ustvarila 902 tisoč<br />
evrov izgube, a od lani smo imeli pol<br />
milijona evrov presežka, že s tem smo<br />
večino izgube pokrili. Če bi torej ministrstvo<br />
pokrilo naš kredit v letošnjem<br />
letu, bi bili na ničli. Namen je bil, da se<br />
prikaže minus, da se me znebijo. Ker so<br />
njihovi očitki torej neutemeljeni, sem<br />
prepričan, da bomo pravno bitko dobili.<br />
Gre v vašem primeru in primeru<br />
nekaj drugih direktorjev, ki so morali<br />
oditi, za »čiščenje janšistov«?<br />
Gre. Za čiščenje desnih, ker niso vsi<br />
iz SDS. Jaz sem ponosen član SDS,<br />
to priznam.<br />
So vam to rekli, da ste janšist?<br />
Predsednik sveta zavoda Pliberšek je<br />
članom 15 minut pred sejo povedal, kaj<br />
bodo naredili. Štirje člani, torej večina,<br />
so bili imenovani s strani vlade, eden je<br />
zaposlen na GEN-I-ju, je treba še kaj dodati?<br />
Skratka, povedal jim je, da bodo šli<br />
v postopek razrešitve. Ko so to speljali,<br />
me je Pliberšek na hodniku povlekel na<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
stran in mi dejal, da proti meni nima<br />
osebno nič. »Naročilo je prišlo z vrha,<br />
mi to moramo narediti,« je rekel. Ni<br />
povedal imen, kdo je ta vrh, a si lahko<br />
mislimo, ker je namignil, da prihaja navodilo<br />
čisto z vrha. Torej, Robert Golob<br />
in Vesna Vuković.<br />
Nekateri direktorji zavodov niso<br />
bili razrešeni, odšli so sami …<br />
Nekaterim ponudijo drugo službo,<br />
morda celo kakšen višji razred. Mene,<br />
ker sem član SDS, so kar direktno razrešili.<br />
Me je pa potem vendarle poklical<br />
predsednik sveta zavoda in mi potihoma<br />
dejal, da so to morali speljati, če pa<br />
ne bom šel v medije, se lahko zmeniva,<br />
da mi uredi kako službo na URI Soča.<br />
Rekel je: »Vi ste znanstvenik, mogoče<br />
vam lahko uredimo kaj v službi za raziskave<br />
in razvoj. Če pa boste šli v medije,<br />
vam garantiram, da vas bomo zmleli,<br />
mi smo valjar, ki ima vse pod kontrolo.«<br />
No, meni ni žal, ponosno sem tukaj in<br />
vse to povem. Nimam kaj skrivati.<br />
So na spisku tudi drugi direktorji<br />
zdravstvenih zavodov?<br />
Dr. Zvone Čadež (57) iz Kozane v Goriških<br />
brdih je kemik in član SDS, ki je pred časom<br />
deloval <strong>kot</strong> vodja področja na Ministrstvu<br />
za obrambo, leta 2021 ga je Janševa vlada<br />
imenovala na čelo Univerzitetnega rehabilitacijskega<br />
inštituta Soča, enega največjih<br />
zdravstvenih zavodov v državi. Nedavno ga je<br />
(isti) organ, zdaj pod vlado Svobode, razrešil<br />
iz krivdnih razlogov. Čadežu so med drugim<br />
očitali velike poslovne izgube, zavod je po<br />
pridobljenih dokumentih dejansko prvič<br />
posloval z izgubo (več <strong>kot</strong> 900 tisoč evrov),<br />
da se je dobaviteljem medicinske opreme<br />
plačevalo z zamudo, da je imela bolnišnica<br />
likvidnostne težave in je komaj izplačala<br />
plače zaposlenim. Čadež je bil gost oddaje<br />
Vroča tema, kjer je vse očitke zavrnil <strong>kot</strong><br />
neutemeljene in med drugim razkril, kako so<br />
mu grozili, če zadevo da v medije.<br />
So. Je že sprožen postopek proti Metodu<br />
Kurentu, direktorju v Splošni bolnišnici<br />
Trbovlje. Boste videli, zadeva je<br />
podobna, stekla bo na podoben način.<br />
Pliberšek se hvali, da je na odstrelu še<br />
sedem ljudi. Kurent ni janšist, ni pa lev<br />
in to je ta hip v Sloveniji največja ovira<br />
za mirno delo.<br />
Bo SDS delal kaj drugače,<br />
ko in če se vrne na oblast?<br />
Strasti bo potrebno umiriti. Mislim, da<br />
je prav, da direktorji izpeljejo mandate<br />
do konca, ne pa da se jih menja, po možnosti<br />
krivdno, z medijskim blatenjem.<br />
To jim zamerim. To je sistem diskvalifikacije<br />
in likvidacije.
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
WWW.DESUS.SI<br />
V POLITIKO VSTOPATA<br />
še dva upokojena<br />
NOVINARJA TV <strong>Slovenija</strong><br />
AKTUALNO<br />
Skupno kandidatno listo za evropske volitve sta predstavili stranki Desus in Dobra država.<br />
Nosilec liste bo nekdanji dopisnik RTV <strong>Slovenija</strong> Uroš Lipušček, na njej pa lahko najdemo<br />
še enega novinarja – Draga Bulca, ki je na RTV <strong>Slovenija</strong> pokrival področje turizma.<br />
31<br />
Novinarji največjih slovenskih<br />
medijev, razen redkih<br />
izjem, množično vstopajo<br />
v levosredinske stranke po<br />
tem, ko so <strong>kot</strong> člani Društva novinarjev<br />
Slovenije desetletja trdili, da so<br />
»neodvisni novinarji«.<br />
Uroš Lipušček (76) je <strong>kot</strong> dopisnik<br />
TV <strong>Slovenija</strong> deloval v New Yorku, do<br />
leta 2002 je bil odgovorni urednik informativnega<br />
programa RTV <strong>Slovenija</strong>,<br />
po upokojitvi pa je več let živel na Kitajskem,<br />
saj je tam njegova žena delala <strong>kot</strong><br />
lektorica za slovenščino.<br />
Pred 5 leti smo na Domovini objavili<br />
članek z naslovom Devet od desetih<br />
prestopnikov iz novinarstva v politiko<br />
se pridruži levim strankam. Kaj to pove<br />
o slovenskem medijskem prostoru?, ki<br />
je bil napisan v času, ko je kandidaturo<br />
Uroš Lipušček (76) je nosilec skupne liste<br />
strank Desus in Dobra država.<br />
Devet od desetih<br />
prestopnikov iz novinarstva<br />
v politiko se pridruži<br />
levim strankam.<br />
za evropsko poslanko napovedala Irena<br />
Joveva (ki je kasneje tudi bila izvoljena),<br />
nekdanja novinarka POP TV. Ugotovili<br />
smo, da je med 23 vidnimi prestopi iz novinarskih<br />
vrst v politične kar 20 nekdanjih<br />
novinarjev politično pot nadaljevalo<br />
v strankah levo od sredine. Kar pomeni,<br />
da se je kar 86 % novinarjev odločilo za<br />
politično kariero v levih ali levosredinskih<br />
političnih strankah. Največ tovrstnih<br />
prestopov je bilo z RTV in POP TV.<br />
V zadnjih letih se je vstop številnih novinarjev<br />
v leve vladne stranke še povišal.<br />
NOVINARJI H GOLOBU<br />
Trend prestopov se je za časa Golobove<br />
vlade še okrepil. Poleg tega je Golob<br />
sam novinarje povabil v svoje vrste. S<br />
posebnim zakonom je zamenjal celotno<br />
vodstvo RTV in ključne položaje uprave<br />
so zasedli predstavniki vladi naklonjenih<br />
nevladnih organizacij in politični<br />
aktivisti <strong>kot</strong> so Zvezdan Martić, Ilinka<br />
Todorovski, Ksenija Horvat in drugi. V<br />
politiko so se preselili mnogi drugi novinarji<br />
iz RTV, v zadnjih 10 letih izključno<br />
v leve ali levosredinske stranke. Golobova<br />
stranka je novinarje imenovala v sam<br />
vrh stranke. Tako je mesto generalne<br />
sekretarke v stranki zasedla novinarka<br />
portala Necenzurirano Vesna Vuković<br />
(ki pa na poziciji ni več od marca),<br />
poslanka Svobode je postala nekdanja<br />
novinarka RTV Mojca Šetinc Pašek (ki je<br />
bila vmes iz stranke že izključena), prav<br />
tako je poslanka Svobode postala še ena<br />
novinarka. Nekdanja voditeljica 24ur<br />
Tamara Vonta je bila že prej poslanka<br />
Pozitivne Slovenije. Direktorica Urada<br />
vlade za komuniciranje je postala Petra<br />
Bezjak Cirman, nekdanja novinarka<br />
RTV. Kandidat SD, ki na koncu za mesto<br />
poslanca ni bil izvoljen, je bil novinar<br />
Blaž Zgaga, eden od pobudnikov peticije<br />
571 novinarjev proti prvi vladi Janše.<br />
Na mesto poslanke Gibanje Svoboda je<br />
kandidirala tudi nekdanja novinarka<br />
revij Stop, Lady in Obrazi Alenka Sivka,<br />
ki prav tako ni bila izvoljena. Delov novinar<br />
Lenart J. Kučić se je pridružil Levici<br />
in je svetovalec ministrice za kulturo,<br />
prav tja k Levici se je preselil tudi Dejan<br />
Štamfelj, novinar TV <strong>Slovenija</strong>.<br />
Poleg omenjenih Lipuščka in Bulca<br />
(76) se tudi letos na evropske volitve podajajo<br />
še drugi novinarji. Na listi stranke<br />
Vesna tako najdemo Manco Košir,<br />
ki je med letoma 1973 in 1976 delala<br />
za tednik ITD, kasneje pa še za Teleks<br />
in Mladino. Med drugim je vodila tudi<br />
oddajo na RTV <strong>Slovenija</strong> Čas za Manco<br />
Košir. Na listi stranke Resni.ca je tudi<br />
novinarka Polona Frelih, nekdanja dopisnica<br />
Dela iz Moskve, ki so jo že takrat<br />
kritizirali zaradi njene pristranskosti in<br />
proruskega pogleda.<br />
<br />
KOMENTAR AVTORJA:<br />
Za kakovostno nepristransko novinarstvo<br />
je potrebna ustrezna politična<br />
distanca. V trenutku ko novinar vstopi<br />
v politiko, te distance ni več. Je možen<br />
takšen nenaden preklop? Ali pa je bilo<br />
nemara tudi predhodno novinarsko delo<br />
politično pristransko in motivirano s<br />
simpatijami do točno določene politične<br />
opcije ali stranke?<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
32<br />
AKTUALNO<br />
LUKA SVETINA<br />
FACEBOOK @<br />
KMEČKA INICIATIVA<br />
SLOVENIJE<br />
Novonastala Kmečka iniciativa<br />
ugotavlja, da je ministrica<br />
večino obljub že POŽRLA<br />
Več tednov po odpovedani kmečki stavki, ko se je šest nevladnih organizacij<br />
pogodilo z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, da še vedno verjamejo njenim<br />
obljubam o ureditvi 37 protestnih zahtev, ki so jih navedle, je s terena še vedno mogoče<br />
slišati glasove nezadovoljstva, da zlasti Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)<br />
in Sindikat kmetov Slovenije (SKS) za slovenskega kmeta ne naredita dovolj.<br />
Prst so nekateri usmerili v Romana<br />
Žvegliča (60), predsednika<br />
KGZS, in Antona Medveda (64),<br />
predsednika SKS, češ da se Golobovi<br />
vladi ne upata zameriti in niti<br />
zdaj, ko obljube ostajajo neuresničene,<br />
ne povzdigneta glasu. Iz tega nezadovoljstva<br />
je že vzniknila tudi nova vseslovenska<br />
t. i. Kmečka iniciativa, ki ima<br />
svoje predstavnike po vsej državi in šteje<br />
že prek 2000 članov.<br />
Od 37 stavkovnih zahtev v Kmečki<br />
iniciativi opozarjajo, da tudi najpomembnejše<br />
ostajajo neuresničene. Za<br />
območja z omejenimi možnostmi za<br />
kmetijsko dejavnost (OMD) je izključitev<br />
iz obdavčitve po njihovih trditvah še<br />
vedno v zraku. Ne prepriča jih namreč,<br />
da je vlada šele pred dvema tednoma<br />
kmetom poslala poziv za imenovanje<br />
dveh predstavnikov v delovno skupino.<br />
Jezi jih tudi umeščanje izgradnje vodne<br />
infrastrukture, saj so se z vlado dogovorili,<br />
da Ministrstvo za naravne vire in<br />
prostor do 31. marca pripravi protokol,<br />
kako se bo postopalo v primerih izgradnje<br />
suhih zadrževalnikov, torej vse od<br />
umeščanja do same gradnje.<br />
VZNIKNILI SO SPONTANO<br />
Kmetom je bilo ob tem zagotovljeno,<br />
da bodo vse postopke, dokler protokola<br />
ni, ustavili, a se to po navedbah posameznih<br />
kmetov ni zgodilo, saj občine<br />
nadaljujejo s postopki. Takšen primer<br />
je najbolj odmeval na celjskem, ko so se<br />
V Kmečki iniciativi navajajo,<br />
da so kmetje zaradi neizplačil<br />
v velikih stiskah in primorani<br />
zmanjševati proizvodnjo.<br />
lokalni lastniki zemljišč uprli v Občini<br />
Šentjur, kjer je tamkajšnji župan Marko<br />
Diaci nekaterim poslal obvestila o možnosti<br />
razlastitve, če ne privolijo v prodajo<br />
(zamenjavo) svoje zemlje. Iz njihovega<br />
upora proti suhemu zadrževalniku se je<br />
rodila Kmečka iniciativa; njeno maslo<br />
so številni kmečki punti, ki smo jih po<br />
državi videli januarja in februarja, ko sta<br />
Roman Žveglič in Anton Medved zagotavljala,<br />
da razlogov za protest (še) ni.<br />
»Gre za odgovor na probleme kmetijstva<br />
v Sloveniji, prvi problem je bil pač<br />
vodni zadrževalnik, fantje pa smo se<br />
skupaj zbrali, ker nismo videli možnosti,<br />
da bi <strong>kot</strong> posamezniki proti državi in občini<br />
uspeli,« razlaga Boštjan Slemenšek,<br />
neuradni vodja iniciative, ki vztraja, da<br />
čeprav so se organizirali po vseh slovenskih<br />
regijah, uradnega vodje nimajo.<br />
Ker da so med seboj enakopravni in<br />
se sproti dogovarjajo, kakšne ukrepe je<br />
smiselno sprejeti. »Naše stanovske organizacije<br />
v primeru zadrževalnika niso<br />
zagovarjale kmeta, morali smo narediti<br />
svojo pot. Danes nas je že dvakrat večje<br />
število, <strong>kot</strong> je ljudi v sindikatu,« pravi<br />
Slemenšek, ki meni, da so že uspeli<br />
kmečke nevladne organizacije »spodbuditi«<br />
do te mere, da se zadeve premikajo.<br />
Kako se nameravajo v bodoče organizirati,<br />
je še v zraku, so pa v iniciativi trdno<br />
prepričani, da bo potrebno kmetijstvo<br />
konstruirati na novo, saj <strong>Slovenija</strong> ne<br />
more biti konkurenčna v Evropski uniji<br />
na področju skupne kmetijske politike.<br />
Imajo argumente, da bi morale biti zaradi<br />
razdrobljenosti in njihovih nedostopnih<br />
lokacij slovenske kmetije iz številnih<br />
ukrepov izvzete. »Naše argumente želimo<br />
zagovarjati v evropskem parlamentu,<br />
da želimo hoditi po svoji zemlji,« še<br />
dodaja Slemenšek, ki opozarja, da kmetje<br />
ne želijo protestirati, a da je bil zadnji<br />
sporazum s kmetijsko ministrico narobe<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
AKTUALNO<br />
33<br />
zastavljen. Pravi, da so zahteve kmetov<br />
po točkah zbirali prav v iniciativi po vsej<br />
državi, a da se vsebina na obeh pristojnih<br />
ministrstvih ob pasivni drži kmečkih organizacij<br />
hitro spreminja. »Točke se pravzaprav<br />
dotikajo zgodbe točno določenega<br />
kmeta, ki živi nekje v Sloveniji.« Sicer so<br />
se v iniciativi sprva strinjali, da se vseslovenski<br />
kmečki protest odpove, a da če bo<br />
šlo tako naprej, da ga bodo »morali organizirati<br />
sami«.<br />
PODNEBNI UKREPI<br />
Tako so kmete zmotile tudi sprememba<br />
uredbe o pravilih pogojenosti. Vse od<br />
začetka pogajanj z ministrico Matejo<br />
Čalušić (36) naj bi se uredba tedensko<br />
spreminjala, zato pravijo, da je nemogoče<br />
slediti vsem spremembam. Dogovori<br />
niso vneseni v uredbo, očitajo tudi slabo<br />
komunikacijo z deležniki. Pred dvema<br />
tednoma se je že začela kampanja vnosa<br />
zbirnih vlog, številne kmetije pa ob tem<br />
še vedno ne poznajo vseh pogojev.<br />
V kmečki iniciativi bentijo tudi nad<br />
ustno obljubo o dodatnih 100 milijonih<br />
evrov, ki jih je v okviru izvajanja<br />
politike KOPOP (kmetijsko-okoljskih<br />
podnebnih ukrepov) obljubila ministrica<br />
– in obljubo požrla. Kmetom je bilo<br />
zagotovljeno, da za zagotavljanje dovolj<br />
sredstev za izvajanje KOPOP ne bo prerazporeditev<br />
znotraj ovojnice.<br />
Sedaj pa ministrstvo navaja, da bo<br />
sredstva zagotovilo znotraj ovojnice<br />
skupne kmetijske politike, kar pa po<br />
mnenju Kmečke iniciative ni pošteno,<br />
saj se po njihovo s tem jemlje enim in<br />
daje drugim kmetom.<br />
Redna in takojšnja izplačila ukrepov<br />
iz skupne kmetijske politike naj bi prav<br />
tako stala, čeprav je vodstvo agencije za<br />
kmetijske trge zagotavljajo drugače. V<br />
Kmečki iniciativi navajajo, da so kmetje<br />
zaradi neizplačil v velikih stiskah in primorani<br />
zmanjševati proizvodnjo. Močno<br />
je pri teh kmetih ogrožen tudi začetek<br />
sezone zaradi nakupa semen, gnojil,<br />
sadik in sredstev za zaščito. Zamik izplačil<br />
po njihovem mnenju kaže nespremenjen,<br />
mačehovski odnos <strong>države</strong> do kmeta.<br />
Vsaj 300 kmetij naj do sredine aprila<br />
še ne bi prejelo OMD izplačil, medtem ko<br />
jih več <strong>kot</strong> 2000 še ni prejelo prvega dela<br />
neposrednih plačil.<br />
SINDIKAT: NESTRPNI SO<br />
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije<br />
Anton Medved vse te očitke zanika.<br />
Kot je povedal za Domovino, so kmetje,<br />
zbrani v Kmečki iniciativi, preveč<br />
nestrpni, medtem ko se predstavniki<br />
kmečkih nevladnih organizacij trudijo<br />
iztisniti čim več iz sporazuma z vlado.<br />
Medved nam je potrdil, da se bodo<br />
s predstavniki obeh pristojnih ministrstev<br />
za skupno mizo znova srečali v<br />
četrtek ali petek, ko bodo podrobneje<br />
pregledali, kje so s svojimi zahtevami.<br />
Medved sicer pravi, da se številne<br />
zahteve že uresničujejo, a da ne gre vse<br />
čez noč, <strong>kot</strong> bi nekateri želeli. V delovno<br />
skupino so pred tremi tedni na poziv<br />
ministrstva imenovali dva svoja predstavnika,<br />
zakon o dohodnini naj bi »odprli«<br />
v maju, kar se tiče obljubljenih 100<br />
milijonov evrov v okviru KOPOP ukrepov<br />
pa naj bi bil na mizi dogovor, da v<br />
kolikor ne bi bilo novih vstopov, bi ostali<br />
ukrepi iste vrednosti, a se bodo lahko<br />
vključili tudi tisti kmetje, ki se lani za<br />
KOPOP ukrepe niso odločili. S tega vidika<br />
pa bodo vsi ukrepi KOPOP izplačani<br />
po 15 odstotkov nižji vrednosti na račun<br />
tistih, ki se bodo na novo vključevali.<br />
V sindikatu sicer nove vstope v KOPOP<br />
ukrepe pozdravljajo, ker je varovanje<br />
narave ključnega pomena za prihodnost<br />
kmetijstva in ker je bil kmet v preteklosti<br />
vedno prvi, ki je varoval naravo.<br />
Po naših informacijah je sicer Agencija<br />
za kmetijske trge in razvoj podeželja<br />
(Agencija) do danes že izplačala okrog<br />
98 odstotkov OMD izplačil, prav tako 98<br />
odstotkov neposrednih plačil, Agencija<br />
pa je dala tudi zagotovila, da bo denar<br />
prejelo preostalih 278 kmetov, ki nimajo<br />
urejenega dedovanja in nakazil še niso<br />
prejeli. Nekateri kmetje imajo težave<br />
tudi z izpolnjevanjem pogojev, nekateri<br />
naj bi bili že tudi petkrat pozvani, naj<br />
odpravijo napake, pa tega niso storili.<br />
In čeprav so svoje obljube o izplačilih<br />
na Agenciji letos trikrat »požrli«,<br />
češ, da imajo nov računalniški program<br />
in da je potrebno podatke vnašati ročno<br />
(zato se je rok izplačil prestavljal z 31. 1.<br />
najprej na 23. 3. in pozneje na 31. 3.) nekateri<br />
niso prejeli še niti evra. So pa na<br />
Agenciji zagotovili, da denar imajo in<br />
da bodo izplačila naslednje leto potekala<br />
po standardnem postopku.<br />
ZBORNICA: NE NAGAJAJMO SI<br />
Medved ostaja zmeren optimist, da bo<br />
ministrica izpolnila čim več od 37 danih<br />
zavez, hkrati pa priznava, da člani zaupanja<br />
vanjo zaradi preteklih izkušenj nimajo.<br />
»A bili bi naivni, če bi pričakovali,<br />
da se bodo v tako kratkem času uredile<br />
vse zahteve,« pravi Medved, ki največjo<br />
težavo še vedno vidi v slovenski uredbi<br />
Anton Medved (64), predsednik SKS:<br />
»Kmetje, zbrani v Kmečki iniciativi,<br />
so preveč nestrpni.«<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
o obvoznih pasovih ob potokih, kjer je<br />
prepovedano gnojiti. Ta pas je v Sloveniji<br />
za potoke prvega reda širok 15 metrov,<br />
<strong>druge</strong>ga reda pa 5 metrov, medtem ko je v<br />
Evropski uniji pas širok zgolj 5 oziroma 3<br />
metre. Na drugi strani kmetje zahtevajo,<br />
da se jih iz evropske zakonodaje izvzame<br />
pri štiriodstotni obvezni prahi (na 100<br />
hektarjev zemljišča mora kmet pustiti 4<br />
hektarje, da se zarastejo in postanejo naravni<br />
habitat za živali), saj so slovenske<br />
kmetije majhne in razdrobljene, pogosto<br />
tudi zaradi nedostopnega terena. V sindikatu<br />
ocenjujejo, da bi se z obvezno praho<br />
pri nas izgubilo okrog 4000 hektarjev.<br />
Tako Anton Medved <strong>kot</strong> Roman Žveglič<br />
v novi Kmečki iniciativi ne vidita nič<br />
slabega, saj da je vsaka nova profesionalna<br />
organizacija lahko kamenček v mozaiku<br />
uspešnih pogovorov z vlado in sama po<br />
sebi v »dobro kmetijstva«. Žveglič, ki pravi,<br />
da je na primer KGZS pri suhih zadrževalnikih<br />
naredila vse, kar se je narediti dalo:<br />
dosegla spremembo zakonodaje, ki je iz<br />
tovrstnih postopkov izločila občine, in<br />
večkrat zahtevala tudi poročila o vodnih<br />
soglasjih načrtovanih projektov na Celjskem.<br />
Zato očitkov Kmečke iniciative ne<br />
razume, »čeprav jim nihče ne preprečuje<br />
združevanja in ne omejuje povezovanja.<br />
Če pa bomo drug <strong>druge</strong>mu nagajali in se<br />
obtoževali, namesto se obveščali in si pomagali,<br />
ne bomo prišli nikamor«. Žveglič<br />
še opozarja, da je uresničevanje 37 kmečkih<br />
zahtev plod sodelovanja treh ministrstev,<br />
tudi finančnega, in da so s trenutnim<br />
napredkom v zbornici zadovoljni. <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
34<br />
DRUŽBA<br />
Evropski poslanec Matjaž Nemec (43).<br />
MILAN GREGORIČ<br />
MATJAZ-NEMEC.SI<br />
TIGR na evropskem parketu<br />
V Evropskem parlamentu v Bruslju so v začetku leta imeli razstavo<br />
z okroglo mizo o TIGR-u in Borbi. To sta junaški in bridki zgodbi<br />
prvega organiziranega protifašističnega upora v Evropi.<br />
Pod pokroviteljstvom evroposlanca<br />
Matjaža Nemca (43) sta<br />
razstavo organizirala Društvo<br />
TIGR Primorske pod vodstvom<br />
Gorazda Humarja in Odbor Bazoviški<br />
junaki pod vodstvom zgodovinarja Milana<br />
Pahorja (75). Živo vidim Nemca,<br />
kako se je v Bruslju kitil z junaštvom<br />
tigrovcev, nikjer pa nisem zasledil nobenih<br />
informacij, da bi organizatorji<br />
in gostitelji razstave spregovorili kako<br />
besedo tudi o bridki usodi TIGR-a in<br />
drugih primorskih domoljubov (čedermacev,<br />
krščanskih socialcev idr.) pod<br />
komunizmom, med vojno in po njej.<br />
Resnica o tem je po demokratizaciji<br />
Slovenije izbruhnila na dan z vso silo.<br />
Kljub temu pa levica že dolgega tri četrt<br />
stoletja to prikriva domači in tuji javnosti<br />
ter s tem žali mrtve in izziva žive.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
USODA PRIMORSKIH<br />
DOMOLJUBOV<br />
Iz knjige Tatjane Rejec Partija in tigrovci<br />
(Slovenska matica 2006) lahko izvemo<br />
o zahrbtnih likvidacijah treh vodilnih<br />
tigrovcev med vojno, in sicer Ferda Kravanje,<br />
Maksa Rejca in Antona Majnika,<br />
ter o dolgoletnem mrcvarjenju Alberta<br />
Rejca, soustanovitelja TIGR-a in njegovega<br />
organizacijskega in političnega<br />
vodjo, z neprestanimi zasliševanji in<br />
vlačenjem po zaporih. Prav tako izvemo<br />
veliko tudi o množičnih povojnih zasliševanjih<br />
tigrovcev, prisilnih upokojevanjih,<br />
vohljanju za njimi idr. In za povojne<br />
likvidacije tigrovca Franca Pelicona,<br />
primorskih domoljubov Andreja Uršiča<br />
in Ferda Kalina ter vodilnega tigrovca<br />
Zorka Ščuke in za surovi umor velikega<br />
domoljuba, književnika in politika<br />
Stanka Vuka, njegove soproge Danice<br />
Tomažič in njunega znanca Draga Zajca<br />
v ulici Rossetti v Trstu leta 1944.<br />
ODDAJA PRIČEVALCI<br />
V televizijski oddaji Pričevalci smo nedavno<br />
zvedeli, da je tigrovce na Mali<br />
gori nad Ribnico izdal komunist Filip<br />
Tekavec, to pa se je končalo s smrtjo vojaškega<br />
vodje TIGR-a Danila Zelena, za<br />
tem pa še pretresljivo novico, da je bil<br />
žrtev revolucionarnega nasilja celo Janko<br />
Premrl – Vojko, ikona primorskega<br />
protifašističnega uporništva. Ob tem je<br />
primorska javnost dobesedno obnemela.<br />
K temu je treba dodati tudi zahrbtno<br />
pomorjene primorske padalce, ki so jih<br />
zavezniki spustili na osvobojeno ozemlje<br />
za zvezo s partizanskim gibanjem, ki<br />
so bili tudi neke vrste tigrovci. Dva so<br />
ubili četniki, štirje so padli v bojih <strong>kot</strong><br />
partizani, dvanajst pa jih je »vzela noč«.<br />
Pod udar revolucionarnega nasilja<br />
so padli tudi čedermaci in bogoslovci.<br />
Po doslej znanih podatkih jih je bilo<br />
med vojno in po njej zahrbtno umorjenih<br />
19. Škof Metod Pirih pa je povedal,<br />
da so poleg tega primorski duhovniki<br />
po vojni skupaj prebili v zaporih 82 let.<br />
ODPOR PRI REHABILITACIJI<br />
Preživeli tigrovci so po vojni dolgo prosjačili,<br />
da bi se pri borčevski organizaciji<br />
(ZB) ustanovila samostojna tigrovska<br />
sekcija, da bi se TIGR rehabilitiral, proučila<br />
njegova zgodovina in izenačil status<br />
tigrovcev s statusom borcev, a so bili<br />
vedno surovo zavrnjeni. Leta 1994 pa so<br />
se dokopali do zapisnika zloglasne seje<br />
Centralnega komiteja Zveze komunistov<br />
Slovenije (CK ZKS) 13. junija 1958,<br />
po kateri so še poldrugo desetletje po<br />
vojni padali po TIGR-u sledeči ogabni<br />
pljunki: »TIGR ni bil nobeno napredno<br />
gibanje, čeprav je bilo usmerjeno proti<br />
fašizmu, ker ni bila zavestna politična<br />
akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje«<br />
(Mitja Ribičič). In dalje, »da se za<br />
sedanjo akcijo teh ljudi skriva načrtna
Komentar<br />
DRUŽBA<br />
35<br />
tuja imperialistična obveščevalna akcija«<br />
(Boris Kraigher), zato »naj vse te<br />
nam sovražne elemente zasliši notranja<br />
uprava« (Ivan Maček).<br />
Ne dvomim, da so organizatorji<br />
in sponzorji razstave, ki so se v Bruslju<br />
predstavili <strong>kot</strong> ponosni dediči tigrovskega<br />
junaštva, ta zapisnik »pozabili«<br />
razstaviti in so tako del slovenske<br />
levičarske greznice izvozili tudi na<br />
evropski parket. Preživelim tigrovcem<br />
in drugim primorskim domoljubom<br />
(Karlo Kocjančič, Ciril Pelicon, Nadja<br />
Maganja idr.) pa je ob odkritju tega<br />
zapisnika prekipelo in so leta 1994 po<br />
hitrem postopku ustanovili samostojno<br />
veteransko tigrovsko organizacijo<br />
Društvo TIGR Primorske s svojim praporom,<br />
tigrovskim simbolom ipd., in to<br />
proti volji ZB, ki jim je ponujala samostojen<br />
status v svoji organizaciji, a je<br />
bilo to prepozno, ker je vlak že odpeljal.<br />
SAMOSTOJNO DRUŠTVO<br />
V društvo pa se je, ne povsem slučajno,<br />
nagnetlo tudi veliko bivših komunistov,<br />
članov ZB in celo bivših udbovcev,<br />
ki so na tigrovskih shodih povzročali<br />
konflikte in se očitno pripravljali na<br />
notranji prevzem društva, ko bodo okoliščine<br />
to dopuščale. To se je potem tudi<br />
zgodilo ob skoraj hkratni smrti ustanoviteljev<br />
društva (Karla Kocjančiča,<br />
Nadje Maganja, Cirila Pelicona, Franja<br />
Batagelja, Marjana Bevka idr.).<br />
Ko je preživeli tigrovec Anton Rutar<br />
izvedel, kdo vse se gnete v društvo,<br />
je zloslutno vzkipel, rekoč: »A sedaj pa<br />
bodo TIGR rehabilitirali udbovci, tisti,<br />
ki so nas dolga leta po vojni zatirali,<br />
in nam bodo zaradi slabe vesti sedaj<br />
postavljali spomenike? Kot da bi Stalin<br />
odkril spomenik svojim žrtvam v Sibiriji.<br />
Moralne pokveke!«<br />
Kljub problematični članski sestavi<br />
pa je društvu pod ustanovnim<br />
vodstvom ob velikih naporih uspelo v<br />
Glavno obeležje Tigra je na Mali gori pri Ribnici, kjer se<br />
je 13. maja 1941 odvil prvi boj slovenskih odpornikov<br />
z okupatorji. V imenu <strong>države</strong> se je temu poklonil tudi<br />
Janez Janša (65) v času, ko je bil premier.<br />
prvih desetih letih obstoja opraviti velikansko<br />
delo pri rehabilitaciji TIGR-a in<br />
drugih primorskih domoljubov. Postavljenih<br />
je bilo prek 40 spominskih obeležij<br />
»pozabljenim« primorskim domoljubom,<br />
tudi žrtvam revolucionarnega<br />
nasilja, objavljen je bil ducat knjig v založbi<br />
društva in prav toliko tudi v sozaložbi<br />
ali ob drugačni podpori društva.<br />
Dana je bila pobuda in izvedene so bile<br />
priprave za veličastni spomenik – muzej<br />
braniteljem slovenske zemlje na<br />
Velikem Cerju (projekti, izbor lokacije,<br />
muzejske vsebine idr.), vendar je po tragični,<br />
skoraj hkratni smrti ustanovnih<br />
očetov društva, slednje padlo v roke<br />
leve društvene struje in postalo bled<br />
privesek borčevske organizacije.<br />
NOVO VODSTVO DRUŠTVA<br />
Novo vodstvo društva se na tigrovskih<br />
proslavah sicer še vedno kiti s tigrovskim<br />
junaštvom, vendar ni na njih<br />
niti besede več o revolucionarnem nasilju<br />
in zločinih nad primorskimi domoljubi.<br />
Stvar je šla tako daleč, da sta dva<br />
člana novega vodstva nesla venec kar<br />
na grob Tita in Jovanke na Dedinje namesto<br />
na grobove zahrbtno pomorjenih<br />
primorskih domoljubov. V društvu je<br />
prišlo do razkola, pomladna stran je iz<br />
vipavska.javnost.si<br />
njega izstopila in Vili Kovačič (82) je na<br />
Krasu ustanovil novo tigrovsko društvo<br />
SLOVENSKI TIGR – 13. MAJ, ki je ostalo<br />
zvesto izvornemu programu preminulega<br />
vodstva Društva TIGR Primorske.<br />
Pisatelj in akademik Saša Vuga pa je<br />
v slavnostnem govoru ob 50. obletnici<br />
osvoboditve v Gorici dal vodstvu ugrabljenega<br />
društva, ki se hinavsko kiti<br />
z junaštvom primorskih domoljubov,<br />
a hkrati skriva resnico o njihovi bridki<br />
usodi pred svojimi ljudmi in pred<br />
tujino, sledečo lekcijo: »Na tem slavnostnem<br />
zboru med nami niso samo<br />
preživeli tigrovci. Vsi so, do zadnjega,<br />
prav vsi. Tu so in nas poslušajo in čakajo,<br />
kako bomo ravnali mi, ki smo poželi<br />
sad njihovega poguma, njihove neomajne<br />
domovinske ljubezni, njihovega<br />
trpljenja. Ali bomo ravnali <strong>kot</strong> presite<br />
zbegane pohabe ali <strong>kot</strong> zravnani čuvarji<br />
dragocene dediščine? Tigrovci<br />
niso poznali političnega ekstremizma,<br />
kljub temu pa so ga občutili na svoji<br />
koži. Zato jih drugi strani odporniškega<br />
gibanja (NOB, op. a.) ni bilo treba<br />
iztrebljati. Če naj se politična stran, ki<br />
je to počela, lahko še imenuje odporniško<br />
gibanje. Naj slišijo tigrovci tudi<br />
to zamolčano besedo. Kdor to prizna, je<br />
lahko tigrovec tudi danes.« <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
36<br />
AKTUALNO<br />
NENAD GLÜCKS<br />
WWW.TOPNEWS.SI<br />
Občudovalcu HITLERJA<br />
Urbanu Purgarju<br />
grozi ZAPOR<br />
Na ljubljanskem okrajnem sodišču poteka sojenje članu t. i. rumenih jopičev<br />
Urbanu Purgarju. Ta se je v preteklosti že izpostavil z izjavo, da je Hitler heroj.<br />
Pred dvema letoma je po poročanju Večera nekaj mesecev preživel v zaporu zaradi<br />
nasilništva. Tokrat pa mu tožilstvo očita storitev kar štirih kaznivih dejanj.<br />
Zoper Urbana Purgarja (34) je<br />
bil zadnji narok na Okrajnem<br />
sodišču v Ljubljani prejšnji<br />
mesec, naslednji je določen 10.<br />
maja. Okrožno državno tožilstvu častilcu<br />
Hitlerja (na družbenem omrežju<br />
Twitter oziroma X je pred nekaj dnevi<br />
znova zapisal, da je Hitler heroj) očita<br />
kaznivo dejanje javnega spodbujanja<br />
sovraštva, nasilja in nestrpnosti po<br />
297. členu kazenskega zakonika ter<br />
treh kaznivih dejanj grožnje po 135.<br />
členu kazenskega zakonika.<br />
Glede 297. člena KZ (ti. sovražni govor)<br />
gre, <strong>kot</strong> so nam sporočili z okrajnega<br />
sodišča, v tem primeru za obtožbo<br />
za javno opravičevanje in zmanjševanja<br />
pomena holokavsta ter hudodelstev zoper<br />
človečnost z objavami na družbenem<br />
omrežju Twitter med aprilom 2021<br />
in avgustom 2021. Velik del zapisov Purgarja<br />
na omenjenem omrežju je izrazito<br />
protijudovskih, kar vseskozi ponavlja.<br />
GROŽNJA Z LIKVIDACIJO<br />
Glede treh kaznivih dejanj grožnje pa<br />
jih je po mnenju tožilstva storil zoper<br />
nekdanjo predsednico stranke SD Tanjo<br />
Fajon (52), levičarskega aktivista<br />
Jašo Jenulla in predsednika sindikata<br />
taksistov Dejana Jefima. Fajonovi je<br />
Velik del zapisov<br />
Purgarja na omrežju X<br />
je izrazito protijudovskih.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
Urbanu Purgarju (34) tožilstvo<br />
očita storitev štirih kaznivih dejanj:<br />
treh groženj ter opravičevanja in<br />
zmanjševanja pomena holokavsta.<br />
(Na sliki v Ljubljani v času<br />
epidemije covida.)<br />
grozil s smrtjo, in sicer tako, da je »psica,<br />
ki jo je treba likvidirati«. Kako je grozil<br />
Jefimu in njegovi družini, ne bomo<br />
navajali, saj gre za zavržne izraze. Glede<br />
Jenulla je objavil fotografijo izpred njegovega<br />
doma in pripisal: »Narod povejte,<br />
končam jaz to po hitrem postopku?«<br />
Res pa Purgar upravičeno na spletu<br />
opozarja, da tožilstvo ne preganja<br />
uporabnika Twitterja Alojza Breznika,<br />
ki je glede <strong>bivše</strong>ga notranjega ministra<br />
Aleša Hojsa (62) pred časom napisal<br />
enako, <strong>kot</strong> nato on glede Fajonove. Hojs<br />
je Breznika ovadil, tožilka Klementina<br />
Prejac pa je ovadbo zavrgla, češ da<br />
so besede zgolj provokativne, a ne gre<br />
za kaznivo dejanje. Zagrožena kazen<br />
za grožnjo je do šest mesecev zapora<br />
(Purgarju se očitajo tri takšna dejanja),<br />
za kaznivo dejanje javnega spodbujanja<br />
sovraštva pa do dve leti.
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
FACEBOOK@<br />
ZDRUZENALEVICA<br />
AKTUALNO<br />
Inšpektorat za DELO<br />
pretresajo obtožbe mobinga<br />
Inšpektorat za delo (IRSD), institucijo, ki bi morala biti zgled vsem, predvsem delodajalcem,<br />
pretresajo obtožbe mobinga in slabih odnosov. Inšpektorat naj bi v slabem letu in<br />
pol zapustilo že 27 zaposlenih. O napetih razmerah na inšpektoratu za delo pa naj bi bil<br />
že prejšnji teden obveščen tudi minister za delo Luka Mesec. A konkretnih rešitev še ni.<br />
37<br />
Inšpektorat, ki ga od junija lani <strong>kot</strong><br />
vršilka dolžnosti in od decembra<br />
<strong>kot</strong> direktorica s polnim mandatom<br />
vodi Katja Čoh Kragolnik, je v<br />
zadnjih mesecih po poročanju Dnevnika<br />
zapustilo več zaposlenih. V slabem<br />
letu in pol je bilo teh skupaj 27. Od tega<br />
sedem upokojitev in 11 premestitev v<br />
drug organ, domnevno na željo zaposlenih,<br />
trem se je iztekla pogodba za<br />
določen čas, trije pa so dali odpoved. V<br />
enem primeru je šlo za smrt uslužbenca,<br />
v enem pa se oseba po zaključku razloga<br />
za preteklo odsotnost ni odločila<br />
za vrnitev v zaposlitev.<br />
Po informacijah STA so odhodi povezani<br />
tudi z mobingom in zelo slabimi<br />
odnosi na inšpektoratu. Zaposleni pripovedujejo,<br />
da naj bi dolgoletna uslužbenka<br />
v finančni službi inšpektorata<br />
verbalno trpinčila več sodelavcev, in<br />
sicer z nenehno elektronsko pošto, pritiski,<br />
neprimernim žaljivim komuniciranjem<br />
na hodnikih in pred drugimi<br />
uslužbenci. Zaposleni naj bi na to opozorili<br />
kadrovsko službo in predstojnico,<br />
a brez večjega uspeha. Glavna inšpektorica<br />
naj za tovrstne stiske zaposlenih<br />
ne bi imela posluha. A<br />
na inšpektoratu medtem trdijo,<br />
da do zdaj niso prejeli nobene<br />
uradne prijave mobinga.<br />
MINISTER SEZNANJEN<br />
Z napetimi razmerami na Inšpektoratu<br />
za delo naj bi se že<br />
pred dvema tednoma seznanil<br />
tudi minister za delo Luka Mesec<br />
(36), ki se je zato v petek sestal<br />
z glavno inšpektorico Čoh Kragolnikovo.<br />
»Pogovorila sta se in<br />
skupaj iščemo rešitve, kako zagotoviti,<br />
da bo inšpektorat delal<br />
dobro tudi v prihodnosti, več od<br />
tega ne morem komentirati, minister<br />
se je pogovarjal z inšpektorico,«<br />
je za 24 ur pojasnil Dan<br />
Juvan z ministrstva za delo.<br />
Dolgoletna uslužbenka<br />
v finančni službi inšpektorata<br />
naj bi verbalno trpinčila<br />
več sodelavcev.<br />
Neuradnih informacij, da je minister<br />
za delo nezadovoljen s Čoh Kragolnikovo<br />
in da že išče novega glavnega inšpektorja,<br />
niso komentirali. Po informacijah<br />
STA-ja naj bi sicer na ministrstvu na to<br />
funkcijo že snubili <strong>druge</strong> ljudi, a imajo<br />
pri iskanju ustreznih kandidatov težave.<br />
Kot so nam odgovorili z Ministrstva<br />
za delo, družino, socialne zadeve in enake<br />
možnosti je »IRSD avtonomen organ,<br />
ki ga minister ne sme voditi ali se na<br />
dnevni ravni vmešavati v njegovo delo.<br />
Zato je vodenje IRSD v pristojnosti glavne<br />
inšpektorice, s katero pa se je minister v<br />
petek sestal, se seznanil s situacijo in trenutno<br />
delamo vse, kar je v naši moči, da<br />
se zagotovi učinkovito delo IRSD.«<br />
Na ministrstvu za delo pod<br />
vodstvom Luka Mesca (36)<br />
pravijo, da je IRSD avtonomen<br />
organ, v katerega se minister<br />
ne sme vmešavati.<br />
Za komentar in odgovore, kaj so se<br />
dogovorili z ministrom ter če so sprejeli<br />
kakšne ukrepe, smo se obrnili tudi<br />
na inšpektorat za delo, a odgovorov<br />
nismo prejeli.<br />
SLAB ZGLED<br />
O težavah na inšpektoratu se je sicer<br />
začelo poročati že prejšnji mesec, takrat<br />
je minister Mesec dogajanje opisal<br />
<strong>kot</strong> »popolnoma nedopustno, saj mora<br />
biti inšpektorat za delo zgled vsem preostalim<br />
institucijam«.<br />
Med zaposlenimi, ki so dali odpoved,<br />
je bil namreč tudi vodja kadrovske<br />
službe. Na inšpektoratu za to delovno<br />
mesto niso objavili javnega razpisa,<br />
temveč so za opravljanje kadrovskih<br />
storitev najeli zunanjega izvajalca. Po<br />
navedbah Dnevnika gre za nekdanjo<br />
zaposleno na Inšpektoratu za delo, ki je<br />
zdaj redno zaposlena v <strong>druge</strong>m javnem<br />
organu, delo za inšpektorat pa opravlja<br />
prek statusa popoldanskega samostojnega<br />
podjetnika. Na ministrstvu so že<br />
takrat inšpektoratu podali navodila in<br />
usmeritve ter ga opozorili, da so<br />
take prakse nedopustne.<br />
Glavna inšpektorica Čoh<br />
Kragolnikova je za TV <strong>Slovenija</strong><br />
takrat povedala, da so zunanjo<br />
pomoč poiskali zaradi nakopičenih<br />
težav v kadrovski službi<br />
in v želji, da zadeve rešijo čim<br />
prej. Pomoč so našli pri nekdanji<br />
zaposleni v kadrovski službi, ki<br />
danes dela na Ministrstvu za digitalno<br />
preobrazbo. Čoh Kragolnikova<br />
je dejala, da se ji tovrstna<br />
oblika sodelovanja ne zdi sporna,<br />
da ne gre za prekarno delo<br />
in da bodo z nekdanjo zaposleno<br />
tako ali tako znova sklenili<br />
pogodbo o zaposlitvi, ki naj bi<br />
začela veljati 1. junija letos, s<br />
katero se bo vrnila v kadrovsko<br />
službo Inšpektorata za delo. <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
38<br />
AKTUALNO<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Na TERORISTIČNI NAPAD<br />
smo pripravljeni<br />
slabše, <strong>kot</strong> si mislimo<br />
Komentar<br />
Knjiga britanskega zgodovinarja Nialla Fergusona Doom se ukvarja s katastrofami,<br />
ki so skozi zgodovino pogosto doletele človeštvo, in z odzivi nanje. Veliko pozornosti<br />
namenja globalnemu odzivu na nedavno pandemijo, ki marsikje ni bil ravno blesteč.<br />
Mnoge <strong>države</strong>, ki so bile na papirju in v teoriji popolnoma pripravljene<br />
na takšno katastrofo, so bile zalotene s spuščenimi hlačami.<br />
Ob nedavnem dogajanju v naši<br />
relativno mirni deželici sem<br />
bil večkrat opomnjen, kako<br />
nepripravljeni smo na potencialni<br />
teroristični napad. Na papirju in v<br />
teoriji smo sicer verjetno dobro pripravljeni.<br />
Gotovo imamo pripravljene akcijske<br />
načrte in protokole, določene odgovorne<br />
osebe in organe. A zatakne se, ko<br />
je teorijo treba pretvoriti v prakso.<br />
NAPAD NA ŠOLI<br />
Prejšnji teden bi se na eni izmed naših<br />
osnovnih šol moral zgoditi teroristični<br />
napad. Vsaj tako so trdili mediji, ki so<br />
skupaj s policijo uspeli ustvariti pravcato<br />
paniko, seveda ob zagotavljanju, da<br />
panika ni potrebna.<br />
So morda dobili namig kakšne prijateljske<br />
obveščevalne službe? Ne. Vir<br />
panike je bil anonimen komentar pod<br />
člankom na novičarskem portalu, ki je<br />
namigoval, da se bo zgodilo nekaj podobnega<br />
<strong>kot</strong> na Finskem. Verjetno ni<br />
treba posebej poudarjati, kakšne neumnosti,<br />
pogosto agresivne narave, ljudje<br />
vsakodnevno pišejo na spletu. Pogosto<br />
z namenom izzivanja določene reakcije.<br />
Po domače temu rečemo »trolanje«.<br />
Ampak, v redu, previdnost je mati ...<br />
česa že? Vsekakor je potrebna. Nobene<br />
grožnje ne smemo ignorirati, da tega<br />
pozneje ne bomo obžalovali. Vseeno pa<br />
se lahko vprašamo, če so pristojni organi<br />
v tem primeru ravnali primerno,<br />
oziroma, morda bolje rečeno, učinkovito.<br />
Da avtorja zapisa policija ni smela<br />
izslediti, je problem zakonodaje. Toda<br />
povzročanja javne panike zaradi anonimnega<br />
komentarja upam, da zakonodaja<br />
ne predpisuje.<br />
BAVARSKI DVOR<br />
Prejšnji mesec se je na Bavarskem dvoru<br />
dogajalo nekaj, česar žal ne morem opisati<br />
drugače <strong>kot</strong> tragikomedijo. 23-letnik,<br />
ki naj bi trpel zaradi mentalnih težav,<br />
»je imel pri sebi dva noža ter ni želel<br />
sodelovati s policijo«. Ob spremljanju<br />
posnetka se mi je utrnilo več misli.<br />
Problematičnega posameznika so obdali<br />
s policijskim trakom, okoli katerega<br />
se je zbrala množica ljudi, ki je dogajanje<br />
veselo snemala. Situacija je spominjala na<br />
živalski vrt ali morda cirkus preteklosti,<br />
kamor so si ljudje hodili ogledovati »čudake«.<br />
Menim, da to pove precej o naši<br />
družbi. A to ni bilo bistvo problema.<br />
Ne verjamem, da je verjetnost<br />
terorističnega napada<br />
pri nas visoka, prepričan<br />
pa sem, da nanj <strong>kot</strong> država<br />
in družba nismo<br />
niti približno pripravljeni.<br />
Prisotna je bila seveda tudi policija,<br />
in sicer v precejšnjem številu. Policisti so<br />
uporabili več različnih prisilnih sredstev,<br />
poskušali so ga onesposobiti s paralizatorjem,<br />
a pri tem niso bili uspešni. Noža je<br />
izpustil šele, ko je na kraj prispela oseba,<br />
ki je z njim v sorodu, takrat so posredovali<br />
tudi policisti specialne enote, pri čemer<br />
se je lažje poškodoval policist. Celotna<br />
drama je trajala skoraj uro.<br />
Zavedam se, da ima policija določene<br />
postopke, kako delovati z namenom<br />
povzročanja čim manjše škode.<br />
A ko sem na posnetku spremljal vse to<br />
dogajanje okoli dokaj pasivnega storilca,<br />
za katerega dvomim, da je imel več<br />
<strong>kot</strong> 70 kg, sem se spraševal, kako bi se<br />
vse skupaj končalo, če bi ta imel namen<br />
koga dejansko poškodovati. Če bi se,<br />
divje vihteč svoja noža, zakadil v zbrano<br />
množico. Mogoče pa gledam preveč<br />
akcijskih filmov ...<br />
(NE)PRIPRAVLJENOST<br />
Ne želim ustvarjati preplaha. Ne verjamem,<br />
da je verjetnost terorističnega<br />
napada pri nas visoka, čeprav v današnjih<br />
zmešanih časih težko vem, kaj<br />
pričakovati. Ne glede na strašenje nekaterih<br />
medijev in politikov se ponoči v<br />
Ljubljani ponoči ne počutim ogroženo,<br />
čeprav je res, da nisem ženska. Nekateri<br />
bi morda rekli, da zgornja primera<br />
obravnavam preveč lah<strong>kot</strong>no.<br />
Vendar pa si ne morem pomagati,<br />
da ne bi bil prepričan, da na potencialni<br />
teroristični napad <strong>kot</strong> država<br />
in družba nismo niti približno<br />
pripravljeni. Vsaj v praksi, v teoriji<br />
verjetno ne bi mogli biti pripravljeni<br />
bolj. A dogajanje zadnjih nekaj let<br />
me ne navdaja z optimizmom. <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Komentar<br />
NENAD GLÜCKS<br />
ARHIV DOMOVINE<br />
AKTUALNO<br />
Pred PARLAMENTOM<br />
so se spravili na novinarja<br />
JOŽETA MOŽINO<br />
Jože Možina, novinar, zgodovinar in režiser, je pojasnil, da so ga,<br />
ko je šel mimo Državnega zbora, nadlegovali štirje moški, ki so sedeli na vrtu<br />
bližnjega lokala. Za njimi so vpili in ga žalili. Med njimi je bil tudi nekdo,<br />
ki ga je v preteklosti že celo odrinil, tokrat pa zmerjal.<br />
39<br />
Ko je ta skupina za njim vpila, jih<br />
je fotografiral, da bi se zaščitil.<br />
Ugotovil je, da gre za skupino<br />
levičarskih skrajnežev, ki so<br />
njega in <strong>druge</strong> že verbalno napadali. V<br />
hipu, ko je ven potegnil telefon, so prenehali,<br />
eden od njih pa je vstal, hodil za<br />
njim in vpil, da ga ne sme snemati, nadalje<br />
ga je žalil.<br />
ROK GROS: NE GRE ZAME<br />
Možina (56) je zapis o nadlegovanju<br />
skupaj s fotografijo moškega, ki mu je<br />
sledil, objavil na družbenem omrežju<br />
X. Portal nova24tv pa je nato objavil,<br />
da naj bi šlo za »levičarskega ekstremista<br />
Roka Grosa«. Gros je ustanovitelj<br />
Čezvesoljske zombi cerkve blaženega<br />
zvonjenja. Govorili smo z njim, zatrdil<br />
je, da na fotografiji, ki jo je objavil Možina<br />
na družbenem omrežju X, ni on. Že<br />
drugi so ga opozorili na tisti članek. Poudarja,<br />
da nova24tv širi laži o njem, kar<br />
je kaznivo dejanje obrekovanja in bo to<br />
prijavil policiji. Možina pa je po njegovem<br />
mnenju storil kaznivo dejanje neupravičenega<br />
slikovnega snemanja, ker<br />
je brez soglasja objavil fotografijo osebe<br />
na javnem družbenem omrežju X. Če<br />
naj bi ga oseba res nadlegovala, bi moral<br />
to prijaviti policiji, ne pa objaviti njene<br />
fotografije, pravi Gros. Ali pozna tega<br />
moškega? Je njegov znanec, ni pa želel<br />
povedati, za koga gre. Kolikor je izvedel,<br />
naj bi ta njegov znanec zoper Možino že<br />
podal kazensko ovadbo.<br />
NASILNEŽE JAVNO IZPOSTAVITI<br />
Kako Jože Možina, med drugim avtor<br />
znane oddaje na TVS Pričevalci, komentira,<br />
da naj bi ga oseba prijavila na<br />
policijo, ker jo je fotografiral in fotografijo<br />
objavil? Takšne ljudi je potrebno<br />
javno izpostaviti, saj lahko njihove žalitve,<br />
zmerjanje vodijo tudi do fizičnega<br />
nasilja, poudarja. Iščejo razloge, da bi<br />
se lahko z nekom soočili. Tega človeka<br />
in njegove prijatelje moti njegovo novinarsko<br />
delo. Po besedah Možine bo vsakega,<br />
ki ga bo žalil in napadal na ulici,<br />
fotografiral. Gre za potencialno nevarne<br />
ljudi, z ekstremno levico pa imamo<br />
že zelo slabe izkušnje v zgodovini.<br />
Policiji je prek omrežja X sporočil,<br />
naj ga umirijo. Pred nekaj leti je imel<br />
sicer izkušnjo z osebo, ki mu je grozila<br />
na Twitterju. Šlo je za Safeta Alibegića,<br />
ki je na omenjenem družbenem<br />
omrežju zapisal: »Stojim pred prehodom<br />
za pešce pri TV SLO. Gneča. Čez<br />
gre Ivo Milovanović. Kar je v redu. Ne<br />
vem, kako bi miril konje pod pokrovom<br />
motorja, če bi šel Jože Možina. Bi imeli<br />
Gre za potencialno nevarne<br />
ljudi, z ekstremno levico<br />
pa imamo že zelo slabe<br />
izkušnje v zgodovini.<br />
pričevalci kaj povedati.« Policija je Alibegića<br />
kazensko ovadila, a zadeva ni<br />
nikoli dobila sodnega epiloga. Storilec<br />
ni bil sankcioniran.<br />
INCIDENTI ŽE V PRETEKLOSTI<br />
Po objavi o incidentu pred Državnim<br />
zborom se je na Možino obrnil tudi dr.<br />
Brane Senegačnik (57), klasični filolog,<br />
docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani.<br />
Bil je zadnji urednik Nove revije.<br />
Prepoznal je osebo na objavljeni fotografiji.<br />
Novinarju je sporočil, da je imel<br />
tudi sam s tem moškim že neprijetne izkušnje.<br />
Delal je v kiosku pred Filozofsko<br />
fakulteto. Ko je Senegačnik enkrat tam<br />
nekaj kupil, ga je žalil. Drugič je to storil<br />
na ulici v bližini v družbi še drugih ljudi.<br />
Sicer pa je redno provociral na shodih<br />
Odbora 2014 pred sodno palačo. <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
40<br />
AKTUALNO<br />
Zgrajena je trdnjava sodniške<br />
neodvisnosti, znotraj nje<br />
pa s kulturo podredljivosti<br />
prepojena masovna organizacija,<br />
v kateri navaden sodnik<br />
pomeni malo ali nič.<br />
JAN ZOBEC<br />
SHUTTERSTOCK<br />
TRDNJAVA sodniškega<br />
novega razreda<br />
V senci prihajajočih evropskih volitev <strong>teče</strong>jo priprave na volitve članov<br />
Sodnega sveta. Čeprav medijsko manj privlačne, so za življenje slovenske<br />
pravne <strong>države</strong> usodnejše od volitev evropskih poslancev.<br />
Sodni svet (SS) je oblikovalec personalne sestave<br />
sodstva in varuh sodniške neodvisnosti.<br />
Kot pravi 2. člen Zakona o sodnem svetu<br />
(ZSSve), naj bi šlo za samostojen in neodvisen<br />
državni organ, ki varuje samostojnost in neodvisnost<br />
sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti<br />
dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva.<br />
Varovati in krepiti mora zaupanje v sodno vejo<br />
oblasti, integriteto sodstva ter neodvisnost sodnika.<br />
Taka in podobna programska leporečenja v<br />
stvarnosti izpuhtijo, <strong>kot</strong> se je v realnem socializmu<br />
idealističen in utopičen narativ izgubil s prevodom<br />
v življenjsko prakso. V realnem socializmu je bil<br />
prevajalec le-tega t. i. novi razred, <strong>kot</strong> je kasto komunističnih<br />
privilegirancev poimenoval Đilas. V<br />
sodobnem postkomunističnem osvobojenem in neodvisnem<br />
sodstvu pa je to njegov sodniški pendant.<br />
Nekateri ga imenujejo sodniške elite, drugi sodniške<br />
oligarhije, tretji sodniška nomenklatura.<br />
Sestava SS je bila vselej taka, da so v njem dominirali<br />
predstavniki sodniških elit, njihovi proksiji ali<br />
upogljivi in ustrežljivi, v navadnih rečeh sicer čisto<br />
korektni in dobronamerni sodniki ter nekaj ne prav<br />
bistrih sodnikov, ki jih je mogoče zlahka peljati žejne<br />
čez vodo. Prgišče razumnih posameznikov z izpričano<br />
integriteto, ki bi obrnili trend stagnacije ali celo<br />
nazadovanja, je redno ostajalo v globoki manjšini,<br />
potisnjeno na rob, kdaj tudi čez rob.<br />
KULTURA PODREDLJIVOSTI<br />
Zgrajena je trdnjava sodniške neodvisnosti, znotraj<br />
nje pa s kulturo podredljivosti prepojena masovna<br />
organizacija, v kateri navaden sodnik pomeni malo<br />
ali nič. Kar šteje, so interesi in koristi sodniških<br />
oligarhij, javnosti prikazani <strong>kot</strong> interesi celotnega<br />
sodstva. Primerjava z Orwellovo Živalsko farmo se<br />
ponuja sama po sebi. Prav tako z Benthamovim panoptikonom,<br />
kjer je nadzornikovo ložo po tem, ko<br />
jo je zapustila enotna oblast proletariata, utelešena<br />
v Partiji, prevzel sodniški novi razred.<br />
In posledica tega: brezizjemna podpora najspornejšim<br />
kandidatom za mesta predsednika in podpredsednika<br />
Vrhovnega sodišča. Začelo se je leta<br />
2010, nadaljevalo 2016, ko je bilo treba utrditi politiko<br />
postavljanja najbolj kontroverznih sodnikov na<br />
najvišje mesto v sodniški hierarhiji in izigrati kandidaturo<br />
sodnika, ki je bil zaradi svojih liberalnih<br />
in demokratičnih pogledov nezdružljiv z etablirano<br />
sodniško oligarhijo. Po izteku mandata v vseh pogledih<br />
funkciji predsednika Vrhovnega sodišča nedoraslega,<br />
zato pa sodniški oligarhiji predanega in<br />
ustrežljivega predsednika, so njegove insignije prešle<br />
na naslednika, vrednega svojih predhodnikov.<br />
Začaran krog negativne selekcije se vrti na vse<br />
večjih obratih. Kar bi kandidata za najvišja sodniška<br />
mesta v delujoči pravni državi diskvalificiralo, ga pri<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Komentar<br />
AKTUALNO<br />
41<br />
nas kvalificira. Člani Etične komisije, ki<br />
jih imenuje SS, so za svoje rabote, s katerimi<br />
eklatantno posegajo v sodniško<br />
neodvisnost, nagrajeni z napredovanjem<br />
na Vrhovno sodišče. Če se pri tem<br />
poslužujejo prirejenih podatkov o svoji<br />
uspešnosti, ni problema, kriv je/bo kdo<br />
od administrativno-tehničnega osebja.<br />
TAJNOST<br />
Vse to se dogaja na zaprtih sejah, daleč<br />
od oči javnosti. Še več, tajno ostaja celo,<br />
kako je posamezni član SS glasoval, saj<br />
se o tem ni javnosti dostopne evidence.<br />
To je v očitnem neskladju z ZSSve, ki<br />
postulira javno glasovanje. Taka praksa<br />
bistveno otežuje, če ne celo onemogoča<br />
preverjanje zakonitosti postopka, zlasti<br />
vprašanje nepristranskosti članov SS.<br />
Legitimno pričakovanje javnosti,<br />
da spremlja in nadzira delovanje enega<br />
od najpomembnejših igralcev na področju<br />
zagotavljanja vladavine prava,<br />
ostaja prazna aspiracija. Zato ne preseneča,<br />
da varuh sodniške neodvisnosti<br />
niti med sodniki samimi ne uživa zadostnega<br />
zaupanja. Po raziskavi Evropske<br />
mreže sodnih svetov iz leta 2019 je<br />
bilo namreč samo slabih 30 % slovenskih<br />
sodnikov mnenja, da so bili njihovi<br />
kolegi imenovani ali so napredovali na<br />
Višje, <strong>kot</strong> si na položaju<br />
in več <strong>kot</strong> imaš moči, manj<br />
je odgovornosti – ko si na<br />
samem vrhu, odgovornost<br />
povsem presahne.<br />
podlagi sposobnosti in izkušenj – tudi<br />
rezultati enake raziskave iz leta 2022<br />
niso dosti boljši.<br />
Po drugi strani je SS odločen in<br />
tudi uspešen varuh zunanje sodniške<br />
neodvisnosti. Tudi tam in takrat, ko<br />
ta nikakor ni bila ogrožena, ampak je<br />
šlo le za aktivacijo zavor in ravnotežij.<br />
A kaj, ko največja nevarnost sodniški<br />
neodvisnosti, navkljub neizvršeni odločbi<br />
Ustavnega sodišča o sodniških<br />
plačah, ne prihaja od zunaj, s strani<br />
izvršilne in zakonodajna oblasti, temveč<br />
od znotraj – iz vrst tistih, ki tvorijo<br />
sodniški novi razred, vodstveno<br />
strukturo, sodniško oligarhijo.<br />
Na eklatantne primere kršitve notranje<br />
sodniške neodvisnosti, kar je nesporno<br />
največji problem vzhodnoevropskih<br />
postsocialističnih sodnih sistemov, pa<br />
Ministrica za pravosodje Andreja Katič (54)<br />
je nedavno prvič v tem mandatu sodelovala<br />
na seji Sodnega sveta. Desno predsednik<br />
Sodnega sveta Vladimir Horvat.<br />
Ministrstvo za pravosodje<br />
se SS odziva v tipični vzhodnoevropski<br />
maniri: sramežljivo, neodločno in<br />
omahljivo ob hkratnem podeljevanju<br />
polne imunitete korifejam iz vrst sodniške<br />
oligarhije – pač po kanonu avtokratičnega<br />
legalizma, da višje, <strong>kot</strong> si na<br />
položaju in več <strong>kot</strong> imaš moči, manj je<br />
odgovornosti. Ko si na samem vrhu, odgovornost<br />
povsem presahne.<br />
USODNE VOLITVE<br />
Izteka se mandat šestim od enajstih članov<br />
SS. Tri od teh šestih bodo iz svojih<br />
vrst izvolili sodniki, preostale tri, ki prihajajo<br />
iz drugih pravniških poklicev, pa<br />
na predlog predsednice republike, Državni<br />
zbor. Volitve konec maja bodo usodne<br />
za prihodnost varuha vladavine prava.<br />
Sprašujem se, ali bo javnost izvedela,<br />
kdo so kandidati, kaj so njihovi<br />
dosežki in presežki, kakšna je njihova<br />
poklicna drža, kakšne poglede imajo na<br />
položaj sodnika in sodstva, kakšen je<br />
njihov program delovanja v SS, k čemu<br />
si bodo prizadevali, je kdo v navzkrižju<br />
interesov. Volitve bodo pokazale, ali se<br />
je med slovenskimi sodniki oblikovala<br />
kritična masa tistih, ki svojo neodvisnost<br />
in poklicno avtonomijo jemljejo<br />
resno, ki se ne zavedajo le zunanje, institucionalne<br />
neodvisnosti, temveč še<br />
kako tudi notranje, neodvisnosti v razmerju<br />
do sodniškega novega razreda –<br />
ali pa bo dosedanja negativna selekcija<br />
z redkimi častnimi izjemami nadaljevala<br />
uničujoč pohod po vladavini prava.<br />
Se bo nadgrajevala politika promoviranja<br />
sodnikov na najvišja sodniška<br />
mesta za zasluge pri varovanju interesov<br />
sodniškega novega razreda in bodo napredovali<br />
sodniki s prirejenimi uradnimi<br />
podatki o svoji uspešnosti, se bo nadaljevala<br />
uničujoča negativna selekcija<br />
na mestu prvega sodnika v državi, bo v<br />
SS sedel sodnik, ki je v sistemski koliziji<br />
interesov s tistim, kar je naloga tega<br />
ustavnega organa, bo varuh neodvisnosti<br />
sodnik, ki je nezakonito premeščal in<br />
sodnici odvzemal zadeve, bo ta sodnik<br />
nadziral samega sebe, bo sedanji član SS,<br />
ki je <strong>kot</strong> kazenski sodnik v času komunizma<br />
izrekel 11 mesečno nepogojno zaporno<br />
kazen človeku, ki je spregovoril o<br />
povojnih pobojih in bil kritičen do Udbe,<br />
dobil sebi enakovrednega naslednika,<br />
se bo ponovilo kopičenje nezdružljivih<br />
funkcij v eni osebi, ali tako ali drugače<br />
povezanih oseb? Bo komu mar za očitne<br />
konflikte interesov?<br />
Ali bo vse po starem, domačijsko,<br />
po »naše«?<br />
<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
42<br />
ZDRAVJE<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
TOMO STRLE/<br />
CITRUS<br />
Vlada podaljšuje najdaljše<br />
dopustne ČAKALNE DOBE<br />
Ministrica za zdravje napoveduje nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih<br />
seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. V veljavo naj bi stopil v začetku<br />
maja. Pogledali smo si, kaj prinaša novi pravilnik in kaj se spreminja. Ker so v njem<br />
omenjene tudi čakalne dobe, smo preverili, za koliko so se podaljšale v zadnjem letu.<br />
Glavni namen pravilnika je posodobitev in<br />
digitalizacija postopkov naročanja, kar po<br />
besedah ministrice Valentine Prevolnik<br />
Rupel (53) omogoča pacientom lažji dostop<br />
do informacij in možnosti naročanja na elektronski<br />
način. Cilj pravilnika je tudi vzpostavitev pravne<br />
podlage za obvezno uporabo enotnega komunikacijskega<br />
kanala v sistemu eZdravje za naročanje.<br />
Ta komunikacijski kanal dopolnjuje naročanje<br />
preko sistema eNaročanje, ki omogoča neposredno<br />
uvrstitev na čakalni seznam, s čimer se želi<br />
doseči boljšo organizacijo, sledljivost ter odpravljanje<br />
nepotrebnih čakalnih dob na vseh nivojih<br />
mreže izvajalcev javne zdravstvene službe.<br />
VEČ NUJNIH NAPOTNIC<br />
Pri stopnji nujnosti zelo hitro se najdaljša dopustna<br />
čakalna doba povečuje s 14 na 30 dni. Razlog<br />
za to podaljšanje naj bi bil predvsem v tem, da<br />
se je delež izdanih napotnic z omenjeno stopnjo<br />
močno povečal, predvsem na račun napotnic s<br />
stopnjo redno. To po besedah ministrice kaže na<br />
težave v zdravstvenem sistemu in potrebo po nujnih<br />
izboljšavah. Še en razlog za to podaljšanje je<br />
po njenem mnenju tudi to, da pri izvajalcih, ki ne<br />
beležijo nedopustno čakajočih pri stopnjah nujnosti<br />
hitro in redno, beležijo nedopustno čakajoče<br />
pri stopnji zelo hitro. Izvajalci, ki nimajo dolgih<br />
čakalnih dob, posledično ne morejo ponuditi terminov<br />
pri stopnji nujnosti zelo hitro v roku 14 dni.<br />
Obveza, da se na čakalni seznam uvrsti vsakega<br />
pacienta, ki uveljavlja storitve v breme obveznega<br />
zdravstvenega zavarovanja sicer ostaja, a<br />
pravilnik dodatno določa, da se pacientov, ki storitev<br />
ne bi uveljavljali na tak način, ne sme umeščati<br />
na iste sezname, ampak se jih vodi ločeno.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
ZDRAVJE<br />
43<br />
Pacient lahko tudi odkloni možnost,<br />
da ga naroči izvajalec. Če je napotnica<br />
pomanjkljiva, jo mora izdajatelj dopolniti<br />
naslednji delovni dan, sicer pa se<br />
pacienta na čakalni seznam ne uvrsti in<br />
se mu napotnica vrne. Pacienta se mora<br />
uvrstiti na čakalni seznam najpozneje<br />
v petih dneh po prejemu napotnice, kadar<br />
je opravljena triaža napotnice, pa v<br />
dveh dneh po opravljeni triaži.<br />
Novi pravilnik uvaja tudi definicijo<br />
relativne čakalne dobe in nedopustno<br />
čakajoče osebe. Do sedaj konkretne definicije<br />
nismo poznali, <strong>kot</strong> nedopustno<br />
čakajočo pa se je prikazovalo osebo glede<br />
na njen okvirni termin v prihodnosti,<br />
čeprav na določen dan še ni čakala<br />
nad dopustno dobo.<br />
Relativna čakalna doba po novem<br />
upošteva stopnjo nujnosti in dejansko<br />
število dni čakanja, a le stopnjo nujnosti<br />
pri triaži in ne stopnje nujnosti<br />
na napotnici. Nekaj novosti je tudi glede<br />
telefonskega naročanja. V primeru<br />
nedosegljivosti zdravstvenega delavca<br />
v času, ko je telefonsko naročanje zagotovljeno,<br />
mora izvajalec zagotoviti<br />
delovanje avtomatskega telefonskega<br />
odzivnika, pacientu pa morajo v zdravstveni<br />
ustanovi vrniti klic najpozneje<br />
naslednji delovni dan. Pri tem avtomatski<br />
telefonski odzivnik pacienta obvesti,<br />
da bo klic vrnjen v tem roku.<br />
VEČ ČAKAJOČIH<br />
Kot smo torej zapisali, se nekaj sprememb<br />
pravilnika nanaša tudi na čakalne<br />
dobe. Pogledali si bomo še, kako je v<br />
zadnjem času z njimi. Po poročanju Financ<br />
se je konec lanskega leta (novembra<br />
2023) v primerjavi s prejšnjim letom<br />
Pri stopnji nujnosti<br />
»zelo hitro« se najdaljša<br />
dopustna čakalna doba<br />
povečuje s 14 na 30 dni.<br />
(in istim obdobjem, torej novembrom<br />
2023) število čakajočih za desetino povišalo<br />
(več <strong>kot</strong> 294.000, medtem ko leta<br />
2022 okoli 265.000).<br />
Je pa treba poudariti, da sem ne spadajo<br />
zgolj tisti, ki čakajo predolgo, ampak<br />
vsi čakajoči. Predolgo čakajočih je<br />
bilo novembra 2023 137.576, kar je za 31<br />
odstotkov več <strong>kot</strong> leto pred tem.<br />
Pacienti z napotnico hitro bi morali<br />
po (tudi prenovljenem) pravilniku priti<br />
do storitev v 90 dneh. A v praksi velikokrat<br />
ni tako. Najdlje se čaka za operacijo<br />
torakalne anevrizme (971 dni),<br />
temu pa sledijo osteosinteza cervikalne<br />
hrbtenice (646 dni), prvi revmatološki<br />
pregled (592 dni) in MR koronarnih arterij<br />
s kontrastom (403 dni). Podatki so<br />
sicer s 1. novembra lani.<br />
Situacija se je v letošnjem letu celo<br />
poslabšala. Konec februarja letos je nad<br />
dopustno čakalno dobo na vse vrste<br />
zdravstvenih storitev in z vsemi vrstami<br />
napotnic čakalo 142.415 ljudi, torej<br />
še kakih 5.000 več <strong>kot</strong> zgolj tri mesece<br />
prej. Konec februarja sta bili le 2 storitvi<br />
(napram letu pred tem) na seznamu<br />
prvih 14 storitev z največ predolgo čakajočimi,<br />
kjer je bilo čakajočih manj.<br />
To sta operacija krčnih žil (zmanjšanje<br />
čakalne dobe za 4 odstotke) in prvi revmatološki<br />
pregled (zmanjšanje čakalne<br />
dobe v primerjavi z letom 2023 za 11 odstotkov).<br />
Najslabše je stanje pri prvem<br />
dermatološkem pregledu, kjer so čakalne<br />
dobe kar 79 odstotkov višje.<br />
STAVKA BREZ KONCA<br />
Še vedno pa traja zdravniška stavka.<br />
Dvotedenska mediacija med zdravniškim<br />
sindikatom Fides in vlado ni uspela.<br />
V Fidesu so za njen neuspeh okrivili<br />
vlado oziroma njenega predsednika Roberta<br />
Goloba (57), češ da je ta mediacijo<br />
že vnaprej označil za neuspešen poskus.<br />
Po mnenju strokovnjakov, npr. direktorja<br />
Evropskega centra za reševanje<br />
sporov Uroša Petohleba (44), sicer nekdanjega<br />
generalnega sekretarja LDS, bi<br />
bilo z mediacijo vredno nadaljevati, saj<br />
je v konkretnem sporu, poleg stavkovnih<br />
pogajanj, ena redkih metod, ki bi<br />
lahko prinesla ustrezen rezultat. <br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
To je ostalo od obljub Svobode, da se bodo<br />
pod njeno vladavino skrajšale čakalne dobe<br />
v zdravstvu. Ali bo to kaj osvestilo ljudi?<br />
Zamislimo si, da so pri preiskavi ugotovili,<br />
da imate raka. Če hočete imeti minimalne<br />
možnosti za malo daljše življenje, morate<br />
takoj pod nož. Koliko časa boste čakali na<br />
to? Zagotovo predlogo, da bi lahko upali na<br />
uspeh zdravljenja.<br />
Andrej Muren<br />
Vse to premetavanje in določanje novih<br />
sprejemljivih čakalnih dob pacientom ne<br />
prinaša ničesar. Le večje možnosti bodo<br />
za prikrivanje, ker številke ne bodo več primerljive,<br />
da se pod Golobovo vlado čakalne<br />
dobe za vplačane in garantirane pravice<br />
iz zdravstvenega zavarovanja še stalno<br />
podaljšujejo, čeprav so bile že ob nastopu<br />
te vlade nesprejemljivo dolge. Vlada nima<br />
najmanjše volje in sposobnosti, da bi<br />
trend čakalnih dob obrnila v drugo smer.<br />
Njihovi prišepetovalci iz civilne družbe<br />
(t.i. Glas ljudstva) in medijev pa še manj.<br />
Z ukinjanjem koncesij za privatno pobudo<br />
in s tem zmanjšanjem javne ponudbe bi jih<br />
nasprotno, še bistveno podaljsali.<br />
Igor Ferluga<br />
Čakalne dobe se po matematični logiki<br />
lahko skrajšajo samo, če bi zdravniki<br />
imeli kaj neizkoriščenih kapacitet. Ampak,<br />
izgleda, da je ravno obratno, da so že sedaj<br />
zdravniki obremenjeni preko normativov. To<br />
je matematika, peti razred.<br />
Peter Klepec<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
44<br />
DALMATINO<br />
Kolumna<br />
Od Bruslja ostaja<br />
SAMO ŠE LEPA LUPINA<br />
Bruslja se spominjam še iz časa komunizma. Z mamino sestrično,<br />
evropsko uslužbenko, sem prvič vstopil v poslopje takrat še Evropske<br />
gospodarske skupnosti in ostrmel nad bliščem diplomacije in svetovljanstva.<br />
Bruseljska bogatija nekdanje kolonialne prestolnice, v<br />
kateri še vedno v velikanski palači prestoluje kralj, je bila zame, mulca<br />
iz revne <strong>države</strong> razpadajočega socializma, <strong>kot</strong> sanje.<br />
TINO MAMIĆ<br />
Če bi mi takrat kdo rekel, da ne<br />
bom še dosegel Kristusovih let,<br />
ko bo <strong>Slovenija</strong> neodvisna, demokratična,<br />
bogata in članica<br />
EU skupaj s Francijo in Nemčijo, bi mu<br />
rekel, da je sanjač. Karkoli bi bil pripravljen<br />
staviti, da se to ne bo zgodilo. A se je.<br />
Poldrugo desetletje kasneje sva s soprogo<br />
celo delala za Evropsko komisijo<br />
v Luksemburgu in Bruslju. Ponosno.<br />
Posebej vzhičeno tistega prvomajskega<br />
jutra, ko smo se fotografirali pred velikansko<br />
slovensko trobojnico, ki so jo<br />
dvigali na enega od dveh ducatov jamborov<br />
pred eno od evropskih palač.<br />
Eh, to so bili drugi časi. Z ženo sva<br />
komaj čakala in izrabila prvo priliko, da<br />
sva se lahko vrnila k Jadranu. Pogrešala<br />
sva namreč sonce, slovenščino, slovenstvo<br />
in krščanstvo. In nikakor nisva hotela,<br />
da bi najini otroci pognali korenine<br />
v tujini in postali del Belgije. Dobro, da<br />
takrat (2004) nisva vedela, v kaj se bo<br />
<strong>Slovenija</strong> predvsem v gospodarskem,<br />
družbenem in političnem smislu spremenila,<br />
saj se ne bi hotela vrniti. Hvala<br />
Bogu pa tega nisva vedela.<br />
IZ IZJEME V PRAVILO<br />
Bruselj je bil takrat razvijajoča se rastoča<br />
metropola. Določene mestne četrti<br />
so sicer bile precej »temne« in eksotične,<br />
a vanje smo zahajali kvečjemu<br />
podnevi. To je bila mestna eksotika,<br />
nenazadnje je bil Bruselj glavno mesto<br />
kolonialne velesile, ki mu to pritiče. Nič<br />
posebnega in ne posebej tujega, saj je<br />
šlo za izjemo.<br />
Dvajset let kasneje je vse drugače.<br />
Mesto je v celoti precej potemnelo,<br />
če tako opišemo spremembo kožnega<br />
pigmenta in prevladujoče barve las<br />
meščanov. Rezerviral sem si sobico v<br />
hotelu v središču mesta, nedaleč od<br />
železniške postaje, na bulvarju, kjer so<br />
pred stoletjem živeli najbogatejši meščani.<br />
Ko sem prijatelju, ki živi v Bruslju,<br />
povedal, kje spim, se je začudil. Rekel<br />
je, da je četrt nevarna zaradi droge in<br />
prostitucije. Ja, res, nisem<br />
preveril, kako se je<br />
ta del mesta spremenil.<br />
Hotel z zvenečim<br />
imenom, Manhattan,<br />
je iz obdobja pozne secesije,<br />
obdobja po prvi<br />
svetovni vojni, iz obdobja<br />
z masivnimi lesenimi<br />
vratnimi podboji,<br />
ki so v glavnih prostorih<br />
umetelno izrezljani in<br />
nakičeni s secesijskimi<br />
okraski. Stare slave pa<br />
v hotelu že dolgo ni več.<br />
Hotel brez tople vode<br />
s pogledom na ozek<br />
notranji atrij me je spominjal<br />
na kak hotel na<br />
Bližnjem vzhodu, ki ga<br />
vodnik Lonely Planet<br />
označuje z oceno »middle<br />
end«. Ni pa bila cena<br />
temu primerna, marveč<br />
primerjalno trikrat<br />
dražja od česa primerljivega<br />
v Sloveniji. Glavni<br />
osrednji vhod v hotel je<br />
Gotska mestna hiša<br />
na glavnem mestnem<br />
trgu (<strong>145</strong>5), arhitekturni<br />
mojstrovini,<br />
spominja na cerkev.<br />
bil zaprt. V njegovi niši so na jogiju spali<br />
trije brezdomci. Prvo noč Afričani, drugi<br />
dan Arabci. Vhod v hotel je bil skozi<br />
neka stranska vrata, ozka in neugledna.<br />
Samo fasada, lepa secesijska, je kazala<br />
na nekdanjo lepoto in ugled hotela, ki je<br />
bil ob odprtju stilno bolje opremljen od<br />
ljubljanskega Uniona. Ob hotelu je bila<br />
izložba z erotičnim perilom, malo po<br />
22. uri, ko sem prišel pred hotel, pa sta<br />
na drugi strani bulvarja stali mladenki,<br />
verjetno prijateljici noči.<br />
PREDVIDLJIVO<br />
Kaj se je zgodilo, da je ena najuglednejših<br />
ulic postala obrobje rdeče četrti?<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
DALMATINO<br />
45<br />
Danes se očetje Evrope<br />
obračajo v grobu, ko gledajo,<br />
kako so se njihovega projekta<br />
polastili skrajni levičarji –<br />
gre namreč za<br />
totalitaristične nastavke.<br />
Da je arhitekturna mojstrovina, ki bi<br />
ji v secesijski Ljubljani težko našli primerjavo,<br />
postala navadna luknja in poceni<br />
hotel?<br />
Spominjam se profesorja za sociologijo,<br />
ki nam je v gimnaziji analiziral zahodnoevropsko<br />
družbo in omenil, da je<br />
v Belgiji polovica šolarjev muslimanov.<br />
To je bilo pred več <strong>kot</strong> 35 leti. Danes so<br />
vsi ti otroci odrasli in imajo svoje otroke.<br />
Da so rute in ženske, ovite od glave<br />
do peta, postale bruseljska stalnica,<br />
menda ni bilo težko predvideti!<br />
Ni pa moj hotel edina bruseljska<br />
lupina. Tudi nova stavba Evropskega<br />
parlamenta je samo še svetleča jekleno-<br />
-steklena palača, v kateri so vrednote in<br />
politika povsem nekaj <strong>druge</strong>ga, <strong>kot</strong> so<br />
si zamislili očetje Evrope. Ustanovitelji<br />
evropske skupnosti so z gospodarsko<br />
zvezo demokratičnih držav preprečili<br />
izbruh novih vojn. Ta mirovni projekt,<br />
edini doslej v zgodovini človeštva, ki je<br />
preprečil vojne med državami, je zrasel<br />
iz krščanske demokracije. Ključna oseba<br />
za nastanek Evropske zveze Robert<br />
Schumann je celo kandidat za svetnika.<br />
Danes se očetje Evrope obračajo v<br />
grobu, ko gledajo, kako so se njihovega<br />
projekta polastili skrajni levičarji,<br />
mestoma celo agresivni do kristjanov,<br />
ki ukinjajo spola in propagirajo homoseksualne<br />
posvojitve otrok. Gre namreč<br />
ne samo za nedemokratične, ampak<br />
v resnici za totalitaristične nastavke.<br />
Ateizem je iz komunizma, evtanazija pa<br />
iz nacizma. Zdaj se borijo, da bi v evropskih<br />
dokumentih začeli uporabljati tako<br />
imenovane spolno nevtralno poimenovane<br />
osebe. Pačenje jezika z novorekom<br />
in novimi izmišljenimi besedami je tudi<br />
lastno vsem trem totalitarizmom.<br />
V Evropskem parlamentu trenutno<br />
še imajo stranišča za moške in ženske.<br />
Vprašanje je, koliko časa še.<br />
V DESNO<br />
Park pred kraljevo palačo (1770)<br />
v obliki šestila simbolizira vplivne<br />
prostozidarje. Danes je Bruselj<br />
verjetno svetovna prestolnica<br />
neformalnih vplivnežev in lobistov.<br />
Nič čudnega, da so se politiki največje<br />
politične skupine, Evropske ljudske<br />
stranke, začeli obračati na desno. Ne<br />
s sredine, kjer bi morali biti, marveč<br />
z leve sredine, kamor jih je potegnila<br />
stalna španovija z levico in s skrajno levico.<br />
V EPP desnice sploh ni. Sta samo<br />
levo in sredinsko krilo,<br />
desnosredinskega pa skorajda<br />
ni več. Tudi na levo<br />
usmerjeni politiki z Ursulo<br />
von der Leyen na čelu so<br />
ugotovili, da je zeleni prehod,<br />
<strong>kot</strong> si ga predstavljajo<br />
levičarji, smrt za evropsko<br />
gospodarstvo. In so začeli<br />
govoriti drugače. Mnogi<br />
politiki tradicionalne<br />
usmeritve EPP pa razmišljajo<br />
celo o odhodu iz<br />
skupine. V primeru poraza<br />
levih in porasta desnih<br />
strank se zato obeta celo<br />
razkol, če bo levo krilo<br />
EPP še naprej zagovarjalo<br />
sodelovanje z levico in<br />
skrajno levico, istočasno<br />
pa odklanjalo kakršnokoli<br />
sodelovanje z desnimi<br />
strankami.<br />
Zato se je med bruseljskimi<br />
politiki poleg<br />
predvolilne mrzlice naselila še panika,<br />
ki ne bo pojenjala vse do začetka junija.<br />
ŽENA SPADA POD »DRUGO«<br />
Politične in gospodarske elite so izgubile<br />
stik z realnostjo. Sledijo spinom<br />
skrajne levice in »mavričarijo«, česar<br />
velika večina ljudi na mara. Naj opišem<br />
s konkretnim primerom. Ko sem<br />
na spletu potrjeval let Ljubljana–Bruselj,<br />
so me vprašali, koga naj obvestijo<br />
v primeru česa nujnega. Zapisal sem<br />
telefonsko svoje soproge. Kdo to je, pa<br />
nisem mogel napisati. Med kategorijami<br />
ljudi, ki bi jih obveščali v nujnih<br />
primerih, so namreč navedli vse možne<br />
sorodstvene nazive, le kategorija mož/<br />
žena ni obstajala. Lahko si izbral samo,<br />
da je »partner«. A moja draga ni moja<br />
partnerica, ampak je moja žena. Zato<br />
sem moral izbrati kategorijo »drugo«. <br />
Bruselj ima ogromno palač iz<br />
obdobja secesije, a mnoge od njih<br />
so samo še lupina, ki spominja na<br />
staro slavo kolonialne prestolnice.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
46<br />
ŠOLA<br />
BORIS KHAM<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Utrinki o šolstvu:<br />
NE DOVOLIMO,<br />
da naše sanje umrejo<br />
Kolumna<br />
Astronomija v širšem smislu je danes najhitreje razvijajoča se znanost, ki se poglablja<br />
in združuje osnove astronomije, optiko, elektroniko, računalništvo, matematiko, fiziko,<br />
strojništvo in še kakšno vedo. Astronomi se denimo ukvarjajo s potovanji na <strong>druge</strong><br />
planete in raziskujejo, ali bi lahko tam postavili človeške kolonije. Od tod se zdi samoumevno,<br />
da bi morala biti astronomija redni predmet v srednji šoli, posebno v gimnaziji.<br />
Preseneča me, da se pomembnost<br />
slovenskega jezika vedno bolj<br />
potiska v ozadje in da pomembnejši<br />
postajajo drugi jeziki.<br />
Pozabljamo, zakaj so se borili in se<br />
še borijo razni Čedermaci? Za kaj že se<br />
je trudil Primož Trubar? <strong>Zakaj</strong> koroški<br />
Slovenci bijejo boj za dvojezične napise<br />
in zakaj imajo v Celovcu slovensko gimnazijo<br />
(ZG/ZRG)? Morda za hobi? Tu<br />
se vprašam še: Čemu so se borili naši<br />
pisatelji in umetniki za ohranitev in pomembnost<br />
slovenskega jezika?<br />
Tudi fizik Jožef Stefan (1835–1895), ki<br />
je bil med drugim direktor Fizikalnega<br />
inštituta na Dunaju, je v slovenskem jeziku<br />
pisal poljudne naravoslovne članke in<br />
pesmi. Kam plujemo? Morda v »dobre stare<br />
čase«, ko je bil pravilen samo en znanstveni<br />
pogled? V to, da bomo manjšina na<br />
domači zemlji? Ali vzklikamo: »Nazaj v<br />
samoupravni socialistični raj, kjer se cedita<br />
med in mleko!«? Če si sposodim Gregorčiča<br />
in ga že kar grdo pokvečim.<br />
Leta 1990 smo se odločili drugače<br />
– da stopimo na samostojno pot. Ne<br />
dopustimo, da naše sanje umrejo, da se<br />
izničijo naši napori preteklih desetletij!<br />
In za to NI dovolj samo to, da v Planici<br />
plapolajo slovenske zastave!<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
Koliko je v naših učnih<br />
programih poudarjena<br />
zgodovina znanosti na<br />
Slovenskem? Po moji oceni<br />
premalo, pogosto se učitelji z<br />
njo skoraj ne ukvarjajo.<br />
ASTRONOMSKI TABOR<br />
<strong>Zakaj</strong> se bojim, da se vračamo v neko<br />
preživeto zgodovinsko stanje/situacijo/<br />
obdobje/okoliščine? Naj navedem nekaj<br />
primerov, na katere me spominja današnje<br />
stanje duha in družbe …<br />
Najprej sem se spomnil uvodnika v<br />
knjižici »Prvi astronomski tabor v Sloveniji«<br />
in se ozrl v sedanjost z vprašanjem:<br />
Ali želimo v šolski prostor uvesti<br />
le eno resnico? V omenjeni knjižici na<br />
petnajsti strani beremo: »Namen tabora<br />
smo si zamislili takole. Mladi astronomi<br />
naj se seznanijo s preprostimi<br />
opazovanji nebesnih teles, z načini<br />
merjenja določenih količin v astronomiji<br />
in z načini zaznavanja nekaterih<br />
nebesnih pojavov. S primerno strokovno<br />
razlago o nebesnih telesih in<br />
pojavih naj se jim posreduje materialistično-didaktični<br />
pogled na svet,<br />
ob vrnitvi v svoja okolja pa naj ta<br />
svetovni nazor sami širijo tudi med<br />
<strong>druge</strong> ljudi. /…/ Poudarili smo, da je<br />
treba mlade začetnike – raziskovalce<br />
uvajati v načrtno in skupinsko delo<br />
ter v njih razvijati lastnosti, ki so za<br />
tako delo potrebne: natančnost, pozornost,<br />
vztrajnost, discipliniranost,<br />
iznajdljivost, vzdržljivost in <strong>druge</strong> /…/<br />
Želeli smo tudi, da bi tabor postal tradicionalno<br />
srečanje mladih ljubiteljev<br />
astronomije na Slovenskem in da bi v<br />
prihodnje pritegnili mlade iz drugih<br />
republik in tudi iz tujine.«<br />
Zamislil sem se … Kolegi so verjetno<br />
»morali« v mastnem tisku navedeno<br />
napisati, da je lažje šlo pri pridobivanju<br />
sredstev in organizaciji tabora – kakor<br />
smo podobno izrazje uporabili, ko smo si<br />
konec osemdesetih let prejšnjega stoletja<br />
na ljubljanski osnovni šoli prizadevali za<br />
nakup teleskopa. V ta namen smo v prošnjo<br />
za pridobitev sredstev zapisali tudi:<br />
»Z organizacijo tabora bomo učence pomembno<br />
pripravili tudi za splošni ljudski<br />
odpor, saj se bodo lahko znašli v naravi.«<br />
SKUPNA JEDRA<br />
Ob tem se zbuja še en spomin iz preteklosti:<br />
skupna jedra iz leta 1983, ideja o<br />
poenotenem učno-vzgojnem programu<br />
v celotni Jugoslaviji. Snovalci so si<br />
zamislili, da bi v skupnih jedrih učnih<br />
načrtov gradivo o posameznem jugoslovanskem<br />
narodu zajemalo proporcionalen<br />
delež glede na število prebivalcev.<br />
Tej ideji so se razumniki odločno<br />
uprli in jo zavrnili.<br />
V razmislek dodajam še dvoje …<br />
Najprej citat iz knjige Simona Singha<br />
»Veliki pok«, kjer na strani 320 beremo:<br />
»Andrej Ždanov, ki je pomagal pri koordinaciji<br />
stalinističnih čistk v tridesetih<br />
in štiridesetih letih prejšnjega stoletja,<br />
je poosebljal sovjetsko stališče do velikega<br />
poka: ‘Ponarejevalci znanosti hočejo<br />
oživiti pravljico Lemaitrove agente.’ Med<br />
njegovimi žrtvami je bil tudi astrofizik<br />
Nikolaj Kozirev, ki so ga leta 1937 poslali<br />
v taborišče in obsodili na smrt, ker je<br />
še naprej razpravljal o modelu velikega<br />
poka. K sreči so njegovo smrtno sodbo<br />
znižali na desetletno zaporno kazen, ker<br />
niso mogli zbrati strelskega voda.« Kasneje<br />
je bil izpuščen in se je vrnil na delo v<br />
observatorij Pulkovo.<br />
V knjigi Wernerja Heisenberga »Del<br />
in celota« pa na strani 75 beremo, kako<br />
je doživel nasprotovanje ob predavanju<br />
Alberta Einsteina o relativnosti. Delili<br />
so letake, na katerih je pisalo, da ta ideja<br />
ni dobra, ker jo je napisal Jud, podpisan<br />
je bil profesor fizike, ki je poučeval na<br />
fakulteti, ki jo je obiskoval Heisenberg.<br />
ZNANOST NA SLOVENSKEM<br />
Koliko je v naših učnih programih poudarjena<br />
zgodovina znanosti na Sloven-
ŠOLA<br />
47<br />
skem? Po moji oceni premalo, pogosto<br />
se učitelji z njo skoraj ne ukvarjajo. Poglejmo<br />
si le tri primere, ki bi jih po mojem<br />
mnenju morali vključiti v učne programe<br />
in tako krepiti narodno zavest in zavedanje<br />
o pomembnosti slovenskih znanstvenih<br />
prispevkov v svetovnem merilu.<br />
Jožef Stefan je odkril zakon toplotnega<br />
sevanja in v njegovi enačbi<br />
j = σ · T 4 je konstanta σ poimenovana po<br />
njem (Stefanova konstanta). Poleg tega<br />
je prvi ocenil temperaturo na površju<br />
Sonca: T Sonca<br />
= 54300 ℃.<br />
Avgust Hallerstein (1703–1774) je bil<br />
astronom na Kitajskem, kjer je deloval<br />
na kraljevem dvoru. Dosegel je stopnjo<br />
tretjega mandarina, kar je podobno <strong>kot</strong><br />
minister za znanost pri nas. Nasproti<br />
Arhiva Slovenije stoji replika njegovega<br />
inštrumenta, ki jo je podarilo kitajsko<br />
veleposlaništvo (slovesno odprtje je bilo<br />
6. februarja 2024). Sodeloval je z različnimi<br />
akademijami znanosti; preko pisem<br />
sestri so bili tedanji intelektualci<br />
na Kranjskem seznanjeni z razmerami<br />
na Kitajskem in z dogajanjem po svetu.<br />
V Sloveniji imamo dva originalna<br />
izvoda knjige »O revoluciji nebesnih<br />
sfer« Nikolaja Kopernika iz leta 1543;<br />
enega hrani NUK, <strong>druge</strong>ga pa frančiškani<br />
na Tromostovju. Pri tem moramo<br />
poudariti, da je ohranjenih okoli 1000<br />
originalnih izvodov prve in <strong>druge</strong> izdaje<br />
knjige – in Slovenci imamo kar dva!<br />
To pomeni, da so bili naši kraji v tistem<br />
času (16. stoletje) del znanstvenega dogajanja<br />
in raziskovanja.<br />
ASTRONOMIJO V ŠOLE<br />
Astronomija v širšem smislu je danes<br />
najhitreje razvijajoča se znanost, ki se<br />
poglablja in združuje osnove astronomije,<br />
optiko, elektroniko, računalništvo,<br />
matematiko, fiziko, strojništvo in še<br />
kakšno vedo. Skoraj vsak dan odkrijejo<br />
kak nov eksoplanet; astronomi se sprašujejo,<br />
ali je kakšen planet podoben naši<br />
Zemlji in ali je še kje življenje (morda<br />
<strong>druge</strong> civilizacije). Veliko se ukvarjajo s<br />
potovanji na <strong>druge</strong> planete in raziskujejo,<br />
ali bi lahko tam postavili človeške kolonije.<br />
Od tod se zdi samoumevno, da bi<br />
morala biti astronomija redni predmet v<br />
srednji šoli, posebno v gimnaziji.<br />
Pri predmetih sociologija in filozofija<br />
pa bi se morali po mojem pogovarjati<br />
tudi o sodobni kozmologiji in o etičnih<br />
problemih potovanja po vesolju, o ustanavljanju<br />
človeških kolonij na drugih<br />
planetih našega osončja, morda celo<br />
na Luni, o vesoljskem tekmovanju in<br />
lastništvu (suverenost, pravne osnove)<br />
terena, kjer bi stale kolonije.<br />
Taki vnaprejšnji premisleki so potrebni,<br />
da se ne bi vrnili v imperializem v<br />
osončju (vesolju), v vojne … Ta zapis naj<br />
bo kamenček v širši razpravi o šolstvu. <br />
Bori Kham, prof. fizike je štirideset let<br />
poučeval na osnovnih in srednjih šolah.<br />
Ukvarja se z astronomijo.<br />
Zdi se samoumevno, da bi morala<br />
biti astronomija redni predmet v<br />
srednji šoli, posebno v gimnaziji.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
48<br />
ZDRAVJE<br />
Vsak Zemljan v življenju<br />
ZAUŽIJE 18 KG PLASTIKE<br />
Strokovnjaki opozarjajo na prekomerno (upo)rabo plastnike. Na dan Zemlje se je tako pojavila<br />
zahteva po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodnje plastike do leta 2040.<br />
NINA RAZINGER<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Cilj osrednje teme letošnjega svetovnega dneva Zemlje<br />
(22. aprila) je zagotoviti prihodnost brez plastike za<br />
naslednje generacije. Njena proizvodnja je namreč<br />
v zadnjih letih narasla na več <strong>kot</strong> 380 milijonov ton<br />
letno. Ključnega pomena, da bi naredili želene premike in <strong>kot</strong><br />
planet »dobili vojno« proti plastiki, je po mnenju strokovnjakov<br />
predvsem ozaveščenost javnosti o škodi, ki jo plastika<br />
povzroča tako ljudem in živalim <strong>kot</strong> biotski raznovrstnosti.<br />
ZASKRBLJUJOČI PODATKI<br />
Plastika se kopiči tudi v ljudeh samih. Ko se plastika razgradi<br />
v mikrodelce, sprošča strupene kemikalije v hrano in vodne<br />
vire, zato je prisotna tudi v zraku. Najnovejše študije kažejo,<br />
da vsak človek v življenju v povprečju zaužije 18 kg plastike.<br />
To je za približno eno kreditno kartico plastike na teden.<br />
Mikroplastiko so odkrili v človeški krvi: delci potujejo po<br />
telesu in se nalagajo v organih. Med najpogostejšimi delci, ki<br />
so jih našli v ljudeh, je bil polietilen, ki se sicer uporablja v<br />
plastičnih vrečkah. Plastenka potrebuje kar 450 milijonov<br />
let, da se razgradi. Vsako leto v oceanih pristane 10 milijonov<br />
ton plastike, zaradi česar vsako leto pogine milijon morskih<br />
živali. Tudi vse morske želve, ki so jih znanstveniki proučevali,<br />
so imele v svojih prebavilih plastiko.<br />
SLOVENIJA, 63.000 TON<br />
V Sloveniji se je po podatkih statističnega urada za leto<br />
2022 ustvarilo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih<br />
je bilo 72.000 ton odpadne plastike. <strong>Slovenija</strong> je uvozila<br />
107.000 ton odpadne plastike, izvozila pa 92.000<br />
ton. Največ, 60.000 ton, iz Italije. Povečali so se tudi tekoči<br />
izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s<br />
595 na 831 milijonov evrov letno. <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Priporočila<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />
49<br />
SIMON<br />
MALMENVALL<br />
SV. BONAVENTURA: BREVILOKVIJ<br />
ALI TEOLOGIJA NA KRATKO<br />
Slovenska kultura je od leta 2021 bogatejša za delo, s<br />
katerim je postal dostopen eden izmed poglavitnih<br />
virov za proučevanje zahodnega srednjeveškega<br />
filozofskega in teološkega izročila. Slovenski prevod<br />
in kritični komentar Brevilokvija (lat. Breviloquium)<br />
se je v primerjavi z drugimi narodi pojavil<br />
pozno, ob 800. obletnici rojstva njegovega avtorja.<br />
Omenjeno delo predstavlja vrh duhovne in literarne<br />
ustvarjalnosti Bonaventure (1221–1274) iz Bagnoregia<br />
v srednji Italiji, enega najvidnejših svetnikov zahodnega krščanstva,<br />
ki ga je papež Sikst V. leta 1588 razglasil za cerkvenega učitelja. Ena izmed<br />
pomembnejših značilnosti obravnavanega dela je avtorjeva razpetost med<br />
učenjaškim slogom in karizmo svetega Frančiška. Omenjena razpetost ni<br />
protislovna, temveč združuje zgodnjo sholastiko in izkušnje razvijajoče se<br />
redovne skupnosti, ki uresničevanje svoje predanosti Bogu in ljudem (vse<br />
do današnjih dni) prepoznava tudi v raziskovalnem in pedagoškem delu.<br />
Bonaventurov Brevilokvij tako ponuja sistematični povzetek verskih resnic,<br />
temelječih na Svetem pismu in uvidih cerkvenih očetov, ki po svoji metodi<br />
spominja na sicer veliko obsežnejšo Teološko sumo (lat. Summa theologiae)<br />
svetega Tomaža Akvinskega. Kakor pri Tomažu je tudi pri Bonaventuri mogoče<br />
opaziti isto temeljno vodilo – znanstveno ali razumsko pojasnjevanje<br />
vere naj prispeva k rasti duhovnega življenja v skupnosti Cerkve. Besedilo<br />
spremlja skrbno pripravljen kritični aparat s pojasnjevalnimi opombami,<br />
kar omogoča lažje sledenje zahtevnejšim odlomkom. Bonaventurov Brevilokvij<br />
je nepogrešljiv pri študiju filozofije in miselnosti visokega srednjega<br />
veka. Ta področja so v slovenskem akademskem in širšem okolju slabo obdelana,<br />
kar pomeni, da je kritično izdajo Brevilokvija še toliko bolj smiselno<br />
priporočiti v branje.<br />
Ur. in prev. Jan Dominik Bogataj. Teološka fakulteta,<br />
Brat Frančišek, Ljubljana, 2021, 319 str., 12 evrov.<br />
,<br />
Naša<br />
koroška mati<br />
Življenje in čudeži svete Eme Krške<br />
Ivan Sivec<br />
IVAN SIVEC: NAŠA KOROŠKA MATI<br />
Čeprav je knjiga Naša koroška mati, ki je v<br />
tem tednu izšla pri Založbi Iskreni, primarno<br />
mišljena <strong>kot</strong> šmarnično branje, je obenem<br />
biografija prve slovenske svetnice Eme<br />
Krške in <strong>kot</strong> taka zanimiva tudi za branje ob<br />
drugih priložnostih.<br />
Avtor Ivan Sivec, ki je pri isti založbi lani izdal<br />
biografijo primorskega duhovnika in mučenca<br />
Filipa Terčelja z naslovom O, srečni dom nad<br />
zvezdami, v zanj značilnem ljudskem slogu<br />
prek 31 kratkih zgodb predstavi izjemno življenje,<br />
čudeže in dobrodelnost ter bogato kulturno<br />
in duhovno zapuščino svete Eme Krške.<br />
V zgodbe spretno vplete tudi <strong>druge</strong> dogodke iz<br />
takratnega obdobja, ki so izjemnega pomena<br />
za Slovence in slovensko zgodovino: od Brižinskih<br />
spomenikov do ustoličevanja karantanskih<br />
knezov. Vsekakor primerno branje za<br />
vse tiste, ki jih zanimajo biografije in (slovenska)<br />
zgodovina.<br />
<br />
BARBARA<br />
CUKJATI<br />
Zavod Iskreni, Brezovica pri Ljubljani, 2024,<br />
168 str., 18,95 evrov.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
50<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
UMRL JE SAMO PAHOR<br />
V ponedeljek, 15. aprila, je odjeknila<br />
žalostna vest, da je v 85. letu starosti<br />
umrl veliki narodnjak Samo Pahor.<br />
Samo Pahor se je na svoji življenjski<br />
poti ob zgodovinopisju, poučevanju in<br />
ravnateljevanju vneto boril za uveljavljanje<br />
pravic naše narodne skupnosti.<br />
Na poseben način si je prizadeval za<br />
uporabo slovenskega jezika v javnosti in<br />
v odnosu do italijanskih oblasti.<br />
Samo Pahor se je rodil leta 1939 v Trbovljah,<br />
kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov<br />
fašizma in preganjanja izselil njegov<br />
oče, ki je bil na Tržaškem družbeno<br />
zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se<br />
je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo<br />
Pahor je tu obiskoval slovenske šole.<br />
Na tržaški filozofski fakulteti je študiral<br />
zgodovino, saj Italija tedaj ni priznavala<br />
diplom ljubljanske univerze, kamor se<br />
je prvotno želel vpisati. Od leta 1973 do<br />
upokojitve je bil profesor zgodovine in<br />
slovenščine na slovenskem pedagoškem<br />
liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav<br />
tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval<br />
je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993<br />
je bil predstavnik stranke Slovenska<br />
skupnost v tržaškem občinskem svetu.<br />
Decembra lani je prejel medaljo za<br />
zasluge Republike Slovenije: »Republika<br />
<strong>Slovenija</strong> se Samu Pahorju, ponosnemu<br />
zamejskemu Slovencu, z državnim odlikovanjem<br />
zahvaljuje za pokončno držo<br />
in vse dobro, kar je storil za slovensko<br />
manjšino v Italiji. » Pred dobrim mesecem<br />
je sicer Sama Pahorja zapustila ljubljena<br />
žena in zvesta sopotnica Jadranka, s<br />
katero sta živela pri Svetem Ivanu v Trstu.<br />
Zadnja leta ga je zaznamovalo majavo<br />
zdravje. Kljub vsem preizkušnjam je vedno<br />
in neomajno vztrajal po svoji poti. Še<br />
pred dobrima dvema letoma je pozorno<br />
spremljal tretjo deželno konferenco o<br />
varstvu slovenske jezikovne manjšine.<br />
Konec preteklega leta pa je iz rok<br />
predsednice Nataše Pirc Musar (55) prejel<br />
medaljo za zasluge Republike Slovenije.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
SLOVENSKI<br />
NAJEMNIŠKI DIVJI ZAHOD<br />
Kdor v Ljubljani ali v katerem od turističnih<br />
središč išče najemno stanovanje,<br />
je pred velikim izzivom. Zaradi pomanjkanja<br />
najemnih stanovanj so najemnine<br />
podivjale, najemodajalci pa ob prevelikem<br />
povpraševanju po mili volji določajo<br />
pravila igre, piše spletni portal N1.<br />
Njihova novinarska ekipa je »v imenu<br />
begunca« poklicala deset naključnih<br />
oglasov, kjer je bilo nekaj najemodajalcev<br />
sicer nekoliko zadržanih, vendar vsaj<br />
pri dogovarjanju za ogled stanovanja<br />
niso bili vnaprej proti. Nepremičninski<br />
posrednik pa je vsakokrat dejal, da se<br />
mora, preden se dogovorijo za ogled,<br />
posvetovati z lastnico.<br />
Potem ko so mu na N1 predstavili<br />
primer, je ocenil, da gre za specifično<br />
situacijo. »Ko smo ga vprašali, kaj misli<br />
s tem, je dejal, da vsi najemniki pač niso<br />
begunci. Ko smo ga opozorili, da gre<br />
za človeka, pri katerem so slovenske<br />
oblasti prepoznale potrebo po mednarodni<br />
zaščiti in mu ta status podelile, je<br />
odgovoril z retoričnim vprašanje, zakaj<br />
mu torej država ne poišče namestitve?«<br />
Po opozorilu, da je v Sloveniji diskriminacija<br />
prepovedana, je pohitel z bolj<br />
umirjenim tonom.<br />
N1 ugotavlja, da je zavračanje nekaterih<br />
skupin ljudi praksa, ki na slovenskem<br />
najemniškem trgu ni redka. Najbolj<br />
diskriminirane skupine pri najemanju so<br />
starši samohranilci, družine z majhnimi<br />
otroki ali z večjim številom otrok, osebe<br />
z netradicionalno spolno usmerjenostjo,<br />
identiteto ali izrazom ter<br />
begunci. Še več, tujci pogosto plačujejo<br />
višjo najemnino <strong>kot</strong> drugi na najemniškem<br />
trgu. Ugotavljanje diskriminacije<br />
poteka v okviru posebnega postopka,<br />
<strong>kot</strong> poudarjajo pri zagovorniku načela<br />
enakost, pa jo je zelo težko dokazati.<br />
»Prijavitelji diskriminacije morajo čim<br />
bolje utemeljiti oziroma dokazati, da se<br />
jim diskriminacija dogaja, kar pa je pri<br />
najemanju stanovanja težko,« zagovornika<br />
citirajo pri N1.<br />
KDO SLOVENCEM<br />
DRAŽI ELEKTRIKO<br />
V Evropski uniji in tudi v Sloveniji smo<br />
se v zadnjih letih soočali z visokimi<br />
cenami električne energije (EE). Toda<br />
kaj je razlog za energetsko krizo? Tudi<br />
tu bi nekateri hitro ponudili odgovor<br />
v ruski agresiji na Ukrajino, a rast cen<br />
se je pričela že pred tem, piše spletni<br />
Portal Plus. Zanimiv je vpogled v<br />
strukturo proizvodnje elektrike v EU,<br />
kjer v zadnjih petih letih ni prišlo do<br />
kakšne drastične spremembe. Delež<br />
obnovljivih virov (sonce, veter) se je v<br />
strukturi proizvodnje povečal za okoli 10<br />
odstotnih točk, nekoliko znižal pa se je<br />
delež elektrike iz ostalih virov (premog,<br />
jedrska energija, ostalo).<br />
Zelen prehod, tj. prehod na obnovljive<br />
vire proizvodnje elektrike, je zaradi<br />
splošno sprejetih okoljskih posledic<br />
kurjenja fosilnih goriv nujen. V EU ta<br />
prehod močno spodbujamo ter subvencioniramo<br />
in za imetnike sončnih<br />
panelov se to odraža v bistveno nižjih<br />
stroških elektrike. Zaradi tega morajo<br />
energetski sistemi v času, ko ni sonca<br />
ali vetra, pomanjkanje EE ob današnji<br />
tehnologiji zagotavljati iz klasičnih,<br />
pogosto umazanih virov. Glede tega je<br />
mogoče najbolj nazoren primer dogajanje<br />
v Nemčiji. Državi, ki je največ vložila<br />
v proizvodnje EE iz sonca in vetra (600<br />
milijard evrov), a je kljub temu prisiljena<br />
pomemben del elektrike proizvajati iz<br />
premoga in plina.<br />
Portal Plus ugotavlja, da so bile vmesne<br />
nekajkrat višje cene EE samo posledica<br />
nervoze, skrbi pred izpadom oskrbe<br />
in pomanjkanja električne energije ter<br />
klasičnega delovanja tržnih zakonitosti<br />
zaradi navedenih razlogov. Države so sicer<br />
posegale na trg, a omejeno. Razmere<br />
na trgu so v svojo korist močno izkoristili<br />
posredniki.
Priporočilo<br />
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
Jaz, KATARINA<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
Sv. Katarina se je rodila 25. 3. 1347 v Sieni. Od šestega leta naprej je doživljala mistično<br />
bližino s Kristusom v videnjih in zamaknjenjih. Šestnajstletna je vstopila v tretji red sv.<br />
Dominika. Skrbela je za reveže in bolnike ter postala posredovalka miru med sprtimi mesti.<br />
Papeža Gregorja XI. je prepričala, da se je iz Avignona vrnil v Rim. Umrla je 29. 4. 1380.<br />
51<br />
Navihana in razigrana sedemletna<br />
Katarina na ulici v<br />
zamaknjenju doživi videnje<br />
Kristusa. To jo tako prevzame,<br />
da začne ponoči na skrivaj moliti.<br />
Zaradi njene pobožnosti se mati neprestano<br />
razburja. Da bi mati spametovala<br />
preveč pobožno mladenko, jo želi omožiti,<br />
a ji Katarina pove, da jo je že Marija<br />
poročila z Jezusom. Zato si v znamenje<br />
posvečenosti ostriže lase. Materi prekipi,<br />
a oče se postavi zanjo in ji dovoli, da<br />
se posveti <strong>kot</strong> dominikanska tretjerednica<br />
in še naprej živi doma. Začne služiti<br />
v bolnišnici in skrbi za uboge. Stvari<br />
pa postanejo resne, ko začne vstopati v<br />
politiko, <strong>kot</strong> posredovalka miru …<br />
DRUGI FILM<br />
Režiser Oreste Palella je leta 1947, ko življenjepisi<br />
na filmskem platnu po večini<br />
niso bili izmišljeni ali popačeni, posnel<br />
svoj prvenec »Katarina Sienska«, v katerem<br />
je prikazal življenje toskanske<br />
svetnice. Film ni bil uspešen, zato je<br />
leta 1957 z večjim proračunom in novim<br />
scenarijem posnel film »Jaz, Katarina«.<br />
Žal tudi v drugo ni doživel pričakovanega<br />
uspeha, čeprav zvesto in mestoma<br />
s podrobnostmi prikaže življenje<br />
te velike svetnice. Film skuša slediti<br />
njenim življenjskim postajam, pri čemer<br />
se na trenutke zdi bolj <strong>kot</strong> lepljenka<br />
pomembnejših dogodkov <strong>kot</strong> pa kontinuirana<br />
in linearno povezana zgodba.<br />
Režiser s pripovedjo ostaja v okvirih<br />
hagiografije s tem, ko ohranja mistično<br />
avro in ganljiv prikaz vere Katarine Benincasa,<br />
hkrati pa ne varčuje z uprizarjanjem<br />
nasilnih in krvavih trenutkov, ki<br />
za tisti čas niso bili tako nedolžni, <strong>kot</strong><br />
se zdijo danes.<br />
PRINAŠALKA MIRU<br />
Dobro je prikazano Katarinino poslanstvo<br />
prinašanja miru, ki ga je opravljala<br />
z neumorno gorečnostjo, ko se je<br />
soočala s knezi, mogotci in frakcijami<br />
ter vsem evropskim vladarjem pošiljala<br />
živahna pisma, v katerih jih je pozivala<br />
k velikodušnosti in jih prosila za<br />
vzpostavitev in vzdrževanje reda. Sodobnemu<br />
gledalcu se narativa filma iz<br />
leta 1957 lahko mestoma zazdi prepočasna,<br />
a prav ta ustvarja skrivnostno<br />
in mistično vzdušje, mnogo bolj <strong>kot</strong><br />
eksplicitni prikazi mističnih pojavov in<br />
samega delovanja svetnice. V uprizarjanju<br />
mističnih doživetji, zamaknjenj ali<br />
čudežev pa ni nekega pretiravanja, pri<br />
čemer po večini nadnaravno nakazuje<br />
sij rdeče svetlobe. A bolj <strong>kot</strong> mistika je<br />
v ospredje postavljena njena pokorščina<br />
Kristusu in Cerkvi, še bolj pa njeno<br />
prizadevanje za mir, ki ga je svetnica<br />
v moči globokega odnosa s Kristusom<br />
širila vsepovsod.<br />
<br />
O FILMU:<br />
• naslov: Jaz, Katarina<br />
(Io, Caterina)<br />
• čas trajanja: 109 minut<br />
• država in leto: Italija, 1957<br />
• režija: Oreste Palella<br />
• igralska zasedba: Nora Visconti,<br />
Nino Marchesini<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Katarino di Giacomo di Benincasa<br />
je za svetnico razglasil papež Pij II.<br />
1461, papež Pavel VI. ji je leta 1970<br />
podelil naslov cerkvene učiteljice,<br />
papež Janez Pavel II. pa jo je leta<br />
1999 razglasil za sozavetnico Evrope.<br />
Goduje 29. aprila.<br />
YOUTUBE.COM<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG – zaradi nekaterih prizorov<br />
nasilja in nakazanega mučenja, je<br />
boljše, da si otroci film ogledajo v<br />
spremstvu staršev.<br />
DOSTOPNOST:<br />
Io Caterina. FILM di Santa Caterina<br />
da Siena (1957) (youtube.com)<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
52<br />
NARODNO-ZABAVNO<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
Glasba<br />
Prifarci tamburajo že 35 let<br />
Na slovenskih tleh igra in prepeva več sto glasbenih skupin, a Prifarski muzikanti – na<br />
kratko Prifarci – so samo eni in edini. Nastali so pred 35 leti, še vedno pa se držijo<br />
osnovne usmeritve: na kakovostni ravni ohraniti ali celo nadgraditi ljudsko pesem, ob<br />
tem pa izvajati tudi mnoge <strong>druge</strong> zvrsti glasbe.<br />
In to ne samo v obkolpski dolini,<br />
od koder prihajajo, temveč po vsej<br />
Sloveniji, z velikimi koncerti v ljubljanskem<br />
Cankarjevem domu.<br />
Lani so tam gostovali že petnajstič.<br />
Lansko oziroma letošnje leto je za Prifarce<br />
v več pogledih jubilejno. Igrajo<br />
in prepevajo že 35 let, duša in motor<br />
skupine dr. Mitja Ferenc z njimi sodeluje<br />
30 let, s partnerko Rosvito Pesek,<br />
priljubljeno televizijsko novinarko in<br />
urednico, živita skupaj 20 let, najmlajši<br />
član ansambla, Matija Marinč (21), pa<br />
s skupino nastopa pet let. Slednji je bil<br />
dokončno na odru Cankarjevega doma<br />
sprejet med Prifarce. Tako je zdaj ta živahna<br />
glasbena skupina lepo uravnotežena:<br />
ima štiri starejše in štiri mlajše<br />
člane. Razlika med najstarejšim in najmlajšim<br />
pa je kar 51 let.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
Že leta 2001 so Prifarski<br />
muzikanti dobili eno najvišjih<br />
strokovnih priznanj – zlatega<br />
petelina – za najboljšo<br />
etno skupino.<br />
NAJBOLJŠA ETNO SKUPINA<br />
Nekdaj, pred poldrugim stoletjem, je bilo<br />
na naših tleh znanih veliko tamburaških<br />
orkestrov. Inštrumenti, <strong>kot</strong> so bisernica,<br />
brač, bugarija, berda itn. pa so bili nekaj<br />
povsem običajnega. Z desetletji je ostalo<br />
le nekaj tovrstnih glasbenih skupin, ki<br />
veselo »tamburajo« v domačih in okoliških<br />
vaseh. Le malokaterim pa je uspel<br />
veliki met med najbolj razpoznavne in<br />
priljubljene glasbene skupine v današnjem<br />
času. A Prifarcem je.<br />
Celo več! Ne igrajo in ne prepevajo<br />
samo ljudskih in narodnih pesmi, temveč<br />
so v svoj spored vključili tudi mnoge<br />
<strong>druge</strong> napeve, prestopili ozke obkolpske<br />
meje, se podali celo v Cankarjev dom,<br />
začeli veliko nastopati na samostojnih<br />
koncertih. Ob tem sta spontano nastali<br />
še dve manjši skupini, ki razveseljujeta<br />
občinstvo v bolj intimnih okoljih. Vodja<br />
ansambla, kitarist in odličen vokalist<br />
dr. Mitja Ferenc pripoveduje:<br />
»Res, začeli smo oziroma so moji<br />
prijatelji <strong>kot</strong> naturščiki v obkolpski dolini,<br />
<strong>kot</strong> povsem preprosta ljudska skupina.<br />
Kmalu pa smo prišli do spoznanja,<br />
da je treba tako ljudsko pesem <strong>kot</strong><br />
mnoge <strong>druge</strong> zvrsti glasbe povzdigniti<br />
na višjo raven, jih približati tudi mlajšim<br />
poslušalcem, jo nadgraditi z boljšo<br />
izvedbo in sodobnimi priredbami. In to<br />
je bila očitno prava formula.«<br />
Že leta 2001 so Prifarski muzikanti<br />
dobili eno najvišjih strokovnih priznanj<br />
– zlatega petelina – za najboljšo<br />
etno skupino.<br />
»Za ta uspeh ima veliko zaslugo naš<br />
mentor in producent Milan Ferlež. Nikoli<br />
ne bom pozabil, kako žarečega obraza<br />
je sprejel to priznanje. Tedaj smo<br />
spoznali, da smo res na pravi poti.«<br />
Čeprav so vsi Prifarci priučeni glasbeniki,<br />
imajo očitno veliko znanja in<br />
tudi vztrajnosti, drugače si ne bi upali<br />
prestopiti praga Cankarjevega doma.<br />
»Mnogi so nam tedaj govorili, da se<br />
v Ljubljani igra in prepeva povsem drugačna<br />
glasba in da Prifarci tam nimamo<br />
kaj početi. A nas je občinstvo vendarle<br />
Mitja Ferenc (64) in Primož Grašič (55)<br />
nastopata tudi na samostojnih koncertih.<br />
sprejelo odprtih rok. Verjetno tudi zato,<br />
ker je šla ljudska pesem kar preveč v pozabo,<br />
poslušalci pa jo imajo enako radi<br />
<strong>kot</strong> pred desetletji. Seveda jo je bilo treba<br />
dvigniti na ustrezno raven, jo obogatiti<br />
z dodatnimi harmonijami in jo izvajati<br />
na čim bolj vesel način.«<br />
Mojster Bojan Adamič je gospodu<br />
Mitji nekoč dejal, da imamo Slovenci<br />
samo dve zvrsti ljudske oziroma narodne<br />
pesmi: žalostno in bolj žalostno. Prifarci<br />
pa so šli zavestno v to, da s pesmijo<br />
prikažejo tudi veselo plat Slovencev.<br />
MITJA FERENC OSEBNO<br />
Vsi člani Prifarcev priznajo, da ima<br />
za rast te obkolpske skupine kar največ<br />
zaslug gospod Ferenc. Slovenski<br />
zgodovinar, univerzitetni profesor,<br />
vsestranski pevec popularne glasbe,<br />
letnik 1960. Podatki so nekoliko nenavadni,<br />
a Mitja pravi:<br />
»Glasba je moje veliko veselje, zatočišče,<br />
tako rekoč dodatni svet. Kot<br />
naturščik sem posnel tri pesmi z Ansamblom<br />
Vilija Petriča in tedaj sem bil<br />
prepričan, da je moja glasbena kariera<br />
končana. Potem me je povabil k sodelovanju<br />
dobri duh Avsenikovega ansambla<br />
– Vilko Ovsenik. Z Avseniki sem posnel
nemško verzijo skladb za ploščo <strong>Slovenija</strong>,<br />
od kod lepote tvoje. Gospod Vilko mi<br />
je tedaj dejal, da imam lep glas, žal pa nešolan.<br />
Napotil me je h gospe Ileani Bratuž<br />
Kacjan in to je bil začetek moje nove<br />
poti. Ko so me k sodelovanju povabili<br />
Prifarci, sem jim obljubil, da bom z njimi<br />
nastopal največ pol leta, potem pa … No,<br />
zdaj sem pri njih že trideset let. Odlično<br />
se razumemo, izjemno lepo ujamemo,<br />
veliko glasbenega znanja imajo, pa tudi<br />
nenavadno veliko srčnosti.«<br />
Mitja Ferenc je leta 1985 diplomiral<br />
na ljubljanski Filozofski fakulteti iz zgodovine<br />
in se najprej zaposlil na Zavodu<br />
Republike Slovenije za varstvo naravne<br />
in kulturne dediščine <strong>kot</strong> konservator<br />
za zgodovinsko dediščino. Leta 1999 je<br />
doktoriral, leta 2001 je bil izvoljen za<br />
docenta, leta 2007 si je pridobil naziv<br />
izrednega profesorja, prav letos pa je bil<br />
imenovan za rednega profesorja.<br />
»Tudi do tega je prišlo nekako spontano.<br />
O akademski karieri nisem razmišljal.<br />
Celo tedaj, ko so me povabili <strong>kot</strong> predavatelja,<br />
sem si vzel čas za razmislek. Zdaj pa<br />
že 24 let na fakulteti predavam in se med<br />
svojimi kolegi odlično počutim.«<br />
In zasebno? Znano je, da za Pirfarce<br />
pripravlja duhovite scenarije televizijska<br />
voditeljica Rosvita Pesek, ki je Ferenčeva<br />
življenjska sopotnica.<br />
»Tudi do tega je pred dvajsetimi leti<br />
prišlo povsem spontano. Rosvita si je tedaj<br />
gradila hišo, jaz pa sem se ustavil pri<br />
njej in jo vprašal, ali potrebuje kakšno<br />
pomoč. Pozneje sva se srečala na neki<br />
razstavi in se malce za šalo, malce zares<br />
dogovorila, da tisti, ki prvi doktorira,<br />
povabi <strong>druge</strong>ga na kavo. Potem pa je<br />
prva kava trajala šest ur, najina uspešna<br />
zveza pa zdaj že dvajset let ...«<br />
Prifarci – stari in mladi, vsi nasmejani.<br />
MATIJA SE PREDSTAVI<br />
V Cankarjevem domu so lani stari in<br />
manj stari slovesno sprejeli medse Matijo<br />
Marinča, ki z njimi sicer nastopa že<br />
pet let, a je bil šele tedaj sprejet <strong>kot</strong> pravi<br />
član. Poleg Ferenca pri Prifarcih nastopajo<br />
Valentin Južnič z bisernico, poje<br />
pa prvi bas, Martin Marinč z diatonično<br />
harmoniko, sicer pa drugi bas, Toni<br />
Obradovič s klavirsko harmoniko, prvi<br />
tenor in avtor številnih priredb, Jernej<br />
Pečak z violino in drugi bas ter Dejan<br />
Šuštar z bračem, sicer pa pevski prvi bas.<br />
»Nasploh smo zdaj odlična kombinacija<br />
starih in mlajših. Matija je res<br />
najmlajši, a je že zdaj pravi muzikant od<br />
nog do glave. Igra na obe vrsti harmonike,<br />
obvladuje bas kitaro, pa še poje lepo.<br />
Matija Marinč (21)<br />
ima glasbo v krvi.<br />
NARODNO-ZABAVNO 53<br />
Svojo glasbeno kariero pa je začel še <strong>kot</strong><br />
otrok v televizijskem šovu <strong>Slovenija</strong> ima<br />
talent in to z berdo. Bil je še tako majhen,<br />
da so mu morali pristaviti k mikrofonu<br />
stol, da je sploh lahko igral nanjo.«<br />
Mitja in Matija tu in tam nastopita<br />
tudi <strong>kot</strong> presenečenje za poldrugo uro<br />
temu ali onemu slavljencu na domu.<br />
»Seveda je naš čas omejen in so taki<br />
najini nastopi le občasni, recimo enkrat<br />
na mesec.«<br />
Mitja občasno skupaj z odličnim kitaristom<br />
Primožem Grašičem predstavlja<br />
tudi slovenske ljudske in narodne pesmi<br />
na samostojnih glasbenih večerih.<br />
»Zdi se mi poseben izziv, da poslušalcem<br />
lahko ob igranju in prepevanju<br />
razložim, kdaj in kako je določena pesem<br />
nastala, povem nekaj o skladatelju<br />
in o tem, kdaj je pesem ponarodela<br />
in podobno.«<br />
In kako bo z jesenskim koncertom v<br />
Cankarjevem domu?<br />
»Seveda bo tudi letos. Zaradi velikega<br />
zanimanja imamo zadnja leta vedno<br />
po tri koncerte skupaj. Letošnjega je<br />
naša scenaristka Rosvita naslovila K<br />
sosedom na obisk. Iz obkolpske doline<br />
se bomo podali na Hrvaško, Madžarsko,<br />
v Avstrijo in Italijo, ob tem pa srečali veliko<br />
zanimivih glasbenih gostov.«<br />
Prifarci so torej v velikem poletu.<br />
Pripravljajo nove skladbe, imajo<br />
veliko samostojnih koncertov, na<br />
visokem nivoju ohranjajo naše stare<br />
pesmi in ustvarjajo nove uspešnice.<br />
Lepo je, da jih imamo! <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
54<br />
AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
SOLATA IZ BERIVKE<br />
s tuno in jajčno fritato<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
2 OSEBI PREPROSTO 30 MINUT<br />
SESTAVINE ZA FRITATO:<br />
• 6 jajc<br />
• 4 jušne žlice ribanega parmezana<br />
• drobno sesekljane iglice<br />
svežega rožmarina<br />
• oljčno olje<br />
• sol<br />
SESTAVINE ZA SOLATO:<br />
• 100 g berivke<br />
• 12 kos grških črnih oljk<br />
• 2 paradižnika<br />
• 125 g čičerike<br />
• 100 g koruze<br />
• 2 x 80 g tune v olju ali v<br />
lastnem soku<br />
• 1 manjša rdeča čebula<br />
• parmezan<br />
• oljčno olje<br />
• limonin sok<br />
• glazura balzamičnega kisa<br />
1. V manjšo posodico ubijemo jajca,<br />
jih dobro razžvrkljamo, dodamo riban<br />
parmezan, drobno sesekljan svež rožmarin<br />
in sol ter dobro premešamo. V<br />
ponvi na vročem olju spečemo fritato.<br />
Pečeno ohladimo.<br />
2. Medtem pripravimo solato. Berivko<br />
operemo in razdelimo v dve skledi. Na<br />
berivko dodamo na koščke narezan<br />
paradižnik, koruzo, čičeriko, grške<br />
oljke in tanko narezano rdečo čebulo.<br />
Solimo. Pokapljamo z oljčnim oljem in<br />
limoninim sokom. Prelijemo z glazuro<br />
balzamičnega kisa. Dodamo tuno<br />
ter na dolge trakce narezano fritato.<br />
Dodamo vejico svežega rožmarina in<br />
postrežemo.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
FLICKR @VLADARS<br />
KDO je tukaj šef<br />
Izhodišče za naslovno presojo »Kdo je šef?« v tem pogovoru, se skriva<br />
v primikanju oz. odmikanju telesa.<br />
GOVORICA TELESA 55<br />
Na fotografiji opazimo Danila Türka,<br />
kako se je pri pogovoru primaknil k<br />
Robertu Golobu. Gre za intimno željo,<br />
da nam sogovornik čim bolje prisluhne<br />
in se zato podredimo ter primaknemo.<br />
Pri vzdrževanju avtoritete vzdržujemo<br />
tudi držo telesa v nekakšnem »svojem«<br />
položaju, kar Robert Golob zelo<br />
dobro počne.<br />
SAMOZAVESTNA DRŽA<br />
Vzdržuje samozavestno držo s širše<br />
razmaknjenimi komolci na naslonih<br />
stolov ter vertikalno poravnano telo<br />
po sredini sedala. Telo se niti ne<br />
primika niti ne odmika od sogovornika.<br />
Golobov pogled v tla oz. v prazno<br />
je posledica poslušanja sogovornika,<br />
saj sedita z ramo ob rami in bi bilo<br />
pogledovanje v sogovornika lahko<br />
tudi precej naporno oz. celo neprimerno<br />
zaradi bližine teles. Pri Danilu<br />
Türku dodatno opazimo tudi gesto<br />
z roko, s katero verjetno želi dodati<br />
pomen izgovorjenim besedam in<br />
tako dodatno utemeljiti oz. prepričati<br />
sogovornika, tj. Roberta Goloba. <br />
Danilo Türk (72) in Robert Golob (57) na posvetu Akademije znanosti<br />
za trajnostni razvoj Slovenije (16. april).<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
56<br />
FILMSKI KAŽIPOT<br />
Misijon, zgod. drama, VB 1986<br />
PET, 26. 4., 11.40, CineStar TV<br />
P. Gabriel je španski jezuit, ki se odpravi v<br />
divjino Južne Amerike, da bi postavil misijon v<br />
upanju, da bo spreobrnil tamkajšnje Indijance<br />
v krščanstvo. Pri tem mu pomaga Mendoza,<br />
ki po umoru brata iz ljubosumja išče odrešitev.<br />
Ko dvojici uspe uresničiti načrte, se za<br />
tamkajšnje Indijance začne „zlato obdobje“,<br />
ki se nepričakovano konča, ko Španija proda<br />
ta del kolonije Portugalski, ki namerava uničiti<br />
misijon. Film je nastal zaradi resnične zgodbe<br />
o redukcijah. Med jezuitskimi misijonarji, ki so<br />
ščitili domačine pred kolonizatorji, je bil tudi<br />
Slovenec Jožef Briginel.<br />
Evangelij po Mateju,<br />
Francija 1964<br />
PET, 26. 4., 23.00, TVS 1<br />
Film prikazuje Matejev evangelij Nove zaveze.<br />
Jezusov učenec Matej opiše Jezusovo življenje.<br />
Rojstva ne omenja, opiše križanje, smrt in<br />
vstajenje svojega učitelja. V zapisih se posebej<br />
poudari spor med Jezusom in velikimi duhovniki.<br />
Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na<br />
seznam 45 najboljših filmov vseh časov.<br />
Čudoviti um, biografija,<br />
ZDA 2001<br />
SOB, 27. 4., 15.05, KINO<br />
Nash je genialni študent na znani univerzi<br />
v Princetonu (ZDA). Ne obvlada socialnih<br />
veščin in ne hodi na predavanja. Obseden je z<br />
eno samo mislijo – najti izvirno idejo. Na matematičnem<br />
oddelku vlada huda tekmovalnost.<br />
Nekega večera skupaj posedajo v baru<br />
in tam opazijo skupinico deklet, med njimi<br />
tudi lepo svetlolasko. Ko jo Nash opazuje, mu<br />
v glavo šine prava, izvirna zamisel. Film o nobelovem<br />
nagrajencu je zgodba o zakonskemu<br />
paru, ki z zvestobo premaga nepremostljive<br />
življenjske težave.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
https://img.rtvcdn.si/<br />
Stane Kregar, dok. film, SLO<br />
NED, 28. 4., 08.25, TVS 2<br />
Stane Kregar je bil slikarski mojster in kulturnik,<br />
ki se je s svojim delom trajno zapisal v<br />
zgodovino slovenske likovne umetnosti 20.<br />
stoletja. Bil je pionir nadrealizma, abstrakcije<br />
in angažirane nove figuralike, s sakralnimi<br />
deli v raznolikih tehnikah monumentalnega<br />
slikarstva pa je opremil okrog sto cerkva<br />
širom po Sloveniji.<br />
Tone Kralj in prostor meje,<br />
dok. film, SLO 2023<br />
NED, 28. 4., 22.25, TVS1<br />
Tone Kralj je po I. svetovni vojni trikrat obiskal<br />
Benetke in imel kasneje razstave tudi v drugih<br />
evropskih prestolnicah. V tem času je začela<br />
nastajati tudi serija poslikav cerkva na Primorskem.<br />
O teh poslikavah, posamičnih ali več<br />
skupaj, nastalih predvsem do konca vojne, je<br />
bilo že veliko zapisanega. Oddajo komentira<br />
zgodovinar dr. Egon Pelikan, avtor knjige o<br />
Kraljevih poslikavah.<br />
Ples v dežju, drama, SLO 1961<br />
PON, 29. 4., 06.30, KINO<br />
Peter je temačen, zamišljen človek. Živi prazno<br />
življenje in hrepeni po idealni ženski, hkrati<br />
pa s pol srca nadaljuje s svojim “običajnim”<br />
dekletom Marušo, ki je precej starejša. Kot<br />
starajoča se igralka, ki se bori za vloge v lokalnem<br />
gledališču, izžareva negotovost in diha<br />
negotovost. Maruši se pridružuje še nehvaležna<br />
direktorica, ki ji kmalu pokaže vrata,<br />
zato se zdi, da je njena identiteta vedno bolj<br />
stisnjena ob zid.<br />
Corellijeva mandolina,<br />
zgod. drama, VB 2001<br />
ČET, 2. 5., 21.10, TV1000<br />
Leta 1941 se Italija poveže z Nemčijo in okupira<br />
Grčijo. Na za<strong>kot</strong>nem grškem otoku postavijo<br />
italijansko artilerijsko posadko, ki vzdržuje<br />
red. Italijanski častnik, stotnik Corelli,<br />
se zavzema za vzajemno sožitje z Grki in se<br />
ukvarja z glasbenimi festivali ter dvorjenjem<br />
hčerki lokalnega zdravnika. Leta 1943, ko<br />
Italija kapitulira, pa mora Corelli braniti grški<br />
otok pred nemško invazijo.<br />
<br />
PRIPRAVIL: LUKA MAMIĆ<br />
images.wolfgangsvault.com
Koledar dogodkov APRIL–MAJ<br />
DOGODKI<br />
57<br />
Jože Jagrič<br />
25<br />
3450 – Bratomor v jami<br />
pod Macesnovo gorico<br />
16.00, 18.00<br />
ČET<br />
Zavod sv. Stanislava,<br />
Štula 23, Ljubljana Šentvid<br />
Dokumentarni film<br />
Film pripoveduje zgodbo o umoru 3450 slovenskih vojnih ujetnikov<br />
v Jami pod Macesnovo gorico. Tako o njihovi poti v smrt <strong>kot</strong> o<br />
skrivanju in odkrivanju resnice o zločinu. Osrednji junak filma so<br />
Jama pod Macesnovo gorico, njene žrtve in raziskovalna ekipa,<br />
ki je v letu 2022 izkopala 3450 umorjenih v najhujšem bratomoru<br />
v slovenski zgodovini.<br />
Pričevalci: Janko Car, Janez Janša st., Uroš Košir, Petra Leben<br />
Seljak, France Dejak, Luka Rozman, Nikolai Tolstoy, Milan Zajec.<br />
Besedilo bere: Jernej Kuntner. Glasba: Uroš Kovač. Direktor<br />
fotografije in snemanje raziskave: Jože Jagrič. Scenarij in<br />
režija: Jože Dežman.<br />
Ob 17.00 bo v Platonovi votlini po razstavi »Jama pod Macesnovo<br />
gorico« vodil avtor razstave, dr. Jože Dežman.<br />
25<br />
ČET<br />
1<br />
SRE<br />
Fant in čaplja/<br />
Kimitachi wa do ikiru ka<br />
Različne ure<br />
Kinodvor,<br />
Kolodvorska 13, Ljubljana<br />
Animirani film<br />
26<br />
PET<br />
Zbor in orkester<br />
Slovenske filharmonije:<br />
VIP 4 – Za poduhovljene<br />
19.30<br />
Stolna cerkev sv. Nikolaja,<br />
Dolničarjeva ulica 1, Ljubljana<br />
Koncert<br />
27<br />
SOB<br />
Dobrodelno koncert domače<br />
glasbe: Spomin na pevca še živi<br />
19.00<br />
Dvorana Leona Štuklja,<br />
Šegova ulica 112, Novo mesto<br />
Koncert<br />
27<br />
SOB<br />
Julius Kugy: odprtje razstave<br />
in projekcija filma ob začetku<br />
poletne sezone v Trenti<br />
19.00<br />
(Razstava bo na ogled do 20. julija.)<br />
TNP Dom Trenta,<br />
Na Logu v Trenti 31, Soča<br />
Otvoritev razstave<br />
29<br />
PON<br />
Rumbastičen Ples do enih<br />
20.00<br />
Antonov dom,<br />
Tržaška cesta 85, Ljubljana<br />
Družabni dogodek<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
3<br />
PET<br />
Michaela P. Tremoglie:<br />
Brezbrižnost, ki uničuje<br />
republiko<br />
16.00<br />
Katoliški inštitut,<br />
Krekov trg 1, Ljubljana<br />
Predavanje<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
58<br />
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
7 1 8 9 4 5 6 24<br />
2 2 5 6 6 2 1 6<br />
4 6 1 7 8 8 8 27<br />
9 6 8 1 6 1 4 7<br />
8 5 3 2 2 4 4 12<br />
5 4 9 3 1 2 4 13<br />
7 7 2 3 5 4 7 17<br />
16 21 4 16 19 17 13<br />
6 7 9 6 3 1 8 24<br />
3 2 2 7 2 9 7 9<br />
1 9 9 4 9 1 5 36<br />
9 9 2 5 6 2 2 7<br />
6 4 9 9 4 4 8 38<br />
6 2 2 2 8 1 6 14<br />
4 7 7 2 6 3 1 18<br />
16 27 18 20 22 13 30<br />
7 1 8 9 4 5 6<br />
2 2 5 6 6 2 1<br />
4 6 1 7 8 8 8<br />
9 6 8 1 6 1 4<br />
8 5 3 2 2 4 4<br />
5 4 9 3 1 2 4<br />
7 7 2 3 5 4 7<br />
6 7 9 6 3 1 8<br />
3 2 2 7 2 9 7<br />
1 9 9 4 9 1 5<br />
9 9 2 5 6 2 2<br />
6 4 9 9 4 4 8<br />
6 2 2 2 8 1 6<br />
4 7 7 2 6 3 1<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Kolumna<br />
Nevarnost<br />
SAMOUNIČENJA<br />
AKTUALNO 59<br />
Bila so leta, ko sem naivno mislil, da se je obdobje vojn zaključilo za<br />
vedno. Žal sem bil v optimistični zmoti. Zdaj sem pesimistično vse bolj<br />
prepričan, da se bo zgodilo tisto, kar mi je dejal pokojni dedek, čisto<br />
preprost rudar in globoko veren katoličan, in sicer, da bo na koncu<br />
človek vse uničil.<br />
IGOR GOŠTE<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Dodal je še, da ko bo človek znal<br />
človeka narediti, bo konec.<br />
Tega star okoli dvanajst let<br />
nisem razumel. Malce se mi<br />
je sicer že dozdevalo, kako se »delajo«<br />
otroci, kaj več pa o tem nisem vedel. A<br />
moj preprosti dedek ni mislil na tisto<br />
naravno delo, ko moški in ženska spočneta<br />
otroka, ampak je ciljal na to, da nas<br />
bodo znali slej ko prej narediti v laboratorijih,<br />
brez moškega in ženske.<br />
SAMOUNIČENJE<br />
Pravzaprav smo zdaj koncu vse bližje.<br />
Blizu samouničenja. Zaradi tistega, kar<br />
se dogaja v skrivnih laboratorijih, in<br />
zaradi gorja, ki nam ga prinašajo vojne.<br />
Noben norec oziroma skrajnež, politični<br />
ali verski, nima nobenih moralnih<br />
zadržkov več. Ko se mu tako zazdi ali<br />
vstane z levo nogo, se odloči in napade<br />
državo, ki bi si jo rad pokoril ali le zato,<br />
ker ga moti na poti doseganja njegovih<br />
»zblujenih« ciljev.<br />
To, da zaradi takih norcev oziroma<br />
skrajnežev umirajo nedolžni in nič krivi,<br />
je takim človeškim izmečkom čisto<br />
vseeno. V stilu, nič mi ne morejo. Zaradi<br />
njih vojne divjajo na vseh koncih. Hkrati<br />
pa se po svetu širi zavržna ideologija,<br />
ki verjame, da lahko na eni strani izniči<br />
oba spola: spol, ki mu sam pripadam,<br />
Samouničenju smo vse bližje<br />
– zaradi tistega, kar se dogaja<br />
v skrivnih laboratorijih, in<br />
zaradi gorja, ki nam<br />
ga prinašajo vojne.<br />
in na drugi strani meni nasprotni spol,<br />
brez katerega bi ostal brez potomcev.<br />
Zato mi niti najmanj ni po volji, ko<br />
mi hoče nekdo vsiljevati tisto, kar je<br />
povsem skregano z naravnimi zakonitostmi.<br />
Če pa sami verjamejo v kaj<br />
<strong>druge</strong>ga, kar naj, le mene in moj pogled<br />
na tisto, kar se meni zdi normalno, naj<br />
pustijo pri miru.<br />
PAMETNI TELEFONI<br />
Ko je moja generacija odraščala, so ven<br />
prišli pralni stroji, televizije, avtomobili<br />
in kasneje telefoni. Otroci smo se igrali<br />
zunaj. Domov smo prihajali pred mrakom.<br />
Po navadi smo z igrami nadaljevali<br />
še v skromno opremljenih stanovanjih.<br />
Desetletja kasneje otrok skorajda<br />
ne vidim več zunaj, če že, so vsi »zabubani«<br />
v svoj pametni telefon, kar ne le<br />
naše otroke in vnuke, tudi nas dela le še<br />
bolj neumne.<br />
Če se ne bo naša oblast prebudila<br />
in tega poneumljanja zaustavila vsaj s<br />
prepovedjo vnosa pametnih naprav v<br />
osnovne šole, bo kriva, da bodo naši<br />
otroci živeli življenje umetne inteligence,<br />
hkrati pa pozabili na korenine.<br />
Veliko lahko tudi sami storimo, če že<br />
oblast ne. Otrokom lahko pokažemo,<br />
da na tem svetu še obstajajo igre, pri<br />
katerih pametnih naprav ne potrebuješ.<br />
Le drug <strong>druge</strong>ga.<br />
OBLJUBE<br />
O obljubah, ki polnijo usta aktualnim<br />
vladajočim politikom, ni več smiselno<br />
izgubljati besed. Med nekakšne obljube<br />
sodijo tudi razna pisma o nameri. Sam<br />
sem leta 2021 pisal o enem takem pismu,<br />
kjer je bilo zapisano, da bodo v Hrastniku<br />
vendarle in končno zgradili nov<br />
dom za starejše, ki je v podobno slabem<br />
stanju <strong>kot</strong> tisti v Izoli. Tudi v Izoli so<br />
sredi aprila letos podpisali pismo o nameri<br />
o izgradnji novega doma starejših.<br />
Minister za solidarno prihodnost Simon<br />
Maljevac, kaj pravite, zakaj tudi vam nič<br />
kaj dosti ne verjamem, da bo dom starejših<br />
kmalu zgrajen? Morebiti zato ne, ker<br />
ga v Hrastniku še niti graditi niso začeli,<br />
čeravno bi moral biti zgrajen že lani. <br />
Smo blizu samouničenja: zaradi tistega, kar<br />
se dogaja v skrivnih laboratorijih, in zaradi<br />
gorja, ki ga prinašajo vojne.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
60 AKTUALNO RAZVEDRILO Humor<br />
Premier Golob zagrozil stavkajočim:<br />
»Če ne nehate, bom odstopil in se bo<br />
vrnil Janez Janša.«<br />
Zavod za spomeniško varstvo izdal<br />
odlok o zaščiti antijanšističnih grafitov<br />
<strong>kot</strong> kulturnih spomenikov državnega<br />
pomena.<br />
Jerome Powell @alifarhat79<br />
Oh, ne!<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
PLAČA<br />
PRIHAJA<br />
PLAČA<br />
ODHAJA<br />
Kip Davida se<br />
je po treh letih v<br />
ZDA vrnil v Italijo<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
Čokolada je najboljša možna investicija.<br />
Kupiš 100 gramov, pridobiš dva kilograma ...<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
KRIŽANKA<br />
61<br />
SHUTTERSTOCK<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
NASELJE<br />
SV. OD<br />
KANALA<br />
LISTINA O<br />
DOVRŠITVI<br />
ŠOLANJA<br />
ŠTUDENTA<br />
ČLOVEK,<br />
KI ŽGE<br />
OGLJE<br />
SOVJET-<br />
SKI<br />
VODITELJ<br />
(LEONID)<br />
VRSTA<br />
SOCVETJA<br />
2<br />
GERMAN-<br />
SKO<br />
PLEME<br />
CVETLICA<br />
PRIPRAVA<br />
ZA IGRA-<br />
NJE NA<br />
IGRIŠČU<br />
PREPLET,<br />
SPLET<br />
1<br />
NERES-<br />
NICA<br />
ELASTIČ-<br />
NA SNOV<br />
MATEJ<br />
AVBELJ<br />
KEM. ELE-<br />
MENT (I)<br />
ANDREJ<br />
TARKOV-<br />
SKI<br />
ČLOVEK,<br />
KI OB-<br />
DOMOVINA<br />
DELUJE<br />
ZEMLJO<br />
KRAŠKA<br />
JAMA<br />
JV. OD<br />
CERKNICE<br />
RAZKUHA-<br />
NO, SLAD-<br />
KANO<br />
SADJE<br />
NAJ-<br />
SLABŠA<br />
ŠOLSKA<br />
OCENA<br />
ARGEN-<br />
TINSKI<br />
PLES<br />
DOMOVINA<br />
GORA<br />
JUŽNO<br />
OD LJUB-<br />
LJANE<br />
RAZPAD<br />
VOJSKE<br />
ALI<br />
DRŽAVE<br />
KLICNA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
EVA<br />
NASELJE<br />
OB SOTOČ-<br />
JU SORE<br />
IN SAVE<br />
SNOV ZA<br />
SLAJENJE<br />
MESTO V<br />
AVSTRIJI<br />
(... AN DER<br />
DONAU)<br />
ODPRTA<br />
TELESNA<br />
POŠKOD-<br />
BA<br />
DRŽAVA<br />
VZHODNO<br />
OD IRAKA<br />
ŽAN<br />
MAHNIČ<br />
RIMSKI<br />
CESAR<br />
KONJENI-<br />
CA NA<br />
KRILU RIM.<br />
LEGIJE<br />
ŽGANA<br />
PIJAČA<br />
SLOV. PRE-<br />
VAJALEC<br />
PREROK<br />
IZ STARE<br />
ZAVEZE<br />
Ž. IME,<br />
7<br />
EDITA<br />
IZSTRE-<br />
LEK<br />
PETRA<br />
3<br />
VLHOVA<br />
PRODAJ.<br />
ZLATNINE<br />
STOPNJA<br />
FRANC.<br />
SKLA-<br />
DATELJ<br />
(MAURICE)<br />
SLOV.<br />
SKLADAT.<br />
EGIPT.<br />
BOGINJA<br />
GORSKA<br />
ŽIVAL<br />
Z ROGOVI<br />
KOZJE<br />
11<br />
MESO<br />
MESTO<br />
V ŠPANIJI<br />
STARA<br />
5<br />
MATI,<br />
BABICA<br />
ZAREK<br />
UREJE-<br />
NOST<br />
VINKO<br />
DOLENC<br />
RIBIŠKA<br />
MREŽA NA<br />
OBROČU Z<br />
ROČAJEM<br />
MANJŠE<br />
9<br />
ZEMLJIŠ-<br />
ČE BLIZU<br />
HIŠE<br />
4 GORSKE<br />
REŠEVAL-<br />
NE SANI<br />
12<br />
KOTANJA<br />
S STOJE-<br />
ČO VODO,<br />
MLAKA<br />
CIRKONIJ<br />
ZORAN<br />
LUPINC<br />
TESARSKA<br />
SEKIRA<br />
SESTRIN<br />
MOŽ<br />
13<br />
VRTNINA<br />
KOŽNA<br />
GUBA NA<br />
NEBU KITA<br />
REKA V<br />
ČRNI GORI<br />
10<br />
8 GLAVNO<br />
GESLO<br />
SLOV.<br />
PESNIK<br />
(FRANCE)<br />
6<br />
1<br />
2 3 4 5<br />
6 7 8 9<br />
10 11 12 13<br />
VODNA<br />
PTICA<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
Novo na tržišču! Voda v prahu.<br />
Vsebino vrečice zmešajte v enem<br />
litru vode.<br />
V I K T R I N G<br />
I T I N E R A R<br />
K I T A J S K A<br />
T N A L A/K A N<br />
R E J A/S A Z U<br />
I R S K A/T I L<br />
N A K A Z I L O<br />
G R A N U L O M<br />
Rešitev križanke (vodoravno): Doblar, igralo, pletež, laž,<br />
MA, Gornja, rum, Jona, Križna jama, Edit, marmelada,<br />
PV, ena, rang, Zr, por, tango, kozlovina, Anton Lajovic,<br />
Krim, oma, tesača, razsulo, sak, Evi, red, vrt, Medvode,<br />
aki, sladkor, kal. Glavno geslo: plemič Radigoj.<br />
REŠITVE:<br />
Skrita misel:<br />
KO SE ZRUŠI LAŽNA SVOBODA,<br />
NASTOPI OSVOBODITEV.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
62<br />
JU3 2052<br />
Kolumna<br />
Vse vemo, vse doživimo,<br />
vse slišimo, predvsem<br />
pa vse razumemo<br />
S prijatelji, ki še pomnijo čas tudi izpred 80 in več let,<br />
se pogosto pogovarjamo o spremembah, ki smo jih v družbi,<br />
v kateri živimo, doživeli. V marsičem si nismo enotni, a drži dejstvo,<br />
da toliko prelomnih sprememb, skoncentriranih na obdobje zadnjih<br />
dvajsetih let, prej še nikoli nismo imeli.<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Nekoč smo šli s knjigo k bazenu,<br />
na vlak in avtobus, v park,<br />
v posteljo. Brali smo med kosilom,<br />
celo med šolskimi odmori.<br />
Danes nam zaradi prehajanja iz<br />
realnega v virtualno, zmanjkuje časa še<br />
za najnujnejša opravila. Če že beremo,<br />
preberemo samo naslove člankov na<br />
telefonih. Ker se več ne poglabljamo v<br />
vsebino, se pogosto dogaja, da brcamo<br />
v meglo, ko se zaradi tega ali onega pridušamo<br />
na X-u, Facebooku, Tik-Toku<br />
ali Instagramu. Namesto da bi živeli, s<br />
prsti »drsimo« po ekranih in si domišljamo,<br />
da vse vemo, vse doživimo, slišimo,<br />
predvsem pa razumemo.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />
NIČESAR NE RAZUMEMO<br />
Digitalni mediji nas hinavsko spodbujajo,<br />
da v čim krajšem času »pozobamo«<br />
čim več informacij. Pri tem se osredotočamo<br />
samo na ključne besede ali<br />
povzetke, namesto da bi se poglobili v<br />
besedilo. To žal tudi pomeni, da se naša<br />
sposobnost za poglobljeno branje in razumevanje<br />
iz dneva v dan bolj zmanjšuje.<br />
Dr. Vesna Vuk Godina je v intervjuju<br />
za Žurnal24 dejala: »Med študenti<br />
imamo zdaj generacije, ki so zrasle ob<br />
medijih, ki onemogočajo razvoj abstraktnega<br />
mišljenja. Ko pridejo na fakulteto,<br />
od njih pričakujemo določene<br />
sposobnosti, za katere domnevamo, da<br />
jih imajo. Vendar je realnost drugačna.<br />
Ne le, da si z abstraktnim mišljenjem<br />
predstavljamo stvari, ki je ne vidimo,<br />
telo lahko na abstraktne predstave celo<br />
fizično odreagira, <strong>kot</strong> da so dražljaji<br />
prisotni. Recimo, ko si predstavljamo,<br />
da ugriznemo v kislo limono, se nam<br />
usta napolnijo s slino enako, <strong>kot</strong> če bi<br />
dejansko ugriznili vanjo. Gre torej za to,<br />
da telo na predstavo o predmetu ali osebi<br />
reagira enako, <strong>kot</strong> če bi bil predmet<br />
ali oseba dejansko tu. Gre za specifično<br />
človeško organizacijo čutov, ki sploh<br />
omogoča abstraktno mišljenje.«<br />
Skratka: branje knjig krepi koncentracijo,<br />
spomin in analitično razmišljanje.<br />
Se že dogaja, da nam zaradi nebranja<br />
odmirajo sive možganske celice?<br />
GLEDANJE GLASBE<br />
Zadnje tedne se sem in tja spotaknem ob<br />
članke, ki govorijo o Evroviziji. Bolj malo<br />
ali skoraj nič ne omenjajo pesmi, veliko<br />
več pozornosti posvečajo sceni, različnim<br />
efektom, obleki, presenečenjem, s<br />
katerimi želijo izvajalci navdušiti milijonsko<br />
občinstvo. Kako žalostno! Kje so<br />
časi, ko je bil edini namen tudi tako imenovane<br />
popularne glasbe, da se je dotaknila<br />
našega srca in v njem tudi ostala. Še<br />
danes pogosto rečem: »Hvala za zimzelene<br />
melodije, ki ostajajo večne!«<br />
Pa da me ne boste narobe razumeli:<br />
zavedam se, da je vizualna podoba, ki je<br />
rezultat kulturnih in tehnoloških sprememb<br />
skozi zadnja desetletja, prav tako<br />
zelo pomembna.<br />
Videospoti so postali ključni del<br />
glasbene industrije že v osemdesetih<br />
letih prejšnjega stoletja, kasneje so ob<br />
pomoči platform <strong>kot</strong> sta YouTube in<br />
TikTok, kjer je (žal) vizualna komponenta<br />
pogosto enako pomembna <strong>kot</strong><br />
glasbena, dobesedno eksplodirali.<br />
Ključni so za trženje glasbe. Podobno<br />
<strong>kot</strong> različni modni trendi in način<br />
življenja estradnih umetnikov. Več <strong>kot</strong> je<br />
ekstremnih izstopanj, bolj raste njihova<br />
popularnost. Zavedam se, da so naštete<br />
spremembe drastično prispevale k temu,<br />
da je popularna glasba postala več <strong>kot</strong> le<br />
poslušanje melodij. Žal pa se nezavedno<br />
zmanjšuje naša osredotočenost na glasbo<br />
samo, saj so vizualni elementi pri poslušanju<br />
moteči ali pa se zdijo pretirani.<br />
SEKSI POLITIKI<br />
Morda se bo kdo nasmehnil in rekel:<br />
»Ja, Milena, kaj ga pa lomiš! Kaj vtikaš<br />
zraven še politiko?«<br />
To počnem iz preprostega razloga,<br />
ker je tudi na volitvah zelo podobno <strong>kot</strong><br />
v glasbi: malo nam je mar za vsebino, veliko<br />
več in bolj se posvečamo nastopanju<br />
in nastopaštvu. Bolj <strong>kot</strong> postajamo plitki<br />
in površni, hitreje si volivci oblikujejo<br />
mnenja na podlagi prvega vtisa. Bolj <strong>kot</strong><br />
»drsimo« po ekranih, manj časa imamo<br />
za osredotočanje na politične programe,<br />
bolj nam pridejo do živega »reklamna<br />
sporočila« o osebnostnih lastnostih<br />
kandidatov. <strong>Zakaj</strong> bi več <strong>kot</strong> toliko<br />
razmišljali, ko to namesto nas počnejo<br />
vplivneži iz našega mehurčka? Prišli<br />
smo tako daleč, da so postali obleka,<br />
frizura in celo politikova spremljevalka<br />
pomembnejši od političnega programa.<br />
Solata, ki jo dotični zaužije že na tešče,<br />
pa predmet »small talk« debat na družbenih<br />
omrežjih. Na koncu pa zato zmaga<br />
tisti, ki ima bolj seksi rit, kakopak!
Razvedrilo<br />
LLLLL+<br />
63<br />
SKRITA MISEL<br />
KOSEZE RUŠE ILKA<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
ŽANA SAVO BROD<br />
ANAIS TROPI GOS<br />
VOZ<br />
BODRITEV<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />
ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali lepo misel. (jp)<br />
,<br />
LAŽJI MAGIČNI LIK<br />
Vodoravno in navpično:<br />
1 avstrijsko ime za Vetrinj, naselje in trinajsti okraj Celovca,<br />
od koder so v majniku 1945 Angleži vrnili v Slovenijo<br />
vojaške begunce<br />
2 podroben načrt ali popis nameravanega potovanja<br />
3 velika azijska država<br />
4 klada za sekanje drv po dolenjsko<br />
- visoki mongolski poglavar<br />
5 slovenski operni pevec (Jurij) -<br />
slovenska akademija znanosti in umetnosti<br />
6 evropska otoška država - redka in zračna<br />
tkanina za ženske toalete<br />
7 pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni<br />
znesek za naročnikov račun<br />
8 zaradi vnetja nastalo zrnasto tkivo, nevarno gnojno<br />
žarišče ob zobni korenini<br />
Besed med seboj ne ločijo črna polja,<br />
ampak debelejše črtice. (jp)<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
64<br />
SLIKOVITO<br />
PAR IN GOLOB – Corneille<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
Satira<br />
ne morem več prenašati!«<br />
Tako je rekla. In jaz<br />
»Tega<br />
sem obmolknil. Kot jagenjčki<br />
v tistem znamenitem filmu. V<br />
trilerju. V grozljivki. Ki mi je pognala<br />
mravljince vzdolž hrbtenice. Da sem si<br />
komaj upal dihati. Da sem obmolknil.<br />
Kot jagenjček.<br />
V naših cerkvah še zmeraj odmeva<br />
aleluja. Hočem reči: še vedno smo v velikonočnem<br />
času. Mislim: velika noč je<br />
bila pred tremi tedni. Kar pomeni, da<br />
je od moje zadnje spovedi minilo nekaj<br />
dni več <strong>kot</strong> tri tedne. Kljub temu sem<br />
si na hitro izprašal vest: kaj sem storil<br />
takega, da tega ne more več prenašati?<br />
Nič. Moja vest je čista. Nedolžen sem<br />
<strong>kot</strong> nevesta! Ha, ha, ha … Tako se je<br />
pridušal potepuh Oskar v ljubki knjigi<br />
Erazem in potepuh, ko so ga zaprli:<br />
»Nedolžen sem <strong>kot</strong> nevesta!« Pisateljica<br />
Astrid Lindgren je svojo mladinsko povest<br />
pisala v petdesetih letih prejšnjega<br />
stoletja in morda ta stavek takrat še ni<br />
bil tako smešen, <strong>kot</strong> je danes, ko je smešen<br />
»za zjokat« – <strong>kot</strong> se reče. Čeprav je<br />
treba reči tudi to, da je jok bolj žalostna<br />
oblika smeha in da je to, da se režimo<br />
ob stavku »Nedolžen sem <strong>kot</strong> nevesta!«,<br />
tudi v resnici žalostno. Ampak to<br />
je tema za kdaj drugič. In za kak drug<br />
članek. Dodal bom le še to, da ne glede<br />
na to ali se smejimo ali jočemo v zvezi<br />
z nedolžnostjo, nikakor ni fer, pravično<br />
in spodobno pa še manj, da se obrega-<br />
Corneille, Par in golob (1949), nadrealizem.<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
mo samo ob neveste, ženinom pa se<br />
spregleda in odpusti še kaj <strong>druge</strong>ga.<br />
»Kaj te vznemirja, draga moja? Česa<br />
ne moreš več prenašati?«<br />
»Tega govorjena!«<br />
»Kakšnega govorjenja? Čigavega?«<br />
sem še vprašal, v upanju, da ne mojega<br />
in da sem torej nedolžen.<br />
»Tega čvekanja. Šopirjenja za mikrofonom!<br />
Tega flancanja! Praznega nakladanja!<br />
Sajenja rožic! Same floskule!«<br />
Oddahnil sem si! Saj ne, da ne čvekam.<br />
Da ne flancam in ne nakladam.<br />
Niti na cvetličarjenje in na floskule nisem<br />
imun. Šopirim se – a ne za mikrofonom!<br />
Nedolžen sem. Kot nevesta … Ne!<br />
Kot jagenjček. Ki je obmolknil. Samo da<br />
meni ni treba molčati. Vsaj danes ne.<br />
Ker sem nedolžen.<br />
»Ugasni televizijo, draga, pa bo<br />
mir,« sem ji svetoval. »Ali pa raje glej<br />
turške nadaljevanke. Tretji program pa<br />
ni zate.«<br />
Debelo me je pogledala:<br />
»O čem pa govoriš?!«<br />
»Ljubica, ni vse za vsakega. Poročila<br />
morda še preneseš, prenosi iz parlamenta<br />
in tiskovne konference pa so<br />
strup za tvoj pritisk. Še kap te bo. Nisi<br />
več najmlajša.«<br />
Ah, ko bi bil molčal! Ko bi se od jagenjčka<br />
kaj naučil. Molk je zlato. Ne morda<br />
če in kadar te peljejo v zakol, sicer pa<br />
vedno in redno. Sploh če se pogovarjaš<br />
s svojo boljšo in z zakramentom podarjeno<br />
nadrejeno ti polovico. Ki mi je zdaj<br />
namenila pogled, zaradi katerega sem –<br />
medtem ko so mravljinci divjali vzdolž<br />
hrbtenice – živo obnovil občutja, ki sem<br />
jih imel med gledanjem tistega filma.<br />
Trilerja in grozljivke. Čemú sem v pogovor<br />
vpletel njena leta?! Idiot! No, zdaj ji<br />
pa reci še, da se je zredila in potem boš<br />
na referendumu o evtanaziji glasoval že<br />
z one strani. Bedak!<br />
»Nisem gledala televizije!«<br />
»Kaj pa potem?«<br />
»Prihajam od maše.«<br />
»Pa saj ni nedelja. <strong>Zakaj</strong> pa hodiš v<br />
cerkev sredi tedna?«<br />
»Birmanska devetdnevnica!«<br />
»A!« sem razumevajoče pomedmetil.<br />
»Pridiga?«<br />
»Da!« je zabila.<br />
»No, potem pa vseeno nisem tako<br />
zelo ustrelil mimo. Razkurjena si zaradi<br />
prodajalcev golobov!«<br />
»Sveti Duh ni golob,« je bila samo še<br />
bolj razburjena.<br />
»Saj,« sem nadaljeval, »in vsak<br />
golob še ni Sveti Duh! Pa če se še<br />
tako šopiri!«<br />
<br />
POLITIČNA POEZIJA 65<br />
Juš Pocukar<br />
V SREDIŠČU POZORNOSTI<br />
Znašla sta pandurja se v središču,<br />
pač pozornosti, če razumljivo<br />
ni morda, hodila bojazljivo<br />
<strong>kot</strong> ponoči po pokopališču.<br />
Ni bilo tako načrtovano,<br />
mislila sta, da bo vse drugače,<br />
saj pandurja sta, nosita hlače,<br />
njima je povsod prav vse postlano.<br />
Juš in Bošta, dva pandurja znana,<br />
sta v obhod odšla vse do obrobja,<br />
ker doma premalo je udobja,<br />
ker pretesna zanju je Ljubljana.<br />
Na obrobju nama bo udobno,<br />
na izlet odpraviva se družno,<br />
sta sklenila, nista pa šla južno,<br />
ampak v vzhodno občino obrobno.<br />
www.maribor24.si<br />
Tam zagodla bova jo občanom,<br />
ki čez nas pandurje godrnjajo,<br />
ko postaviva jim dom z ograjo,<br />
s takim sta odpravila se planom.<br />
Marginalna stvar bo to za naju<br />
in obenem dnevnica v žep kane,<br />
saj prišla sva vendar iz Ljubljane,<br />
da red narediva v tistem kraju.<br />
Res prišla sta, a sta pot zgrešila,<br />
znašla sta v središču se nenadno,<br />
kjer postavili so ju na hladno,<br />
komaj kožo celo sta rešila.<br />
Kot rečeno, ni izšla se zgodba,<br />
<strong>kot</strong> sta Juš in Bošta si želela,<br />
naglo spet domov sta odbrzela,<br />
mačja ju pospremila je godba.<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si
FANT, TEŽKO<br />
ŽIVLJENJE, KAJ?<br />
SI DANES SPLOH<br />
KAJ NAREDIL?!<br />
LJUDJE!
Domovino berem, ker me zanima<br />
drugačno mnenje.<br />
• neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
Milena Miklavčič<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
159<br />
175 €<br />
205,40 €<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />
Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Mi vemo, da je <strong>Domovina</strong><br />
VREDNA svojega denarja.<br />
Prepričajte se TUDI VI!<br />
Naročite 3 brezplačne:<br />
ogledne izvode<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
Domovino berem zato,<br />
da ostanem na pravi strani poti.<br />
In obrnjen v pravo smer.<br />
Gregor Čušin, igralec in pisatelj<br />
• Preverjene informacije, kaj se v resnici<br />
dogaja doma in po svetu.<br />
• Dostop do člankov novinarske ekipe,<br />
ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak ostaja<br />
zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Dostop do ekskluzivnih člankov, intervjujev in oddaj,<br />
ki so na voljo samo naročnikom.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
Pridružite se<br />
ŠIROKEMU<br />
krogu bralcev,<br />
KI CENIJO:<br />
• neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Change language