Domovina 137: V športu zmagajo najboljši, v politiki pa ... (Predogled)
28.02.2024 • Views
Share Embed Flag

Domovina 137: V športu zmagajo najboljši, v politiki pa ... (Predogled)

ePAPER READ
  • No tags were found...
domovina.je

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

29. 2. 2024<br />

Sum klientelizma in gejevski lobi<br />

22<br />

Prepoved pesticidov preti kmetu 24<br />

Franc Mihelič po operaciji spet igra!<br />

52<br />

V ŠPORTU<br />

<strong>zmagajo</strong> <strong>najboljši</strong>,<br />

V POLITIKI PA ...<br />

12<br />

3,95 €<br />

<strong>137</strong>

Mi vemo, da je <strong>Domovina</strong><br />

VREDNA svojega denarja.<br />

Prepričajte se TUDI VI!<br />

Naročite 3 brezplačne:<br />

ogledne izvode<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

Domovino berem zato,<br />

da ostanem na pravi strani poti.<br />

In obrnjen v pravo smer.<br />

Gregor Čušin, igralec in pisatelj<br />

• Preverjene informacije, kaj se v resnici<br />

dogaja doma in po svetu.<br />

• Dostop do člankov novinarske ekipe,<br />

ki ne menja retorike ob menjavi vlade, am<strong>pa</strong>k ostaja<br />

zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Dostop do ekskluzivnih člankov, intervjujev in oddaj,<br />

ki so na voljo samo naročnikom.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

Pridružite se<br />

ŠIROKEMU<br />

krogu bralcev,<br />

KI CENIJO:<br />

• neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja <strong>pa</strong> prepustimo vam.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

MOJA BESEDA<br />

»Luke Dončići« slovenske politike<br />

3<br />

Selekcija je izbor. Izbor najboljšega.<br />

Tako je ta svet urejen od Adama<br />

in Eve naprej. Zato je v krogu<br />

življenja lev postavljen višje od<br />

polža in zato je gospodar planeta človek.<br />

V starih časih, preden je izbruhnila svoboda,<br />

smo temu rekli krona stvarstva.<br />

Seveda so vedno tudi izjeme. A izjeme<br />

vedno potrjujejo pravilo. Težava je,<br />

ko pride preveč izjem in postanejo izjeme<br />

pravilo. To se je zgodilo v zadnjih<br />

dveh desetletjih v slovenski levi <strong>politiki</strong>.<br />

Leva politična elita je danes polna<br />

nerazgledanih in neizobraženih politikov,<br />

ki nimajo niti osnovnega političnega<br />

talenta. V vladi je najbolj razumen<br />

in sposoben politik Matjaž Han, ki ima<br />

samo triletno trgovsko šolo. Kaj podobnega<br />

bi težko našli v katerikoli vladi na<br />

svetu. Ima <strong>pa</strong> Han smisel za politiko in<br />

dolgoletne izkušnje.<br />

Če je elita pokvarjena,<br />

niso pokvarjeni<br />

tudi navadni ljudje.<br />

NEGATIVNA SELEKCIJA<br />

Da je vsaka slovenska leva vlada intelektualno<br />

slabša od prejšnje, je kriva<br />

negativna selekcija. To je v državi uveljavil<br />

Milan Kučan z novimi obrazi, ki<br />

niso »umazani«. Začelo se je s tremi<br />

»novimi« strankami, ki so izšle iz Zveze<br />

komunistov (1990) in z »neobremenjenim«<br />

Janezom Drnovškom (1992). A<br />

v nekaj letih je kadra zmanjkalo in je<br />

ostala samo še všečna zunanja podoba.<br />

Prišla sta »le<strong>pa</strong> in mlada« Borut Pahor<br />

in Katarina Kresal (2008), ki sta državo<br />

in vlado povsem prepustila, če citiramo<br />

Pahorja, stricem iz ozadja.<br />

Za njima tudi videz ni bil več pomemben,<br />

ostala je samo še novost. Za<br />

uspeh Jankovića, Bratuškove, Cerarja,<br />

Šarca in Goloba je bilo dovolj samo<br />

še dvoje: da so bili različni od predhodnika<br />

in da so bili proti Janši. Mediji<br />

sploh niso problematizirali, da so bili<br />

od prvega do zadnjega popolni zelenci<br />

v <strong>politiki</strong>, am<strong>pa</strong>k so jih vse opisovali kot<br />

čudežne dečke, politične Luke Dončiće.<br />

Ali novinarji tudi svoj avto peljejo k mehaniku,<br />

ki nima nobene izkušnje?<br />

Svoje je dodala Kučanova zlohotna<br />

beseda strankokracija, ki je v svojem<br />

bistvu nedemokratična in protiustavna,<br />

in so jo za njim začeli ponavljati<br />

vsi. Posledično so se nahujskani ljudje<br />

začeli še bolj zmrdovati nad politiko.<br />

Plače politikov so postale mizerne, bistveno<br />

nižje od direktorskih plač. S tem<br />

so še dodatno zmanjšali krog ljudi, ki so<br />

pripravljeni vstopiti v politiko. Pošteni<br />

ne bodo delali pod ceno, pokvarjencem<br />

<strong>pa</strong> je za plačo vseeno, če si z nakupom<br />

ene stavbe lahko <strong>politiki</strong> razdelijo več<br />

milijonov provizije.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SAMOZAVEST<br />

Ljubosumje v narodu, ki je<br />

pregovorno znano, se je v<br />

času rdeče negativne selekcije<br />

zadnja desetletja<br />

razbohotilo. Že velikokrat smo<br />

omenili, kaj o tem govorijo psihologi,<br />

psihoterapevti in sociologi: ljubosumje<br />

na soseda in brata je znak slabe samopodobe.<br />

Nizke samozavesti. Pomanjkanja<br />

ljubezni do samega sebe. Nacija<br />

lahko to bolezen ozdravi samo tako, da<br />

se začne zavedati svoje lastne vrednosti.<br />

S poudarjanjem dobrega v svoji zgodovini.<br />

Mi imamo odlično izhodišče:<br />

vsenarodno zmagovito vojno nad eno<br />

od največjih armad Evrope, ki nam je<br />

z minimalnimi žrtvami prinesla neodvisnost.<br />

Redke nacije imajo v svoji zgodovini<br />

tako velik in tako brezmadežen<br />

dogodek, na katerega so lahko upravičeno<br />

ponosne.<br />

Iz tega razmišljanja je nastal tudi<br />

tednik <strong>Domovina</strong>. Vzgib je bila moja<br />

kolumna z velikim odmevom, na podlagi<br />

katerega sem prišel do ideje o<br />

rojstvu nove revije. Februarja 2021 sem<br />

opisal, kako so tujci od Napoleona do<br />

Tita videli Slovence: kot izjemno nravne,<br />

čiste in poštene. Taki opisi so se z<br />

letom 1945 prenehali.<br />

Danes imamo o sebi povsem drugačno<br />

mnenje. Da smo nevoščljivci,<br />

majhni, nesposobni. A to ni res. Seveda<br />

nismo več tako pošteni in nravni<br />

kot leta 1941. Še vedno <strong>pa</strong> je treba poudariti,<br />

da z ljudmi v resnici ni nič narobe.<br />

Če je elita pokvarjena, niso pokvarjeni<br />

tudi navadni ljudje. Če vladajoča<br />

leva vlada v žepe pospravlja milijone,<br />

če manipulira s svojo izobrazbo in če<br />

brezsramno laže, ko gre za predvolilne<br />

obljube, Slovenci nismo nič krivi. Posebej<br />

ne tisti, ki na volitvah ne sledimo<br />

medijski pro<strong>pa</strong>gandi.<br />

Sam Slovence vidim kot marljive,<br />

prizadevne, uspešne in poštene. Prav<br />

je, da smo na to ponosni.<br />

Politična smetana se menjuje, narod<br />

<strong>pa</strong> ostane.<br />

<br />

KOLUMNA »KAJ JE SLOVENIJI<br />

UKRADLO POŠTENOST<br />

IN RESNICOLJUBNOST«:<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Med litijem in Litijsko<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

15 Frane Adam, sociolog:<br />

Glavni mehanizem<br />

delovanja slovenske družbe<br />

je klientelizem<br />

Nenad Glücks · Intervju<br />

22<br />

24<br />

28<br />

52<br />

Sum klientelizma s pomočjo<br />

gejevskega lobija<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

Pesticidi v praksi: kmetje jih<br />

uporabljajo umno, vrtičkarji<br />

»po domače«<br />

Urban Šifrar · Reportaža<br />

Boštjan Noč, čebelar: Vsaka<br />

tretja žlica hrane, ki jo pojemo,<br />

je plod opraševanja čebel<br />

Teo Petrovič Presetnik · Intervju<br />

Franc Mihelič spet igra<br />

Ivan Sivec · Glasba<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Sum klientelizma in gejevski lobi 22<br />

Prepoved pesticidov preti kmetu 24<br />

Franc Mihelič po operaciji spet igra! 52<br />

V ŠPORTU<br />

<strong>zmagajo</strong> <strong>najboljši</strong>,<br />

V POLITIKI PA ...<br />

12<br />

Zaključek redakcije: 27. februar 2024<br />

29. 2. 2024<br />

3,95 €<br />

<strong>137</strong><br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>137</strong>, LETNIK 4,<br />

29. februar 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(tino@domovina.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Odgovorni urednik portala<br />

<strong>Domovina</strong>.je:<br />

MARTIN NAHTIGAL<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografije:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Naslovnica:<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.,<br />

Direktor:<br />

MITJA ŠTULAR<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

20<br />

Trenirkarji<br />

Aljuš Pertinač · Kolumna<br />

32<br />

Katere avtomobile vozijo slovenci<br />

Jakob Vid Zu<strong>pa</strong>nčič<br />

38<br />

Judje v Kairu danes in nikoli več<br />

Andraž Šest · Kolumna<br />

45<br />

Raz<strong>pa</strong>sli smučarski primitivizem<br />

Tino Mamić · Kolumna<br />

21<br />

Dvoličnost Svobode: na<strong>pa</strong>dajo<br />

zdravnike, <strong>pa</strong>rtner Tamare Vonta <strong>pa</strong><br />

kasira državne milijone<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

34<br />

SDS napoveduje interpelacijo vlade<br />

Teo Petrovič Presetnik<br />

40<br />

Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je<br />

javna RTVS <strong>pa</strong>dla na tem izpitu<br />

Gabriel Kavčič · Komentar<br />

55<br />

Angažirana in prisotna<br />

Edvard Kadič<br />

3 »Luke Dončići« slovenske politike<br />

Tino Mamić · Moja beseda<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

11 Karikatura<br />

26 Kdo je Andreja Katič<br />

Uredništvo<br />

36 EU na področju izkoriščanja sončne energije<br />

za Kitajsko zamuja 15 let<br />

Pia Kos<br />

42 Novi Zakon o osnovnih šolah<br />

je strel v koleno<br />

Teo Petrovič Presetnik<br />

44 Drama us<strong>pa</strong>vanja otrok<br />

Aleš Čerin · Nasvet<br />

46 Dan materinščine – kaj <strong>pa</strong> očetovščine<br />

Vinko Ošlak · Kolumna<br />

48 Če na<strong>pa</strong>ke sprejmemo kot priložnost<br />

za učenje in rast, ne bolijo več<br />

Mateja Peršolja · Kolumna<br />

49 Beremo, gledamo, poslušamo<br />

50 Med(ijski) sosedi<br />

51 Sveti Patrik: legenda Irske<br />

Andraž Arko<br />

54 Kremna juha iz pečene cvetače in česna<br />

Selma Bizjak<br />

56 Filmski kažipot<br />

57 Koledar dogodkov<br />

58 Sudokuja, vsotnici<br />

59 Margarina ni maslo ali puter po zasavsko<br />

Igor Gošte · Kolumna<br />

60 Razvedrilo<br />

62 Kdo pije in kdo plača<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

64 Portret mene in moje namišljene žene<br />

– Arshile Gorky<br />

65 Tasa Prečko: Drag bo govor<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

6<br />

PREGLED TEDNA<br />

SEBASTIAN KURZ OBSOJEN<br />

Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz<br />

(38) je bil obtožen prikrivanja svojega<br />

vpliva pri imenovanju članov nadzornega<br />

sveta in uprave državnega holdinga ÖBAG,<br />

v kateri je bil tudi nekdanji generalni<br />

sekretar finančnega ministrstva Thomas<br />

Schmid (48), ki je prevzel mesto generalnega<br />

direktorja ÖBAG, poroča Portal 24.<br />

Kurz je preiskovalni komisiji leta 2020 zatrdil,<br />

da je bil o odločitvi obveščen vnaprej<br />

in ni bil dodatno vpleten, a je tožilstvo<br />

na podlagi sporočil med Schmidom in<br />

Kurzom predvidevalo močno vpletenost<br />

nekdanjega kanclerja v izbiro osebja.<br />

Deželno sodišče na Dunaju je naposled<br />

to tudi ugotovilo. To je pred odborom<br />

tudi priznal. V primeru je bil soobtožen<br />

tudi Kurzov nekdanji vodja kabineta, in<br />

sicer zaradi istega kaznivega dejanja,<br />

in obsojen na šest mesecev pogojne<br />

zaporne kazni. Poleg osemmesečne<br />

pogojne kazni zaradi lažnega pričanja<br />

pred <strong>pa</strong>rlamentarno preiskovalno<br />

komisijo je Kurza doletela tudi denarna<br />

kazen. Kurz je napovedal pritožbo.<br />

NSI PODPIRA KMETE<br />

»Z žalostjo moramo ugotoviti, da tudi<br />

nova kmetijska ministrica po stari navadi<br />

predsednika vlade veliko posluša, nekaj<br />

obljubi, ne naredi <strong>pa</strong> ničesar. Bojim se, da<br />

bo s takšnim odnosom slovenska vlada<br />

Vido Čadonič Špelič<br />

(64) iz NSi skrbi, da bo<br />

vlada tudi slovenske<br />

kmete prislila, da bodo<br />

šli na ulice.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

SHUTTERSTOCK<br />

prisilila kmete, da bodo šli množično na<br />

ulice in zahtevali svoje pravice. S sklicem<br />

nujne seje Odbora Državnega zbora za<br />

kmetijstvo želimo opozoriti na zahteve<br />

kmetov in pričeti s snovanjem nove<br />

kmetijske politike, ki bo v prihodnosti zelo<br />

drugačna, saj govorimo o trajnostnem<br />

kmetovanju,« je povedala poslanka NSi<br />

Vida Čadonič Špelič (64).<br />

Vlado poziva, da upošteva zahteve kmetov:<br />

»Že ves mandat imamo občutek, da<br />

se vlada trudi kmete razjeziti.« Poudarila<br />

je, da si slovenski in evropski potrošnik ne<br />

NSi<br />

Sebastian Kurz<br />

(38) je bil obsojen<br />

na osemmesečno<br />

pogojno kazen,<br />

plačati <strong>pa</strong> bo moral<br />

tudi denarno kazen.<br />

zaslužita nizkokakovostne hrane, zeleni<br />

prehod <strong>pa</strong> ogroža obstoj kmetov.<br />

BOMBA V NOVI GORICI<br />

Pirotehniki so v bližini železniške postaje<br />

v Novi Gorici odkrili še eno 250-kilogramsko<br />

bombo iz druge svetovne<br />

vojne, ki bo predvidoma do 10. marca,<br />

ko jo bodo deaktivirali, pod 24-urnim<br />

nadzorom. Bomba se nahaja 1,5 metra<br />

pod železniškimi tiri, zato bodo morali<br />

za njeno deaktivacijo odstraniti tudi<br />

del železnice. V času deaktivacije bodo<br />

evakuirali ljudi iz okolice, do takrat <strong>pa</strong> nameravajo<br />

pirotehniki podrobneje preiskati<br />

okolico, da bi odkrili, ali je morda v tleh še<br />

kakšna bomba, ki bi jo lahko deaktivirali<br />

isti dan.<br />

VLADA IN FIDES ŠE V SPORU<br />

Tudi v sedmem tednu zdravniške stavke<br />

pogajanja med Fidesom in vlado še vedno<br />

stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev<br />

dogovora blizu. S 1. marcem začnejo veljati<br />

umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada<br />

med drugim načrtuje uvedbo izmenskega<br />

dela. Vlada je pretekli ponedeljek sprejela<br />

prve ukrepe za ohranitev delovanja javnega<br />

zdravstvenega sistema. Na njihovi podlagi<br />

bodo lahko denimo direktorji javnih<br />

ustanov zdravnike razporedili v izmene.<br />

Zdravniški sindikat Fides sicer opozarja,<br />

da bo to le še poslabšalo dostopnost<br />

zdravstvenih storitev.

PREGLED TEDNA<br />

7<br />

Ob na<strong>pa</strong>du Rusije<br />

na Ukrajino je<br />

<strong>Domovina</strong> iz protesta<br />

proti agresiji izšla z<br />

imenom, prevedenim<br />

v ukrajinščino:<br />

Batkivščina.<br />

DVE LETI VOJNE<br />

Ob drugi obletnici ruske agresije na<br />

Ukrajino se je ukrajinsko ministrstvo za<br />

obrambo na omrežju X zahvalilo državam,<br />

ki Ukrajino podpirajo v boju za<br />

osvoboditev, med drugimi tudi Sloveniji.<br />

Ob tem so zapisali: »Pred dvema letoma<br />

je Rusija začela neizzvano vseobsežno<br />

invazijo na Ukrajino. Hvaležni smo vsaki<br />

državi, voditelju in osebi, ki je stala – in še<br />

vedno stoji – ob Ukrajini. Zmagali bomo.«<br />

V objavi so označili tudi slovensko Ministrstvo<br />

za obrambo.<br />

»Dali smo (najboljše), kar smo v Sloveniji<br />

še imeli. Ukrajini izročeno vojaško pomoč<br />

je treba nadomestiti in ustvariti pogoje, da<br />

bo naša skupna evropska prihodnost varna,<br />

stabilna, predvidljiva in tudi vojaško<br />

branljiva. Še vedno velja: Najdražje je tisto<br />

orožje, ki in ko ga nimaš!« je zapisal Jelko<br />

Kacin, minister iz osamosvojitvene vojne<br />

za Slovenijo leta 1991.<br />

KMETJE NAD BRUSELJ<br />

Belgijski kmetje in njihovi evropski kolegi<br />

so s traktorji v preteklih dneh zasedli<br />

glavne prometnice v Bruslju. Na več krajih<br />

so zakurili ogenj, na cesti <strong>pa</strong> so se znašle<br />

tudi pnevmatike, pomešane z blatom.<br />

Protest je potekal istočasno z zasedanjem<br />

kmetijskih ministrov držav članic<br />

EU. Po podatkih policije je bilo ob 11. uri<br />

na mestnih ulicah in cestah že okoli 900<br />

traktorjev, ki so se večinoma nahajali v<br />

okolici institucij EU. Policija je požare,<br />

ki so nastali zaradi kurjenja pnevmatik,<br />

pogasila z vodnimi topovi.<br />

Kmetje so v Bruslju protestirali že v začetku<br />

meseca ob zasedanju voditeljev držav<br />

članic, vendar niso zadovoljni z dosedanjim<br />

ukre<strong>pa</strong>njem EU, zato s protesti<br />

nadaljujejo. »Vrnili smo se, da bi spomnili<br />

na našo glavno zahtevo, to je zagotoviti<br />

dostojne prihodke za kmete. Zato je treba<br />

končati politiko proste trgovine in deregulacije<br />

trgov,« je glede protesta povedal<br />

predstavnik sindikata valonskih kmetov<br />

Fugee Timothee Petel. Predlagani ukrepi<br />

komisije, kot so začasno odsto<strong>pa</strong>nje od<br />

določenih okoljskih zahtev in administrativna<br />

razbremenitev, so po njegovih<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Hrvaški fantje, stari 18 let in več, bodo<br />

tromesečni obvezni vojaški rok služili v<br />

Požegi, Sinju, Pulju ali Bjelovarju.<br />

besedah sicer potrebni, a ne naslavljajo<br />

ene od njihovih prioritet – zagotovitve<br />

pravičnih cen.<br />

EVROPSKE VOJSKE<br />

MORDA V UKRAJINO<br />

Da se Rusija vede vse bolj agresivno, tako<br />

politično kot vojaško, je v preteklih dneh<br />

večkrat javno povedal francoski predsednik<br />

Emmanuel Macron (46), ki je v<br />

Parizu gostil visoke predstavnike tridesetih<br />

zavezniških držav, med drugim tudi<br />

Slovenije. Zaveznice je pozval k okrepitvi<br />

pomoči Ukrajini in ni izključil možnosti<br />

posredovanja kopenskih sil v Ukrajini,<br />

glede česar sicer med udeleženci sestanka<br />

ni bilo konsenza. Slovenija zaenkrat o tej<br />

možnosti ne razmišlja.<br />

VRNITEV NABORNIKOV<br />

NA HRVAŠKEM<br />

Znanih je nekaj več podrobnosti o hrvaškem<br />

uvajanju obveznega vojaškega<br />

roka. Usposabljanje mladih nabornikov<br />

v okviru novega obveznega služenja<br />

vojaškega roka naj bi potekalo v štirih<br />

velikih vadbenih centrih in vojašnicah:<br />

Požegi, Sinju, Pulju in Bjelovarju. Hrvaška<br />

vlada se izogiba terminu obvezno služenje<br />

vojaškega roka, am<strong>pa</strong>k uporablja izraz<br />

obvezno temeljno vojaško usposabljanje,<br />

ki bo trajalo tri mesece. To naj bi bilo obvezno<br />

za vse mlade moške, ki dopolnijo 18<br />

let, ženske <strong>pa</strong> se bodo usposabljanja lahko<br />

udeležile prostovoljno.<br />

<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

8<br />

FOTO TEDNA<br />

Protest kmetov<br />

V BRUSLJU<br />

GULIVERIMAGE/REUTERS<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

ČIVKARIJA<br />

9<br />

Rok Novak @Rok_Novak<br />

Imamo državo, ki ne zna poskrbeti niti za fukcionalen<br />

pravni sistem in organizacijo volitev. Ob tem <strong>pa</strong><br />

za svoje delovanje pobere skoraj polovico ustvarjene<br />

dodane vrednosti. Nekateri pravijo, da bi si<br />

morala vzeti še več in početi še več. Ne. Osnovne<br />

funkcije naj bodo prioriteta.<br />

Čivk tedna<br />

Čivk tedna<br />

Miro Haček @MHacek<br />

Še vedno smo tako kot Slovaška najbolj<br />

egalitarna država na svetu. Ko boste slišali<br />

govorice o tem, da je treba razlike v družbi<br />

zmanjšati, se spomnite na to dejstvo in vedite,<br />

da z vami manipulirajo.<br />

Marko Štrovs @MStrovs<br />

In gos<strong>pa</strong> iz Ruske dače takoj pove, da je Navalni<br />

umrl zaradi srčnega zastoja, ko ves svet ve, da ga<br />

je dal Putin ubiti v koncentracijskem taborišču,<br />

kamor ga je dal zapreti kot političnega nasprotnika.<br />

Rusofilstvo.<br />

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo<br />

Najlepše mesto v vesolju.<br />

Vasja Bočko @VasjaBocko<br />

Študirati na FDV-ju je zanimiva izkušnja, ker se<br />

človek intimno spozna z miselnimi procesi mladih<br />

levičarjev in levičark. Enkrat smo imeli debato, v<br />

kateri je študentka z BMW-jem povedala, da je<br />

nemoralno, da imamo proizvajalce avtomobilov,<br />

ki v države v razvoju prodajajo izjemno poceni avtomobile,<br />

ker niso enako varni kot njen BMW. In<br />

če jim varnosti ne morejo ponuditi po nizki ceni,<br />

naj jim ne prodajajo avtomobilov.<br />

Bojan Požar @BojanPozar<br />

»Dost' mam!« je rekel Luka Svetina in dal odpoved<br />

na TVS.<br />

Matej Lahovnik @LahovnikMatej<br />

Prejšnja vlada je obdavčitev najemnin znižala na 15<br />

%, ta vlada jo je spet povišala za dve tretjini na 25<br />

% in najemodajalci reagirajo, kot smo napovedali:<br />

»Oddajal bom na črno! Želja biti zgleden državljan<br />

me je minila!«<br />

Matej Tonin @MatejTonin<br />

Zakaj visoki predstavniki NATA in držav članic<br />

opozarjajo, da Putin do konca desetletja lahko<br />

zakuha nov konflikt v Evropi? Leta 1999 je<br />

na<strong>pa</strong>del Čečenijo, leta 2008 Gruzijo, 2014<br />

in 2022 Ukrajino. Zgodovina nas uči, da ima<br />

Putin šest- do osemletni vojni cikel, v katerem<br />

tehnično opremi in kadrovsko dopolni vojsko za<br />

nov spo<strong>pa</strong>d. Edina pot proti novemu konfliktu<br />

je izgradnja robustnih vojaških zmogljivosti, ki<br />

ustvari učinkovito odvračanje.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Janez Janša @JJansaSDS<br />

Medtem <strong>pa</strong> ni denarja za slovensko šolo v Argentini.<br />

Uroš Raztresen @UrosRaztresen<br />

Tovarišica Katičeva je idealna za novo ministrico.<br />

Jože Možina @JozeMozina<br />

Nov pritisk na vodstvo RTV Slovenija, da me utiša.<br />

Veliko si drzne ta bogato nakrmljena skrajnica<br />

v slogu »najprej diskreditacija, potem likvidacija«.<br />

Še bom delal svobodne intervjuje. Že v nedeljo je<br />

odlični F. Cukjati razgalil, kako vlada plačuje svoje<br />

nevladne sluge njenega ti<strong>pa</strong>.<br />

Stanislav K @Stanisl15592752<br />

Kateri od borcev proti kapitalizmu je imel najboljšo<br />

uro Rolex?<br />

Karin Planinšek @KarinPlaninsek<br />

8. marec je zaskrbljen, ker je v mandljevem mleku<br />

premalo mandljev, medtem ko pro<strong>pa</strong>da zdravstvo,<br />

poplavljenci še vedno čakajo na sanacijo, vlada<br />

nas duši z višjimi davki. In za take zgrešene akcije<br />

nevladniki dobivajo milijonske investicije.<br />

Stanislav K. @Stanisl15592752<br />

Da, levica ...<br />

sLOVEniJAnšist @glupfejzbuk<br />

Andreja, ali je lažniva obljuba kazniva? Besede, besede,<br />

besede. Besede laži.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

»Luke Dončići«<br />

SLOVENSKE<br />

POLITIKE<br />

KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Koruptivni nakup poslopja za sodišče<br />

na Litijski cesti v Ljubljani, ki ga je potrdila<br />

Golobova (57) vlada, je ponazoritev<br />

destruktivnosti negativne strankarske<br />

selekcije in klientelizma.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Med litijem<br />

in LITIJSKO<br />

Direktorica agencije Mediana Janja Božič Marolt je pred petimi leti za Marjana Šarca<br />

dejala, da je Luka Dončić slovenske politike. Šarec je nato na volitvah pogorel, s smetišča<br />

politične zgodovine ga je pobral sedanji premier Robert Golob. Medtem ko v svetu<br />

poteka tekma za zaloge litija, strateške kovine pri izdelkih za informacijsko družbo, se<br />

mi ukvarjamo s korupcijo ti<strong>pa</strong> nakup stavbe za sodišče na Litijski cesti v Ljubljani.<br />

Dva tedna po zadnjih državnozborskih<br />

volitvah je v »protestni« pogovorni oddaji<br />

Studio 9. maj voditelj Marcel Štefančič<br />

(63), ki mu na TV Slovenija niso<br />

podaljšali pogodbe za vodenje Studia City, vprašal<br />

tedaj bodočega premierja Roberta Goloba (57):<br />

»Kako boste zamenjali stari kader, da ne boste<br />

zlorabljali janšističnih metod?« Golob je odvrnil,<br />

da bodo »ljudi izbirali na podlagi stroke, ne na<br />

podlagi izkaznice, rad imam meritokracijo.«<br />

Redko katera izjava se stara tako slabo kot ta.<br />

Slabi dve leti njegove vlade sta negacija meritokratskih<br />

načel, po katerih naj bi ljudje na ključne<br />

položaje v družbi, funkcije prišli na podlagi svojega<br />

znanja, sposobnosti, dela, izkušenj, uspehov<br />

… Dejansko se poglablja nasprotje takšne ureditve:<br />

klientelizem, nepotizem, korupcija. Žal se je<br />

za takšno stanje kopičila podlaga že v prejšnjih<br />

vladah v času samostojne države (da o času eno<strong>pa</strong>rtijskega<br />

sistema sploh ne govorimo). Kaj je<br />

narobe s Slovenijo, da se bolj kot z zaslugami in<br />

vrednostmi (angleško »merit«) do položajev v <strong>politiki</strong><br />

oziroma v večini podsistemov pride z zvezami<br />

in lojalnostjo do vplivnežev?<br />

MED SLABŠIMI V EU<br />

Sociologinja Maruša Gorišek (30) je pred dvema<br />

letoma doktorirala na temo meritokracije, na<br />

podlagi doktorata je izdala še knjigo Meritokracija<br />

in družba znanja, v kateri je analizirala tudi<br />

stanje v Sloveniji v kontekstu celotne EU. Po besedah<br />

Goriškove ne obstaja en sam kazalnik nivoja<br />

meritokracije posamezne države ali <strong>pa</strong> povsem<br />

enoznačen način merjenja tega: »Na podlagi<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

13<br />

V Sloveniji dobra polovica<br />

ljudi meni, da ima znanje<br />

velik vpliv pri zaposlovanju,<br />

hkrati <strong>pa</strong> več kot tri četrtine<br />

menijo, da igrajo veliko<br />

vlogo poznanstva.<br />

kombinacije kazalnikov lahko trdimo,<br />

da Slovenija ne s<strong>pa</strong>da med najbolj meritokratske<br />

države v Evropi. Uvrščamo se<br />

celo med manj meritokratske.«<br />

Za ilustracijo: v Sloveniji dobra polovica<br />

ljudi meni, da ima znanje velik<br />

vpliv pri zaposlovanju,hkrati <strong>pa</strong> jih<br />

več kot tri četrtine meni, da igrajo veliko<br />

vlogo poznanstva. V državah, ki<br />

jih lahko ocenimo kot najbolj meritokratske,<br />

kot so Švedska, Danska, Finska<br />

in Nizozemska, je situacija obrnjena<br />

in tam več kot 80 odstotkov ljudi ocenjuje,<br />

da ima znanje pomembno vlogo,<br />

in manj kot polovica, da veliko vlogo<br />

igrajo poznanstva.<br />

Mimogrede, po ugotovitvah naše<br />

sogovornice so Bolgarija, Romunija in<br />

Hrvaška najmanj meritokratske države<br />

v Evropski uniji.<br />

KLIENTELISTIČNO OKOLJE<br />

Slovenska družba velja za eno od najbolj<br />

egalitarnih na svetu. Ali prihaja ob<br />

doslednem upoštevanju meritokratskih<br />

načel zaradi različnih sposobnosti<br />

ljudi do prevelikih družbenih razlik?<br />

Sogovornica pojasnjuje, da meritokracija<br />

sama po sebi ustvarja neenakosti<br />

v družbi, saj predvideva, da bodo tisti,<br />

ki so bolj zaslužni, imajo več znanja<br />

ali sposobnosti, za to tudi nagrajeni:<br />

»Ideja je, da gre za bolj pravičen način<br />

ustvarjanja neenakosti, v primerjavi z<br />

neenakostmi na podlagi posameznikovih<br />

lastnosti. Seveda <strong>pa</strong> je to dojemanje<br />

pravičnosti odvisno od naše ideje, kaj je<br />

pravično.« Če kot pravično razumemo<br />

končno enakost vseh ljudi (enakost rezultata),<br />

je meritokracija seveda lahko<br />

nepravična. V tem kontekstu je gotovo<br />

pomemben tudi premislek o enakosti<br />

izhodiščnih možnosti, doda.<br />

So ljudje pri nas dovolj družbeno<br />

mobilni (se lahko dvignejo na družbeni<br />

lestvici) na podlagi meritokratskih<br />

načel ali so klientelistične naveze<br />

ključne kot kriterij za napredovanje?<br />

Akademskih raziskav o družbeni mobilnosti<br />

v Sloveniji ni veliko, pravi Goriškova.<br />

Glede na visoko dostopnost<br />

izobraževanja in podatkov o rasti števila<br />

terciarno izobraženih v Sloveniji<br />

lahko skle<strong>pa</strong>mo, da nek nivo družbene<br />

mobilnosti zagotovo obstaja. Vprašanje<br />

<strong>pa</strong> je, do kje ta mobilnost sega:<br />

»Naše raziskave kažejo, da je tu v več<br />

sferah precej omejitev, tudi v smislu<br />

klientelizma in drugih vzvodov ohranjanja<br />

moči, ko govorimo o zasedanju<br />

najvišjih mest.«<br />

Zanimalo nas, kako doseči večjo prisotnost<br />

meritokracije v <strong>politiki</strong>? Na volitvah<br />

namreč <strong>zmagajo</strong> tisti z najvišjim<br />

številom glasov, ki <strong>pa</strong> niso nujno <strong>najboljši</strong><br />

ali vsaj dobri. Sociologinja ocenjuje, da<br />

je zagotovo veliko prostora za meritokracijo<br />

pri zaposlovanju in imenovanju<br />

kadrov na neizvoljenih pozicijah: »Tu<br />

je odgovornost tako na strani politikov,<br />

da meritokratski principi postanejo dejanska<br />

prioriteta, ne le predvolilna floskula,<br />

in se temu posvetijo na vseh nivojih<br />

delovanja, kot tudi na strani volivcev,<br />

da to od politikov zahtevajo ter kaznujejo<br />

nasprotne prakse.«<br />

PODPIRANJE POVPREČNOSTI<br />

Pomemben dejavnik zaviranja meritokracije<br />

je, kot poudarja sociologinja, tudi<br />

mediokracija oziroma podpiranje povprečnosti.<br />

Na eni strani lahko ta pojav<br />

Po besedah Gorana<br />

Novkovića, odgovornega<br />

urednika revije<br />

Podjetna Slovenija,<br />

stranke v 30 letih<br />

demokracije niso<br />

vzpostavile dobrega<br />

kadrovanja.<br />

Barbara Reya<br />

o<strong>pa</strong>zujemo s kulturnega vidika Slovenije,<br />

kjer uspeh ni nekaj zaželenega,<br />

temveč uspešne ljudi vidimo kot tatove,<br />

in tudi z institucionalnega vidika, ki je<br />

pogosto povezan s kvantificiranjem rezultatov.<br />

Ti omogočajo promocijo povprečnih<br />

ljudi, ki dobro igrajo po pravilih<br />

in pridobijo dovolj točk.<br />

Pri Sloveniji je zanimiv podatek, ki<br />

kaže na konfuznost. Na vprašanje, v<br />

kolikšni meri se strinjate, da je družba<br />

pravična takrat, ko so prihodki in<br />

bogastvo razporejeni enako, kar 71,9<br />

% ljudi odgovori, da se s tem strinja<br />

ali <strong>pa</strong> zelo strinja. Ta delež je med najvišjimi<br />

v Evropi. Hkrati na vprašanje,<br />

v kolikšni meri se strinjate, da je družba<br />

pravična takrat, ko tisti, ki delajo<br />

več, tudi zaslužijo več, <strong>pa</strong> 87,3 % ljudi<br />

pri nas odgovori, da se s tem strinja ali<br />

zelo strinja. Tudi ta delež je med najvišjimi<br />

v Evropi.<br />

»To je seveda <strong>pa</strong>radoks, oboje v družbi<br />

ne more obstajati. Nismo <strong>pa</strong> pri tem edini,<br />

obstaja še nekaj držav s takim odnosom<br />

(posebej Italija, Portugalska, Francija, Hrvaška),«<br />

komentira Goriškova.<br />

KVAREN VPLIV STRANK<br />

Kot pravi odgovorni urednik revije Podjetna<br />

Slovenija Goran Novković (54), smo<br />

v Sloveniji še v času nekdanje Jugoslavije<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

S klientelističnim načinom<br />

delovanja strankarski<br />

operativci vplivajo na celotno<br />

družbeno klimo in vedenje<br />

prebivalstva.<br />

Očitno se morajo v majhnih skupnostih<br />

vzpostaviti drugačni mehanizmi v smeri nadzora<br />

in uravnavanja, pravi socialni psiholog<br />

dr. Bojan Musil (49).<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

Osebni arhiv<br />

smatrali, da smo pri nas v primerjavi z<br />

drugimi republikami <strong>najboljši</strong>, brez afer,<br />

plagiatov diplom, korupcije. Posebej v<br />

zadnjih 15 letih <strong>pa</strong> smo prišli do spoznanja,<br />

da morda nismo tako različni, kar je<br />

težko priznati. V okviru Evropske unije<br />

smo pri določenih stvareh na repu.<br />

Seveda je v javnem sektorju načela<br />

meritokracije težje uveljaviti kot v<br />

zasebnem, v katerem imamo opravka<br />

z zasebnim kapitalom. Lastniki ga želijo<br />

investirati kar najbolj učinkovito,<br />

medtem ko oblastniki upravljajo z javnim<br />

denarjem, pri katerem hitro pride<br />

do skušnjav. V Sloveniji se razvijata<br />

vzporedno dva svetova – pri enem se<br />

da zelo velik poudarek na integriteti,<br />

drugi je glede tega skoraj že obu<strong>pa</strong>l.<br />

Kako Novković ocenjuje vlogo generalnih<br />

sekretarjev oziroma glavnih<br />

tajnikov političnih strank, ki, kot je recimo<br />

primer vmešavanja (do nedavnega)<br />

glavnega tajnika stranke SD Klemna<br />

Žiberta (38) v nakup stavbe za sodišče,<br />

igrajo pomembno vlogo pri delitvi položajev,<br />

poslov in denarja? Znova se je izkazalo,<br />

da niso zgolj strankarski operativci<br />

za kadrovanje, <strong>pa</strong>č <strong>pa</strong> tudi vmesni<br />

člen med akterji poslov in prelivanjem<br />

javnega denarja v žepe s strankami povezanih<br />

posameznikov. Ne le to, opozarja,<br />

s takšnim načinom delovanja ti<br />

strankarski operativci vplivajo na celotno<br />

družbeno klimo in vedenje prebivalstva.<br />

Del javnosti reagira na takšna<br />

razkritja z jezo, drugi so frustrirani,<br />

mnogi <strong>pa</strong> si to razlagajo na način »če<br />

počnejo to oni, zakaj ne bi še mi«. V 30<br />

letih znotraj strank nismo vzpostavili<br />

dobrega kadrovanja, kot ga razvijajo pri<br />

močnih strankah na Zahodu.<br />

JAVNI SEKTOR<br />

Kako bi meritokratske kriterije, ki so<br />

prevladujoči v poslovnem svetu, prenesli<br />

tudi v javni sektor? Potrebuješ ustrezne<br />

menedžerje, ljudi na vodilnih mestih,<br />

pravi Novković. Zakaj recimo danes ob<br />

stavki zdravnikov nihče ne govori o optimizaciji<br />

javnega zdravstva? Ker imamo<br />

v tem sektorju premalo kadrov, ga je nujno<br />

narediti bolj učinkovitega in kakovostnega.<br />

Koncesionarji so recimo zelo<br />

dober primer, saj mnogi z enako količino<br />

denarja delajo bistveno bolj racionalno<br />

kot javni zavodi. Za enake storitve.<br />

V kolikšni meri značilna slovenska<br />

nagnjenost k egalitarnosti zavira večji<br />

poudarek na meritokratskih vzorcih?<br />

Seveda jo zavira, ocenjuje Novković.<br />

Ponavlja se mantra »bolj pošteno je, da<br />

bogatejši plačujejo več«. Pa saj že zdaj<br />

plačujejo več! Veliko več. Plače pri nas<br />

so izjemno obdavčene in lestvica obdavčitve<br />

je progresivna. Hkrati se govori,<br />

da je premalo obdavčen kapital,<br />

toda kapital so recimo tudi nepremičnine.<br />

Te so na Zahodu bistveno bolj<br />

obdavčene kot pri nas. Namesto tega<br />

se raje s prispevki in dajatvami obremeni<br />

gospodarstvo.<br />

VEČ DRŽAVE, MANJ ZAUPANJA<br />

Dr. Bojan Musil (49), socialni psiholog<br />

in predstojnik Oddelka za psihologijo<br />

na Filozofski fakulteti v Mariboru,<br />

poudarja, da je v majhnih skupnostih,<br />

med katere sodi tudi Slovenija, prej za<br />

pričakovati delovanje po klientelističnih<br />

principih. Ker se poznamo, velikokrat<br />

delujemo po domačijskem vzorcu.<br />

Kako odgovarja na protiargument,<br />

da so recimo tudi baltske države majhne,<br />

a je tam več meritokracije in manj klientelizma?<br />

To drži. Očitno se morajo v<br />

majhnih skupnostih vzpostaviti drugačni<br />

mehanizmi v smeri nadzora in uravnavanja.<br />

Tudi na tem področju še<strong>pa</strong>mo,<br />

pridemo do problema korupcije.<br />

Osebni arhiv<br />

Sociologinja dr. Maruša Gorišek (30) poudarja,<br />

da tudi volivci nosijo odgovornost, da od<br />

politikov zahtevajo upoštevanje meritokratskih<br />

načel ter kaznujejo nasprotne prakse.<br />

Dr. Musil dvomi o vlogi Komisije za<br />

preprečevanje korupcije, ki se je glede<br />

spornega naku<strong>pa</strong> stavbe za sodišče<br />

na Litijski cesti v Ljubljani izrekla, da<br />

okoliščin posla ne more preverjati, ker<br />

generalni sekretarji strank (Klemen Žibert,<br />

SD) <strong>pa</strong>č niso javni funkcionarji. Tu<br />

odpovemo, opozarja Musil, saj to pomeni,<br />

da se zasebne sfere na ta način sploh<br />

ne da preverjati. Kako naj se potem celotna<br />

družba sooči z vprašanjem, kaj je<br />

korupcija in kako kvarna je? Meni sicer,<br />

da je korupcija v javnem sektorju zelo<br />

podvržena novinarskemu preiskovanju,<br />

medtem ko o obremenjenosti zasebnega<br />

sektorja s tem pojavom ne vemo veliko,<br />

čeprav je tudi v mnogih zasebnih podjetjih<br />

vprašanje, kako poslujejo.<br />

V Sloveniji, drugače kot v skandinavskih<br />

državah, nimamo visoke stopnje<br />

zau<strong>pa</strong>nja v mnoge družbene podsisteme,<br />

institucije. Bolj kot je stvar vezana<br />

na etabliran državni oziroma politični<br />

sistem, manjše je zau<strong>pa</strong>nje. Najbolj zau<strong>pa</strong>mo<br />

sistemom, ki so prostovoljski, na<br />

primer gasilcem. Bližje kot smo garnituram,<br />

povezanim s strukturo države,<br />

bolj <strong>pa</strong>da zau<strong>pa</strong>nje. Morda smo zdaj res<br />

v kriznem obdobju, ko moramo osmisliti<br />

našo državnost, nacijo.<br />

Ali pri svojem delu s študenti vidi<br />

drugačen odnos, bolj izraženo nagnjenost<br />

k temu, da ključne položaje zasedajo<br />

ljudje glede na znanje, izkušnje,<br />

uspehe? Stvarnost mladih je zelo<br />

raznolika, pravi dr. Musil. Poskušajo<br />

se znajti v sistemu. Nekateri se bodo<br />

znašli tako, da se bodo obstoječim<br />

vzorcem uklonili in tako skušali priti<br />

do želene pozicije, nekateri bodo iskali<br />

alternative. Ni <strong>pa</strong> videti splošnega generacijskega<br />

upora.

Intervju<br />

TEMA TEDNA<br />

15<br />

FRANE ADAM, SOCIOLOG<br />

Glavni mehanizem<br />

delovanja slovenske družbe<br />

je KLIENTELIZEM<br />

Slovenija v okviru EU izsto<strong>pa</strong> na področju nestabilnosti političnega prostora.<br />

– Ljudje so dezorientirani, ni zau<strong>pa</strong>nja, kar že dalj časa kažejo ankete in mednarodne primerjave.<br />

– Gotovo obstajajo tudi pri nas enklave meritokracije, denimo na podjetniškem področju, kjer si prizadevajo<br />

za pridobitev najbolj sodobnih ljudi. – Bilo bi zelo zaželeno, da bi Logarjeva Platforma Sodelovanja postala<br />

realna alternativa v političnem življenju. – V stranki Levica vedo, da revolucije <strong>pa</strong>č ne bo.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

16 TEMA TEDNA<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

Trenutno je znanstveno-raziskovalni<br />

podsistem v slovenskem<br />

prostoru specifičen,<br />

saj se ne more pritoževati nad<br />

finančno podhranjenostjo.<br />

Dr. Frane Adam (1948) je redni profesor<br />

na področju sociologije in publicist. Je<br />

(so)avtor več kot 350 objav v domačih<br />

in mednarodnih knjigah in revijah,<br />

eden od najbolj citiranih slovenskih<br />

družboslovcev v mednarodnem<br />

znanstvenem okolju. Vodi zasebni<br />

neprofitni Inštitut za razvojne in<br />

strateške analize (IRSA) in raziskovalni<br />

center. Leta 2012 je prejel Zoisovo<br />

priznanje za znanstvene dosežke v<br />

humanistiki in družboslovju. Lani je sku<strong>pa</strong>j<br />

s sodelavci izdal zbornik »Analiza<br />

učinkovitosti obvladovanja epidemije v<br />

Sloveniji – Mednarodno-primerjalni in<br />

interdisciplinarnI pristop«, v katerem<br />

so rekonstruirali in razložili potek<br />

družbenih, zdravstvenih in političnih<br />

dogajanj v času epidemije kovida.<br />

Koliko je sedanja zaostrena situacija<br />

v Sloveniji, ko smo soočeni s<br />

pretresi v koaliciji, stavko zdravnikov<br />

ter sodnikov in protesti<br />

kmetov, posledica ravnanja premierja<br />

Roberta Goloba in sedanje<br />

vlade, koliko <strong>pa</strong> gre za izraz globljih<br />

anomalij v naši družbi?<br />

Gotovo gre za problem premajhne<br />

kompetentnosti sedanje vlade, da bi<br />

obvladala zelo kompleksno kritično<br />

situacijo. Ta vlada bi imela težave že v<br />

»enostavnem okolju«, kjer bi bilo treba<br />

upoštevati malo spremenljivk. Ko je slednjih<br />

cela vrsta in je precej neznank, se<br />

s tem zelo težko spoprijema. A s krizo v<br />

več podsistemih imamo opraviti že dlje<br />

časa, kot je na oblasti sedanja vlada,<br />

tudi s krizo samega političnega podsistema.<br />

Slovenija v okviru EU izsto<strong>pa</strong><br />

na področju nestabilnosti političnega<br />

prostora. Pojavnost t. i. novih obrazov v<br />

<strong>politiki</strong> je najmočnejša prav v naši državi.<br />

Stranke pro<strong>pa</strong>dajo, na hitro se ustanavljajo<br />

nove, prihajajo novi ljudje. Ta<br />

dinamika je neverjetna, tudi drugje se<br />

to pojavlja, vendar ne tako intenzivno<br />

in toliko časa. Pri nas je tako že 14 let.<br />

Ali že od prej, začelo se je z razkrojem<br />

velike LDS.<br />

So ljudje pri nas na nižji stopnji<br />

demokratične zavesti, da imajo<br />

vedno znova izrazito visoka<br />

pričakovanja in so nato znova in<br />

znova tudi izrazito razočarani, ko<br />

vladajoči tega ne uresničijo?<br />

Kot rečeno, nosi v sedanji situaciji za<br />

to v veliki meri odgovornost vlada. Ima<br />

pristojnost za odločanje na mnogih<br />

področjih, ki zajemajo praktično vse<br />

ljudi. Drug vidik <strong>pa</strong> je, kaj se že dlje časa<br />

dogaja v slovenski družbi. Prišlo je tudi<br />

do premikov izven politike, pretresi zadevajo<br />

družbo kot celoto, posamezne<br />

poklicne skupine, civilno sfero. Položaj<br />

bi lahko povzeli s pojmom anomija, kar<br />

sicer ni vidno zgolj na primeru Slovenije,<br />

je <strong>pa</strong> pri nas precej izrazito. Beseda<br />

izvorno pomeni brezzakonje, torej<br />

družbo, kjer zakonov oz. norm ni ali <strong>pa</strong><br />

niso priznani. Pojavlja se tudi v družbah,<br />

kjer je norm, regulacije preveč.<br />

Med take družbe bi lahko uvrstili našo.<br />

Posledice so podobne, kot da regulacije<br />

sploh ne bi bilo. Gre za zmedo, nekonsistentnost,<br />

negativen odnos do norm<br />

(tudi do tistih, ki so nujne za normalno<br />

sobivanje v družbi). Med <strong>pa</strong>ndemijo se<br />

je to videlo še v ostrejši luči. Ljudje so<br />

dezorientirani, ni zau<strong>pa</strong>nja, kar kažejo<br />

ankete in mednarodne primerjave že<br />

dalj časa. To ni zgolj kriza zdravstvenega<br />

sistema, zaostrenih razmer v gospodarstvu<br />

in drugega, am<strong>pa</strong>k kriza smisla.<br />

Seveda na nastanek anomije vplivajo<br />

objektivni procesi, dogajanja znotraj<br />

podsistemov, drugo <strong>pa</strong> so zunanji faktorji<br />

– globalizacija, nove tehnologije …<br />

Živimo znotraj Evropske unije, kar se<br />

dogaja na tej ravni, zelo vpliva na vlado<br />

in na to, kakšne norme politika sprejema<br />

in kako se jih sama drži.<br />

Je dezorientiranost in neupoštevanje<br />

norm tudi posledica manka<br />

meritokracije, tega, da se na<br />

izpostavljene položaje v družbi<br />

ne prihaja z znanjem, izkušnjami,<br />

delom, am<strong>pa</strong>k na podlagi lojalnosti<br />

in zvez?<br />

Tu zadenemo še ob druge vidike<br />

anomalij. Kaj pomeni, da imaš vlado,<br />

ki jo vodi predsednik z doktoratom<br />

tehnične znanosti, pri čemer je še več<br />

ministrov doktorjev znanosti? Vsi <strong>pa</strong><br />

imajo – razen enega, ki <strong>pa</strong> ni najslabši v<br />

vladi – terciarno izobrazbo (minister za<br />

gospodarstvo Matjaž Han, op. a.). Tudi<br />

v prejšnjih vladah so sicer bili ljudje z<br />

doktorati, am<strong>pa</strong>k trenutna po tem izsto<strong>pa</strong>.<br />

Poleg tega je vlada ustanovila še<br />

celo vrsto strokovnih in strateških svetov,<br />

hkrati so takšna svetovalna telesa

Intervju<br />

TEMA TEDNA<br />

17<br />

ustanovila še posamezna ministrstva<br />

ter agencije. Tu bi lahko našteli sku<strong>pa</strong>j<br />

okoli tisoč slovenskih bolj ali manj<br />

znanih strokovnjakov, intelektualcev,<br />

ki so člani teh teles. Ali lahko glede na<br />

povedano rečemo, da sedanja vlada ni<br />

meritokratska in je plod negativne kadrovske<br />

selekcije? Lahko seveda domnevamo,<br />

da za vodenje vlade ni dovolj najvišja<br />

izobrazba, potrebne so izkušnje in<br />

specifično znanje.<br />

Imamo opraviti z ministricami z<br />

doktorati, ki so veljale za poznavalke<br />

praktično vsega, a ne znajo<br />

brez škandala opraviti naku<strong>pa</strong><br />

stavbe za sodišče ali <strong>pa</strong> nabavijo 13<br />

tisoč računalnikov, ne da bi vedele<br />

za koga.<br />

Treba je upoštevati kontekst, v kakšni<br />

družbeni klimi živimo, kaj se s to družbo<br />

dogaja. Morda imamo inflacijo diplom<br />

(po stopnji izobraženosti smo v EU nad<br />

povprečjem). Po drugi strani <strong>pa</strong> je to le<br />

privid in simulacija meritokracije.<br />

Se pri nas nagrajuje ljudi po meritokratskih<br />

načelih?<br />

Vprašanje je, kakšne narave je naša<br />

družba. Glavni mehanizem njenega delovanja<br />

je klientelizem, torej sistem odnosov,<br />

v katerem imajo osebe koristi na<br />

podlagi njihovih odnosov z vplivnimi<br />

ljudmi, ne <strong>pa</strong> toliko zaradi lastne sposobnosti.<br />

Slovenska družba je z večino<br />

vzhodnoevropskih okolje, kjer je klientelizem<br />

zelo prisoten. Ustvarja posebno<br />

klimo, ko se ljudje začnejo prilagajati<br />

tem odnosom lojalnosti in medsebojne<br />

izmenjave, s čimer se vse sku<strong>pa</strong>j še širi<br />

in intenzivira. Imamo klientelistični režim<br />

zvez in poznanstev z elementi egalitarnosti,<br />

vsaj v smislu ideologije. Gotovo<br />

<strong>pa</strong> obstajajo tudi pri nas enklave<br />

meritokracije, recimo na podjetniškem<br />

področju, kjer si prizadevajo pridobiti<br />

najbolj kompetentne ljudi. V vseh poklicnih<br />

skupinah najdemo določeno<br />

število sposobnih in uspešnih ljudi.<br />

Vse prevečkrat <strong>pa</strong> se dogaja, da taki ne<br />

pridejo v ospredje oz. se ne prebijejo na<br />

vodilne funkcije.<br />

Ta podjetja verjetno niso državna,<br />

poleg tega poslujejo na svetovnem<br />

trgu, kjer na drug način ne morejo<br />

konkurirati.<br />

Posebej bi izpostavil majhna visokotehnološka<br />

podjetja in tudi večje gospodarske<br />

družbe, ki so konkurenčne<br />

v mednarodnem merilu in se niso uveljavile<br />

po zvezah, am<strong>pa</strong>k zaradi svojega<br />

Položaj v družbi bi lahko povzeli s pojmom<br />

anomija, kar sicer ni vidno zgolj na primeru<br />

Slovenije, je <strong>pa</strong> pri nas precej izrazito.<br />

znanja, človeškega kapitala. Drugačen<br />

način kadrovanja bi jih onemogočil v<br />

svetovni konkurenci. Velja poudariti,<br />

da pri nas klientelistični režim ni značilen<br />

zgolj za vlado oziroma politiko<br />

nasploh, am<strong>pa</strong>k je v vseh podsistemih.<br />

Tudi v znanosti, zdravstvu, pravosodju,<br />

sploh <strong>pa</strong> v javni upravi. Najbolj izrazit je<br />

tam, kjer ima politika večji vpliv. Smo<br />

zelo etatistično usmerjeni, pod sedanjo<br />

vlado še bolj kot pod prejšnjimi, a tendence<br />

so že od prej močne. Etatizem in<br />

dirigizem se še poglabljata. Po eni strani<br />

se zelo čuti vpliv stranke Levica, ki je<br />

nekaj časa povsem obvladovala Golobovo<br />

vlado. Zdaj so se znotraj sprli, kaj se<br />

bo od tega izcimilo, ne vem. Ta stranka<br />

zasto<strong>pa</strong> zelo etatistična stališča, s katerimi<br />

želi povečati vlogo države v celotni<br />

družbi. To dojema kot vključevanje v<br />

razredni boj in zavzemanje za egalitarno<br />

družbo. V stranki vedo, da revolucije<br />

<strong>pa</strong>č ne bo, ne bo kmalu konca kapitalizma,<br />

s pomočjo države <strong>pa</strong> bi vendarle<br />

nekaj dosegli. Bili so pobudniki nekaj<br />

zakonov, katerih namen je povečanje<br />

vloge države in kontrola (kot neizogibna<br />

posledica etatizma).<br />

Mislite tudi tistega o evidenci delovnega<br />

časa, t. i. štempljanju?<br />

To je tipičen primer. Gre za izrazit etatizem<br />

in dirigizem. Prej sem omenil<br />

egalitarizem. Zavzemajo se za še večjo<br />

enakost v družbi. Toda ravno omenjeni<br />

zakon o evidenci delovnega časa je<br />

sprožil velik odpor v javnosti. Ljudje<br />

so ga torej razumeli natanko tako – v<br />

gospodarstvu in tudi v javnem sektorju<br />

so ga razumeli kot poskus discipliniranja,<br />

kontrole. Gre za normo, ki ni<br />

priznana, spoštovana. Takšnih imamo<br />

sicer celo vrsto.<br />

Zdravstvo je po slabih dveh letih<br />

Golobove vlade v večjem kaosu in<br />

manj dostopno ljudem kot kadarkoli.<br />

Kje vidite vzroke za to in kam<br />

vodi zdravniška stavka?<br />

Imamo opraviti z več okoliščinami, ki<br />

so podlaga za takšne anomalije, kot jih<br />

o<strong>pa</strong>zujemo na tem področju že vrsto let<br />

(nekje od 2018 naprej). Spet bi se vrnil<br />

na problem etatizma. Imamo državno<br />

in ne javno zdravstvo. Ker se je pod<br />

sedanjo vlado etatizem še zaostril, se<br />

ni za čuditi, da je prišlo do odpora tudi<br />

med zdravniki. Državo skušajo ustoličiti<br />

kot glavnega arbitra v zdravstvu in<br />

tistega, ki jamči dostopnost zdravstva.<br />

To je na<strong>pa</strong>čno. Nobena razvita država<br />

v EU tega ne ureja na ta način. Povsod<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

18 TEMA TEDNA<br />

imajo še dodatna zasebna zavarovanja,<br />

ni vse odvisno od države. Enako velja<br />

glede pokojnin, pri nas <strong>pa</strong> se tudi pri teh<br />

skoraj vse stavi na državo oz. na državni<br />

prvi steber. Zlasti stranka Levica na<br />

tem vztraja, gospod Golob in njegova<br />

stranka <strong>pa</strong> o mnogih stvareh niti nimata<br />

mnenja.<br />

Zdravniki so premočna družbena<br />

skupina, da bi se jih dalo »disciplinirati«.<br />

Ne da se jih zapreti le<br />

v javne zavode in jim odrediti, naj<br />

delajo več kot ostali.<br />

To je že izgubljena bitka, kdor je imel<br />

takšne iluzije, je videl, da so zgrešene.<br />

Javni zdravstveni sektor v obsegu,<br />

kot smo ga poznali, ne bo nikoli več<br />

vzpostavljen, niti to ne bo možno. Niti<br />

reforme ali dotok denarja tega ne bi prinesli.<br />

To ne pomeni, da se zavzemam<br />

za zasebno zdravstvo, samoplačništvo<br />

bi morali čim bolj spremeniti v koncesije.<br />

Morali bi imeti več vmesnih<br />

možnosti med zdravstvom v javnih<br />

zavodih in samoplačništvom. Nekatere<br />

stvari se tudi v zdravstvu dogajajo<br />

nekoliko prikrito. Kar naenkrat bomo<br />

priča tudi večjim zasebnim zdravstvenim<br />

institucijam, tudi posameznim<br />

klinikam, bolnišnicam. Ni <strong>pa</strong> nujno, da<br />

bi morali njihove storitve plačevati neposredno<br />

iz že<strong>pa</strong>, am<strong>pa</strong>k bi lahko bile<br />

vključene v javno zdravstvo.<br />

Nekateri zdravniki že leta opozarjajo,<br />

da ravno v javnih zdravstvenih<br />

zavodih vlada odsotnost meritokracije.<br />

Enako so plačani tisti, ki<br />

delajo malo oziroma skoraj nič, kot<br />

tisti, ki veliko in kakovostno.<br />

Dogajajo se birokratski absurdi. Recimo,<br />

da so velike nagrade v času epidemije<br />

kovida prejeli nekateri zdravniki,<br />

ki sploh niso bili izpostavljeni, niti<br />

niso veliko prispevali k ustavitvi epidemije.<br />

Kar ste povedali, gotovo drži.<br />

Poleg tega so pravila, norme med seboj<br />

nasprotujoče si, neskladne, pomanjkljive.<br />

Posegi Ministrstva za zdravje<br />

in način delovanja ZZZS <strong>pa</strong> so večkrat<br />

skregani z razumom. Očitno obstajajo<br />

interesne skupine, ki jim takšno stanje<br />

ustreza. Tudi če pogledam celotno<br />

zakonodajo, ne le zdravstveno, domnevam,<br />

da v zadnjih petih letih nismo<br />

sprejeli niti enega ključnega zakona,<br />

ki bi bil res dobro formuliran, skladen<br />

z drugimi zakoni (in ustavnimi normami)<br />

ter imel ustrezne podzakonske<br />

akte. Zakonodajno-pravna služba v<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

Slovenska družba je z večino<br />

vzhodnoevropskih okolje,<br />

kjer je klientelizem zelo<br />

prisoten. Ustvarja posebno<br />

klimo, ko se ljudje začnejo<br />

prilagajati tem odnosom,<br />

s čimer se vse sku<strong>pa</strong>j<br />

še širi in intenzivira.<br />

Državnem zboru večkrat opozarja na<br />

neustrezno zakonodajo.<br />

So v ozadju interesne skupine?<br />

Seveda, različni lobiji. Zakonodaja se<br />

jim prilagaja in nastane sračje gnezdo.<br />

To je tudi posledica pogostih menjav<br />

vlad in ministrov. Težko se pride do soglasja<br />

o strateških zadevah.<br />

Kako se težnja po državnem<br />

dirigiranju odraža na področju<br />

slovenske znanosti, pri financiranju<br />

raziskav?<br />

Prej sva govorila o zdravstvenem podsistemu,<br />

kjer zdravniki stavkajo za večje<br />

plače. Vlada je celo tako nes<strong>pa</strong>metna,<br />

da razlaga, kako se bodo z vsemi sindikati<br />

pogajali hkrati, naenkrat. Kot da ne<br />

vedo, da so ta pogajanja zgolj drugo ime<br />

za dvig plač. To pričakujejo vse poklicne<br />

skupine v javnem sektorju. Namesto da<br />

bi se pogajali z vsako skupino posebej, se<br />

bodo skušali z vsemi hkrati, pri čemer za<br />

to na vladi niti niso sposobni, soočeni<br />

<strong>pa</strong> bodo s celim plazom zahtev, ki bodo<br />

pomenile ogromna sredstva. Če bi imeli<br />

proračunski presežek, to morda ne bi bil<br />

problem, toda državna blagajna se prazni,<br />

denarja ni, zadolževanje je doseglo<br />

kritično točko, na kar Fiskalni svet že<br />

nekaj časa opozarja. To je edina strokovna<br />

skupina, ki res igra pomembno vsebinsko<br />

vlogo, toda vlada žal Fiskalni svet<br />

večinoma ignorira.<br />

Vprašali ste glede dirigiranosti v<br />

znanosti oziroma znanstveno-raziskovalni<br />

sferi. Trenutno je ta podsistem<br />

v slovenskem prostoru specifičen,<br />

saj se ne more pritoževati nad finančno<br />

podhranjenostjo.<br />

Mar niso recimo na univerzah<br />

asistenti zelo slabo plačani?<br />

To drži, obstajajo velika nesorazmerja,<br />

vendar se je denarna masa za znanstveno-raziskovalno<br />

dejavnost povečala.<br />

Delež v BDP je celo dvakrat večji kot<br />

pred nekaj leti.<br />

Kam gre ta denar?<br />

Večina ga je namenjenega za javne<br />

znanstveno-raziskovalne organizacije,<br />

kot so recimo Inštitut Jožef Stefan,

Intervju<br />

TEMA TEDNA<br />

19<br />

Mislim, da bi Logar moral iz SDS izstopiti in<br />

se zlasti s programskega vidika lotiti izgradnje<br />

nove stranke.<br />

Kemijski inštitut, ZRC SAZU. Univerze<br />

so teh sredstev deležne toliko, kolikor<br />

delujejo v raziskovalno-inovacijskem<br />

sistemu. Sicer na univerzah zaslužek<br />

ni slab, vsaj za tiste, ki so 120-odstotno<br />

zaposleni, to je večina od naziva docent<br />

navzgor. Morda odnosi niso <strong>najboljši</strong>,<br />

toda to je že drugo vprašanje, ki je povezano<br />

tudi s tem, kako se upošteva meritokratske<br />

kriterije. Konec leta 2021,<br />

še v času Janševe vlade, je bil sprejet<br />

Zakon o znanstveno-raziskovalni in<br />

inovacijski dejavnosti (ZZRID), ki je bil<br />

že večkrat noveliran. Zakon obljublja<br />

veliko stopnjo raziskovalne avtonomije<br />

znanstveno-raziskovalnim organizacijam,<br />

toda to se kaže na dvoumen način.<br />

Več je regulacije, kot je je bilo prej. Zanimivost:<br />

to je bil edini zakon, ki je bil<br />

v času Janševe vlade soglasno sprejet,<br />

tudi vsa opozicija je bila za.<br />

Opozarjate na problem izrazite<br />

polarizacije slovenske družbe<br />

in s tem povezano nezmožnost soglasja.<br />

Vidite v Logarjevi Platformi<br />

sodelovanja, pri kateri je,<br />

kot kaže, le vprašanje časa, kdaj bo<br />

prerasla v stranko, potencial<br />

za preseganje polarizacije?<br />

V tem društvu sem videl potencial, da<br />

bi iz njega nastala artikulirana sredinska<br />

stranka. Pri stranki, ki naj bi bila<br />

sredinska, je zelo pomemben program,<br />

mora se programsko profilirati. Toda<br />

društvo tega ni storilo, programskega<br />

profila nima razen nekih splošnih izhodišč.<br />

Skeptičen <strong>pa</strong> sem tudi zato, ker so<br />

v društvo vključeni ljudje, ki jih v političnem<br />

smislu ne cenim.<br />

Mislite na nekdanjega ministra<br />

za izobraževanje in nekdanjega<br />

podpredsednika stranke SD<br />

Jerneja Pikala?<br />

Tako je. On je tudi forsiral omenjeni<br />

zakon na področju raziskovalne dejavnosti.<br />

Zakaj takšna kadrovska politika<br />

Anžeta Logarja in molk, dolg že skoraj<br />

eno leto, ko društvo ne pristopi k izdelavi<br />

programa, ni jasno. Tega se ne da<br />

narediti čez noč. Pustimo se presenetiti,<br />

toda za zdaj ocenjujem, da ta stvar<br />

nekako ne gre.<br />

Očitno niti predsednik SDS<br />

Janez Janša ne misli več tolerirati<br />

Logarjeve dvojne igre. A tu sta še<br />

poslanca Eva Irgl in Dejan Kaloh,<br />

ki tudi nista podpisala<br />

»izjave zvestobe«.<br />

Prva misel je, da Janša sam po volitvah<br />

ne bo mogel sestaviti vlade. Če ne mara<br />

Logarja, koga bo imel? To ni resno. Res<br />

<strong>pa</strong> je, da bi moral iti Logar po svoje ter<br />

ustanoviti stranko, če se je <strong>pa</strong>č za to odločil<br />

in ima dovolj veliko število pristašev.<br />

Zakaj vztraja pri SDS?<br />

Od česa je odvisno, ali se bo<br />

v odnosu do SDS profiliral kot<br />

njen potencialni koalicijski<br />

<strong>pa</strong>rtner ali <strong>pa</strong> bo smatran kot<br />

grožnja za prevlado na desni?<br />

Ni mogoče napovedati, kako se bodo<br />

stvari razvijale. Logarjeva stranka bi<br />

lahko imela teoretično več možnosti<br />

za vstop v različne koalicije. Tudi če bo<br />

SDS dosegla relativno večino, to še ne<br />

pomeni, da bo lahko sestavila vlado.<br />

Pikalo je že izjavil, da v vladi, ki bi<br />

jo vodil Janša, ne bi sodeloval.<br />

Zakon o evidenci delovnega<br />

časa so ljudje razumeli<br />

kot poskus discipliniranja,<br />

kontrole. Gre za normo,<br />

ki ni priznana, spoštovana,<br />

takšnih norm <strong>pa</strong> imamo<br />

celo vrsto.<br />

V ta razmerja se ne bi spuščal. Mislim,<br />

da bi Logar moral iz SDS izstopiti in se<br />

zlasti s programskega vidika lotiti izgradnje<br />

nove stranke. Okrog sebe <strong>pa</strong><br />

bi moral zbrati čim bolj kompetentne<br />

ljudi, nekaj jih že ima. Zdaj se zdi, da že<br />

nekaj časa stopica na mestu. To na dolgi<br />

rok ne bo dobro delovalo na volivce.<br />

Stranke ne moreš profilirati v enem mesecu,<br />

to se je že večkrat v Sloveniji izkazalo<br />

kot polomija.<br />

Imamo zgolj tri <strong>pa</strong>rlamentarne<br />

etablirane stranke z dobro terensko<br />

mrežo. Poleg SDS<br />

sta to še SD in NSi. Smo tudi<br />

zaradi pomanjkanja dobro organiziranih<br />

tradicionalnih strank<br />

šibka demokracija?<br />

Gotovo. Politične stranke so v večini<br />

držav EU najmanj priljubljene od političnih<br />

akterjev oz. institucij. Deležne<br />

so najmanj zau<strong>pa</strong>nja. Slovenija je med<br />

nekaj državami na dnu po zau<strong>pa</strong>nju v<br />

stranke. Poleg Hrvaške, Slovaške, Bolgarije.<br />

Zaradi tega imamo vedno znova<br />

nove obraze. To je začaran krog in se<br />

vleče kot nikoli končana zgodba, vleče<br />

nas navzdol. V tem kontekstu bi bilo<br />

zelo zaželeno, da bi Logarjeva Platforma<br />

sodelovanja postala realna alternativa<br />

v političnem življenju.<br />

Je kakšna možnost, da se izvijemo<br />

iz te krize in dezorientiranosti?<br />

Izhodišča niso obetavna, zlasti, če upoštevamo<br />

mednarodno anarhijo in ne<br />

preveč uspešno delovanje EU. Am<strong>pa</strong>k<br />

u<strong>pa</strong>nje umre zadnje. Brez u<strong>pa</strong>nja tudi ni<br />

strateškega zau<strong>pa</strong>nja in soglasja. In tudi<br />

ne možnosti za demokratično reševanje<br />

konfliktov in preseganja ideološkega<br />

enoumja in nihanja med ekstremi, ki<br />

eden drugega vzpodbujajo in krepijo. <br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

20<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

INSTAGRAM<br />

@TINA_GABER<br />

TRENIRKARJI<br />

Kolumna<br />

Robi-Star Solar, ki bi bil rad premier dr. Robert Golob, v resnici <strong>pa</strong> je zgolj fant naše<br />

Tine, nas je minulo nedeljo »razveselil« z objavo bizarne fotografije, na kateri s prvo<br />

konkubino v državi v belih <strong>pa</strong>tikah in trenirkah pozirata v dvigalu, prešerno nasmejana.<br />

Njegova Instagram menedžerka<br />

Tina (37) je fotografijo,<br />

objavljeno kje drugje<br />

kot na Instagram profilu,<br />

na katerem premier sicer objavlja tudi<br />

svoja uradna stališča, ki so žal pro forma<br />

in po sili razmer, hočeš nočeš, tudi<br />

stališča Slovenije, ker gre <strong>pa</strong>č za Star<br />

Solarja, ki pozira kot predsednik vlade,<br />

pospremila z napisom: »Trenirkarji<br />

<strong>pa</strong> to« in <strong>pa</strong>rimi emojiji. Fotka sama ni<br />

nič posebnega, najstnice, dvajsetletne<br />

vplivnice in plačane spremljevalke<br />

imajo cel kup takih, praviloma bolje<br />

narejenih in seveda tudi bolj odmevnih.<br />

Težava je seveda v tem, da gre tokrat<br />

za persono, čeprav bi bil pravilnejši<br />

izraz glede na to, kako se človek obnaša,<br />

odkar je na funkciji in ima priležnico,<br />

morda lik, ki je po črki zakona naš<br />

aktualni predsednik vlade.<br />

DOSTOJNO OBNAŠANJE<br />

Tip je pred kratkim praznoval 57. rojstni<br />

dan. Res je, da je sveže ločen in da<br />

živi z dvajset let mlajšo bejbo, am<strong>pa</strong>k za<br />

nekoga pri teh letih in na takem položaju<br />

bi pričakovali, da bi, če že ne razume,<br />

kaj se od njega ta hip pričakuje,<br />

razumel vsaj, kaj so osnovni postulati<br />

dostojnega obnašanja človeka na tako<br />

pomembni funkciji. Am<strong>pa</strong>k kaj bi s tem,<br />

če njemu preprosto na polno »dogaja«<br />

že vse, odkar mu niso podaljšali mandata<br />

na čelu GEN-I in se je podal v politiko,<br />

kjer zdaj končno uživa, očitno v<br />

prepričanju, da mu nihče nič ne more,<br />

in je, kot prepevajo južnjaški trubadurji<br />

njemu tako ljubega in očetovskega<br />

ljubljanskega žu<strong>pa</strong>na Zorana Jankovića<br />

(71), močnejši tudi od usode. On <strong>pa</strong>č<br />

uživa in na vsakem koraku dokazuje, da<br />

pravzaprav misli, da s to državo in dogajanjem<br />

v njej nima nič.<br />

Če bi razmišljal drugače, ne bi križem<br />

rok gledal, kako imamo že več kot<br />

40 dni zdravniško stavko, za preprečitev<br />

katere oziroma njeno čimprejšnjo<br />

končanje ni storil praktično ničesar.<br />

Ravno nasprotno, s popolnoma zgrešeno<br />

zdravstveno politiko in »de facto«<br />

razsutjem plačnega sistema v javnem<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

sektorju jo je celo aktivno povzročil.<br />

Vse, kar je v tem času, ko objavlja fotografije,<br />

ki mu jih diktira njegova spremljevalka<br />

in Instagram menedžerka,<br />

storil, je, da je zdravnike s požrešnico,<br />

ki bi rada bila predsednica, dr. Natašo<br />

Pirc Musar (55), medlo pozval, naj stavko<br />

začasno prekinejo, ob tem <strong>pa</strong> jim, kot<br />

trdijo zdravniki, še večkrat infantilno<br />

in pritlehno grozil. Prav kakor kak od<br />

všečkov na TikToku pijani najstnik s<br />

plačano bejbo, ki živi od klikov na svoje<br />

(pol)gole fotke, pod roko. Je to naš predsednik<br />

vlade? Na žalost, ja. Am<strong>pa</strong>k saj<br />

veste, važno, da ni Janša (65), vse ostalo<br />

bomo <strong>pa</strong> že nekako.<br />

TANJA IN DOMINIKA<br />

Tovrstni zgledi seveda vlečejo in zato ni<br />

slučaj, še manj <strong>pa</strong> čudno, da imamo tudi<br />

predsednico Socialnih demokratov Tanjo<br />

Fajon (52), ki pravi, da stranka ni v<br />

krizi zaradi nje, čeprav odkar jo vodi,<br />

beleži porazne volilne rezultate, trenutno<br />

<strong>pa</strong> ji ankete napovedujejo celo iz<strong>pa</strong>d<br />

iz <strong>pa</strong>rlamenta na naslednjih volitvah.<br />

Tako kot Robi-Star nima nič z državo, ki<br />

Od premierja bi pričakovali,<br />

da bi razumel vsaj, kaj so<br />

osnovni postulati dostojnega<br />

obnašanja človeka na tako<br />

pomembni funkciji.<br />

jo vodi, tako Fajonova nima nič s stranko,<br />

ki ji predseduje. Simpl.<br />

Ali <strong>pa</strong> denimo odstopljena pravosodna<br />

ministrica dr. Dominika Švarc<br />

Pi<strong>pa</strong>n (45), ki nas še vedno prepričuje,<br />

da z največjo investicijo na pravosodnem<br />

resorju v zadnjih desetih letih ni<br />

imela absolutno ničesar, kot tudi nima<br />

nič s tem, da sodniki in tožilci prvič<br />

po osamosvojitvi družno stavkajo, ker<br />

vlada ne spoštuje odločb Ustavnega<br />

sodišča. Pravosodje? Lepo vas prosim.<br />

Ona ja nima nič s tem. Ona je bila tam<br />

zgolj, da je uživala. Kot Tanja in kot seveda<br />

fant naše Tine, <strong>pa</strong>rdon Robi-Star,<br />

<strong>pa</strong>rdon premier.<br />

Slovenija, Evro<strong>pa</strong> in svet – kot se<br />

rado zgodi tudi, ko na ključnih položajih<br />

nimaš nezrelih ljudi, ki se obnašajo<br />

po otročje – se ta hip soočajo s številnimi<br />

resnimi težavami. Am<strong>pa</strong>k mogoče<br />

je naš največji problem vseeno ravno<br />

to, da imamo za predsednika vlade nekoga,<br />

ki se obnaša kot ostareli plejboj,<br />

in nam vsakdan ter ključne vladne politike<br />

na številnih področjih kroji neka<br />

odcvetela starleta. Trenirkarji <strong>pa</strong> to.

Komentar<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

POZAREPORT<br />

POZAREPORT<br />

DVOLIČNOST SVOBODE:<br />

na<strong>pa</strong>dajo zdravnike,<br />

<strong>pa</strong>rtner Tamare Vonta <strong>pa</strong><br />

kasira državne milijone<br />

Za Okulistiko Meh Boštjana Meha, življenjskega sopotnika poslanke<br />

in nekdanje novinarke Tamare Vonta, je doslej šlo že več kot 5,5 milijona evrov<br />

davkoplačevalskega denarja.<br />

21<br />

Da Gibanje Svoboda – ob Levici,<br />

seveda – stoji za najnovejšimi,<br />

tudi ideološko pogojenimi<br />

medijskimi na<strong>pa</strong>di na zdravnike<br />

in njihovo diskreditacijo (zlasti na<br />

sindikat Fides, zdravnike zasebnike s<br />

koncesijami in tako imenovane »dvoživke«),<br />

verjetno ni več nobenega dvoma.<br />

To se vidi ne samo na Golobovem<br />

(57) portalu Necenzurirano ali v reviji<br />

Mladina, am<strong>pa</strong>k celo v poročanju Slovenske<br />

tiskovne agencije, javne RTV<br />

in največje zasebne televizije POP TV<br />

(Kanal A), ki je sicer usodno odvisna od<br />

državne (beri: vladne) podpore.<br />

ZASEBNE POVEZAVE<br />

A tudi tukaj kraljuje ta neverjetna dvoličnost<br />

politike, v tem konkretnem<br />

primeru Gibanja Svoboda. Eden največjih<br />

zasebnih zdravnikov koncesionarjev,<br />

»zdravnik, ki je zakorakal v<br />

podjetništvo«, oftalmolog Boštjan Meh,<br />

specialist okulist iz Krškega, nekdanji<br />

specialist iz celjske bolnišnice, danes<br />

večinski lastnik Okulistike Meh in Optike<br />

Lana iz Sevnice, sicer <strong>pa</strong> dolgoletni<br />

zasebni <strong>pa</strong>rtner sedanje poslanke Gibanja<br />

Svoboda Tamare Vonta (53) (resda<br />

nista poročena, imata <strong>pa</strong> hčerko Lano),<br />

je namreč eden od največjih inkasantov<br />

državnega denarja. Aplikacija Erar nam<br />

tako črno na belem pokaže.<br />

Tamara Vonta (53) ob na<strong>pa</strong>dih na<br />

zdravnike, ki jih uprizarja njena stranka,<br />

zaradi <strong>pa</strong>rtnerja Boštjana Meha molči.<br />

OKULISTIKA d.o.o.<br />

Transakcije: 5.559.115,87 EUR<br />

DENAR JE VLADAR<br />

Njegova Okulistika d. o. o. je doslej<br />

prejela že več kot 5,5 milijona evrov<br />

davkoplačevalskega denarja, kar Meha<br />

nesporno uvršča celo med zasebne<br />

zdravniške profitne rekorderje, ki služijo<br />

z državo. Zanimivo je, kako tudi<br />

Tamara Vonta – razvpita kot izjemno<br />

glasna in agresivna poslanka, a ob na<strong>pa</strong>dalnih<br />

medijsko-političnih diskreditacijah<br />

zdravnikov, tudi njenega zasebnega<br />

<strong>pa</strong>rtnerja, zdravnika koncesionarja,<br />

ki jih preko svojih medijskih kanalov<br />

uprizarja njena politična stranka Gibanje<br />

Svoboda – ponižno in dvolično molči.<br />

Denar je <strong>pa</strong>č sveta vladar. <br />

Vir:<br />

ERAR<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

22 AKTUALNO<br />

NENAD GLÜCKS<br />

KATJA KODBA<br />

/MEDIASPEED.NET<br />

Komentar<br />

Sum klientelizma s pomočjo<br />

GEJEVSKEGA LOBIJA<br />

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je plačal 18.000 evrov davkoplačevalskega<br />

denarja poslovnemu direktorju Ginekološke klinike Petru Požunu. Kaže se sum klientelizma,<br />

povezanega z vplivnim gejevskim lobijem. Peter Požun, ki je preko političnih navez<br />

že dolgo eden od vplivnežev v slovenskem zdravstvu, je tudi nekdanji predsednik sveta<br />

Onkološkega inštituta, v katerega ga je instalirala stranka SMC.<br />

Peter Požun (57), poslovni direktor Ginekološke klinike<br />

UKC Ljubljana, je bil kar tri mandate državni<br />

svetnik (predstavnik za področje zdravstva), bil <strong>pa</strong><br />

je tudi predsednik sveta Onkološkega inštituta, v<br />

katerega ga je instalirala stranka SMC. V njej je bil predsednik<br />

strankinega odbora za zdravstvo in svetovalec nekdanje<br />

ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc (72) (SMC). Po<br />

osnovni izobrazbi je sicer višji medicinski tehnik, bil je na<br />

položajih v okviru Zbornice zdravstvene in babiške nege<br />

Slovenije. Magistriral je s področja managementa ugovora<br />

vesti med slovenskimi medicinskimi sestrami in babicami.<br />

Poznavalci sistema zdravstvenega varstva <strong>pa</strong> ga vse do<br />

zdaj niso poznali kot eksperta na tem področju. Pravijo, da<br />

ne vedo za njegove morebitne strokovne članke na temo<br />

zdravstvenega varstva ali recimo za njegova predavanja<br />

na strokovnih konferencah. Vseeno je zagovornik načela<br />

enakosti Miha Lobnik v Požunu prepoznal velik potencial,<br />

saj je z njim pred dobrim letom (decembra 2022) sklenil<br />

pogodbo za »izvajanje storitev ekspertnega svetovanja<br />

Zagovorniku načela enakosti na področju zdravstvenega<br />

varstva, predvsem pri pripravi priporočil in posebnih poročil<br />

ter drugih izdelkov zagovornika, povezanih s tem<br />

Poslovni direktor Ginekološke<br />

klinike Peter<br />

Požun (57) (drugi z leve)<br />

in njegov <strong>pa</strong>rtner Bojan<br />

Veberič (drugi z desne).<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

AKTUALNO<br />

23<br />

Znano je, da je Lobnik<br />

vpliven akter znotraj<br />

skupnosti LGBT, bil je<br />

tudi programski direktor<br />

Društva informacijski center<br />

Legebitra. Požuna <strong>pa</strong> naši viri<br />

prištevajo med enega<br />

od najbolj vplivnih v<br />

gejevskem lobiju.<br />

področjem.« Takšno pojasnilo smo<br />

prejeli od Lobnikovega urada.<br />

DOBIČKONOSNO<br />

SODELOVANJE<br />

Zakaj je angažiral ravno Požuna? Pri<br />

Zagovorniku načela enakosti pravijo,<br />

da je »priznan strokovnjak na področju<br />

zdravstva«, pomagal naj bi jim pri zagotavljanju<br />

»čim globljega razumevanja<br />

in pridobivanja specifičnega znanja s<br />

področja zdravstvenega varstva«. Sodelovanje<br />

je vsekakor dobičkonosno,<br />

na podlagi 15. decembra 2022 sklenjene<br />

pogodbe je bilo, kot izhaja iz aplikacije<br />

Erar, od februarja 2023 do decembra<br />

2023 na PB svetovanje, izobraževanje<br />

Peter Požun s. p. izplačanih 18.069<br />

evrov. Zadnji znesek je presegel tri tisoč<br />

evrov. A to še zdaleč ne bo vse. Kot<br />

so nam pojasnili, so s Požunovim s. p.<br />

prvega februarja letos sklenili novo pogodbo,<br />

veljavno do konca leta. Tisoči<br />

evrov bodo torej še naprej pritekali.<br />

Kaj konkretno Požun sploh počne<br />

oziroma kaj počne Bojan Veberič, ki je<br />

naveden kot prokurist tega s. p.? Zagovornik<br />

načela enakosti Lobnik se je v<br />

okviru mandata po Zakonu o varstvu<br />

pred diskriminacijo »odločil za osredotočenje<br />

tudi na spremljanje stanja<br />

in preprečevanja diskriminacije na<br />

področju zdravstvenega varstva«. V<br />

lanskem letu je tako ta organ pripravil<br />

več izdelkov s tega področja, dal je<br />

več priporočil na predloge zakonov in<br />

drugo ureditev. Obravnava probleme v<br />

zdravstvu, s katerimi se soočajo ranljive<br />

skupine, pri čemer ne more mimo<br />

strokovnih uslug Požuna.<br />

GEJEVSKI LOBI<br />

Poznavalci ocenjujejo, da je pravno »vse<br />

čisto«, saj znesek po pogodbi na letni<br />

ravni ne presega meje 40 tisoč evrov<br />

(gre za t. i. evidenčno naročilo), torej v<br />

skladu z Zakonom o javnem naročanju<br />

ni treba izvesti postopka javnega naročanja<br />

s konkurenčnimi ponudbami.<br />

A hkrati menijo, da gre za sum klientelizma.<br />

Znano je, da je Lobnik vpliven<br />

akter znotraj skupnosti LGBT, bil je tudi<br />

programski direktor Društva informacijski<br />

center Legebitra. Požuna <strong>pa</strong> naši<br />

viri prištevajo med enega od najbolj<br />

Tednik <strong>Domovina</strong> rada<br />

berem, ker mi vsak teden<br />

prinaša pogled na drugo<br />

plat življenja doma in v<br />

tujini. Ravno prav sem<br />

vedoželjna, da moram<br />

vedeti, kaj se dogaja na levi<br />

in na desni strani neba.<br />

Milena Miklavčič, pisateljica in kolumnistka<br />

vplivnih v gejevskem lobiju. Štejejo mu<br />

sicer v dobro, da svoje spolne usmeritve<br />

ne skriva, kot to počnejo mnogi na pomembnih<br />

družbenih položajih. Njegov<br />

<strong>pa</strong>rtner je prej omenjeni Veberič, sicer<br />

prokurist omenjenega s. p., prek katerega<br />

se od Mihe Lobnika stekajo evri za<br />

»ekspertno svetovanje v zdravstvu«.<br />

Na Lobnikov urad smo poslali dodatno<br />

prošnjo, naj nam pošlje izdelke<br />

(priporočila, osnutke ...), ki jih je Požun<br />

naredil za Zagovornika načela enakosti.<br />

Prosili smo tudi za dostavo obeh<br />

sklenjenih pogodb.<br />

Naključje najbrž ni niti to, da je vodja<br />

kabineta pri Mihi Lobniku nekdanja novinarka<br />

Dnevnika Majda Hostnik, ki je<br />

bila v času ministrice za zdravje Milojke<br />

Kolar Celarc (SMC) vodja njenega kabineta.<br />

Torej v času, ko je bil ministričin<br />

svetovalec ravno Požun. Naši viri pravijo,<br />

da je bil njena desna roka. In kdo je<br />

leta 2016 Miho Lobnika namestil za prvi<br />

mandat (zdaj mu teče drugi) zagovornika<br />

načela enakosti? Tedaj vodilna vladajoča<br />

stranka SMC, seveda. <br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

24 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

PESTICIDI V PRAKSI:<br />

kmetje jih uporabljajo<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

JERNEJ PRELAC<br />

/DOMOVINA<br />

umno, vrtičkarji<br />

»po domače«<br />

Reportaža<br />

Uredba, ki bi v Evropski uniji zahtevala prepolovitev uporabe pesticidov do leta 2030,<br />

ne razburja le politikov v Bruslju, am<strong>pa</strong>k tudi konkretne slovenske kmete. Obiskali<br />

smo enega izmed njih, Žana Brica s kmetije Frlan na Vogrskem, ki pravi, da bi dodatno<br />

zaostrovanje omejitev za Slovenijo lahko pomenilo smrt celotnih kmetijskih <strong>pa</strong>nog.<br />

Predsednica Evropske komisije<br />

Ursula von der Leyen (65) je napovedala<br />

umik spornega zakona,<br />

katerega cilj je bil zmanjšati<br />

uporabo pesticidov v Evropski uniji.<br />

FRLANOVA KMETIJA<br />

Bolje znana zgodovina Frlanove kmetije,<br />

ki stoji na ravnici zahodnega dela<br />

Vi<strong>pa</strong>vske doline, na robu vasi Vogrsko,<br />

sega v leto 1853, ko je v te kraje prišel<br />

priimek Furlan. Najstarejša stavba šteje<br />

čez štiristo let, od nekdaj <strong>pa</strong> so se tu<br />

ukvarjali predvsem z vinogradništvom,<br />

a tudi živinorejo. Kot nam razloži mladi<br />

gospodar Žan Bric, ki je kmetijo prevzel<br />

od staršev, je vinogradništvo še danes<br />

njihova osrednja dejavnost – vina tržijo<br />

pod znamko Bric –, gojijo <strong>pa</strong> tudi prašiče<br />

in od leta 2007 se ukvarjajo s turizmom.<br />

Poleg tega pridelujejo namizno<br />

grozdje, s čimer predstavljajo novost v<br />

slovenskem prostoru. »Sama rastlina ni<br />

novost, od nekdaj je bila prisotna, vendar<br />

je bila posajena le nekje na koncu<br />

vinograda, novost <strong>pa</strong> je neka resna pridelava<br />

za svež konzum,« pravi Bric. Namizno<br />

grozdje so izbrali kot alternativo<br />

breskvam – velike sadovnjake teh so<br />

Domačiji so dozidali novo veliko vinsko klet,<br />

investicij <strong>pa</strong> še ni konec.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

morali pred časom skrčiti zaradi bolezni<br />

– in ker trte za vino zaradi kakovosti<br />

niso želeli saditi v dolini, so ta prostor,<br />

ki je že imel potreben namakalni sistem,<br />

namenili namiznemu grozdju.<br />

Čeprav gre za zelo perspektivno<br />

<strong>pa</strong>nogo, pridelovalec hitro trči na ovire<br />

prav pri uporabi fitofarmacevtskih<br />

sredstev (FFS), pove Bric. Ker je namizno<br />

grozdje svež konzum in pri pridelavi<br />

ne pride do denimo fermentacije<br />

tako kot pri vinu, je pri nas že več let<br />

prepovedana uporaba pripravkov na<br />

osnovi snovi folpet, ukinili so tudi nekatere<br />

druge aktivne snovi, zaradi česar<br />

je pridelek težko zaščititi. Na kmetiji<br />

Frlan so problem zgodaj zaznali,<br />

zato danes testirajo različne sorte trte,<br />

trenutno jih imajo čez 60, in preverjajo<br />

njihovo odpornost na najpogostejše<br />

bolezni v vinogradu. Iz teh 60 bi radi<br />

dobili 4 ali 5 sort, ki bi bile primerne za<br />

nadaljnjo masovno pridelavo.<br />

ŠKODLJIVOST PESTICIDOV<br />

Slovenija je na tem področju bolj <strong>pa</strong>peška<br />

od <strong>pa</strong>peža, meni Bric, nekatere snovi so<br />

pri nas prepovedali že pred ostalimi članicami,<br />

nekatere po ukazu EU. Vendar<br />

je šlo v zadnjih letih za aktivne snovi, ki<br />

pri <strong>pa</strong>metni uporabi človeku ne škodujejo.<br />

»Veliki pridelovalci jih uporabljamo<br />

<strong>pa</strong>metno, gledamo na vsak mililiter, vsak<br />

gram,« pravi, težava nastane pri vrtičkarjih,<br />

ki s pripravki delajo bolj »na počez«.<br />

Podobno se je s pripravki pretiravalo<br />

nekoč, v časih nekdanje Jugoslavije,<br />

denimo ko so nekatere aktivne snovi<br />

malodane »mejile na bojne strupe«,<br />

slikovito pove sogovornik. A zaradi odsotnosti<br />

pripravkov, ki so jih umaknili<br />

iz prodaje v zadnjih 15 letih, se kakovost<br />

ni bistveno izboljšala. Tudi stroji<br />

Na kmetiji Žana Brica stoji 8,5 ha vinogradov<br />

za pridelavo vina in 1,5 ha za pridelavo<br />

namiznega grozdja.<br />

za nanos teh sredstev so danes izjemno<br />

dodelani, rastlin se s FFS-ji nič več ne<br />

»pere« in pripravki z njih ne odtekajo,<br />

am<strong>pa</strong>k so zelo natančno nanešeni.<br />

Če mnogi znanstveni članki dokazujejo,<br />

da je gonja proti tovrstnim pesticidom<br />

pretirana, se po drugi strani z<br />

njihovo ukinitvijo pojavljajo škodljivci,<br />

ki jih prej ni bilo. »Nekateri insekti, ki so<br />

prej morda obstajali v neki literaturi, so<br />

se zdaj tako razmnožili, da povzročajo<br />

gromozanske škode. Eden od najhujših je<br />

marmorirana smrdljivka, na katero je prej<br />

očitno deloval neki insekticid, danes <strong>pa</strong> je<br />

iz Italije prišla sem in se širi,« izvemo. Ni<br />

vse enostransko – za namizno grozdje, ki<br />

ga v Sloveniji glede na porabo pridelamo<br />

manj kot en odstotek, vse ostalo <strong>pa</strong> uvozimo,<br />

obstaja perspektiva. Imamo površine<br />

in potencialne pridelovalce, a če pridelka<br />

ni mogoče zaščititi, je to škoda za vse,<br />

pravi kmet in doda, da je uvožena hrana<br />

lahko pridelana po predpisih, kakršni so<br />

pri nas veljali pred 30 leti.<br />

Predlog nove uredbe EU naj bi kmete<br />

spodbujal k uporabi alternativnih,

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

25<br />

ekoloških pripravkov – vendar ali alternativa<br />

res obstaja? Kot pravi Žan Bric,<br />

v sadjarstvu in vinogradništvu razen<br />

sajenja sort, ki so že naravno odporne,<br />

in uporabe hranil, s katerimi rastlino<br />

spravijo v dobro kondicijo, ne preostane<br />

veliko drugega. Trto lahko s pravimi<br />

gnojili vzgojijo tako, da je odporna na<br />

glivične bolezni, proti insektom <strong>pa</strong> to<br />

ne pomaga, obstajajo določena odvračala,<br />

vendar realnih in učinkovitih alternativ<br />

zaenkrat na trgu ni.<br />

Če bi bila uredba z vrha EU sprejeta,<br />

bi to za Slovenijo pomenilo praktično<br />

smrt določenih <strong>pa</strong>nog, saj je naša<br />

država pri uporabi FFS-jev že zdaj tako<br />

nizko: »Težava je, da ostane dovoljenih<br />

tako malo pripravkov, da jih ne moreš<br />

menjati, kadar rastlina razvije določeno<br />

naravno odpornost, in tako neka<br />

snov sploh ne deluje več.«<br />

Bric ob eni izmed 60 sort trte, pri katerih<br />

testirajo odpornost na različne bolezni.<br />

Žan Bric v kleti svoje<br />

domačije na Vogrskem.<br />

KAKŠNE PRIPRAVKE<br />

UPORABLJAJO<br />

Odvisno od pojava, količine <strong>pa</strong>davin<br />

in drugih dejavnikov. Zaenkrat se niso<br />

odločili za ekološko pridelavo, delajo<br />

po načelu integrirane, ker imajo veliko<br />

mladih in zato bolj občutljivih vinogradov.<br />

Ali ima slovensko kmetijstvo<br />

s takšnimi omejitvami sploh še prihodnost?<br />

S trenutnimi ob <strong>pa</strong>metni in še<br />

bolj smotrni uporabi gnojil in FFS-jev<br />

še gre, pravi Bric, ob zaostritvi <strong>pa</strong> niti<br />

optimizacija ne bi pomagala več, tudi<br />

zaradi vse bolj ekstremnih sezon v zadnjih<br />

letih, ki so med drugim posledica<br />

podnebnih sprememb.<br />

Gospodarja smo povprašali tudi o<br />

problemu domače kmetijske politike, pri<br />

kateri po njegovem o<strong>pa</strong>žanju ne manjka<br />

protislovij: po eni strani želijo povečati<br />

rastlinsko pridelavo, po drugi <strong>pa</strong> še bolj<br />

omejiti fitofarmacevtska sredstva za rastline.<br />

»To dvoje ne gre sku<strong>pa</strong>j. Problem<br />

je strokovno znanje, znanje nasploh, širina.<br />

Že pri osnovnih stvareh se pogosto<br />

zatakne,« pravi in doda, da imajo kmetje<br />

organizacije, s katerimi pridejo bliže odločevalcem,<br />

vendar je tega posluha na<br />

vseh področjih bistveno premalo.<br />

V ozadju so cilji t. i. zelenega prehoda,<br />

ki so postavljeni bistveno previsoko,<br />

in »če se nekateri uresničijo, bo to<br />

na meji z lakoto«, meni Bric in izpostavi<br />

absurde držav, kot je Francija, v kateri<br />

»se želijo približati zelenemu prehodu,<br />

istočasno <strong>pa</strong> v drugih državah<br />

izven EU na veliko kupujejo zemljo, da<br />

bodo lahko prehranili narod«. <br />

Stroji za škropljenje so danes napredni in<br />

natančni ter podvrženi rednim pregledom.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

26 AKTUALNO<br />

Andreja Katič (54) je večkrat poudarila, da je NOB zaslužna<br />

za svobodo in poznejšo slovensko samostojnost, vendar ni<br />

jasno, kako je bil rezultat <strong>pa</strong>rtizanske borbe svoboda.<br />

Kdo je ANDREJA KATIČ<br />

Premier Golob je presenetil javnost z izborom za novo pravosodno ministrico. Parlamentu predlaga Andrejo<br />

Katič, nekdanjo pravosodno in obrambno ministrico, ki je trenutno državna sekretarka na Ministrstvu za<br />

kohezijo in regionalni razvoj. »Odločeni smo, da dokončno pometemo s korupcijo,« je nekoč dejala.<br />

UREDNIŠTVO<br />

X @UROSRAZTRESEN<br />

Predsednik vlade Robert Golob<br />

(57) je po več sestankih s Socialnimi<br />

demokrati na koncu sklenil,<br />

da bo za novo pravosodno ministrico<br />

predlagal Katičevo (54). Pogovor z<br />

njo je že opravil, Katičeva je na kandidaturo<br />

pristala. Premier je predlog tudi že<br />

poslal v Državni zbor. Še prejšnji teden<br />

je bilo mogoče slišati, da Golob Katičevi<br />

ni naklonjen, vendar se je to očitno spremenilo.<br />

Golob naj bi se zanjo odločil zaradi<br />

preteklih izkušenj.<br />

Socialni demokrati so premierju<br />

kot možna kandidata sicer ponudili<br />

Meiro Hot (44), poslanko in podpredsednico<br />

SD, ter odvetnika iz Lucije Marka<br />

Butinarja, ki širši javnosti doslej ni<br />

bil znan. Dominika Švarc Pi<strong>pa</strong>n (45) je<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

sicer pri Katičevi, ko je bila prvič pravosodna<br />

ministrica, opravljala naloge<br />

državne sekretarke, in sicer med septembrom<br />

2018 in marcem 2020.<br />

KARIERNA POT KATIČEVE<br />

Katičeva se je po študiju zaposlila v Mestni<br />

občini Velenje, v kateri je od leta<br />

1998 do avgusta 2014 opravljala delo<br />

direktorice Občinske uprave Mestne<br />

občine Velenje. Ves čas je sodelovala pri<br />

delu Združenja mestnih občin Slovenije<br />

in Skupnosti občin Slovenije, v katerih<br />

je več let vodila Komisijo za pravna<br />

in zakonodajna vprašanja ter Komisijo<br />

za regionalizacijo. V letu 2006 je prejela<br />

bronasti znak Skupnosti občin Slovenije<br />

za dosežke, ki so izjemnega pomena<br />

za razvoj lokalne samouprave ter širitev<br />

vloge Skupnosti občin Slovenije.<br />

Leta 2014 je bila na predčasnih <strong>pa</strong>rlamentarnih<br />

volitvah na listi SD izvoljena<br />

za poslanko Državnega zbora, saj<br />

je v volilnem okraju Velenje I prejela 991<br />

glasov, torej prepričala 11,68 % volivk<br />

in volivcev (4. mesto), vendar poslanka<br />

in podpredsednica Državnega zbora<br />

ni bila dolgo, že 13. maja 2015 je bila<br />

namreč potrjena za ministrico za obrambo<br />

v vladi dr. Mira Cerarja (60). Na<br />

tem stolčku je nasledila odstavljenega<br />

strankarskega kolega Janka Vebra (63)<br />

(zaradi afere Veberkom). Ministrica za<br />

pravosodje je bila tudi že od leta 2018<br />

v vladi Marjana Šarca (46), funkcijo je<br />

opravljala do primopredaje ob obliko-

Komentar AKTUALNO 27<br />

vanju nove vlade Janeza Janše (65) zaradi<br />

odsto<strong>pa</strong> premierja. Nasledila jo je<br />

Lilijana Kozlovič (61).<br />

NAZORSKA USMERITEV<br />

Andreja Katič je tudi funkcionarka<br />

Zveze borcev za vrednote NOB, ki jo<br />

na vrhu v celoti obvladujejo <strong>politiki</strong><br />

SD. Katičeva je podpredsednica organizacije<br />

in tudi predsednica ZZB NOB<br />

Velenje. Leta 2015 je na proslavi ob 70.<br />

obletnici zmage nad nacifašizmom in<br />

72. obletnici ustanovitve 10. slovenske<br />

narodnoosvobodilne udarne brigade<br />

ljubljanske dejala: »Priborili ste nam<br />

svobodo in prihodnost. Zmaga nad nacizmom<br />

in fašizmom ter osvoboditev<br />

naše domovine predstavljata tudi odločilen<br />

korak na poti k samostojni in<br />

suvereni državi, kar smo v popolnosti<br />

dosegli v osamosvojitveni vojni.«<br />

Podobno stališče je zagovarjala tudi<br />

novembra lani, ko je ob 79-obletnici<br />

smrti komandanta v govoru dejala, da<br />

brez NOB Slovenci ne bi mogli uresničiti<br />

večstoletnih sanj o svoji državi, v<br />

kateri smo zdaj sami odgovorni za svojo<br />

prihodnost. Po njenem prepričanju<br />

smo dovolili, da se vrednote, kot so<br />

svoboda, demokracija in enakost, umikajo<br />

na obrobje družbe, ker so zdaj v<br />

življenju najpomembnejši individualizem,<br />

nebrzdano potrošništvo in lasten<br />

uspeh, četudi na plečih drugega.<br />

Kako je bil rezultat boja borcev<br />

ljubljanske udarne brigade svoboda,<br />

ostaja neznano. Enako, kako je pot v<br />

eno<strong>pa</strong>rtijsko diktaturo predstavljala<br />

odločilen korak v smeri samostojne<br />

države ali demokracije.<br />

ŽIVALI IN KORUPCIJA<br />

Očitno <strong>pa</strong> jo glavni izziv čaka na področju<br />

boja proti korupciji, saj celo<br />

svojo ministrsko kariero zagovarja<br />

ničelno toleranco do korupcije. Tako<br />

so denimo na spletni strani Socialnih<br />

demokratov pred časom zapisali: »Po<br />

mnenju Socialnih demokratov v Sloveniji<br />

ne bo razvojnega preboja, dokler<br />

Slovenijo hromijo korupcijska tveganja.<br />

Trgovina z orožjem, afera Patria,<br />

sumi hudih nepravilnosti pri gradnji<br />

velikih državnih investicij morajo<br />

postati preteklost.« »Odločeni smo, da<br />

dokončno pometemo s korupcijo,« so<br />

še dodali in kot primer dobre prakse<br />

navedli delo pravosodne ministrice<br />

Katičeve. Kako bodo pometali, <strong>pa</strong> ostaja<br />

podobno neznano kot vprašanja o<br />

NOB, saj se je javna podoba stranke Socialnih<br />

demokratov praktično stopila<br />

zaradi korupcijskih afer, ki izhajajo iz<br />

pravosodnega ministrstva.<br />

Katičeva je v preteklosti sodelovala<br />

tudi na okrogli mizi z naslovom Temelji<br />

pravne države, ki so jo soorganizirali<br />

Državni zbor, Vrhovno sodišče in Ministrstvo<br />

za pravosodje. Tam je med drugim<br />

dejala: »Izhajati moramo iz tega, da<br />

smo vsi enaki pred zakonom.« Kako enaki<br />

pred zakonom bodo njeni (nekdanji)<br />

strankarski kolegi, bo pokazal čas.<br />

Poleg tega je goreča zagovornica<br />

pravic živali, pri čemer ima podobne<br />

poglede kot njena »protikandidatka«<br />

Meira Hot. Rezultat prizadevanj Hotove<br />

je Zakon o zaščiti žival. Takrat je<br />

Hotova dejala: »Poudariti je treba, da je<br />

odnos večine ljudi do živali dober. Ta<br />

novela ni na<strong>pa</strong>d na rejce, kmete ali na<br />

lastnike živali. Večina jih je lahko dober<br />

zgled, saj v splošnem dobro skrbijo<br />

za živali. Žal <strong>pa</strong> so med nami tudi<br />

takšni posamezniki, ki držijo živali<br />

na verigah celo življenje, jih zapirajo v<br />

premajhne prostore, v premajhne kletke<br />

cele dni, cele noči, tako da živalim<br />

povzročajo nepopisno trpljenje. In te je<br />

treba ustaviti.«<br />

Realni rezultat <strong>pa</strong> je bil ravno to –<br />

na<strong>pa</strong>d na rejce. Spomnimo se namreč<br />

lahko afere zaradi nezakonitega odvzema<br />

živali s kmetije Možganovih. <br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Je ena tistih, ki so pomagali ro<strong>pa</strong>ti Slovenijo<br />

ob izgradnji TEŠ 6. Če že ni imela<br />

prstov v marmeladi, <strong>pa</strong> je podpirala tiste,<br />

ki so imeli roke do komolcev v marmeladi.<br />

To je pravosodna ministrica. Torej iz<br />

slabšega na slabše.<br />

APMMB2<br />

Katička, kurji tat, bo vpila ujemite tatu,<br />

istočasno <strong>pa</strong> vse kure pokradla.<br />

Poštenost se ne kaže v besedah, temveč<br />

v dejanjih. Bolj kot nekdo govori, da je<br />

pošten, bolj se primi za denarnico.<br />

Edino zdravilo za korupcijo je znižanje<br />

vseh davkov.<br />

Aleš<br />

Kot članica elite ponosnih naslednikov<br />

Zveze komunistov Slovenije je sposobna<br />

za vsako funkcijo.<br />

Mefisto<br />

O izvoru Vašega priimka<br />

V našem družinskem podjetju, ki izdeluje družinska drevesa, lahko naročite<br />

tudi analizo svojega priimka. Na štirih straneh opišemo, kdaj in kako je nastal<br />

posamezen priimek. Razložimo tudi, kaj priimek pomeni. Opišemo, kje živijo<br />

ljudje s tem priimkom in omenimo slavne osebnosti, ki nosijo ta priimek.<br />

Priimek nam lahko veliko pove tudi o prednikih, ki jih v starih dokumentih<br />

sploh ne bomo našli. Razlaga o izvoru priimka je natisnjena na barvnem <strong>pa</strong>pirju<br />

in vložena v mapo iz rdečega usnja. Lahko je izvirno in edinstveno (unikatno)<br />

darilo za rojstni dan, obletnice, abrahama, poroko ...<br />

NAROČILA IN INFORMACIJE:<br />

info@tinomamic.eu, tel. 031 646 870<br />

www.tinomamic.eu<br />

Cena:<br />

SAMO<br />

249 €<br />

<strong>137</strong> 9229. 6. 2. 4. 2023 2024

28<br />

INTERVJU<br />

BOŠTJAN NOČ, ČEBELAR<br />

Vsaka TRETJA ŽLICA HRANE,<br />

ki jo pojemo, je plod<br />

opraševanja čebel<br />

S čebelami sem na vrhuncu sezone tudi po 24 ur na dan. – Slovenski čebelarji na leto sku<strong>pa</strong>j pridelamo<br />

okrog 2000 ton medu, kar je v svetovnem merilu zanemarljivo, imamo <strong>pa</strong> celo devet vrst medu.<br />

– Na evropske police danes prihaja približno polovica medu, ki je ponarejen, a je za to multinacionalkam<br />

vseeno, saj se ga da kupiti za 2 ali 3 evre. – Ponarejeni med nastane v laboratorijih,<br />

v katerih sladkorni sirup zmešajo z eteričnim oljem v izjemno sladek produkt.<br />

LUKA SVETINA<br />

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

INTERVJU<br />

29<br />

Pravite, da ste s čebelarjenjem<br />

začeli pri komaj 13 letih. Povejte<br />

nam kaj več o vaši družinski<br />

čebelarski tradiciji.<br />

Ljubezen je zelo preprosta: ko enkrat<br />

prideš do svojih čebel, vzgajaš svoj <strong>pa</strong>nj,<br />

to postane kot droga. Moja mama je nekoč<br />

rekla, da če bi obstajala komuna za<br />

čebele, bi bil jaz prvi tam (smeh). Malo<br />

za hec, am<strong>pa</strong>k pri nas je bil že stari oče<br />

čebelar, oče in stric sta čebelarja, jaz <strong>pa</strong><br />

sem to ljubezen čutil od majhnih nog.<br />

Zrasel sem iz čebelarskega krožka v<br />

Žirovnici, ki ga je vodil moj stric. Moj<br />

prvi mentor je bil stric, dejstvo <strong>pa</strong> je, da<br />

mi oče pomaga v družinskem podjetju.<br />

Sam sem s čebelami na vrhuncu sezone<br />

tudi po 24 ur na dan, to je <strong>pa</strong>č moj način<br />

življenja, brez njih ne morem. Tudi<br />

predsednik Čebelarske zveze Slovenije<br />

nisem zaradi funkcije same, am<strong>pa</strong>k ker<br />

želim skozi to doseči kaj dobrega za čebele.<br />

Največji problem pri vodenju zveze<br />

<strong>pa</strong> je ravno to, da čebele v tistih treh<br />

najpomembnejših mesecih včasih tudi<br />

trpijo zaradi funkcije.<br />

Nam lahko opišete to posebno<br />

zgodovinsko povezavo Žirovnice<br />

s čebelarstvom?<br />

Rojen sem praktično kilometer od rojstnega<br />

kraja Antona Janše, ki velja za<br />

očeta modernega čebelarstva. Moram<br />

poudariti, da je Gorenjska zibelka čebelarstva,<br />

a čeprav danes vsi govorijo<br />

zlasti o naši avtohtoni vrsti, kranjski<br />

čebeli, so pogoji za čebelarstvo prav<br />

pri nas na Gorenjskem zaradi vremena<br />

najtežji. Morda je podobno edinole<br />

na Koroškem. Tukaj je bilo v preteklosti<br />

treba pridobiti ogromno znanja in<br />

tudi sodelovanja med čebelarji. To se<br />

pozna, čebelarji na Gorenjskem nikoli<br />

ne bomo imeli velikih prinosov medu,<br />

nimamo <strong>pa</strong>š, ki bi bile ogromne, imamo<br />

manj vrst medu kot drugod. Veliko<br />

energije vlagamo v to, da lahko preživimo<br />

s čebelami.<br />

Ko govoriva o sami kvaliteti medu:<br />

kako vremenski pogoji vplivajo<br />

na kvaliteto medu? Kje najdemo<br />

<strong>najboljši</strong> med v Sloveniji?<br />

Morda se preveč delimo na regije, ker je<br />

v resnici Slovenija tako majhna, am<strong>pa</strong>k<br />

recimo, da na leto sku<strong>pa</strong>j pridelamo okrog<br />

2000 ton medu, kar je na svetovni<br />

ravni zanemarljivo, imamo <strong>pa</strong> sedem,<br />

osem, celo devet vrst medu. V tujini večinoma<br />

poznajo samo dve vrsti medu,<br />

cvetličnega in gozdnega, pri nas <strong>pa</strong> dobite<br />

med iz hoje, akacije, kostanja, divje<br />

češnje, ajde, lipe, celo sončnice. Imamo<br />

izjemno dobro čebelarsko prakso.<br />

Čeprav <strong>pa</strong>še večinoma niso obilne, zna<br />

čebelar z našim prilagojenim <strong>pa</strong>njem<br />

pridelati nekaj kil vrstnega medu, kar je<br />

posebnost, ki je v tujini nimajo. Majhne<br />

količine medu torej, a rastlinska pestrost<br />

narave pri nas daje posebno kvaliteto<br />

medu.<br />

Laiki čebele o<strong>pa</strong>zimo spomladi.<br />

Kakšen <strong>pa</strong> je vaš odnos z njimi<br />

skozi vse leto?<br />

V bistvu je tako, da čebele kreirajo leto<br />

čebelarjem in ne obratno. Čebelar je<br />

stalno povezan z naravo in se odziva<br />

glede na vreme, ne koledar. Večkrat<br />

pravim, da mora spomladi, ko je lep vikend,<br />

ko gredo ostali v gore ali na morje,<br />

Boštjan k čebelam.<br />

V tujini poznajo samo<br />

dve vrsti medu, cvetličnega<br />

in gozdnega, pri nas <strong>pa</strong> dobite<br />

med iz hoje, akacije,<br />

kostanja, divje češnje, ajde,<br />

lipe, celo sončnice.<br />

Koliko čebel imate in kako izgleda<br />

vaš čebelarski dan?<br />

450 <strong>pa</strong>njev čebel, na višku čebelarske<br />

sezone <strong>pa</strong> je v čebelji družini 60 tisoč<br />

čebel. Govorimo o milijonih, medtem<br />

ko pozimi preživi v manjših skupinah<br />

od 5 do 10 tisoč čebel. Čebele se prilagodijo,<br />

da porabijo manj hrane, narava jih<br />

je tako izklesala. Čebelarska sezona je<br />

sicer aprila, maja, junija in julija, potem<br />

<strong>pa</strong> je čebelarske sezone relativno hitro<br />

konec. Na vrhuncu sezone sem vsako<br />

prosto uro, ki mi je ne »požre« delo na<br />

zvezi, pri čebelah.<br />

Kako <strong>pa</strong> izgleda vaše delo s čebelami<br />

zunaj sezone?<br />

Treba je vedeti, da čebelarstvo ni samo<br />

delo pri <strong>pa</strong>njih čebel, am<strong>pa</strong>k da je treba<br />

pripraviti vso opremo in material. Konec<br />

koncev, eno je čebelje izdelke prodati,<br />

am<strong>pa</strong>k tu so še ostale stvari, kot<br />

je pridelava satnic. Takšno delo je manj<br />

priljubljeno, je <strong>pa</strong> potrebno.<br />

Kakšna je povprečna življenjska<br />

doba čebele?<br />

Čebela čebelarja ne pozna, ker živi res<br />

kratko dobo. Človek ima recimo najpogosteje<br />

za hišnega ljubljenčka psa, ker<br />

se ta odziva, pri čebelah <strong>pa</strong> ni nobenega<br />

odziva, <strong>pa</strong> smo vseeno čebelarji nanje<br />

navezani kot na hišne ljubljenčke. Ta<br />

vez je posebna, uživamo, ko se čebele<br />

razvijajo, ko se razmnožujejo, moraš jih<br />

začutiti. Brenčanje je čebelarska pesem,<br />

ki se ti usede v srce. Čebela pozimi živi<br />

okrog šest mesecev, avgustovske <strong>pa</strong> recimo<br />

do aprila. Poleti čebela živi tudi<br />

samo 14 dni. Pozimi čebela namreč ne<br />

dela, medtem ko poleti nabira med po<br />

tri tedne, zato dlje ne živi. Tako hitro<br />

se namreč obnavljajo. Pri čebelarstvu<br />

lahko zato problem, kot so razne zastrupitve,<br />

vzame celo generacijo čebel.<br />

Čebele <strong>pa</strong> so kot neke vrste super organizem:<br />

vsaka v <strong>pa</strong>nju ima svojo nalogo,<br />

če vzameš iz <strong>pa</strong>nja eno generacijo, v bistvu<br />

presekaš cel <strong>pa</strong>nj, ki lahko zaradi<br />

tega pro<strong>pa</strong>de, ne glede na to, da si uničil<br />

samo 20 odstotkov čebel.<br />

Kakšna je pot do končnega izdelka<br />

na policah? Koliko medu vzamete<br />

iz <strong>pa</strong>nja?<br />

Med je edino živilo, ki ne potrebuje<br />

konzervansa. Čebelar z medom nič ne<br />

naredi, čebelar ga samo vzame čebelji<br />

družini, s posebno centrifugo iz teh satov<br />

med iztoči in ga da v kozarce. Važna<br />

je le dobra praksa čebelarja, ki čistemu<br />

medu nič ne vzame ter nič ne doda. To je<br />

ključen del, med mora ostati točno tak,<br />

kot je v <strong>pa</strong>nju. Čebelja družina oziroma<br />

<strong>pa</strong>nj nabere v povprečju od 10 do 15 kil<br />

medu letno, zadnja leta sicer kakšna 2<br />

kilograma manj zaradi podnebnih prememb.<br />

To se res pozna.<br />

Kaj pomeni za čebele, ko čebelar<br />

med pobere iz <strong>pa</strong>nja?<br />

Čebelar lahko pobere višek medu, čebele<br />

zase na letni ravni porabijo od 60 do<br />

80 kilogramov medu. Eni čebelji družini<br />

torej višek čebelar vzame, v <strong>pa</strong>nju <strong>pa</strong><br />

morajo vedno imeti od 7 do 10 kg medu,<br />

ker so sicer tako varčne, da začnejo<br />

razmišljati, da jim bo hrane zmanjkalo.<br />

Zato čebela za svoje preživetje potrebuje<br />

tudi do 80 kg medu letno. Čebelar<br />

mora včasih tudi med letom pomagati<br />

pri krmljenju zaradi pomanjkanja hrane<br />

v naravi.<br />

Kako ogrožene so čebele v Sloveniji?<br />

Če naredimo primerjavo med Slovenijo<br />

in svetom, imamo pri nas fantastično<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

30<br />

INTERVJU<br />

Če bi bil sam čebela,<br />

bi si želel živeti v Sloveniji.<br />

Toliko zavedanja, kot ga<br />

imamo o čebelah Slovenci,<br />

drugod nisem videl.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

Boštjan Noč (40) iz Žirovnice na<br />

Gorenjskem se rad pohvali, da je doma<br />

le kilometer od rojstnega kraja Antona<br />

Janše, začetnika modernega čebelarstva.<br />

Prihaja iz družine, v kateri se s čebelarstvom<br />

ukvarjajo že tri generacije,<br />

sam ima v lasti 450 <strong>pa</strong>njev, samostojno<br />

<strong>pa</strong> je z vzrejo čebel začel že pri rosnih 13<br />

letih. Njegova družina prideluje med in<br />

ostale čebelje izdelke. Leta 2002 je bil<br />

pobudnik ustanovitve Čebelarske zveze<br />

zgornje Gorenjske, že 17 let <strong>pa</strong> je tudi<br />

predsednik Slovenske čebelarske zveze.<br />

Bil je idejni vodja slovenske pobude za<br />

razglasitev svetovnega dneva čebel (20.<br />

maj) in ustanovitve Evropske čebelarske<br />

zveze, ki je bila pretekli mesec ustanovlejna<br />

v Beogradu in bo imela sedež<br />

v Ljubljani.<br />

poskrbljeno za čebele, čeprav smo še<br />

zmeraj kritični. Ko <strong>pa</strong> pridemo izven<br />

naših meja, se čebelarji ukvarjajo s težavami,<br />

s katerimi smo se mi ukvarjali<br />

15 ali 20 let nazaj. Recimo, da ne sodelujejo<br />

z ostalimi kmetijskimi dejavnostmi<br />

in se še vedno škropi preko dneva, to<br />

se je pri nas v Sloveniji že zmanjšalo na<br />

minimum, saj imamo strogo zakonodajo<br />

glede fitofarmacevtskih sredstev.<br />

Vsako sredstvo, ki je čebelam škodljivo,<br />

mora biti na embalaži označeno z rdečo<br />

čebelico, da ne govorimo, da imamo<br />

dnevne stike z lokalnimi skupnostmi<br />

in rešujemo praktične težave. Torej če<br />

bi bil sam čebela, bi si želel živeti v Sloveniji.<br />

Toliko zavedanja, kot ga imamo<br />

o čebelah Slovenci, drugod nisem videl.<br />

Povejte kaj več o tem zavedanju.<br />

Več kot 30 odstotkov naše hrane je odvisne<br />

od opraševanja čebel, 70 odstotkov<br />

<strong>pa</strong> od ostalih opraševalcev. To pomeni,<br />

da je vsaka tretja žlica hrane, ki jo<br />

pojemo, plod opraševanja čebel. Imamo<br />

druge opraševalce, kot so čmrlji, am<strong>pa</strong>k<br />

razlika je, da zgodnje cvetoče rastline<br />

bistveno bolj oprašujejo čebele. 70 odstotkov<br />

opraševanja sadja je plod čebel.<br />

Ali veste, da so na Kitajskem zaradi izumiranja<br />

čebel poskušali opraševati s<br />

čopiči? Mislim, da si tega res ne želimo.<br />

Kaj <strong>pa</strong>, če bi to v prihodnje res morali<br />

početi roboti. A si res želimo živeti v<br />

takšnem svetu? Ob tem se vedno znova<br />

spomnim, kaj je dejal Albert Einstein.<br />

Če bi čebela izginila z obličja sveta, bi<br />

človeku ostala ne več kot štiri leta življenja.<br />

Nič več čebel, nič več opraševanja,<br />

nič več rastlin, nič več živali, nič<br />

več človeka.<br />

Slovenski čebelarji ste bili tudi<br />

pobudniki za razglasitev mednarodnega<br />

dneva čebel, kajne?<br />

Bili smo pobudniki na svetovnem nivoju<br />

in, ja, to je naše zavedanje. Pri nas<br />

obstajajo čebelarski krožki, to je nek<br />

slovenski ponos. Biti čebelar je v Sloveniji<br />

spoštovano, to idejo smo ponesli<br />

v svet. Nihče nikjer nikoli ni bil proti<br />

temu, vsi so nas vedno podprli. Slovenija<br />

je prva država, ki je dosegla, da se je<br />

čebelarstvo kot način življenja vpisalo<br />

na nesnovni seznam Unescove kulturne<br />

dediščine.<br />

Kako <strong>pa</strong> je nastala pobuda,<br />

da se ustanovi Evropsko čebelarsko<br />

zvezo?<br />

Pobuda je nastala sama od sebe. Čebelarji<br />

se srečujemo v mednarodnem<br />

prostoru. Če se Evropejci ne bomo<br />

ščitili med seboj, nas ne bo nihče, sem<br />

jim dejal, ko sem sam dal to pobudo za<br />

ustanovitev takšne zveze. Ali veste, da<br />

na evropske police danes prihaja približno<br />

polovica medu, ki v resnici sploh<br />

ni med, ki je ponarejen, a je multinacionalkam<br />

vseeno, saj se ga da kupiti za<br />

2 ali 3 evre? Čebelar <strong>pa</strong> medu ne more<br />

prodati za manj kot 7 evrov, ker ga ne<br />

more ceneje pridelati. Ponarejeni med<br />

nastane tako, da sladkorni sirup zmešajo<br />

z eteričnim oljem in naredijo celo<br />

boljši, bolj sladek okus, kot je pri pravem<br />

medu. V teh laboratorijih te vprašajo<br />

celo, kakšno barvo želiš. Slovenija<br />

je dala tudi pobudo, ki bo kmalu realizirana,<br />

da se mora med označevati<br />

striktno po državi porekla. Do zdaj se<br />

je označevalo zgolj to, kakšno je razmerje<br />

med mešanico medu iz Evropske<br />

unije in zunaj nje. Zdaj nihče ne ve, od<br />

kje med prihaja. Zakonodaja na mojo,<br />

našo, slovensko pobudo, je bila lani<br />

sprejeta v Evropskem <strong>pa</strong>rlamentu, ko<br />

je samo sedem evropskih poslancev<br />

glasovalo proti temu. Zdaj bomo šele<br />

dobili odgovor, od kod med prihaja.<br />

Zdaj boste lahko videli na etiketi prava<br />

razmerja, recimo, da je v kozarcu<br />

20 odstotkov slovenskega medu in 80<br />

odstotkov kitajskega.<br />

Se ljudje kakovosti domačega<br />

medu bolj zavedajo? Kakšno je<br />

povpraševanje?<br />

Ko smo leta 2007, ko sem prevzel vodenje<br />

Slovenske čebelarske zveze, predlagali,<br />

da med postane del slovenskega<br />

tradicionalnega zajtrka, so nas čudno

INTERVJU<br />

31<br />

Če se bomo Evropejce naučili jesti lokalni med,<br />

bomo ponaredke pregnali, ker bomo iskali vsak<br />

svoj med.<br />

gledali. Ko smo javno govorili, češ jejte<br />

domače, so nas čudno gledali, da tega<br />

ne smemo govoriti, ker tega Evropska<br />

unija ne dopušča. Am<strong>pa</strong>k potrošnik se<br />

počasi zaveda pomembnosti domače<br />

pridelave hrane, čeprav smo še daleč<br />

od zavedanja, kot ga imajo denimo v<br />

sosednji Avstriji. Mi še vedno ne iščemo<br />

najprej slovenskega porekla hrane. Čebelarji<br />

smo naredili velik korak naprej,<br />

ker se pri nas danes 80 odstotkov vsega<br />

medu strankam prodam direktno iz rok<br />

čebelarja, kar je najboljša garancija za<br />

ljudi, da kupijo med tam, kjer ga pridelujejo.<br />

Celotno kmetijstvo bi se moralo<br />

tako orientirati, da bi ljudje bolj odhajali<br />

kupovat med na kmetije.<br />

Kako zdrav je slovenski med?<br />

Vsi vemo, da med in ostale čebelje izdelek<br />

pri nas in po svetu jemo za krepitev<br />

zdravja. Imamo cvetni prah, matični<br />

mleček, propolis, mešanice. Verjamem,<br />

da se ljudje vračajo nazaj k naravi. Čebelji<br />

izdelki so vse bolj iskani.<br />

Mednarodna evropska čebelarska<br />

organizacija bo imela sedež v Sloveniji.<br />

Kaj si od tega obetate?<br />

V Beogradu smo imeli na čebelarskem<br />

srečanju pred dnevi t. i. ustanovno skupščino,<br />

dogovorili smo se za pravila, sedež<br />

<strong>pa</strong> bo na Čebelarski zvezi Slovenije v Ljubljani,<br />

drugje je že skoraj težko (smeh).<br />

Imamo slab mesec dni časa, da potrdimo<br />

statut, potem <strong>pa</strong> izvolimo tudi vodstvo.<br />

Želijo si, da bi se potegoval za mandat<br />

predsednika, imel bi podporo, am<strong>pa</strong>k<br />

moja funkcija v domači zvezi in moje čebele<br />

mi tega ne dopuščajo. Mednarodna<br />

evropska organizacija <strong>pa</strong> bo pomembna<br />

kot del lobistične zgodbe, potrebujemo<br />

človeka, ki bo imel čas za to zgodbo.<br />

Lobistične zgodbe?<br />

Mi ustanavljamo to zvezo ne samo za<br />

države Evropske unije, am<strong>pa</strong>k za vse<br />

evropske države. Če želimo, da je doma<br />

vse v redu, mora biti tudi pri sosedu.<br />

Med sicer pride na trg po nelegalni poti.<br />

Evro<strong>pa</strong> potrebuje enotno zakonodajo za<br />

fitofarmacevtska sredstva, enotne metode<br />

za odkrivanje ponaredkov, sicer<br />

bomo težko pregnali ponarejen med s<br />

polic. Povečati moramo sredstva za čebelarje,<br />

naša ideja je, da bi Evro<strong>pa</strong> stopila<br />

sku<strong>pa</strong>j, ker pridelamo manj medu,<br />

kot ga Evropejci porabimo. Želimo si<br />

skupne evropske pro<strong>pa</strong>gandne akcije.<br />

Evropejci naj jemo evropski med. Če<br />

se bomo Evropejce naučili jesti lokalni<br />

med, bomo ponaredke pregnali, ker<br />

bomo iskali vsak svoj med.<br />

Kakšna je po vašem mnenju<br />

prihodnost čebelarstva?<br />

Ne najbolj svetla. Vemo, da bodo klimatske<br />

spremembe vedno bolj izrazite.<br />

Težje bo pridelati med, ker hitri prehodi<br />

front in neviht čebelam škodujejo, enako<br />

velja za pretople zime. Čebele se ne<br />

bodo tako hitro prilagodile na podnebne<br />

spremembe kot človek. Bojim se, da<br />

bo pridelava medu <strong>pa</strong>dla in vse bolj pomembna<br />

bo vloga čebelarja, da bo znal<br />

ohranjati čebele, da bi ohranile vlogo<br />

opraševalca. Torej, servis čebel v naravi<br />

bo imel večjo vrednost kot sami čebelji<br />

pridelki. Stalno opozarjam, da je čebela<br />

v 90 odstotkih opraševalka, samo v 10<br />

odstotkih <strong>pa</strong> lahko služi v gospodarske<br />

namene, am<strong>pa</strong>k tega pomena se mi ne<br />

zavedamo. Žal <strong>pa</strong> danes čebela ne more<br />

več preživeti brez čebelarja.<br />

Boste to tradicijo, ljubezen do čebel<br />

in zavedanje pomembnosti njihovega<br />

obstoja prenašali naprej na<br />

svoje otroke?<br />

Zaenkrat jih pustim ob strani, ker pravim,<br />

da to ljubezen do čebelarstva mora vsak<br />

začutiti sam. In še nihče od mojih otrok<br />

ne čebelari, sin je sicer star 15 let, hči <strong>pa</strong> 11.<br />

Vesta <strong>pa</strong> vse o čebelarstvu. Želim si, da ju<br />

nekoč prime, iskreno <strong>pa</strong> u<strong>pa</strong>m, da ne tako<br />

kot mene (smeh). Imeti v lasti 450 <strong>pa</strong>njev<br />

je pravo garanje. Ko ima nekdo 20 do 30<br />

<strong>pa</strong>njev, je to še užitek.<br />

<br />

Slovenija je prva država, ki je dosegla, da se<br />

je čebelarstvo kot način življenja vpisalo na<br />

nesnovni seznam Unescove kulturne dediščine.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

32<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Velika večina Slovencev ima svoj avtomobil:<br />

48,2 % ga uporablja sama, 36,6 % <strong>pa</strong> si ga<br />

deli z drugimi člani gospodinjstva.<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Katere avtomobile<br />

vozijo SLOVENCI<br />

Slovenci med evropskimi narodi slovimo kot veliki ljubitelji avtomobilov.<br />

V letu 2022 je bilo registriranih skoraj 1,3 milijona avtomobilov (kar poleg osebnih<br />

vozil sicer vključuje tudi kombinirana vozila za prevoz potnikov in avtodome).<br />

Slovenci imamo na tisoč prebivalcev tako<br />

registriranih 570 osebnih vozil, kar <strong>pa</strong> je<br />

malo nad povprečjem Evropske unije, ki je<br />

pri številki 567. Največ avtomobilov na tisoč<br />

prebivalcev imajo sicer v Luksemburgu, in sicer<br />

698. Še vedno je najbolj priljubljen Renault Clio, ki<br />

dosega 5,1 odstotka celotnega voznega <strong>pa</strong>rka.<br />

AVTOMOBILI, STARI 9 LET IN VEČ<br />

V sodelovanju z raziskovalno hišo Valicon je podjetje<br />

AutoBrief izvedlo anketo, s katero so kupce povprašali<br />

o njihovih željah glede avtomobilov. Povprašali<br />

so 514 ljudi. Med drugim so potrošnike v podjetju<br />

AutoBrief vprašali, kako pogosto vozijo svoj osebni<br />

avtomobil, ali imajo svoj avto oziroma ali ga uporabljajo<br />

na enega izmed naštetih načinov, koliko<br />

avtomobilov uporabljajo v gospodinjstvu, katere<br />

znamke imajo, koliko so stari njihovi avtomobili in<br />

tudi kakšen avto bi kupili, če bi ga morali zamenjati,<br />

koliko so zanj pripravljeni plačati, kako bi ga kupili<br />

in tako naprej.<br />

60,5 % anketirancev je povedalo, da avtomobil<br />

vozijo vsak dan, medtem ko je 24,4 % takih,<br />

ki avtomobil vozijo nekajkrat na teden. 8,2 % jih<br />

ne vozi, od teh <strong>pa</strong> jih ima 5,2 % avtomobil v gospodinjstvu,<br />

3 % <strong>pa</strong> ne. Ostali vozijo nekajkrat<br />

na mesec ali <strong>pa</strong> enkrat mesečno oziroma redkeje<br />

kot enkrat mesečno. Največ Slovencev ima v gospodinjstvu<br />

dva avtomobila (42,4 %), sledijo po<br />

eden (38,7 %), trije (10,6 %) in več kot trije (5,4 %)<br />

avtomobili na gospodinjstvo. 2,9 % anketiranih<br />

nima avtomobila.<br />

48,2 % anketiranih ima lasten avtomobil, ki<br />

ga sami uporabljajo, 36,6 % <strong>pa</strong> ima svoj avtomobil,<br />

a si ga delijo še z drugimi člani gospodinjstva.<br />

17 % anketiranih vozi avtomobil, ki je od drugega<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

33<br />

člana gospodinjstva, ostali <strong>pa</strong> bodisi<br />

nimajo svojega avtomobila bodisi ga<br />

najamejo, kadar ga potrebujejo. Največ<br />

Slovencev ima avto, star devet ali več<br />

let (38,1 %), nekoliko manj <strong>pa</strong> med pet<br />

in osem let (22 odstotkov). Dve do štiri<br />

60,50 %<br />

Kako pogosto vozite avto?<br />

24,40 %<br />

6,90 %<br />

8,20 %<br />

Vsak dan<br />

Nekajkrat na teden<br />

Nekajkrat na mesec<br />

ali redkeje<br />

Ne vozim<br />

Katero znamko avtomobila imate?<br />

14,30 % 13,10 %<br />

51,30 %<br />

8,00 %<br />

7,50 %<br />

Renault<br />

Volkswagen<br />

Opel<br />

Citroen<br />

Ford<br />

Drugo<br />

Koliko ste pripravljeni plačati za nov avto?<br />

do 5.000 €<br />

med 5.001 in 10.000 €<br />

med 10.001 in 20.000 €<br />

med 20.001 in 30.000 €<br />

med 30.001 in 50.000 €<br />

več kot 50.000 €<br />

ne vem<br />

6,80 %<br />

25,40 %<br />

37,70 %<br />

19,50 %<br />

6,40 %<br />

0,70 %<br />

3,50 %<br />

leta star avtomobil ima 16,4 % anketiranih,<br />

nov avtomobil <strong>pa</strong> ima 5,3 % (ostali<br />

ne vozijo svojega avta).<br />

Anketirani imajo največkrat avte<br />

na bencin (55,6 %), pričakovano sledi<br />

dizel (40 %). Ostali imajo bodisi hibridni<br />

pogon (2,5 %) ali e-pogon, torej gre<br />

za električna vozila (1,4 %). Največ Slovencev<br />

ima znamke Renault (14,3%),<br />

Volkswagen (13,1 %), Opel (8 %), Citroen<br />

(7,5 %) in Ford (5,8 %).<br />

VOLKSWAGEN,<br />

ŠKODA IN RENAULT<br />

Če bi anketirani menjali avtomobil,<br />

bi se največkrat odločili za novega<br />

(36,1 %), 33,7 % <strong>pa</strong> bi jih kupilo<br />

rabljenega. Rabljenega z jamstvom<br />

oziroma garancijo bi kupilo 27,5 %<br />

anketiranih, le 2,8 % anketiranih <strong>pa</strong><br />

bi izbralo testno vozilo. Največ jih<br />

menjavo načrtuje v roku enega leta<br />

(38,2 %), sledijo <strong>pa</strong> si roki dveh let (32,5<br />

%), treh let (14,5 %), 6 mesecev (11 %)<br />

ter proces menjave oz. naku<strong>pa</strong> (3,1<br />

%). Le 0,8 % jih ne namerava menjati<br />

oziroma kupovati avtomobila.<br />

Če bi lahko izbrali nov avtomobil<br />

(imeli so možnost izbire več znamk), bi<br />

jih največ izbralo Volkswagen (31,4 %),<br />

Škodo (29,8 %), Renault (28,5 %), Kio<br />

(26,2 %) in Toyoto (22,9 %). Več kot 10<br />

% bi jih izbralo Audi, BMW, Citroen,<br />

Ford, Hyundai, Mazdo, Nissan in Volvo.<br />

Največ bi jih izbralo (spet je bilo<br />

mogoče izbrati več odgovorov) SUV-je<br />

oziroma terence (32,7 %), potem <strong>pa</strong> si<br />

sledijo limuzine (29,1 %), enoprostorci<br />

(28,5 %), karavani (23,7 %) in kombi<br />

limuzine oziroma hatchbacki (16,4 %).<br />

Največ bi jih avtomobil kupilo na lizing<br />

(34,4 %), sledijo <strong>pa</strong> plačilo celotnega<br />

zneska v gotovini (32,9 %), plačilo prek<br />

kredita na banki (12,4 %), kombinacija<br />

gotovine in bančnega kredita (11,8 %)<br />

in kombinacija gotovine in nebančnega<br />

posojila (3,8 %).<br />

MED 10.000 IN 20.000 EVRI<br />

Anketirani so za nov avto pripravljeni<br />

odšteti največkrat med 10.001 in 20.000<br />

evrov (37,7 %), potem <strong>pa</strong> med 5.001 in<br />

10.000 evrov (25,4 %), med 20.001 in<br />

30.000 evrov (19,5 %), do 5.000 evrov<br />

(6,8 %) in med 30.001 in 50.000 evrov<br />

(6,4 %). Le 0,7 % jih je pripravljenih za<br />

avtomobil plačati še več, ostalih 3,5 %<br />

<strong>pa</strong> je odgovorilo z »ne vem«. <br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

34<br />

AKTUALNO<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

MATIJA SUŠNIK/<br />

DZ-RS.SI<br />

SDS napoveduje<br />

INTERPELACIJO VLADE<br />

V Državnem zboru je na izredni seji o korupciji potekala vroča razprava,<br />

ki <strong>pa</strong> naj bi bila le uvod v nadaljnje korake. Janez Janša je že v obrazložitvi dejal,<br />

da je dal povod za sejo kar sam predsednik vlade Robert Golob, ko je nedavno<br />

slovenski in mednarodni javnosti razkril, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije.<br />

Dominika Švarc Pi<strong>pa</strong>n (45), ministrica za<br />

pravosodje v odstopu, je medtem ocenila,<br />

da seja ni bila sklicana za boj proti<br />

korupciji, am<strong>pa</strong>k je vanjo vključena<br />

interpelacija zoper pravosodno ministrico. Se<br />

bo vse sku<strong>pa</strong>j morda končalo kar z interpelacijo<br />

celotne vlade?<br />

PREMIER PRIZNAL KORUPCIJO<br />

Izredna seja o korupciji je bolj kot iskanje rešitev za<br />

problem sistemske korupcije v Sloveniji spominjala<br />

na medsebojno obtoževanje in tekmovanje, saj<br />

ima politična stran na vesti več domnevnih nepravilnosti.<br />

Sejo je zaradi afere sodna stavba, zaradi<br />

naku<strong>pa</strong> 13.000 prenosnikov in lastništva premierja<br />

v podjetju Star Solar zahtevala stranka SDS.<br />

Janez Janša (65) je opozoril, da je premier Robert<br />

Golob (57) ob srečanju z generalno direktorico<br />

Unesca Audrey Azoulay (51) med drugim<br />

priznal, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije,<br />

»nekaj dni pozneje <strong>pa</strong> je predsednica druge<br />

največje koalicijske stranke, ko je govorila o tem,<br />

priznala, da ljudje v Sloveniji živijo vse slabše«.<br />

»Potem najbrž ni treba obtoževati opozicije, zakaj<br />

je sklicala to sejo,« je dejal Janša.<br />

V SDS namreč ne verjamejo razlagi, po kateri<br />

naj bi bili za sporni nakup krivi zgolj uradniki<br />

na ministrstvu ali generalni sekretar ene od<br />

koalicijskih strank. »Vi trdite, da od vrat Ministra<br />

za pravosodje naprej nihče ni odgovoren. Če<br />

kupimo to razlago, se postavi vprašanje, koliko<br />

takšnih okostnjakov je še v omari te vlade, če<br />

lahko neke službe ›naštrikajo‹ neko zadevo, za<br />

katero gre denar iz državne proračunske rezerve<br />

namesto v sklad za obnovo po poplavah za nakup<br />

pro<strong>pa</strong>dajoče stavbe,« je bil kritičen Janša.<br />

Janez Janša (65) je opozoril, da v SDS ne verjamejo<br />

razlagi, po kateri naj bi bili za sporni nakup stavbe na<br />

Litijski cesti v Ljubljani odgovorni le uslužbenci na Ministrstvu<br />

za pravosodje.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

AKTUALNO<br />

35<br />

Dominika Švarc Pi<strong>pa</strong>n mu ni ostala<br />

dolžna. Janšo je obtožila, da je ta seja<br />

»odvračanje pozornosti od dejstva, da<br />

je prejšnja Janševa vlada storila vse, da<br />

uniči ali <strong>pa</strong> vsaj <strong>pa</strong>ralizira učinkovitost<br />

delovanja sistema organov, odgovornih<br />

za odkrivanje, preiskovanje in pregon<br />

korupcijskih praks«. Ocenila je, da SDS<br />

te seje ni sklicala za boj proti korupciji,<br />

am<strong>pa</strong>k je vanjo vključena interpelacija<br />

zoper pravosodno ministrico.<br />

ZAČETEK NEČESA VELIKEGA<br />

V SDS so ob sklicu pripravili tudi predlog<br />

priporočil vladi za izboljšanje stanja<br />

na področju boja proti korupciji, a jih<br />

je v torek zavrnil že pristojni Odbor za<br />

pravosodje, zato poslanci o njih ne bodo<br />

glasovali. Med drugim so predlagali, naj<br />

Državni zbor pozove vlado k pripravi<br />

zakonskih rešitev na področju preventive<br />

v zvezi s koruptivnimi ravnanji, ki<br />

bodo omogočile učinkovitejše in hitrejše<br />

odkrivanje, preiskovanje in sojenje v<br />

primeru kaznivih dejanj korupcije. Predlagali<br />

<strong>pa</strong> so tudi, naj vlada razmisli, ali<br />

je še sposobna opravljati svojo funkcijo.<br />

V SDS so že napovedali, da je ta izredna<br />

seja le uvod v nadaljnje korake. Janša<br />

je pred časom na omrežju X zapisal,<br />

da je čas tudi za interpelacijo celotne<br />

vlade. Na vprašanje, ali jo bodo vložili,<br />

je v izjavi za medije dejal: »Pravzaprav<br />

se vsak teden zgodi toliko stvari, da bi<br />

morali imeti odprto interpelacijo.« In<br />

dodal, da interpelacijo vlade pripravljajo:<br />

»Šla bo na strateške stvari. Namen<br />

tega, kar počnemo, je preprečiti, da bi ta<br />

koalicija situacijo tako poslabšala, da se<br />

je ne bi dalo potem rešiti niti v naslednjem<br />

mandatu.« Kdaj jo bodo vložili, ni<br />

razkril, rekoč, da za razliko od aktualne<br />

vlade nimajo časovnice.<br />

Ocenil je tudi, da je vladna kriza že<br />

nastopila, a razmerje moči v <strong>pa</strong>rlamentu<br />

onemogoča koalicijo drugačne barve<br />

ali bolj uravnoteženo koalicijo. Zato se<br />

bo po njegovi oceni vladna kriza najprej<br />

reševala z rekonstrukcijo vlade, s čimer<br />

bi koalicija pridobila še nekaj časa, v<br />

naslednjem koraku <strong>pa</strong> tudi s predčasnimi<br />

volitvami, je prepričan prvak SDS.<br />

OBMETAVANJE Z AFERAMI<br />

Po uvodnih nastopih predsednika SDS<br />

in odhajajoče pravosodne ministrice so<br />

besedo dobili poslanci, najbolj <strong>pa</strong> so se<br />

mnenja kresala med poslancem SDS Žanom<br />

Mahničem (34) in poslanko Svobode<br />

Leno Grgurevič (51). Mahnič je dejal,<br />

da je aktualni premier Golob najbolj koruptiven<br />

predsednik vlade doslej, in pri<br />

tem našteval Golobov račun v Romuniji,<br />

ko je bil še predsednik uprave Gen-I,<br />

njegovega svetovalca za varnost Miloša<br />

Milovića (28), ki bo zaradi sojenja v drugi<br />

zadevi moral v zapor, citiral je tudi besede<br />

iz pisma nekdanjega v. d. generalnega<br />

direktorja policije Boštjana Lindava (53)<br />

ob njegovem odhodu v pokoj ta teden.<br />

Lena Grgurevič iz Svobode je Mahniču<br />

vračala z naštevanjem afere Patria,<br />

naku<strong>pa</strong> zemljišča v Trenti, povezave<br />

z Rokom Snežičem, in dejala: »Od<br />

kod si jemljete moralno pravico razpravljati<br />

o korupciji, kolegi? Menim, da<br />

SDS te moralne pravice nima. Spisek<br />

afer je predolg in je brutalen.«<br />

Po mnenju NSi imamo v Sloveniji<br />

vse instrumente za pregon korupcije,<br />

kljub temu <strong>pa</strong> se korupcija še vedno<br />

Socialni demokrati<br />

@strankaSD<br />

Vodja poslanske skupine SD<br />

Jani Prednik je na izredni seji<br />

DZ izpostavil, da SD z bojem<br />

proti korupciji misli resno, to<br />

<strong>pa</strong> »dokazujemo z dejanji, ne<br />

glede na to, kako boleče je to<br />

za stranko«. »Gre za kredibilnost<br />

in brez kredibilnosti v<br />

<strong>politiki</strong> ne moreš in ne smeš<br />

obstati,« je poudaril.<br />

preganja premalo učinkovito in prepočasi.<br />

Temu pritrjuje tudi indeks zaznave<br />

korupcije Trans<strong>pa</strong>rency International,<br />

ki za Slovenijo v zadnjih letih ne<br />

beleži napredka pri pregonu koruptivnih<br />

dejanj, je v imenu poslanske skupine<br />

NSi izpostavil Janez Žakelj (59).<br />

Ob tem se je obregnil ob organe<br />

pregona. Ti so v prvi vrsti zadolženi za<br />

pregon korupcije, vendar so pri svojem<br />

delu pogosto neučinkoviti. »Nedopustno<br />

je, da ostanejo sumi koruptivnih<br />

ravnanj neraziskani, da zadeve zastarajo<br />

in da <strong>pa</strong>dejo zaradi postopkovnih<br />

na<strong>pa</strong>k,« je izpostavil Žakelj. Kritičen je<br />

bil tudi do predsednika vlade Roberta<br />

Goloba. Ta se vmešava v delo policije<br />

in se izogiba pričanju pred preiskovalno<br />

komisijo in pred Komisijo za<br />

nadzor obveščevalnih in varnostnih<br />

služb, zato po mnenju NSi ni čudno,<br />

da korupcija v Sloveniji cveti. <br />

SDS @strankaSDS<br />

O tem, da gre 8 milijonov<br />

denarja, večinoma iz državne<br />

proračunske rezerve, v času<br />

med božičem in novim letom,<br />

tudi v tako razmajani vladi<br />

oz. vladni koaliciji odloča več<br />

ljudi. Da minister ni nič vedel<br />

in da Vlada RS ni nič vedela ...<br />

Če je tako, se je treba vprašati,<br />

kako se troši ostalih 15 milijard<br />

evrov iz proračuna.<br />

Na seji se je razvnel besedni boj med poslanko<br />

Gibanja Svoboda Leno Grgurevič (51) in<br />

poslancem SDS Žanom Mahničem (34).<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

36<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Poceni sončni <strong>pa</strong>neli s Kitajske resno ogrožajo<br />

domačo proizvodnjo v Evropi. Nekatera<br />

podjetja so zaradi likvidnostnih težav že<br />

napovedala zaprtje.<br />

PIA KOS<br />

SHUTTERSTOCK<br />

EU na področju izkoriščanja<br />

sončne energije<br />

za Kitajsko ZAMUJA 15 let<br />

Evropski trg je lani na področju gradnje sončnih elektrarn podiral rekorde – v Evropi so lani<br />

dodali skoraj 60 gigavatov novih ka<strong>pa</strong>citet, saj so vsak dan namestili 306.000 dodatnih<br />

solarnih <strong>pa</strong>nelov –, a mu grozi kitajska konkurenca z za tretjino cenejšimi izdelki.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

Evropska komisija si je do leta<br />

2030 zadala cilj, da bo 40 %<br />

sončnih <strong>pa</strong>nelov v EU tudi proizvedenih<br />

v Evropi. A poceni<br />

uvoz s kitajske resno ogroža domačo<br />

proizvodnjo in štiri večja evropska podjetja<br />

se že soočajo z likvidnostnimi težavami:<br />

nedavno so štiri tovarne sončnih<br />

<strong>pa</strong>nelov, med njimi nemški Meyer<br />

Burger, napovedala zaprtje oziroma že<br />

zaprla svoja vrata, pišejo na 24 ur.<br />

Zaradi presežne globalne proizvodne<br />

zmogljivosti podjetij Daljnega<br />

vzhoda so cene sončnih <strong>pa</strong>nelov <strong>pa</strong>dle<br />

na raven, ki evropske proizvajalce sili v<br />

prodajo izdelkov z velikimi izgubami.<br />

Evropsko združenje proizvajalcev je v<br />

luči teh težav pozvalo k ukrepom, ki bi<br />

rešili domače proizvajalce.<br />

Po besedah Roberta Okrepca iz podjetja<br />

Sol Navitas za 24 ur sončne elektrarne<br />

glavne komponente, kot so solarni<br />

moduli in razsmerniki, večinoma<br />

kupujejo od kitajskih podjetij, od evropskih<br />

<strong>pa</strong> ponavadi nosilne konstrukcije<br />

in električne omarice, podporne komponente<br />

z nižjo dodano vrednostjo.<br />

Pravi, da bodo v domeni kitajske kmalu<br />

tudi hranilniki električne energije.<br />

KITAJSKI PANELI<br />

»Evropski industriji ni več pomoči,« je<br />

za 24 ur dejal Marko Femc iz podjetja<br />

Plan net. Uvoz poceni izdelkov s Tajvana<br />

in Kitajske pomeni težavno konkurenco,<br />

uvoznici namreč izkrivljata<br />

evropska tržna pravila. Po besedah<br />

Daga Kralja iz Bisola gre za agresiven<br />

pristop, saj naj bi kitajska podjetja plačala<br />

6,5-% DDV, in če izdelke izvozijo,<br />

jim država povrne 17,5 % davka. Dodal<br />

je, da Kitajska deluje po petletkah in da<br />

gre že za tretji cikel agresivnega nasto<strong>pa</strong><br />

na evropskem trgu: »Ta zgodba s<br />

poceni <strong>pa</strong>neli traja že vsaj deset let, Siemens<br />

in Bosch sta že leta 2013 končali<br />

proizvodnjo z milijardnimi izgubami.<br />

Ocenjujem, da je trenutno le pet odstotkov<br />

nameščenih <strong>pa</strong>nelov v Evropi<br />

tudi evropskega porekla.«<br />

Generalni sekretar Evropskega<br />

sveta za proizvodnjo sončnih <strong>pa</strong>nelov<br />

(ESMC) Johan Lindahl je dejal, da<br />

so evropski proizvajalci na robu. Industrijske<br />

skupine, vključno z ESMC,<br />

zahtevajo ukre<strong>pa</strong>nje in Evropska komisija<br />

je dejala, da preučuje vse možnosti,<br />

vključno s trgovinskimi ukrepi<br />

ter protidampinškimi preiskavami (ali<br />

ukrepi proti nelojalni konkurenci) proti<br />

Kitajski, ki bi lahko privedle do višjih<br />

uvoznih tarif in posledične spodbude<br />

za ohranjanje proizvodnje v Evropi.

SVOBODNO GOSPODARSTVO 37<br />

Sončni <strong>pa</strong>neli<br />

Tekoča biogoriva<br />

Vetrne turbine<br />

Uvoz v/izvoz iz EU izbranih izdelkov »zelene energije«<br />

v letu 2022 (v milijonih evrov)<br />

755<br />

5056<br />

1289<br />

1581<br />

CENOVNA VOJNA S KITAJSKO<br />

Združenje SolarPower Europe <strong>pa</strong> na<br />

drugi strani nasprotuje trgovinskim<br />

oviram. Ocenjujejo namreč, da bi lahko<br />

škodile tako industriji sami kot tudi doseganju<br />

podnebnih ciljev EU. Da ukrepi<br />

ne bodo imeli izrazite koristi, meni tudi<br />

Okrepec. Poudarja, da takšni ukrepi<br />

doslej niso bili nikdar uspešni.<br />

Evropska komisarka za finančne<br />

storitve Mairead McGuinness (64) je<br />

v govoru o težavah sončnega sektorja<br />

obljubila, da so ukrepi blizu. To vključuje<br />

tudi zakon, ki bo omogočil hitro<br />

procesiranje dovoljenj za lokalno proizvodnjo<br />

in omogočil evropskim proizvodom,<br />

kot so <strong>pa</strong>neli, prednost.<br />

Glede trgovinskih ovir <strong>pa</strong> je bila Mc-<br />

Guinnessova previdnejša: »Glede na to,<br />

da se trenutno za pomemben del doseganja<br />

evropskih ciljev sončne energije<br />

22607<br />

0 5000 10000 15000 20000 25000<br />

797<br />

Uvoz<br />

Izvoz<br />

zanašamo na uvoze, moramo vsak potencialen<br />

ukrep pretehtati v luči zastavljenih<br />

ciljev, ki se tičejo energetskega prehoda.«<br />

To je za Reuters potrdil tudi Miguel<br />

Stilwel d'Andrade, izvršni direktor<br />

portugalskega komunalnega podjetja<br />

EDP. Dejal je, da na kratki rok ni mogoče<br />

zmanjšati odvisnosti od Kitajske,<br />

sicer bi ogrozili gradnjo projektov.<br />

Gunter Erfurt, izvršni direktor<br />

švicarske proizvodnje <strong>pa</strong>nelov Meyer<br />

Burger, je za Reuters dejal, da je Evro<strong>pa</strong><br />

v cenovni vojni s Kitajsko: »Sončna<br />

industrija na Kitajskem je bila že leta<br />

strateško subvencionirana s stotinami<br />

milijard dolarjev.«<br />

ZAMUJAMO 15 LET<br />

Mag. Gregor Novak, soustanovitelj in<br />

direktor razvoja v podjetju SunContract,<br />

je za Domovino komentiral, da EU za<br />

Kitajsko izrazito zamuja: »EU na področju<br />

izrabe najčistejšega vira energije,<br />

torej izkoriščanja sončne energije, za<br />

Kitajsko zamuja 15 let. Zmaga Kitajske,<br />

ki lahko na evropski trg izvaža cenejše<br />

sončne <strong>pa</strong>nele, je posledica državnih<br />

strateških vlaganj v solarno industrijo<br />

zadnjih 20 let.«<br />

Ob tem ima EU, ocenjuje, za pomoč<br />

industriji pri zelenem prehodu zgolj<br />

eno možnost: sprejem podobnih ukrepov,<br />

ki jih je Kitajska izvajala zadnjih<br />

15 let. Ti ukrepi naj bi Kitajski omogočili,<br />

da imajo njena podjetja v sončni<br />

industriji svetovni primat in hkrati<br />

možnosti najcenejše gradnje lastnih<br />

sončnih elektrarn po svetu. Kitajska<br />

se je namreč odločila tudi za izdatne<br />

investicije v sončne elektrarne: letno v<br />

državi namestijo toliko sončnih elektrarn<br />

kot preostali svet sku<strong>pa</strong>j.<br />

»EU mora jasno povedati, ali se je<br />

strateško odločila za izgradnjo lastne<br />

solarne industrije in ali ima potrebna<br />

sredstva za milijardne investicije,«<br />

poudarja Novak. Meni namreč, da so<br />

takšne investicije nujne tako za proizvodnjo<br />

modulov kot za vzpostavitev<br />

celotne solarne vertikale: »Če jih nima,<br />

ne stokajmo in se sprijaznimo s kitajsko<br />

prevlado. Kitajska nas je <strong>pa</strong>č prehitela<br />

tako z razvojem in vzpostavitvijo<br />

solarne industrije kot tudi z domačo<br />

investicijsko podporo solarnim projektom.«<br />

Posledica tega <strong>pa</strong> je, da kitajska<br />

industrija postaja vse bolj konkurenčna,<br />

tudi zaradi nizkih cen energije<br />

iz obnovljivih virov.<br />

Ob tem svari, da bi bila uvedba carine<br />

ali antidumpinških ukrepov v EU<br />

zgrešena: »Izkušnje s slednjimi smo že<br />

imeli pred leti in evropski solarni industriji<br />

nismo pomagali pri preživetju<br />

in tudi tokrat ne bi bili uspešni.« <br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Prusi so mislili, da bodo z zelenim nategom<br />

zvišali svojo gospodarsko rast, a so jih<br />

Kitajci prehiteli. Nemci že imajo novo idejo:<br />

orožje. A tudi tukaj ne bodo uspeli. V zadnjih<br />

50 letih so se povsem polenili.<br />

Aleš<br />

Kitajski razvoj temelji predvsem na ukradeni<br />

tehnologiji, subvencijah pri izvozu ter dumpingu.<br />

Tehnološko je Kitajska že obrzdana,<br />

ker ji je onemogočen dostop do najnovejše<br />

tehnologije, vse, kar vidimo, je samo »spinoff«<br />

preteklih kraj intelektualne lastnine.<br />

Tudi subvencije se bodo kmalu končale, ker<br />

zmanjkuje denarja zaradi gospodarskega<br />

sesutja, dumping <strong>pa</strong> lahko še nekaj časa<br />

traja, vsaj dokler bo še dovolj delovne sile. Za<br />

svetovno prevlado bi Kitajci potrebovali malo<br />

večjo vojno, ki jo sicer lahko sprožijo, vendar<br />

jo bodo izgubili.<br />

Teodor<br />

Evro<strong>pa</strong> zaostaja za Kitajsko v vseh pogledih,<br />

kar zadeva gospodarstvo. Kitajska je postala<br />

nedosegljiva v marsičem, ne le v izkoriščanju<br />

sončne energije. Kitajska zgradi tisoče<br />

kilometrov avtocest na leto in gradi jih s<br />

tolikšno hitrostjo, da se ves svet čudi, kako<br />

je to sploh mogoče. Podobno velja tudi za<br />

druge gradnje. Spomnimo se, kako smo mi<br />

gradili avtoceste po odsekih 1,2 in 1,3 km.<br />

Za izgradnjo 100 kilometrov avtoceste smo<br />

potrebovali 10 let in več. Na podoben način<br />

se gradi tudi drugi tir Divača–Koper.<br />

Rasputin<br />

Za podnebne cilje se ni treba prav nič bati,<br />

od prvega do zadnjega so čista neumnost,<br />

ki je povrhu še neznansko draga. Bolj problematična<br />

je potencialna trgovinska vojna<br />

s Kitajsko.<br />

Andrej Muren<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

38<br />

PISMO IZ EGIPTA<br />

Napis na stavbi, kairski Downtown.<br />

ANDRAŽ<br />

ŠEST<br />

JUDJE v Kairu danes<br />

in nikoli več<br />

Ljubezen in življenjsko sopotnico sem spoznal v kavarni Eiš El-Malh v ulici Adli v Kairu.<br />

V kavarno vabijo rdeča vrata, iz nje <strong>pa</strong> lahko s sedežev ob velikih oknih o<strong>pa</strong>zujete promet,<br />

mimoidoče, prelepe stavbe in sinagogo Šar Hašamajim, sicer eno od novejših v velemestu.<br />

Egipt ima mnogo starejše sinagoge,<br />

toda zgoraj omenjena je<br />

bila odprta leta 1899 ter je v<br />

glavnem namenjena novemu<br />

valu judovske populacije, ki je bežala<br />

predvsem zaradi pogromov v Vzhodni<br />

Evropi, Turčiji, Maroku, Iraku, Libiji in<br />

drugod. Egipt oziroma egiptovske elite,<br />

ki so gravitirale v mesta, kot so Kairo,<br />

Aleksandrija in Port Said, so jude sprejele<br />

relativno odprto, zato so tudi novi<br />

begunci lahko uspevali tako na poslovnem<br />

kot umetnostnem področju.<br />

Zakaj relativno odprto? Ker je velik<br />

del populacije preveval močan antisemitizem,<br />

predvsem podprt od islamistov,<br />

na novo združenih pod Muslimansko<br />

bratovščino. Za njimi niso zaostajali nacionalisti,<br />

sprva pod okriljem stranke<br />

Hizb Misr al Fata, kasneje Egiptovske islamsko-delavske<br />

stranke, ki je v glavnem<br />

nasprotovala vsemu, kapitalizmu, kolonializmu,<br />

komunizmu, judom, evropskim<br />

naseljencem, beduinom, po Kairu<br />

<strong>pa</strong> so radi <strong>pa</strong>radirali v modrih srajcah.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

JUDOV NI VEČ<br />

Danes boste v Kairu težko srečali kakšnega<br />

juda, saj jih je od skoraj sto tisoč<br />

pred letom 1945 ostalo le še nekaj deset<br />

in še ti so v starosti, ki ne zagotavlja večanja<br />

populacije, priseljevanje <strong>pa</strong> je zelo<br />

malo verjetno. To pomeni, da bo judovska<br />

populacija v Egiptu popolnoma<br />

izginila, čeprav je tam prisotna že 2700<br />

let, kar dokazujejo elefantinski <strong>pa</strong>pirusi<br />

o prebivalstvu, med drugim tudi o<br />

praznovanju judovske velike noči oziroma<br />

<strong>pa</strong>she. Egiptovski judje trdijo, da<br />

se je karaitsko judovstvo, ki nasprotuje<br />

oralni Tori, začelo v Egiptu, to naj bi dokazoval<br />

dokument prvega islamskega<br />

guvernerja Fustata (Kaira) al-Sahmija,<br />

ki rabinom prepoveduje vmešavanje v<br />

navade karaitskih judov. Dokument je<br />

bil podpisan okoli leta 20 po hidžri, torej<br />

leta 641 našega štetja.<br />

Zato bo vsekakor zanimiv ogled<br />

sinagoge Ben Ezra v starem Kairu, ki<br />

sega v predislamski čas, kar dokazuje<br />

Pogled proti<br />

sinagogi Sha'ar<br />

Hashamayim.

Kolumna<br />

PISMO IZ EGIPTA<br />

39<br />

25.000 listin in dokumentov s skupnim<br />

imenom Genizah, ki so jih odkrili<br />

v sinagogi. Locirana je zraven metro<br />

postaje Mar Girgis, kjer si lahko ogledate<br />

še rimski stolp, visečo koptsko<br />

cerkev, ogromno grško katedralo, samostan<br />

ter grško in latinsko poko<strong>pa</strong>lišče,<br />

na katerem so poko<strong>pa</strong>ne mnoge<br />

Slovenke. Tu je živel in umrl tudi slavni<br />

astronom in zdravnik Ben Maimon.<br />

Judje so iz Kaira praktično izginili,<br />

toda pustili so dovolj velik pečat, da nam<br />

le bežen sprehod po kairskem Downtownu<br />

pusti izjemen vtis o njihovem<br />

življenju v Egiptu. Vsekakor je tragično,<br />

da so egiptovski judje veljali za velike nacionaliste,<br />

ki so se zagrizeno borili proti<br />

evropskemu kolonializmu in agitirali za<br />

samostojen Egipt. Eden izmed največjih<br />

egiptovskih nacionalističnih pesnikov<br />

je bil Mourad Farak, skladatelj Daoud<br />

Hosni <strong>pa</strong> je prvi v duhu egiptovskega nacionalizma<br />

pisal opere v arabskem jeziku,<br />

med drugim je učil eno od najslavnejših<br />

egiptovskih pevk, Om Kulsum. Potem<br />

je obstajala dinastija Cicurel, ki je imela<br />

verigo modernih veleblagovnic, ne smemo<br />

<strong>pa</strong> pozabiti še dinastije Cattaui, ki je<br />

bila znana na političnem prizorišču, <strong>pa</strong>ša<br />

Joseph Cattaui je bil eden izmed piscev<br />

egiptovske ustave leta 1921 in finančni<br />

minister. Nekaj, kar bi bilo danes popolnoma<br />

nemogoče. Judje v Egiptu so sodelovali<br />

pri prvih egiptovskih finančnih institucijah,<br />

bili so zaslužni za razvoj železnic,<br />

predvsem dinastija Suares ter ostali člani<br />

skupnosti <strong>pa</strong> so bili zelo prisotni pri proizvodnji<br />

tobaka, bombaža in sladkorja.<br />

KAIRSKI POGROM<br />

Romantike je bilo naenkrat konec. Egiptovskih<br />

judov, ki so veliko pripomogli k<br />

neodvisnosti Egipta, ni rešilo niti to, da<br />

so bili del egiptovske populacije »mutamasr«,<br />

torej poegipčanjenega oziroma<br />

integriranega prebivalstva Egipta. Težave<br />

so se pojavljale že pred razglasitvijo<br />

države Izrael. Leta 1945 je bil kairski<br />

pogrom, ki je zahteval pet mrtvih<br />

in tristo ranjenih, nastanek Izraela <strong>pa</strong><br />

je celotno situacijo le še poslabšal. Panarabsko<br />

nacionalistično gibanje se v<br />

svojem antisemitizmu ni razlikovalo od<br />

Muslimanske bratovščine. Na koncu,<br />

pred <strong>pa</strong>dcem leta 1952, ga ni več podpiral<br />

niti kralj Faruk, kajti veter arabskega<br />

nacionalizma, ki je velikokrat spominjal<br />

na fašizem, je zahteval drugačne<br />

politične odločitve. Kot opozorilo je 14.<br />

novembra 1947 delegat v ZN <strong>pa</strong>ša Hejkal<br />

opozoril, da bo nastanek države Izrael<br />

pomenil masaker nad večjim številom<br />

judov, kajti antisemitizem v arabskem<br />

svetu je mnogo močnejši od tistega, ki<br />

so ga zavezniki ravnokar poskusili uničiti<br />

v Nemčiji. Ta antisemitizem je še<br />

danes prevladujoč.<br />

Judje so iz Kaira<br />

praktično izginili, a so<br />

pustili dovolj velik pečat,<br />

da nam le bežen sprehod po<br />

kairskem Downtownu pusti<br />

izjemen vtis o njihovem<br />

življenju v Egiptu.<br />

Pogled na ulico Mamar Green.<br />

Kaj se je dogajalo potem, je znano.<br />

Arabske države so na<strong>pa</strong>dle Izrael, toda<br />

vojno so neslavno izgubile, zato ljudje<br />

menijo, da so vojno izgubile zaradi pomanjkanja<br />

vere v Boga in čuta za nacijo.<br />

Leta 1948 so teroristični na<strong>pa</strong>di v Kairu<br />

terjali 70 judov in jih ranili 200, pojavljalo<br />

se je vedno več pogromov, Naser<br />

je leta 1952 prevzel oblast ter najprej<br />

poskrbel za množične izgone tujcev, ki<br />

to sicer niso bili, saj je v glavnem šlo za v<br />

Egiptu rojeno prebivalstvo. Judom v večini<br />

niso podelili državljanstva, zato je<br />

bilo okoli 85 % judov razvrščenih med<br />

tujce. Zelo hitro so sledile konfiskacije<br />

premoženja, začel se je nov eksodus. Žebelj<br />

v krsto je bila afera Lavon, ko so izraelske<br />

obveščevalne službe načrtovale<br />

izvedbo terorističnih na<strong>pa</strong>dov v Kairu.<br />

Naser je celotno afero izkoristil za uničenje<br />

judovske populacije, ki je dobila v<br />

podpis pogodbo z zaobljubo, da se ne bo<br />

nikoli več vrnila v Egipt, pobrali so ji še<br />

tisto malo, kar je ostalo, s seboj so judje<br />

lahko vzeli le en kovček in 20 USD, časa<br />

za odhod <strong>pa</strong> so imeli dva dni. Tako se je<br />

končala judovska zgodba v Egiptu.<br />

ARETACIJE<br />

Bizarno je nekaj drugega – na fotografiji<br />

uradne egiptovske delegacije v Ligi narodov<br />

leta 1937 so muslimani in kopti,<br />

jud <strong>pa</strong> je bil finančni minister in senator.<br />

Fotografija bi bila še danes nemogoča.<br />

Prevrtimo čas v čas šestdnevne vojne,<br />

torej v leto 1967, ko je Egipt izgubljal<br />

vojno, medtem <strong>pa</strong> so Naser in mediji obljubljali,<br />

da bodo <strong>pa</strong>radirali z ujetimi Izraelci<br />

pred železniško postajo Ramses.<br />

Ujetnikov je bilo premalo, zato si je oblast<br />

zamislila, da bo enostavno aretirala<br />

tiste jude, ki so še ostali v Egiptu, ter z<br />

njimi <strong>pa</strong>radirala pred postajo. Aretirali<br />

so praktično vse moške med 16 in 60<br />

letom, jude brez državljanstva so dali<br />

na prvo ladjo za Južno Evropo, ostale so<br />

pometali v zapore, kjer so jih mučili in<br />

nekatere celo posilili. V glavnem so jih<br />

po treh letih izpustili in vrgli iz države.<br />

Tako smo prišli do še enega konca,<br />

pri katerem lahko o<strong>pa</strong>zujemo le muzejske<br />

stavbe, namenjene turistom, ostaline<br />

nekdanjih prestižnih veleblagovnic,<br />

kot je bila Omar Efendi, stavba, ki<br />

se je kosala z veleblagovnico Harrod's<br />

v Londonu. Najde se še kakšna ulica,<br />

poimenovana po judih, recimo Mamar<br />

Green, na kateri živim. Ulica, na kateri<br />

se nihče več ne spominja človeka po<br />

imenu Mamar, ki je zgradil takrat eno<br />

od najprestižnejših sosesk v Kairu. Ostala<br />

je le še mala zanikrna ulica. <br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

40<br />

SPOLNOST<br />

GABRIEL KAVČIČ<br />

PRVI.RTVSLO.SI<br />

Plemenit cilj SPOLNE<br />

VZGOJE in zakaj je javna<br />

RTVS <strong>pa</strong>dla na tem izpitu<br />

Komentar<br />

RTV Slovenija je v tem mesecu začela z novim projektom z naslovom Prvič,<br />

ki združuje televizijsko dokumentarno serijo, radijski podkast in izobraževalne članke.<br />

Smatrajo ga za dokumentarno serijo, ki naj bi mlade in starše izobraževala na temo spolnosti<br />

ter odraščanja. Vprašanje <strong>pa</strong> je, kakšna agenda stoji za predstavljenimi vsebinami.<br />

Tako v opisu beremo, da je<br />

»seks normalen del življenja,<br />

vendar je pol stoletja po seksualni<br />

revoluciji še vedno<br />

pogosto neznanka in marsikje velik<br />

tabu. Pomembno vlogo pri detabuizaciji<br />

in destigmatizaciji spolnosti in<br />

razbijanju globoko zasidranih družbeno<br />

konstruiranih mitov, predsodkov,<br />

strahov, stališč in prepričanj ima<br />

z znanstvenimi dejstvi podprta celovita<br />

in sistematična spolna vzgoja.«<br />

Oddaje so snemali že avgusta, in sicer<br />

tako, da so mladi igrali igro steklenica<br />

resnice, vlekli listke z vprašanji in<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

nanje odgovarjali. Namen je zelo jasen:<br />

popolnoma detabuiziran govor o vseh<br />

temah, povezanih s spolnostjo, za kar<br />

poskrbijo mladi sami. Zadevo je zaradi<br />

iskrenosti sodelujočih zanimivo poslušati.<br />

Mimogrede, na trenutke poslušalec<br />

obžaluje izjemno nizek nivo slovenščine,<br />

kar <strong>pa</strong> je tudi dejanski odsev<br />

stanja med mladimi danes. Am<strong>pa</strong>k to<br />

je že druga tema.<br />

V seriji RTVS s pomenljivim naslovom Prvič<br />

ni težava samo poveličevanje promiskuitetne<br />

spolnosti, am<strong>pa</strong>k tudi nestrokovnost.<br />

POMEMBNOST<br />

SPOLNE VZGOJE<br />

O teh temah si seveda le redkokdo<br />

drzne spregovoriti. Dokler se neka oddaja<br />

na narodnem radiu in televiziji<br />

predstavlja kot izobraževalna, ji bo seveda<br />

dovoljeno vse. In na tej točki se je<br />

treba strinjati: vzgoja o spolnosti je še<br />

kako pomembna reč. Tudi sam pri delu<br />

z dijaki in mladino nimam nikakršnih<br />

zadržkov, da ne bi svobodno odpirali<br />

tudi tem, povezanih s spolnostjo. Obratno,<br />

namenoma temu področju posvetim<br />

kar nekaj pedagoških ur, pogovorov<br />

in katehetskega pojasnjevanja.<br />

To je nujno potrebno. Škof Anton B.<br />

Jeglič je leta 1910 izdal drobno knjižico<br />

z nagovorom ženinom in nevestam<br />

ter mladim v uvodu zapisal tele besede:<br />

»Marsičesa ne vesta in ne razumeta;<br />

želita si pouka o raznih dvomih, ki<br />

Vama mučijo srce.« Svoj uvod je zaključil<br />

takole: »Čujte nekoliko važnih naukov<br />

za življenje v času pred poroko, na<br />

dan poroke in po poroki.«<br />

Ta izjemen <strong>pa</strong>stir je torej že pred<br />

več kot stoletjem vedel, da je tovrsten<br />

pouk izjemno potreben. Zavedal se je,<br />

da nepoznavanje področja spolnosti<br />

pomeni nazadovanje pristne človečnosti,<br />

saj ima hude posledice na področjih<br />

odnosov med spoloma, med<br />

možem in ženo, na področju zdravja<br />

in sploh človeške omike. Škofa Jegliča<br />

je to stalo dobrega imena, kakor je že<br />

pojasnila Milena Miklavčič: liberalci<br />

so ga razglasili za pornografa.<br />

STANJE<br />

PARTNERSKIH ODNOSOV<br />

Po moji oceni se ni veliko spremenilo,<br />

razen tega, da se danes škofa Jegliča nerazumno<br />

prišteva med hude nazadnjake.<br />

Na področju spolne vzgoje <strong>pa</strong> smo v<br />

zelo podobni situaciji. Kako, boste rekli,<br />

ko <strong>pa</strong> je danes vsem dosegljivo vse znanje<br />

tega sveta?<br />

Če so se včasih zadev, ki se tičejo spolnosti,<br />

učili iz izjemno klavrnih virov, torej

SPOLNOST<br />

41<br />

kmečkega življenja ter enega pogovora z<br />

mamo pred poroko, je danes na pohodu<br />

vpliv pornografije. Včasih se torej ni vedelo<br />

nič, danes <strong>pa</strong> se ve vse, am<strong>pa</strong>k zopet<br />

narobe. Naukov o osrečujočem <strong>pa</strong>rtnerstvu<br />

ni veliko, ljudje se moramo vsega<br />

učiti sami, kar je seveda deloma povsem<br />

pravilno. Povsem na<strong>pa</strong>čne predstave o<br />

človeški spolnosti <strong>pa</strong> ostajajo, kar znajo<br />

najbolje razložiti krščanski zakonci.<br />

In na tej točki se sprašujem, če tovrstne<br />

oddaje, kot jo je sedaj denimo<br />

lansirala RTVS, ali <strong>pa</strong> podobna oddaja<br />

iste hiše iz leta 2020 z naslovom Evolucija<br />

užitka kaj pripomorejo h klavrnemu<br />

stanju <strong>pa</strong>rtnerskih odnosov v naši<br />

družbi. In nadalje, ali Cerkev naredi<br />

dovolj na področju vzgoje za sveti zakon<br />

in vse, kar k njemu s<strong>pa</strong>da, od spolnosti<br />

do družinskega življenja.<br />

SRAM JE OBRAMBNI SISTEM<br />

Menim, da novi podkast kljub svojemu<br />

sicer plemenitemu cilju spolne vzgoje in<br />

odkritega pogovora <strong>pa</strong>de na prvem izpitu,<br />

in to je razumevanje sramu in tabujev.<br />

Sram namreč ni nekaj grdega, sram je<br />

najprej človekov obrambni sistem, vgrajen<br />

v nas, da bi svete reči ostajale svete. To<br />

ne pomeni, da se o teh rečeh ne smemo<br />

pogovarjati – ravno obratno! Pomeni <strong>pa</strong>,<br />

da je treba o svetih rečeh govoriti na svet<br />

način, in to najprej velja prav za spolnost.<br />

Neobrzdano klepetanje o vzvišenih<br />

notranjostih človeškega bitja, kjer se<br />

lahko skriva človekova največja sreča,<br />

lahko <strong>pa</strong> tudi najbolj krute zlorabe, je<br />

lahko za mlado dušo tudi škodljivo. Tega<br />

zavedanja <strong>pa</strong> v novi oddaji, namenjeni<br />

prav mladim, zelo manjka. Staršem bi<br />

zato priporočal, da zadevo najdejo in<br />

poslušajo – čeprav je odraslim in starejšim<br />

generacijam to lahko zelo neprijetno<br />

poslušanje – ter si sodbo ustvarijo sami.<br />

V novem »projektu« se skriva še<br />

ena težava. To je dobro ubesedil eden<br />

od slovenskih očetov, ki je na RTVS<br />

naslovil pritožbo. Med drugim je zapisal<br />

takole: »Oddajo Prvič doživljam<br />

podobno, kot bi najstniku dal gledati<br />

pornografski film, v katerem je spolnost<br />

velikokrat prikazana ›spontana,<br />

popoln užitek‹.« Dodal je, da pogreša<br />

»sodelovanje mladih (in jih je veliko),<br />

ki se odločijo za drugačno pot najstništva<br />

in živijo vzdržno do poroke, do<br />

resne zveze in dojemajo spolnost veliko<br />

bolj globoko kot samo orgazem«.<br />

Druga dva starša najstnikov sta v<br />

svoji pritožbi RTVS-ju zapisala, da z<br />

»nekritičnim poudarjanjem pomena<br />

Opravka imamo torej<br />

z brezsramnim in tudi<br />

spolnost poveličujočim<br />

načinom izobraževanja,<br />

s katerim očitno mnogi starši<br />

niso prav nič zadovoljni.<br />

spolnosti in predstavljanjem vseh vrst<br />

spolnih praks v najstnikih povzročate<br />

samo več stresa in na dolgi rok uničujete<br />

njihovo psihofizično zdravje«.<br />

Opravka imamo torej z brezsramnim<br />

in tudi spolnost poveličujočim načinom<br />

izobraževanja, s katerim očitno<br />

mnogi starši niso prav nič zadovoljni.<br />

Toliko bolj pomembno je torej, da oba<br />

podkasta poznamo ter se stranpoti, na<br />

katere starši nočete pristati, zavedamo.<br />

NESTROKOVNA OBRAVNAVA<br />

Za konec <strong>pa</strong> še ena tema, in to je problem<br />

strokovnosti. Nekritično deljenje<br />

samo ene vrste vtisov mladih glede<br />

spolnosti je zaznamovano tudi s pomanjkanjem<br />

strokovnih mnenj, ki bi v<br />

mladim razumljivem jeziku komentirali<br />

posamične teme. Odsotnost strokovnjakov<br />

<strong>pa</strong> seveda omogoči ustvarjalcem<br />

oddaje, da nekritično govorijo o<br />

življenjsko pomembnih temah, kot so<br />

splav, kontracepcija in menstruacija,<br />

ter pri tem lansirajo svojo agendo.<br />

Odsotnost strokovnega mnenja je<br />

o<strong>pa</strong>zna tudi v dejstvu, da isti ustvarjalci<br />

ne vidijo nobene ovire pri tem,<br />

da mlade navajajo na novi, raztopljeni<br />

pogled na človeka, pri čemer je spolnost<br />

povzdignjena na piedestal, vse<br />

vrste kontracepcije so eno in isto (a<br />

niso!), namesto o ženskah se govori<br />

o – citiram! – »ljudeh z rodili« ali <strong>pa</strong> o<br />

»odraslih osebah z menstruacijo«, namesto<br />

o moških poslušamo o »osebah s<br />

penisom in testisi«. Slišimo lahko celo,<br />

da je bila »pred dvema letoma po razveljavitvi<br />

Roe vs. Wade Američankam<br />

odvzeta pravica do splava«, kar je seveda<br />

netočnost, če ne kar laž.<br />

Agenda za vsem tem je torej jasna.<br />

Prav je, da to vemo ter starši in pedagogi<br />

sprejmemo idejo o pomembnosti spolne<br />

vzgoje, h kateri je pozival že škof Jeglič<br />

več kot stoletje nazaj. Prav <strong>pa</strong> je tudi, da<br />

vemo, kakšna naj bo ta spolna vzgoja,<br />

in sicer v zavedanju, ki sta ga RTVS-ju<br />

sporočila starša najstnikov: »Vsi iščemo<br />

srečo in vemo, da smo resnično srečni<br />

samo, ko zastonjsko ljubimo. Dajte mladini<br />

raje več informacij o gradnji dobrih<br />

odnosov z drugimi ljudmi, kar dokazano<br />

prinaša srečo v življenju.«<br />

(Gabriel Kavčič je tiskovni predstavnik<br />

Slovenske škofovske konference.) <br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Ta oddaja je samo zamaskirana neuravnovešena<br />

duševnost pristašev LGBT. Je<br />

odličen dokaz zblojenosti ljubljanske in<br />

mariborske izrojene malomeščansko-lumpenproletarske<br />

srenje, ki ima potem, ko ji<br />

uspeva čimprej poko<strong>pa</strong>ti starše, preskrbljena<br />

stanovanja. In nima drugega resnega<br />

dela, ker dobivajo duševno neurejeni<br />

osebki Golobovega Gibanja dovolj denarja<br />

iz nevladnih organizacij.<br />

Prav ta duševno neurejena osebnostna<br />

struktura tudi ne plačuje ustreznih dajatev<br />

za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje<br />

in tako spodko<strong>pa</strong>va državotvornost.<br />

Sprehajalec<br />

CE-STAR, Zvezdan Martić, ima na RTVS<br />

zelo omejen rok trajanja. Ali bodo RTVS<br />

preuredili v RTV za vse državljane ali <strong>pa</strong> bo<br />

bankrotirala.<br />

Aleš<br />

Škofa Jegliča so ob priliki izida tiste knjižice<br />

liberalci tako na<strong>pa</strong>dali, da je celo neki<br />

liberalni novinar izjavil, da škof ni imel<br />

slabih namenov, ko jo je napisal, tisti, ki ga<br />

na<strong>pa</strong>dajo, <strong>pa</strong> jih imajo.<br />

Andrej Muren<br />

Razumna družba bo spolno vzgojo planirala<br />

na pravi način pri primerni starosti, ne<br />

v smislu majmunskega seksa, am<strong>pa</strong>k v<br />

smislu dopolnitve erosa kot enega od gibal<br />

vsakršne ustvarjalnosti človeka in s ciljem<br />

ustvarjanja stabilnih in rodovitnih zvez med<br />

moškim in žensko. Hedonizem ali pornografija<br />

seveda to nista.<br />

Igor Ferluga<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

42<br />

ŠOLA<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

NOVI ZAKON o osnovnih<br />

šolah je STREL V KOLENO<br />

Prenovljen Zakon o osnovni šoli, ki ga je sprejel <strong>pa</strong>rlament, prinaša obvezni<br />

tuj jezik za prvošolce in nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce.<br />

Določa tudi, da je uspeh na NPZ v devetem razredu lahko eno od meril pri vpisu<br />

na srednje šole v primeru omejitve vpisa.<br />

Predlog zakona je bil s 46 glasovi za in s 24<br />

glasovi proti izglasovan, podprli so ga poslanci<br />

koalicije, medtem ko so poslanci opozicijskih<br />

strank SDS in NSi glasovali proti.<br />

Amandma, ki ga je predlagala stranka NSi, ni bil<br />

sprejet. Novela prenavlja tudi koncept razširjenega<br />

programa v osnovnih šolah in vključevanja otrok<br />

priseljencev v obvezni program ter dviguje število<br />

predmetnih izpitov za šolajoče na domu.<br />

Poslanci so na izredni seji sprejeli dopolnilo<br />

Svobode, SD-ja in Levice. Predlagali so, da bo Zavod<br />

RS za šolstvo strokovno spremljal izvajanje<br />

in doseganje ciljev razširjenega programa. O tem<br />

bo letno poročal ministrstvu in strokovnemu<br />

svetu za splošno izobraževanje, minister <strong>pa</strong> bo<br />

na podlagi tega lahko predlagal programske in<br />

zakonske spremembe.<br />

Poslanci <strong>pa</strong> niso sprejeli dopolnila NSi. V dopolnilu<br />

so predlagali, da je za učence zasebnih<br />

osnovnih šol in osnovnih šol, ki izvajajo program<br />

osnovne šole po posebnih pedagoških načelih,<br />

tretji predmet pri NPZ v devetem razredu<br />

prvi tuji jezik. Predlagali so še, da za omenjene<br />

osnovne šole NPZ v tretjem in šestem razredu ne<br />

bi bil obvezen, saj bi to bistveno poseglo v način<br />

dela teh osnovnih šol.<br />

Nekdanji ravnatelj Dušan<br />

Merc (71) meni, da so sprejeti<br />

programi za osnovno šolo<br />

prezahtevni, hkrati <strong>pa</strong> ne<br />

rešujejo vedno pogostejših<br />

učnih in vzgojnih težav.<br />

WIKIMEDIA<br />

ŠTEVILNE<br />

NEPREMIŠLJENE ODLOČITVE<br />

»To je strel v obe koleni, ne samo eno. Neumnost,<br />

ki je čisto nepotrebna, zakomplicirala bo<br />

na upravni, zaposlitveni ravni, pedagoško <strong>pa</strong><br />

je to katastrofa,« je kritičen nekdanji učitelj in<br />

ravnatelj Dušan Merc (71). »Gre samo za to, da<br />

hočejo nekaj narediti in ne vedo kaj. Celotno<br />

stvar bi morali pustiti pri miru ali <strong>pa</strong> spremeniti<br />

v totalu. Stvar je vsa leta diktiral sindikat. V<br />

resnici je šlo vedno za vedno večjo dobrobit učiteljstva,<br />

za otroke <strong>pa</strong> je bilo vseeno. Ti programi<br />

za osnovno šolo so prezahtevni in neumni.<br />

Imeli bomo vedno več vzgojnih, učnih težav in<br />

ta zakon bo to še povečeval.«<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

ŠOLA<br />

43<br />

Kot je v RTV oddaji Ob osmih dejal<br />

dr. Damijan Štefanc z Oddelka za pedagogiko<br />

in andragogiko Filozofske fakultete<br />

v Ljubljani, novela Zakona o osnovni<br />

šoli vsebuje nepremišljene rešitve.<br />

Štefanc, ki je izstopil iz skupine<br />

za pripravo nacionalnega programa<br />

vzgoje in izobraževanja, je dejal:<br />

»Predlog Zakona o osnovni šoli, ki gre<br />

v obravnavo, vsebuje kar nekaj sistemskih<br />

rešitev, za katere smo vsaj v delu<br />

stroke opozorili, da morda niso najbolj<br />

premišljene. Preden bi jih poslali v<br />

zakonodajni postopek, bi potrebovali<br />

nacionalni program vzgoje in izobraževanja,<br />

ki naj bi nakazal smernice<br />

prihodnjega razvoja tega sistema.«<br />

O omejitvi vpisa v srednje šole meni,<br />

da ta mehanizem v tem trenutku ni najbolj<br />

pravičen, ker temelji bolj ali manj<br />

izključno na notranjih ocenah. »Notranje<br />

ocene se seveda precej razlikujejo<br />

med učitelji, zato zagotovo potrebujemo<br />

neki nov mehanizem.« Vpisnih<br />

mest v srednje šole pri nas je sicer dovolj:<br />

»Pogosto je precej vznemirjenja po<br />

nepotrebnem, pogovarjamo se o tekmovanju<br />

za vpis v najbolj oblegane šole,<br />

zlasti gimnazije v mestnih središčih.«<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Damijan Štefanc z Oddelka za<br />

pedagogiko in andragogiko<br />

Filozofske fakultete v Ljubljani,<br />

je povedal, da novela<br />

Zakona o osnovni šoli vsebuje<br />

nepremišljene rešitve in da bi<br />

pred sprejetjem takega zakona<br />

potrebovali nacionalni program<br />

vzgoje in izobraževanja.<br />

POSEG V PREDMETNIK<br />

Pomisleke imajo tudi v Zvezi aktivov<br />

svetov staršev Slovenije (ZASSS). V izjavi<br />

za javnost so zapisali: »Ustrezna<br />

kombinacija ocen in NPZ se je izkazala<br />

za relativno dobro napoved znanja<br />

učencev. V to smer jo potrjuje tudi<br />

RIC, in to kljub temu, da NPZ temu ni<br />

primarno namenjen. Skupen kriterij<br />

je manjkal do sedaj. Drži, da ne rešuje<br />

celostnega in kognitivnega dela ocenjevanja<br />

otroka, je <strong>pa</strong> trenutno manjše<br />

zlo, kot da pustimo sistem enak. Potrebni<br />

bodo kvalitetna izvedba, dodaten<br />

rok izvedbe in preprečitev morebitnih<br />

zlorab za pritisk na otroke ali učitelje.<br />

Predvsem <strong>pa</strong> želimo, da socialno-ekonomski<br />

status ne bi vplival na rezultate<br />

NPZ. Da to prevečkrat vpliva na učence,<br />

je pokazala raziskava in tudi sami o<strong>pa</strong>žamo<br />

enako.«<br />

V izjavi nadaljujejo: »Trenutno <strong>pa</strong><br />

NPZ pogosto deluje kot ›pok štartne<br />

pištolice‹ za tekmovanje in primerjanje,<br />

kot se je izrazil en od staršev. V<br />

ZASSS že leta zagovarjamo spremljanje<br />

kakovosti po zgledu tujine, kar<br />

mnogi domači akademiki zavračajo.<br />

NPZ vidimo kot tako spremljanje, kjer<br />

šola lahko izboljša učni proces, če uporabi<br />

NPZ kot ustrezno orodje – hkrati<br />

<strong>pa</strong> je treba spremljati izvedbo NPZ, da<br />

je ustrezno in kakovostno opravljena.<br />

Praksa po šolah trenutno ni taka,<br />

morda se z obveznostjo spremeni. Nesmiselno<br />

edino deluje, da je zakon prisilil<br />

tudi šole po posebnih pedagoških<br />

načelih v isti sistem – kljub temu da<br />

je tudi g. Vogrinec potrdil, da NPZ ni<br />

merodajen za njihov način poučevanja.<br />

Hkrati so tem šolam po posebnih<br />

pedagoških načelih kritično posegli<br />

v predmetnik in prizadeli dolgoletno<br />

dobro prakso.«<br />

NAPOVEDANA<br />

USTAVNA PRESOJA<br />

Tudi starši otrok, ki se izobražujejo<br />

na domu, nekaterim predlaganim<br />

spremembam nasprotujejo. V Civilni<br />

iniciativi za izobraževanje na domu<br />

napovedujejo vložitev ustavne presoje.<br />

Prepričani so, da je zakon v nasprotju<br />

57. členom ustave, ki določa, da je izobraževanje<br />

svobodno, poroča N1. Med<br />

razlogi, zakaj se starši odločajo za izobraževanje<br />

na domu, so tudi medvrstniško<br />

nasilje, diskriminacije in slabe<br />

izkušnje s šolo, kaže raziskava, ki so jo<br />

v iniciativi opravili med 500 starši. Izpostavili<br />

so tudi življenjski stil družine,<br />

vrednote, službo staršev in možnost, da<br />

sku<strong>pa</strong>j preživijo več časa.<br />

Večina staršev ima visoko izobrazbo,<br />

veliko tudi iz pedagoških smeri.<br />

Starši, ki otroke šolajo na domu, so<br />

večinoma samozaposleni, nezaposleni<br />

ali <strong>pa</strong> imajo fleksibilen delovni čas.<br />

Pogosto slišijo, da otrokom ne omogočajo<br />

dovolj socializacije. Rezultati<br />

ankete kažejo, da večina staršev otrokom<br />

omogoča dve ali tri ure proste igre<br />

z vrstniki na teden, vključeni <strong>pa</strong> so<br />

tudi v organizirane dejavnosti. <br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

44 VZGOJA Nasvet<br />

ALEŠ ČERIN<br />

SHUTTERSTOCK<br />

A<br />

kaj, ko otroci nočejo iti s<strong>pa</strong>t in<br />

če že gredo v posteljo, kar naprej<br />

vstajajo, želijo to in ono, se<br />

prepirajo s starši, mlajši jokajo.<br />

V zakonskih skupinah zakonci velikokrat<br />

potožijo, da preprosto nimajo<br />

nobenega časa za pogovor. O<strong>pa</strong>zil sem,<br />

da je dandanes us<strong>pa</strong>vanje otrok postala<br />

prava mora, drama in velika tema<br />

starševskih debat. Otroci rabijo veliko<br />

s<strong>pa</strong>nja; šolski otroci od devet do enajst<br />

ur, mlajši še več. Prav je, da jim ga starši<br />

tudi omogočimo.<br />

Naj kar na začetku povem, da nisem<br />

strokovnjak za us<strong>pa</strong>vanje otrok,<br />

<strong>pa</strong>č <strong>pa</strong> je moja žena. Česa sem se naučil<br />

od nje?<br />

OB ISTI (ZGODNJI) URI<br />

Moja žena je otroke dajala s<strong>pa</strong>t ob isti<br />

uri, z vedno isto rutino. Če se malo pošalim<br />

– kot pri živini, ki jo je treba »nafutrati«,<br />

recimo krave pomolsti ob istih<br />

urah dneva, na isti način. Spomnim se<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

DRAMA us<strong>pa</strong>vanja otrok<br />

Ata in mama imata pravico in dolžnost, da se pogovarjata. Vsak dan si morata<br />

vzeti vsaj pol ure, da se v miru usedeta in pomenita o tem in onem.<br />

Pogosto je najbolj primeren čas zvečer, ko gredo otroci s<strong>pa</strong>t.<br />

kmečkih ljudi, ko so bili na obisku: nenadoma<br />

so proti večeru vstali od mize<br />

in šli – češ, krave so za »nafutrat«. Misleč,<br />

krave morajo imeti red. Tudi ljudje<br />

moramo imeti red. Tudi otroci. Pa ga od<br />

staršev pogosto ne dobijo, ker ga tudi<br />

starši nimajo.<br />

Najprej se morata ata in mama odločiti,<br />

da bosta sama sebe spravila v<br />

red – sku<strong>pa</strong>j premisliti večerno rutino<br />

(kdaj morajo biti otroci v postelji,<br />

kako bo rutina potekala) in se je potem<br />

držati. Vsak dan, kolikor se le da.<br />

Tudi ljudje moramo imeti red. Tudi otroci.<br />

Pa ga od staršev pogosto ne dobijo, ker ga tudi<br />

starši nimajo.<br />

KOFEINSKE PIJAČE IN ZASLONI<br />

Mnogi otroci so danes izpostavljeni<br />

pijačam, ki vsebujejo znatne količine<br />

kofeina (kokakola, Red Bull …). Kofein<br />

<strong>pa</strong> ima stimulativni učinek na centralni<br />

živčni sistem in tudi druge farmakološke<br />

učinke. Predstavljajte si, da otrok,<br />

star sedem let in težak 20 kg, spije pol<br />

litra kokakola pijače. To zanj pomeni<br />

tak učinek kofeina, kot bi spil dve kavi<br />

in pol. Potem naj <strong>pa</strong> zaspi!<br />

Že nekaj ur prej ukinita vse zaslone.<br />

Otrok namreč ne more zas<strong>pa</strong>ti,<br />

če se mu po glavi »podijo« svetlobni in<br />

zvočni učinki, pošasti iz računalniških<br />

igric, čudni liki iz kakšnega filma, prizori<br />

z vojnih območij. Ugasnita vse ekrane<br />

vsaj nekaj ur pred s<strong>pa</strong>njem. Tudi<br />

sicer jih je treba imeti pod nadzorom.<br />

ZGODAJ ZAČETI<br />

Ko se ura približuje sedmi, se proces us<strong>pa</strong>vanja<br />

začne: večerja, v pižamo, lulat,<br />

zobke umit, molitev, pogovor s kratko<br />

refleksijo dneva, pravljica, s<strong>pa</strong>nje. Ob<br />

osmih otroci lahko že spijo. Tako se<br />

ata in mama že lahko menita svoje reči,<br />

sku<strong>pa</strong>j kaj prebereta in imata možnost<br />

za »saj veste kaj«.<br />

Če bi kateri od otrok še kaj brez<br />

potrebe tečnaril v smislu »žejen sem«<br />

ali »lačen sem«, ga preprosto napodita<br />

s<strong>pa</strong>ti. Soglasno – oče zarobanti, mama<br />

ga pri tem podpre. Pri nas namreč otroci<br />

ponoči ne umirajo od lakote in<br />

tudi ne zaradi dehidracije.<br />

Otrok bo najbrž nejevoljno odšel,<br />

se kujal, globoko v sebi <strong>pa</strong> bo miren,<br />

ker bo videl, da sta ata in mama v prijetnem<br />

pogovoru, da gradita svoj odnos<br />

in da je varen, ker se ata in mama<br />

ne bosta ločila.<br />

VZTRAJATI<br />

Tole <strong>pa</strong> spet zahteva disciplino ata in<br />

mame ter njuno edinost. Tudi če otroci<br />

vstajajo in če se želijo pogajati v stilu<br />

»samo še pet minut« ali se crkljati, ata<br />

in mama vztrajata pri zastavljenem.<br />

Otrok se kmalu navadi, da ne gre<br />

skozi zid (edinosti), us<strong>pa</strong>valna rutina<br />

mu »pride v kri« in bo zlahka zas<strong>pa</strong>l.<br />

Na koncu boste vsi bolj zadovoljni, bolj<br />

spočiti in tudi bolj zdravi.

Kolumna<br />

DALMATINO<br />

Raz<strong>pa</strong>sli smučarski<br />

PRIMITIVIZEM<br />

Kako prepoznaš Slovenca na smučišču v tujini? Slovenci se, posebej<br />

otroci, v vrsti pred sedežnico vedno rinejo naprej. So največji mojstri<br />

izsiljevanja. Če so Prevci svetovni šampioni v skokih, smo navadni smučarji<br />

svetovni prvaki v komolčarstvu med čakanjem na sedežnico.<br />

45<br />

TINO MAMIĆ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Čeprav sem domoljub, ki rad je<br />

in pije domače in ki velikokrat<br />

kupi domač izdelek, čeprav je<br />

dražji, <strong>pa</strong> najraje smučam izven<br />

Slovenije. Ne samo zaradi cene,<br />

italijanska smučišča so, denimo, precej<br />

večja in manj oblegana, vlečnic in<br />

sedežnic <strong>pa</strong> se niti ne da primerjati.<br />

Na slovenskih smučiščih me v primerjavi<br />

s tujimi najbolj moti primitivizem.<br />

Agresivno smučanje, denimo. Na<br />

Krvavcu je divjanje na smučeh postalo<br />

že pregovorno znano. Zato se ga mnogi<br />

na široko izogibajo. Izogibamo. Še bolj<br />

agresivno <strong>pa</strong> je čakanje v vrsti. Malčki<br />

glavo rahlo sklonijo in kot kozlički<br />

osvajajo vsaj prosti centimeter snega,<br />

da se prerinejo pred drugega. Vsa njihova<br />

koncentracija je usmerjena v to,<br />

da bodo pridobili kako mesto in s tem<br />

nekaj dodatnih sekund smučanja.<br />

OTROK JE OGLEDALO<br />

Nevzgojeni otroci so seveda samo ogledalo<br />

svojih staršev. Slovenski smučarski<br />

starši so očitno v veliki meri stremuški.<br />

Grebatorski bi rekli v slengu.<br />

Edini dan smučanja, ki nam ga je letos<br />

med počitnicami blagovolilo nakloniti<br />

zoprno vreme, smo v celoti preživeli<br />

na nekem smučišču v Furlaniji.<br />

Tako zelo slovensko, prišli smo nekaj<br />

minut pred odprtjem in potem smo nekaj<br />

minut pred 16. uro, ko se smučišče<br />

zapre, ujeli vožnjo s sedežnico, ki pelje<br />

najvišje, da smo »ukradli« 20 dodatnih<br />

minut smučanja. Tistega dne sem<br />

dvakrat slišal starše, ki so svoje otroke,<br />

prerivajoče se ob meni, glasno opozorili:<br />

»Pusti, da gre gospod naprej!«<br />

Italijanske starše, da ne bo pomote. Ne<br />

pomnim, kdaj bi kaj takega slišal na<br />

kakem smučišču v slovenščini.<br />

Otroci so seveda enaki, tako v Sloveniji<br />

kot v Italiji: radi se prerivajo in si<br />

pomagajo s komolci. To je naravno in<br />

del naravne selekcije, tekmovalnosti,<br />

kjer napreduje boljši.<br />

CIVILIZACIJA<br />

Ljudje seveda nismo živali, zato ta čut<br />

za tekmovalnost uravnamo in podrejamo<br />

civilizaciji. Zato imamo čakalne<br />

vrste. Zaradi človečnosti, humanizma<br />

<strong>pa</strong> v zahodni civilizaciji dajemo prednost<br />

šibkejšim. Otrokom, ostarelim,<br />

bolnikom. Še višja stopnja od humanizma<br />

<strong>pa</strong> je bonton, ko mlajši dajejo prednost<br />

starejšim, moški <strong>pa</strong> damam.<br />

V tem čutu v Evropi vzgajamo otroke:<br />

da dajo prednost šibkejšemu in da<br />

se ne prerivajo. Če se otroci prerivajo,<br />

je to znak, da niso vzgojeni. Oziroma<br />

da so njihovi starši neomikani. Primitivnejši<br />

od običajnih evropskih in<br />

ameriških staršev. Prerivajoči se smučarčki<br />

zato niso samo nevzgojeni otroci,<br />

marveč znak primitivnosti kulture<br />

njihovih staršev.<br />

Neomikanost je velikokrat povezana<br />

tudi s slabšo izobraženostjo. Ali<br />

bolje, s slabšo razgledanostjo. Uradna<br />

izobrazba danes namreč ni več nujno<br />

dokaz izobrazbe. Zato mnogi starši<br />

mislijo, da je vzgajanje v stremuštvo<br />

nekaj pozitivnega. Da se bo »otrok lažje<br />

znašel v življenju«. Da bo lažje prehitel<br />

konkurenco.<br />

A to je podobno kot pri mački. Mačke<br />

med ljudmi veljajo za <strong>pa</strong>metnejše od<br />

psov, ker so manj navezane na človeka.<br />

Zato jih ljudje opisujemo kot maščevalne<br />

in arogantne, čeprav so v bistvu<br />

brezčutne: njihovi možgani niso tako<br />

razviti kot <strong>pa</strong>sji. Biološko so na razvojni<br />

lestvici nižje od psa. So bolj primitivne.<br />

KOMOLČARČKI<br />

Če imamo pri vzgoji primitivnost za<br />

vrednoto, je to na prvi pogled sicer<br />

mogoče res uspešno. A uspeh primitivca<br />

se meri drugače kot uspeh intelektualca.<br />

Uspeh primitivca je, da je najmočnejši<br />

v zaporu, uspeh intelektualca <strong>pa</strong>,<br />

da je njegovo podjetje najuspešnejše<br />

v regiji. Ker sem hodil v osnovno šolo<br />

še v času, ko smo poslušali slovenske<br />

ljudske pravljice in prepevali slovenske<br />

ljudske pesmi, se dobro spominjam<br />

zgodbe o na smrt obsojenem kriminalcu,<br />

ki je tik pred smrtjo na vislicah mater<br />

obtožil, da ga ni ustavila, ko je kot<br />

otrok sosedi ukradel šivanko.<br />

Mali smučarski komolčarčki gotovo<br />

ne bodo končali na gavgah, ker<br />

smo smrtno kazen ukinili, in tudi sicer<br />

komolčarstvo ni tako negativno kot<br />

kraja. V kaj vse se komolčarstvo otroka<br />

med odraščanjem prelevi, <strong>pa</strong> si lahko<br />

odgovori tudi vsak sam. <br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

46<br />

CASNIK.SI<br />

VINKO OŠLAK<br />

TINO MAMIĆ/<br />

DOMOVINA<br />

DAN MATERINŠČINE<br />

– kaj <strong>pa</strong> očetovščine<br />

Kolumna<br />

Ob svetovnem dnevu materinščine nekateri radi navajajo avstrijskega filozofa Ludwiga<br />

Wittgensteina: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Retorično je to gotovo<br />

le<strong>pa</strong> in na prvi pogled prepričljiva misel, a tudi v tej domislici je mogoče zaznati mejo<br />

človekovega sveta. A ne zaradi omejenosti v jeziku, am<strong>pa</strong>k zaradi neke veliko globlje in<br />

usodnejše omejenosti v človekovem bitju nasploh.<br />

Da imamo od leta 1999 po sklepu Združenih narodov<br />

in agencije OZN za kulturo UNESCO mednarodni<br />

dan maternega jezika, je zasluga bengalskih<br />

študentov, ki so leta 1952 protestirali v prid rabe<br />

svojega maternega jezika bengalščine v Bangladešu. Ob<br />

tem protestu je bilo ubitih pet udeležencev in veliko je bilo<br />

poškodovanih, kar je dalo pobudo, da so 21. februar razglasili<br />

za dan maternih jezikov, saj so velikokrat preganjani v<br />

imenu jezikovne edinosti, in sicer v številnih državah, ki<br />

vsakršno edinost razumejo kot popolno podrejenost tistim,<br />

ki trenutno vladajo.<br />

Spomenik Primožu Trubarju v Celju.<br />

PREGANJANJE JEZIKOV<br />

Slovencem teh reči ni treba posebej razlagati, saj je bila tudi<br />

slovenščina kot materni jezik danes okoli dveh milijonov ljudi<br />

v Sloveniji, v obmejnih območjih sosednjih držav in tudi<br />

razseljenih po vsem svetu, v nekaterih krajih in časih preganjana<br />

s podobno neizprosnostjo in grobostjo vse do ubijanja,<br />

kakor se je to zgodilo v Bangladešu, nekdanjem Vzhodnem<br />

Pakistanu, kakršen je kot država muslimanov nastal po osamosvojitvi<br />

Indije izpod britanske nadoblasti. Precej krvava<br />

in do danes nepomirjena razdelitev na pretežno hindujski in<br />

pretežno muslimanski del ni pozabljena, saj se ravno v tem<br />

času odnosi z ozirom na jezikovne, rodovne, kastne in verske<br />

razlike spet močno zaostrujejo, tudi v osrednji Indiji, o kateri<br />

si je predvsem evropska mladina delala iluzorne predstave o<br />

toleranci, ki naj bi bila zgled Evropi in Ameriki.<br />

Že samo poimenovanje prvega jezika po »materi« <strong>pa</strong> sproža<br />

vprašanje, ki je ob današnjem včasih prav povampirjenem<br />

stremljenju za emanci<strong>pa</strong>cijo, ki se tudi pred samovoljno modifikacijo<br />

slovnice, slovarja in pravopisa ne ustavlja, še kako<br />

upravičeno. Tu <strong>pa</strong> imamo izrazit primer enostranskega poimenovanja<br />

jezika zgolj po materah, ki jih sicer današnja emanci<strong>pa</strong>cijska<br />

ideologija v osnovi kot pojav zanika: Kaj <strong>pa</strong> je z očetovščino?<br />

Kateri dan v letu je posvečen preganjani očetovščini?<br />

JEZIKOVNA IDENTITETA<br />

V latinščini imamo vendar dva pojma: »lingua materna« (materni<br />

jezik) in »sermo <strong>pa</strong>trius« (očetni jezik). Je to res samo<br />

latinska besedna igra ali <strong>pa</strong> je v tem dvojnem poimenovanju<br />

vendar skrit globlji smisel? In kakšna bi bila razlika med obema<br />

jezikoma sicer istega slovarja, iste slovnice, celo iste stilistke,<br />

a vendar neke še nedefinirane razlike, ki nas tu vznemirja<br />

in zanima?<br />

Kadar se moram kdaj kje kakšnemu forumu predstaviti<br />

in povedati kaj tudi o svoji identiteti, namreč narodnostni,<br />

in o svojem jeziku, nekoliko v ironični obliki navadno povem<br />

takole: moja materinščina je slovenščina, v razponu<br />

od mežiško-koroškega narečja do knjižnega zbornega jezika,<br />

moja očetovščina je mednarodni jezik esperanto, moja<br />

tetščina je nemščina, moja kasarniščina je srbohrvaščina<br />

(ki naj bi je po sesutju Jugoslavije ne bilo več), moja kristjanščina<br />

je angleščina. Kaj naj ta na prvi pogled huda zmeda<br />

pomeni? Moja identiteta je jezikovno določena z jezikom, ki<br />

sem ga prestregel, še preden sem se rodil, saj začno matere s<br />

svojim otrokom govoriti, preden se rodi, kar pomeni, da gre<br />

ta jezik najgloblje v človeka.<br />

Ne samo zgodovinska osebnost med slovenskimi od<strong>pa</strong>dniki<br />

Dragotin Dežman, kustos deželnega muzeja v Ljubljani<br />

in ljubljanski žu<strong>pa</strong>n (kot od<strong>pa</strong>dnik Karl Deschmann, 1821–<br />

1889), tudi jaz zavpijem ali tudi zakolnem po slovensko, če<br />

stopim na zobe narobe odloženih grabelj na travniku in me<br />

njihov ročaj udari po nosu. Ne zavpijem »dvojezično«, kakor<br />

meni sodobna doktrina »dvojezičnosti« ali celo »večje-<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

CASNIK.SI<br />

47<br />

Prva slovenska knjiga – sku<strong>pa</strong>j vezana<br />

Katekizem in Abecedarij (1550).<br />

zičnosti«. Znam ločevati med jezikom, ki me določa, in ta je<br />

slovenski, in jeziki, ki jih v kakršni koli meri že znam. Tiste,<br />

ki jih še najbolj znam, sem naštel in jih tudi poimenoval po<br />

njihovi specifiki.<br />

MOJA OČETOVŠČINA<br />

Zakaj imam mednarodni jezik esperanto za svojo »očetovščino«,<br />

torej za svoj »sermon <strong>pa</strong>trius«? Najprej: v večini primerov<br />

se ljudje tega jezika naučijo potem, ko že govorijo svoj<br />

materni jezik, le v okoli tisoč primerih po svetu je to komu<br />

družinski in tako prvi, materni jezik. To simbolizira tudi dejstvo,<br />

da očetje navadno ne govorijo z zarodkom v materinem<br />

trebuhu, am<strong>pa</strong>k pridejo kot sogovorci na vrsto šele pozneje.<br />

V drugem smislu ime »očetovščina« ponazarja tudi specifiko<br />

moškega, očetovskega načina izražanja, ki je v večini<br />

primerov bolj racionalno, načelarsko, pozneje lahko tudi<br />

bolj intelektualistično, vse bodisi v pristnem, torej dobrem,<br />

ali <strong>pa</strong> v karikiranem, torej slabem, pomenu. V mojem primeru<br />

je šlo tudi za to, da me je oče prvi, čeprav tega jezika sam<br />

ni znal, saj je imel končana le tri leta stare avstrijske ljudske<br />

šole, potem <strong>pa</strong> je izbruh prve svetovne vojne njegovo šolanje<br />

končal, opozoril na obstoj mednarodnega jezika, ko me je<br />

okoli šest let starega poklical k radijskemu sprejemniku, na<br />

katerem je bil na vrsti ravno radijski tečaj esperanta. Seveda<br />

se ga tedaj nisem začel učiti, za kaj takega tudi ni bilo<br />

možnosti, a vame se je zasadil pojem, ki mi ni dal več miru,<br />

dokler se deset let pozneje tega jezika nisem naučil sam. In v<br />

veliki meri res deluje kot prava očetovščina vse do danes, ko<br />

je od tiste radijske minute že več ko 70 let.<br />

PRVI ČLOVEŠKI JEZIK<br />

Pojem »sermon <strong>pa</strong>trius« <strong>pa</strong> vsebuje nekaj še veliko globljega<br />

in odločilnega, čeprav se v našem času zdi povsem pozabljeno<br />

in prezrto. Čisto prvi človeški jezik, tisti, s katerim je Bog,<br />

za katerega smemo verovati, da je naš nebeški Oče, in ga tudi<br />

tako klicati, Adamu povedal nekaj prvih reči, ki niso izgubile<br />

veljave vse do danes in do konca časov. Pravi: »Bodita rodovitna<br />

in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta<br />

ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se<br />

gibljejo po zemlji! Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom,<br />

ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi<br />

seme. Naj vama bo v hrano.« (1 Mz 1,28–29). In malo naprej: »Z<br />

vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega<br />

in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš<br />

gotovo umrl« (1 Mz 2,16–17). In spet malo naprej: »Ni dobro za<br />

človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.«<br />

(1 Mz 2,18).<br />

Potem <strong>pa</strong> je spregovoril tudi Adam, prvi človek: »To<br />

je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta<br />

se bo imenovala móžinja, kajti ta je vzeta iz moža.« (1 Mz<br />

2,23) Prva človekova izjava Stvarniku ni bilo občudovanje<br />

stvarstva, v katerem tedaj ni bilo niti za gram preveč CO2<br />

ali česa podobnega, niti zahvala za samega sebe, ki tudi ni<br />

bil revščina in potrtost tega, čemur danes rečemo moški,<br />

am<strong>pa</strong>k mu je s prvimi človeškimi besedami izrazil navdušenje<br />

nad pomočnico in družabnico,<br />

kar zapišimo še svetopisemsko, ne od<br />

komunistov in nacistov prisvojeno<br />

lepo staro besedo, tovarišico, pri čemer<br />

ne manjka niti tedanji upravičeni<br />

ozir na spolno razliko, ko ji ne reče<br />

»ženski moški«, am<strong>pa</strong>k »móžinja«,<br />

kakor je novejši rod tudi v slovenščini<br />

začel govoriti o »gospe doktorici« in<br />

ne več o »gospe doktor«.<br />

<br />

NADALJEVANJE SI LAHKO<br />

PREBERETE NA SPLETU.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

48<br />

ŠOLA<br />

MATEJA PERŠOLJA<br />

FOTOMONTAŽA<br />

CITRUS<br />

Če na<strong>pa</strong>ke sprejmemo<br />

kot priložnost za učenje<br />

in rast, NE BOLIJO VEČ<br />

Kolumna<br />

Včasih je lažje videti druge okrog sebe v drami, stresu in stiski, saj se tako hranimo.<br />

Kadar vidimo, da gre drugemu še slabše, naše življenje ni tako »bedno«. Lažje je<br />

namreč teptati druge, da bi se sami počutili bolje. Zato pri drugem prej o<strong>pa</strong>zimo<br />

na<strong>pa</strong>ke, s katerimi opravičimo sebe in življenje, ki ga izbiramo.<br />

Vidimo na<strong>pa</strong>ke, slabo, drame,<br />

stres, vojne, bolezni, grozno<br />

življenje. Pri tem nas mediji<br />

prav lepo podpirajo, kajne?<br />

In mi to izbiramo, gledamo, v prvih<br />

novicah ob začetku ali koncu dneva.<br />

Življenje si naredimo grozno, stresno,<br />

dramatično. Am<strong>pa</strong>k tako ne gre, vsaj<br />

ne dolgo. Potrebujemo nekaj, da se vsaj<br />

malo bolje počutimo, da nam je lažje,<br />

ker je nekaj drame in stresa tudi pri<br />

drugih. Potem nismo sami v tem groznem<br />

življenju.<br />

NISMO SAMI<br />

Tudi drugemu sporočimo kakšno na<strong>pa</strong>ko,<br />

da ga malo potunkamo v isto bedno<br />

življenje z nami. Da nismo sami, se mu<br />

Ljudje seveda nismo<br />

živali, zato ta čut<br />

za tekmovalnost<br />

uravnamo in<br />

podrejamo<br />

civilizaciji.<br />

Smo izjemnost,<br />

ki lahko ustvari<br />

izjemnost.<br />

Ali <strong>pa</strong> na<strong>pa</strong>ka,<br />

ki ustvari na<strong>pa</strong>ke.<br />

Izbiramo sami.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

malo posmehujemo, malo se pohecamo<br />

(rečejo otroci v šoli), malo stand u<strong>pa</strong>,<br />

malo žara. Smejemo se sami sebi, svoji<br />

bednosti. To deluje protistresno, zdravi<br />

frustracijo. In življenje gre dalje. Lažje<br />

je biti tiho za ljubi mir ali se zapreti,<br />

grebsti dobrine in imeti. Za vsaj kratkotrajen<br />

občutek polnosti praznine.<br />

Samo z dramo in stresom tudi ne<br />

gre, zato se je treba še malo pohvaliti,<br />

kje pohajkujemo, kaj jemo, kako nam<br />

gre dobro. Za to dobimo malo všečkov<br />

na socialnih omrežjih. Dobimo potrditev,<br />

da nam gre res dobro in smo lahko<br />

srečni, da sem nekaj dobro napisala in<br />

imam prav. In življenje je lepše. Vsaj za<br />

kratek čas.<br />

Ne gre za to, kdo je boljši,<br />

kdo ima več. Gre za to, da smo<br />

vsi dobri in vsi imamo lahko<br />

več. Ker ko zmaga eden,<br />

zmagamo vsi.<br />

POSODITI OČI<br />

Vse to je včasih veliko lažje, kot se<br />

odpreti, iskreno (po)deliti, pokazati<br />

ranljivost, sprejeti, zau<strong>pa</strong>ti in privoščiti<br />

drugemu srečo, veselje, izjemnost.<br />

Težko je videti izjemnost, srečo drugega.<br />

Ker najprej se moram videti kot izjemnega.<br />

Nekdo drug ti mora posoditi<br />

oči, da se vidiš. Drug, ki te zmore videti<br />

v vsej razsežnosti izjemnosti, tudi v<br />

ranljivosti, kot npr. pravi prijatelj, prijateljica,<br />

<strong>pa</strong>rtner. Ne gre za to, kdo je<br />

boljši, kdo ima več. Gre za to, da smo<br />

vsi dobri in vsi imamo lahko več. Ker ko<br />

zmaga eden, zmagamo vsi.<br />

Težko se je opravičiti, priznati na<strong>pa</strong>ko<br />

in s tem sprejeti obvezo, da je ne ponovimo.<br />

Najprej moramo sprejeti sebe,<br />

oprostiti sebi. Sprejeti sebe in občutiti<br />

srečo, da jo lahko delimo s tistimi okrog<br />

sebe, ne iskati všečkov na socialnih<br />

omrežjih, ker jih ne potrebujemo več.<br />

Na<strong>pa</strong>ke ostanejo samo na<strong>pa</strong>ke, priložnost<br />

za učenje in rast. Ko jih sprejmemo<br />

kot take, so priložnost za rast,<br />

ne bolijo več. Tako si lahko oprostimo<br />

in se sprejmemo. Posledično na<strong>pa</strong>k ne<br />

o<strong>pa</strong>zimo več; nismo na<strong>pa</strong>ka niti ni na<strong>pa</strong>ka<br />

drugi. Smo izjemnost, ker se lahko<br />

učimo, odpustimo, zrastemo in gremo<br />

naprej – in drugi tudi. Smo izjemnost,<br />

ki lahko ustvari izjemnost. Ali <strong>pa</strong> na<strong>pa</strong>ka,<br />

ki ustvari na<strong>pa</strong>ke. Izbiramo sami.<br />

Izbiram sama. Vsak dan znova.

Priporočila<br />

MILAN ZDRAVKO KOVAČ:<br />

KOČEVSKI PROCES:<br />

ŽIVLJENJE IN SMRT<br />

BORISA KOVAČA<br />

Knjiga Milana Kovača je posvečena<br />

nezaslišani krivici, ki se je zgodila<br />

njegovemu bratu. Napisana za uteho<br />

ALENKA PUHAR staršem, za ublažitev lastne bolečine<br />

… V prvotnem samozaložniškem delu<br />

je založba Družina zaznala, da gre za<br />

pomembno temo in solidno napisano<br />

delo, <strong>pa</strong> se je odločila za nov natis in nekaj dopolnitev. Predstavljena<br />

so zgodovinska dejstva o ne<strong>pa</strong>rtizanskih borcih za<br />

domovino in <strong>pa</strong> potek sodnih postopkov za rehabilitacijo. Pri<br />

Kovačevi usodi gre za Kočevske procese iz oktobra 1943. Organizatorji<br />

so jih sami, že med potekom sojenja, označili za<br />

prelomni dogodek, češ da polagajo temelj novega, naprednega<br />

prava in s tem tudi sodstva. Gre torej za nekaj, kar je zaznamovalo<br />

naše dojemanje prava za vsaj pol stoletja, v marsičem <strong>pa</strong><br />

so vplivi očitni še danes. Tesno se veže na kočevski zbor odposlancev,<br />

ki je bil nekaj dni pred sojenjem, v isti dvorani, pod<br />

istim Cankarjevim geslom: Narod si bo pisal sodbo sam. Ta<br />

zbor je bil označen za dolgo pričakovani nastop prave, ljudske<br />

demokracije – v nasprotju s tradicionalno, meščansko <strong>pa</strong>rlamentarno<br />

demokracijo. Sku<strong>pa</strong>j z njim se je dogajala strašna<br />

morija, ubitih je bilo okoli 700 ljudi. Med njimi tudi Boris Kovač,<br />

ki še ni imel dvajset let. Šele spomladi 2022, po dolgem<br />

pravdanju, je njegov brat dosegel »varstvo zakonitosti« s priznanjem<br />

sodišča, da je bil Kovač s soobsojenci vred po krivici<br />

spoznan za veleizdajalca.<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />

Družina, Ljubljana, 2023, 200 strani, 20 evrov.<br />

49<br />

BORIS GOLEC: DRUŽINSKO<br />

IN GENSKO OZADJE ŠKOFA<br />

SLOMŠKA: OD HUDIČA DO<br />

ČASTI OLTARJA<br />

Založba ZRC, Ljubljana, 2023, 256 strani, 23 evrov.<br />

Uveljavljeni slovenski zgodovinar Boris<br />

Golec je v svoji najnovejši monografiji<br />

predstavil izpopolnjeno družinsko<br />

drevo lavantinskega knezoškofa<br />

blaženega Antona Martina Slomška<br />

(1800–1862), ki se je v slovensko zgodovino<br />

zapisal kot pisatelj, pesnik, pedagog<br />

in narodni buditelj. Knjiga bo<br />

navdušila zlasti privržence najvidnejšega<br />

slovenskega svetniškega kandidata<br />

ter rodoslovce, slehernemu bralcu<br />

<strong>pa</strong> bo zanimiv, denimo, podatek, da je<br />

Matija Novak, prapraded znamenitega<br />

škofa in utemeljitelj rodu Slomškov<br />

na Slomu pri Ponikvi, severozahodno<br />

od Šentjurja pri Celju, v zgodovinskih<br />

virih nasto<strong>pa</strong>l tudi pod drugim priimkom<br />

Hudič. Navidezni diaboličnosti<br />

priimka navkljub so iz njegovega rodu<br />

nato poleg blaženega Antona Martina<br />

izšli še trije duhovniki.<br />

<br />

VANJA KOČEVAR<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

50<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

KDO VSE SE RINE<br />

ZA PREDSEDNIKA SD<br />

Pričakovano se je vnela zakulisna fronta<br />

za novega predsednika Socialnih demokratov,<br />

piše raziskovalni novinar Bojan Požar<br />

na svojem portalu Požareport. Po zadnji<br />

seji predsedstva stranke je po njegovih<br />

informacijah trenutna situacija še precej<br />

negotova, a za novega predsednika SD bo<br />

gotovo kandidiral Jani Prednik (36), vodja<br />

poslanske skupine in podpredsednik SD.<br />

Požareport sicer navaja, da je Prednikova<br />

težava v tem, ker zelo priljubljen je na<br />

domačem Koroškem, zunaj te regije <strong>pa</strong><br />

bistveno manj.<br />

Požareport med možnimi kandidati izpostavlja<br />

še evropskega poslanca Matjaža<br />

Nemca (43) in ministra za razvoj in evropsko<br />

kohezijsko politiko Aleksandra Jevška<br />

(62), ki <strong>pa</strong>, kar ni tako nepomembno,<br />

oktobra 2022 na takratnem kongresu SD<br />

ni bil izvoljen za podpredsednika stranke.<br />

Morebitni predsedniški kandidaturi Nemca<br />

in Jevška Požarjevi viri iz SD povezujejo<br />

predvsem z njunimi ambicijami na junijskih<br />

volitvah v Evropski <strong>pa</strong>rlament.<br />

Nemec je trenutno samo nadomestni poslanec,<br />

ki je v Bruslju zamenjal Tanjo Fajon<br />

(53), sicer <strong>pa</strong> bi tako rad prišel na mesto<br />

nosilca strankine liste za evropske volitve.<br />

Požar piše še, da se za mesto predsednika<br />

zagotovo ne bosta potegovala gospodarski<br />

minister Matjaž Han (53) in kranjski<br />

žu<strong>pa</strong>n Matjaž Rakovec (59). Ambicije naj<br />

bi imel tudi Hanov državni sekretar Matevž<br />

Frangež (45), ki je sicer tudi začasni<br />

generalni sekretar stranke, a naj ne bi<br />

imel nobenih možnosti za izvolitev.<br />

Evropski poslanec Milan Brglez (56), ki ob<br />

aferi Litijska boljkone skrivnostno moči,<br />

je prav tako v igri za novega predsednika<br />

stranke, vendar naj bi imel podporo zgolj<br />

pri starih strukturah in nekaterih strukturah<br />

zunaj stranke SD. Zunanja ministrica<br />

in aktualna predsednica Socialnih<br />

demokratov Tanja Fajon zagotovo ne bi<br />

bila več izvoljena, piše Požareport, saj je<br />

teren stranke zdaj že izrazito naperjen<br />

proti njej.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

PSIHIČNE BOLEZNI<br />

ZARADI MARIHUANE<br />

Zadnje raziskave po poročanju Radia<br />

Ognjišče kažejo, da uživanje marihuane<br />

pušča hude posledice. Med njimi so razne<br />

vrste psihoz, med katerimi sta pogosti<br />

shizofrenija in tudi nagnjenost k nasilju<br />

in samomorilnosti. O tem je v oddaji<br />

Srečanja spregovoril specializant geštalt<br />

terapije dr. Uroš Perko, ki je zaposlen v<br />

zavodu Mitikas, v katerem nudi pomoč<br />

ljudem v stiski po socialno-andragoški<br />

metodi in individualno terapijo.<br />

Kot poudarja dr. Uroš Perko, gre za začarani<br />

krog, ki vodi v psihoze. Straši, ki ga<br />

obiščejo, poročajo, da se je otrok popolnoma<br />

spremenil, postal je nasilen in celo<br />

samomorilen, kar je povezano z uporabo<br />

mehkih drog. »Mladi ljudje mislijo, da se<br />

samo zdravijo, zadaj <strong>pa</strong> je ogromna industrija,<br />

ki jim seveda pritrjuje, da imajo prav<br />

in tukaj je ta začaran krog,« pravi Perko.<br />

Težava je tudi v tem, da je trava bistveno<br />

bolj nevrotoksična, kot je bila nekoč, zato<br />

naj ne bi šlo več za isto drogo. »Marihuana,<br />

ki so jo kadili v 60. in 70. letih, je imela<br />

približno 2 odstotka THC-ja, v 90. letih<br />

5 odstotkov, po letu 2001 je marihuana<br />

dosegla do 15 odstotkov THC-ja,« pravi<br />

Perko. Danes lahko govorimo celo o marihuani,<br />

ki ima koncentrat 60, 70, tudi 90 in<br />

celo 99 odstotkov THC-ja.<br />

Raziskave po letu 2017 vedno bolj kažejo<br />

na značilno povezavo med marihuano in<br />

shizofrenijo in na povezavo z nasilnimi<br />

dejanji. V komunah vedno pogosteje<br />

o<strong>pa</strong>žajo, da imajo uživalci marihuane<br />

tudi pridruženo duševno motnjo. Zato se<br />

tudi ne morejo v polnosti rehabilitirati.<br />

»Tragično je, ker gre za mlade fante in<br />

dekleta, stare od 18, 20 do 25 let, ki lahko<br />

relativno kratek čas uživajo marihuano<br />

in so uspešni dijaki, potem <strong>pa</strong> dobijo<br />

diagnozo shizofrenije, ki je seveda nepovratno<br />

stanje. V najboljšem primeru bodo<br />

uporabniki psihiatrije do konca življenja,«<br />

razlaga Perko. Z zdravili se sicer psihoze<br />

danes že relativno dobro regulira.<br />

BITKA ZA<br />

SLOVENSKE KUPCE<br />

Povprečen Slovenec redno obiskuje tri<br />

ali štiri različne trgovce z živili, piše raziskovalni<br />

spletni portal Forbes Slovenija.<br />

V času draginje se je zgodil tudi premik<br />

k trgovskim blagovnim znamkam. Še<br />

ena značilnost slovenskega kupca <strong>pa</strong> je,<br />

da veliko kupuje izdelke v akcijah, po<br />

navedbah se v Sloveniji tako kar 75 odstotkov<br />

mesa proda, ko je v akciji. Forbes<br />

Slovenija pravi, da je slovenski kupec v<br />

povprečju precej mobilen, tekma med<br />

trgovci za njegove evre <strong>pa</strong> srdita.<br />

Trgovci imajo sicer zelo različne prodajne<br />

portfelje. Trgovine Jager velik del<br />

prodaje ustvarijo s tehničnim blagom,<br />

tudi Mercator ima velik segment tehnike.<br />

S<strong>pa</strong>r ima tudi svoje restavracije, ki jih<br />

drugi nimajo, Tuš <strong>pa</strong> ima drogerije. V tej<br />

primerjavi je imel v letu 2018 Mercator<br />

1,22 milijarde evrov prihodkov v Sloveniji<br />

in 33,9-odstotni tržni delež, predlani<br />

<strong>pa</strong> 1,26 milijarde prihodkov in 28,8-odstotni<br />

tržni delež (podatkov za lani še<br />

ni). Na drugem mestu je S<strong>pa</strong>r, ki je imel<br />

768 milijonov evrov prodaje v 2018 in<br />

21-odstotni tržni delež, predlani <strong>pa</strong> 975<br />

milijonov evrov prodaje in 22,2-odstotni<br />

tržni delež.<br />

Daleč za največjima se po pisanju Forbes<br />

Slovenija bije še boj med dvema diskontnima<br />

trgovcema, Hoferjem in Lidlom.<br />

Prvi je imel v 2022, upoštevajoč celotno<br />

prodajo, 14,6 odstotka trga, drugi 12,8<br />

odstotka. Mercator je imel sicer konec<br />

leta 2022 v Sloveniji 464 trgovin, S<strong>pa</strong>r <strong>pa</strong><br />

je podoben tržni delež dosegal s precej<br />

manjšo prodajno mrežo, ima namreč 115<br />

svojih in 25 franšiznih trgovin. Nemška<br />

diskontna trgovca in njun italijanski<br />

konkurent Eurospin <strong>pa</strong> so si pot na slovenskem<br />

trgu utirali z gradnjo samostojnih<br />

trgovin ob prometnicah, na obrobju<br />

mest oziroma v trgovskih središčih. Forbes<br />

Slovenija piše, da so v zadnjih dveh<br />

letih agresivno zakorakali tudi v mesto.<br />

Danes ima Hofer v Sloveniji 92 poslovalnic,<br />

Lidl <strong>pa</strong> 68.

Priporočilo<br />

ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

SVETI PATRIK: legenda Irske<br />

Patrik ali Patricij se je rodil okoli 385 v zahodni Britaniji v bogati rimski družini.<br />

Šestnajstletnega so zasužnjili irski pirati in je moral <strong>pa</strong>sti ovce. Po šestih letih je pobegnil<br />

in se vrnil domov. Kasneje je bil posvečen v duhovnika, nato <strong>pa</strong> ga je v škofa posvetil <strong>pa</strong>pež<br />

Celestin I. in ga poslal na Irsko, kjer je po izjemnem misijonskem delovanju umrl leta 461.<br />

Goduje 17. marca.<br />

51<br />

Šestnajstletni Patrik, sin rimskega<br />

pobiralca davkov, živi v bogati<br />

krščanski družini v Britaniji,<br />

a ni zares veren. Neke noči<br />

se izmuzne iz hiše in v gozdu o<strong>pa</strong>zuje<br />

skrivne poganske obrede ter se jim<br />

slednjič pridruži. Na<strong>pa</strong>dejo jih keltski<br />

bojevniki in jih zasužnjijo. Patrika<br />

prodajo bogatemu in krutemu zemljiškemu<br />

gospodu na Irskem, ki ga pošlje<br />

<strong>pa</strong>st ovce. V samoti planin doživi<br />

spreobrnjenje. Po šestih letih v s<strong>pa</strong>nju<br />

prejme od Boga razodetje, da bo lahko<br />

z ladjo pobegnil z Irske. Kmalu po srečni<br />

vrnitvi domov doživi videnje in klic,<br />

naj se vrne na Irsko in tja prinese evangelij.<br />

Odloči se, da bo postal duhovnik<br />

in odide v samostansko šolo.<br />

Film ponuja poenostavljen in mestoma<br />

prirejen pregled Patrikovega življenja<br />

in legend, ki so nastale o njem. Te<br />

so prikazane preveč dobesedno, čeprav<br />

motivno izvirajo iz Svetega pisma. Tako<br />

Patrikov izgon kač z otoka, ki simbolno<br />

predstavlja tudi izgon zlega in poganskega,<br />

izvira iz Aronovega in Mojzesovega<br />

spo<strong>pa</strong>da s faraonovimi čarodeji,<br />

medtem ko preživetje Patrika in njegovega<br />

naslednika Benigusa v ognjenih<br />

zubljih izvira iz zgodbe o mladeničih v<br />

ognjeni peči (Dan 3,19-27). Film zaobide<br />

teološko in duhovno komponento legend<br />

o svetniku in jih prikaže povsem<br />

neposredno, tako da sv. Patrik na trenutke<br />

iz<strong>pa</strong>de kot nekakšen Superman.<br />

Po drugi strani <strong>pa</strong> film vključi tudi teološke<br />

vidike njegovega spreobrnjenja<br />

in misijonskega delovanja, vključno s<br />

triperesno deteljico, ob kateri je razlagal<br />

skrivnost Svete Trojice.<br />

Notranji, studijski prizori mestoma<br />

učinkujejo precej izumetničeno, medtem<br />

ko so mnogi prizori na prostem<br />

res slikoviti. Dramaturško so nekateri<br />

preobrati preveč poenostavljeni, v določenih<br />

prizorih <strong>pa</strong> so tudi igra in dialogi<br />

dokaj okorni, predvsem <strong>pa</strong> se za kostume<br />

zdi, kakor da so jih pravkar vzeli<br />

iz garderobe, medtem ko o računalniški<br />

animaciji ni vredno izgubljati besed.<br />

Scenarij meša vero s fantazijskimi<br />

in pustolovskimi zgodbami, o katerih<br />

je poročal sam Patrik v spisu »Izpovedi«,<br />

ki so jih kasneje olepšali njegovi<br />

življenjepisci. Moteča je tudi projekcija<br />

poznejših političnih tenzij med Britanci<br />

in Irci, ki je sprocesirana skozi cerkveno<br />

politiko nasprotovanja britanskega<br />

nadškofa Quentina, ki želi Patrika<br />

odpoklicati, medtem ko ga je na Irsko<br />

dejansko poslal <strong>pa</strong>pež. Glede na to, da<br />

so film posneli sekularni ustvarjalci, je<br />

vendarle narejen še kar dobro. <br />

O FILMU:<br />

• naslov: Sveti Patrik: legenda<br />

Irske (St. Patrick: The Irish<br />

Legend)<br />

• čas trajanja: 92 minut<br />

• država in leto: ZDA, 2000<br />

• režija: Robert Hughes<br />

• igralska zasedba: Patrick<br />

Bergin, Luke Griffin, Malcolm<br />

McDowell<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

Knjiga »Confessio – Izpoved svetega<br />

Patrika«, na kateri delno temelji<br />

tudi filmska zgodba, je bila leta<br />

2014 prevedena v slovenščino.<br />

ST PATRICK - THE<br />

IRISH LEGEND<br />

(YOUTUBE.COM)<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

PG: zaradi nakazanih in blažjih<br />

prizorov nasilja in fantastičnih dogodkov<br />

je priporočen ogled filma v<br />

spremstvu staršev.<br />

amazon.com<br />

DOSTOPNOST:<br />

St Patrick - The Irish Legend (youtube.com)<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

52<br />

NARODNO-ZABAVNO<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

FRANC MIHELIČ spet igra<br />

Glasba<br />

V javnosti je večkrat tako, da si ljudje lažje zapomnijo slabe stvari kot dobre. Pred poldrugim<br />

letom se je pojavila novica, da ima eden od <strong>najboljši</strong>h slovenskih glasbenikov,<br />

Franc Mihelič, raka in da so mu dnevi šteti. Pozneje, ko se ni nič slišalo o Miheličevem<br />

raku na rektumu (danki), so začele krožiti novice, da mu življenje visi na nitki, da je na<br />

invalidskem vozičku in da bo ostal do konca dni v domu za starejše.<br />

Kot prvi vam sporočam veselo<br />

novico. Po precej zahtevnem<br />

kirurškem posegu, po številnih<br />

obsevanjih, nasploh po<br />

dolgotrajni terapiji Franc Mihelič spet<br />

igra. Z njim kot enem od <strong>najboljši</strong>h<br />

prijateljev in zglednim sodelavcem<br />

sem bil ves čas v stiku, po poldrugem<br />

letu od odkritja zoprne bolezni <strong>pa</strong> mi<br />

je sporočil: »A slišiš? Spet igram!« In<br />

res se je spet zaslišalo njegovo od daleč<br />

prepoznavno igranje na harmoniko.<br />

Kdor koli se vsaj malo spozna na<br />

glasbo, ve, da je Franc Mihelič na svetu<br />

samo eden: izjemen virtuoz, odličen<br />

skladatelj, sposoben vodja ansambla,<br />

družinski človek, zaveden Slovenec.<br />

GLASBA KOT ČAROBNI SVET<br />

Leta 2015 je o njem izšla knjiga z naslovom<br />

Franc Mihelič – Glasba je moj<br />

čarobni svet. Obsežna monografija s<br />

številnimi črno-belimi in barvnimi<br />

fotografijami, z opisi vseh njegovih sodelavcev,<br />

s seznamom vseh do tedaj posnetih<br />

skladb, z notami mnogih Miheličevih<br />

uspešnic itn. A zdi se, da je najbolj<br />

tehtno tisto, kar je leta 2013 o Francu<br />

Miheliču izjavil prvi med prvimi – Slavko<br />

Avsenik. »Franc Mihelič je zame<br />

eden od <strong>najboljši</strong>h harmonikarjev<br />

in avtorjev glasbe v Sloveniji.<br />

Dolgo že spremljam<br />

njegovo pot in ob tem<br />

ugotavljam, da ima<br />

odlične viže in tudi<br />

brezhibno izvedbo.<br />

Še posebej<br />

o b o ž u j e m<br />

petje žene<br />

B e r n a r d e ,<br />

seveda <strong>pa</strong><br />

tudi druge<br />

njegove<br />

pevce.<br />

Ber narda<br />

<strong>pa</strong> se mi<br />

zdi kot<br />

pevka sploh<br />

nekaj posebnega.<br />

Vse Miheličeve melodije<br />

so izvirne in niso nič<br />

plagiatorske, zato jim vedno<br />

rad prisluhnem in mi zmeraj<br />

sedejo prijetno v uho.<br />

Vse Miheličeve melodije so izvirne<br />

in niso nič plagiatorske, zato jim vedno<br />

rad prisluhnem in zmeraj mi prijetno<br />

sedejo v uho. Sploh ugotavljam, da ko<br />

je človek nadarjen, vedno lahko najde<br />

kaj novega, in z Miheličem je prišlo na<br />

dan veliko lepega in izvirnega. Njegova<br />

glasba je prepoznavna od daleč. Še<br />

posebej rad prisluhnem njegovi diatonični<br />

harmoniki. Takoj ko jo raztegne,<br />

vem, da je njegova.<br />

Sam<br />

sem sicer<br />

v mladih<br />

letih<br />

nekajkrat<br />

tudi zaigral<br />

na<br />

frajtonarico,<br />

vendar se tu ne da potegniti nobene<br />

primerjave. Mihelič je glede tega<br />

enkraten mojster in ne bi se skušal<br />

niti malo primerjati z njim. On je glede<br />

diatonične harmonike pravzaprav<br />

velemojster, jaz <strong>pa</strong> sem bil – kar se tiče<br />

navadne harmonike – veleamater.<br />

Celoten Miheličev ansambel mi je<br />

zelo všeč. Želim mu – ker je še mlad –,<br />

da še veliko veliko doseže. Vsak se po<br />

svoje briga in prav glede tako odličnih<br />

muzikantov, kot je Mihelič, sem<br />

vesel, da bo šla naša glasba naprej. V<br />

slovenskem prostoru je samo nekaj<br />

ansamblov, za katere lahko rečemo,<br />

da nekaj pomenijo, da nekaj v resnici<br />

so in Miheličeva skupina v celoti res<br />

nekaj pomeni. Kar <strong>pa</strong> se tiče znamenitega<br />

Miheličevega nasmeha, lahko<br />

rečem, da gre na splošno lepo k njegovi<br />

muziki. Glasba ga takoj, ko zaigra,<br />

spravi v dobro voljo in to je treba ceniti.<br />

Ne smeje se brez vzroka, v Miheličevi<br />

glasbi je veliko dobre volje, nasmejanosti,<br />

odprtosti do poslušalcev.<br />

V Miheličevi glasbi ni nič zlaganosti,<br />

ponarejenosti. Vse je izvirno, originalno,<br />

razpoznavno, zato <strong>pa</strong> tudi ima pri<br />

ljudeh tako lepe uspehe.«<br />

POMEMBNA JE DRUŽINA<br />

Žu<strong>pa</strong>n Sodražice Blaž Milavec je Franca<br />

Miheliča označil kot človeka pojočega<br />

nasmeha. Podobno pohvalno so se o<br />

njem v knjigi izrazili tudi<br />

mnogi drugi glasbeni<br />

strokovnjaki, od<br />

Tomaža Tozona<br />

(86)<br />

do Vinka<br />

Rojca, od<br />

Irme Rauh<br />

do Francija<br />

Trstenjaka,<br />

od Staneta<br />

Knifica<br />

do Patrika<br />

Grebla (51),<br />

od Jožeta<br />

Levsteka do<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

Tadej Mihelič je eden od <strong>najboljši</strong>h<br />

oblikovalcev zvoka pri nas.<br />

Frančeva žena,<br />

izvrstna pevka,<br />

Bernarda je Francu<br />

ves čas veliko<br />

pomagala.<br />

Marka Ru<strong>pa</strong>rja. Seveda <strong>pa</strong> imajo o njem<br />

najboljše mnenje tudi vsi njegovi člani<br />

ansambla. V zadnjem sestavu sta bila to<br />

poleg žene Bernarde in sina Tadeja še<br />

Milan Kokalj in Ivan Hudnik. Občasno<br />

<strong>pa</strong> sta z ansamblom sodelovali tudi še<br />

dve družinski članici: hčerka Nataša in<br />

Tadejeva žena Ylenia Zobec Mihelič.<br />

Franc Mihelič pravi: »Ne samo v javnem<br />

glasbenem nasto<strong>pa</strong>nju, nasploh<br />

zame družina veliko pomeni. Pravo<br />

vrednost sem še posebej odkril zdaj, ko<br />

sem bil bolan. Vsi so mi izjemno stali<br />

ob strani, vsi so mi ves čas vsestransko<br />

pomagali, vsi so me bodrili in zelo pozorno<br />

skrbeli zame. Zdaj <strong>pa</strong> je rezultat<br />

tu – spet sem zdrav in spet igram!«<br />

NARODNO-ZABAVNO 53<br />

ZDRAVNIŠKA POMOČ<br />

Seveda brez izdatne zdravniške pomoči<br />

ne bi šlo. Franc se javno zahvaljuje<br />

vsem, ki so veliko pripomogli k temu, da<br />

so mu povrnili zdravje. To <strong>pa</strong> so osebna<br />

zdravnica iz ZD Ribnica Alenka Nadler<br />

Žagar, dr. med., nadomestni zdravnik iz<br />

ZD Ribnica Luka Valčić, dr. med., <strong>pa</strong>tronažni<br />

medicinski sestri Dominika Arko<br />

in Renata Troha, zdravniki specialisti<br />

in onkologi na Onkološkem inštitutu<br />

Ljubljana: kirurg dr. Ibrahim Edhemović,<br />

kirurg dr. Erik Brecelj (54), onkologinja<br />

dr. Marija Ignjatović, onkolog in<br />

radiolog dr. Peter Korošec. Franc dodaja:<br />

»Res iskrena hvala! V javnih medijih<br />

je povedanega in zapisanega vse preveč<br />

slabega o našem zdravstvu. Sam imam<br />

popolnoma drugačno izkušnjo: vsi našteti<br />

so mi pomagali izjemno strokovno,<br />

srčno in nesebično.«<br />

Pri tem pozablja dodati, da je bil<br />

tudi sam ves čas poln optimizma.<br />

Franc Mihelič je <strong>pa</strong>č sončen človek,<br />

takšen, kot je tudi vsa njegova glasba.<br />

In kako naprej? Franc pravi: »Znova<br />

vsak dan igram in tudi skladam nove<br />

viže. Trenutno jih imam okoli trideset.<br />

Porajajo <strong>pa</strong> se še naprej nove in nove.<br />

Pričakujem, da jih bom v letu dni posnel<br />

vsaj za nov nosilec zvoka, v prihodnosti<br />

<strong>pa</strong> vsekakor dva.«<br />

Pri tem mu gre na roko to, da bo<br />

tudi v bodoče lahko snemal v domačem,<br />

sinovem studiu. Tadej ima namreč<br />

enega od <strong>najboljši</strong>h snemalnih<br />

studiev pri nas. Zato ni čudno, da so<br />

pri njem snemali nove skladbe mnogi<br />

domači ansambli in tudi popevkarji,<br />

recimo Helena Blagne (60), Lado Leskovar<br />

(81) itd. Tadej je znan – podobno<br />

kot oče – po izjemni natančnosti.<br />

Njegovemu ušesa ne uide prav nobena<br />

na<strong>pa</strong>kica. V minuli seriji televizijskih<br />

oddaj V petek zvečer je bil zadolžen za<br />

oblikovanja zvoka.<br />

Franc Mihelič sicer pravi, da letos<br />

ne bo igral na veselicah in tudi za<br />

vnaprej ima nekoliko drugačne načrte:<br />

»Z nekoliko mlajšo ženo Bernardo sva<br />

<strong>pa</strong>č v tistih letih, ko bo treba še bolj<br />

<strong>pa</strong>ziti na zdravje. Načrtujem, da bomo<br />

imeli prihodnje leto samo še koncertne<br />

nastope oziroma bomo kot ansambel<br />

nasto<strong>pa</strong>li kot gostje. Veselice <strong>pa</strong> so za<br />

naša leta <strong>pa</strong>č prevelik štra<strong>pa</strong>c.« Franc<br />

Mihelič je torej uspešno prestal hudo<br />

bolezen. To nedeljo <strong>pa</strong> bodo mnogi ljubitelji<br />

njegove glasbe še posebej veselo<br />

dvignili kozarce, rekoč: »Dragi Franc,<br />

kol‘kor kapljic, tol‘ko let!« Franc Mihelič<br />

bo namreč čez nekaj dni praznoval<br />

petinsedemdesetletnico!<br />

Dodati je treba samo še to, da veliko<br />

njegovih skladb govori o lepotah naše<br />

domovine, o zakladih Slovenije, o naši<br />

ljubljeni deželi nasploh. Franc namreč<br />

ni samo največji še živeči slovenski glasbenik<br />

narodno-zabavne glasbe, temveč<br />

tudi pokončen in zaveden Slovenec.<br />

Veseli smo, da imamo Franca Miheliča,<br />

saj nas tako njegova glasba kot njegova<br />

osebnost v temini našega trenutka vendarle<br />

obliva s svetlimi sončnimi žarki. <br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

54<br />

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

KREMNA JUHA iz pečene<br />

cvetače in česna<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

2-4 OSEBE PREPROSTO 45 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 1 cvetača (okrog 1 kg)<br />

• 1 glava česna<br />

• sol<br />

• sončnično olje<br />

• timijan<br />

• 500 ml zelenjavne jušne osnove<br />

• 50 ml smetane za kuhanje<br />

• oljčno olje<br />

1. Pečico segrejemo na 220<br />

stopinj Celzija, enakomerno<br />

gretje spodaj in zgoraj. Pekač<br />

obložimo s <strong>pa</strong>pirjem za peko.<br />

Cvetačo razdelimo na manjše<br />

cvetove, večje prerežemo na<br />

polovice oziroma četrtine.<br />

Glavo česna (naj ima večje<br />

stroke) razdelimo na stroke.<br />

Vse sku<strong>pa</strong>j predenemo<br />

na pripravljen pekač. Vso<br />

zelenjavo pokapljamo s<br />

sončničnim oljem in solimo,<br />

cvetačo <strong>pa</strong> potresemo še s timijanom.<br />

Postavimo v pečico<br />

na srednje vodilo in pečemo<br />

25–30 minut.<br />

2. V lonec prilijemo zelenjavno<br />

jušno osnovo, dodamo pečeno<br />

cvetačo (nekaj manjših cvetov<br />

prihranimo za dekoracijo juhe) in<br />

iztisnjene stroke pečenega česna.<br />

Vse sku<strong>pa</strong>j obdelamo s <strong>pa</strong>ličnim<br />

mešalnikom. Prilijemo še smetano<br />

za kuhanje in premešamo. Počakamo,<br />

da juha zavre. Odstavimo in po<br />

potrebi solimo.<br />

3. Juho razdelimo na krožnike.<br />

Prilijemo nekaj kapljic oljčnega<br />

olja, dodamo nekaj majhnih cvetkov<br />

pečene cvetače in posujemo s<br />

svežim ali sušenim timijanom.<br />

BOG ŽEGNAJ!<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

EDVARD KADIČ,<br />

STROKOVNJAK<br />

ZA KOMUNIKACIJO<br />

FLICKR @VLADARS<br />

Angažirana<br />

IN PRISOTNA<br />

GOVORICA TELESA<br />

Srečanje predsednika vlade Roberta Goloba z generalno direktorico Organizacije<br />

Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) Audrey Azoulay.<br />

55<br />

Iz fotografije je razvidno, da gre za<br />

formalno srečanje. Obe delegaciji sedita<br />

vsaka na svoji strani mize in v primerni<br />

opravi sodelujeta v pogovoru. Nekoliko<br />

bolj <strong>pa</strong> na fotografiji izsto<strong>pa</strong>jo predvsem<br />

položaji rok in dlani.<br />

DLANI IN ROKE<br />

Vsi imajo dlani na mizi, kar priča<br />

predvsem o iskrenosti in primernem<br />

zavedanju svoje vloge v pogovoru.<br />

Nekoliko odsto<strong>pa</strong> le državni sekretar<br />

Vovk, ki ima roke za tako formalen dogodek<br />

precej neobičajno prekrižane.<br />

Skle<strong>pa</strong>mo lahko, da je do predstavljenih<br />

stališč zadržan, mogoče celo<br />

meni, da se ga niti ne tičejo veliko.<br />

Pri predsedniku vlade lahko o<strong>pa</strong>zimo<br />

sproščeno držo telesa in rahlo prepletene<br />

prste rok. To priča predvsem o<br />

sproščenem pristopu k pogovoru ter<br />

neopredeljenosti glede predstavljenih<br />

stališč sogovornice. Če bi bil močneje<br />

opredeljen, bi bili prsti močneje sprijeti<br />

med seboj oz. globlje prepleteni, če bi<br />

šlo za podrejanje, kot to lahko o<strong>pa</strong>zimo<br />

pri kolegici na njegovi levi.<br />

OČESNI STIK<br />

Pri gospe Audrey Azoulay lahko iz<br />

nagibanja telesa naprej ter drže dlani<br />

upravičeno skle<strong>pa</strong>mo, da želi na sestanku<br />

dobro izkoristiti priložnost za<br />

predstavitev svojih stališč, saj je polno<br />

angažirana in prisotna v pogovoru. To<br />

dodatno potrjuje tudi dober očesni stik<br />

med nagovorom.<br />

<br />

Z leve: Audrey Azoulay (51), Vojko Volk (66), Robert Golob (57) (5. februar).<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

56<br />

FILMSKI KAŽIPOT<br />

Kapitan Phillips,<br />

biografija, ZDA 2013<br />

PET 1. 3., 17.25, KINO<br />

Igrajo: Tom Hanks<br />

Gre za resnično zgodbo o ugrabitvi ameriške<br />

tovorne ladje s strani somalijskih piratov leta<br />

2009. Zgodba se osredotoča na odnos med<br />

kapitanom Phillipsom in vodjo somalijskih<br />

piratov Muso, ki kapitana vzame za talca.<br />

Moža iz povsem različnih kultur in civilizacij<br />

se znajdeta pred neustavljivim trkom načel<br />

in gospodarskih ozadij, ko se pomorski pirati<br />

odločijo zavzeti velikansko tovorno ladjo in v<br />

posadko uperijo orožje.<br />

13 dni, zgod. drama, ZDA 2001<br />

PET 1. 3., 17.25, Cinestar Premiere<br />

16. oktobra 1962 je svetovalec za nacionalno<br />

varnost McGeorge Bundy predsedniku<br />

Kennedyju prinesel prve vohunske fotografije,<br />

narejene nad Kubo, ki so pokazale, da<br />

Sovjetska zveza na otoku postavlja jedrske<br />

rakete srednjega dosega, ki lahko v nekaj minutah<br />

uničijo večino mest v ZDA. V tem trenutku<br />

se je hladna vojna, ki je bila nekaj časa<br />

v mrtvilu, spremenila v jedrsko konfrontacijo.<br />

13 dni je svet stal na robu katastrofe. Po<br />

vsem svetu so ljudje s tesnobo pričakovali<br />

izid političnega, diplomatskega in vojaškega<br />

soočenja ZDA in Sovjetske zveze, ki je grozila<br />

z jedrsko apokalipso.<br />

Nadzor z neba,<br />

drama, Kanada 2015<br />

PET 1. 3., 22.15, CineStar TV1<br />

Polkovnica Katherine Powell po šestih letih<br />

iskanja britanske državljanke, ki je postala<br />

teroristka, s pomočjo visoko tehnološko<br />

razvitega ameriškega brezpilotnega letala<br />

svojo tarčo naposled najde v Keniji. Posebne<br />

enote se že približujejo tarči, a razkritje<br />

načrtov za samomorilska bombna na<strong>pa</strong>da<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

spremeni njihovo nalogo – tarčo morajo ubiti.<br />

Pilot, ki v Las Vegasu na daljavo usmerja letalo,<br />

se že pripravlja na to, da sproži smrtonosni<br />

izstrelek, a se nato v bližini predvidenega kraja<br />

na<strong>pa</strong>da pojavi devetletna deklica. Dogajanje<br />

sproži mednarodno razpravo funkcionarjev<br />

na najvišjih položajih o tem, ali je ohranitev<br />

življenja enega otroka vredna gotove smrti<br />

stotine drugih.<br />

Černobil, zadnja sovjetska<br />

bitka, dok. film, Francija 2021<br />

PET 1. 3., 22.55, TVS1<br />

Če se je 20. stoletje zares začelo 12. aprila 1912<br />

s potopitvijo Titanika, se je morda predčasno<br />

končalo 26. aprila 1986 z eksplozijo reaktorja<br />

številka 4 jedrske elektrarne Lenin, znane<br />

kot Černobil, pravijo avtorji dokumentarca.<br />

Katastrofa neizmerljivih posledic je iztisnila<br />

življenje iz mesta Pripjat, porušila globalno<br />

geopolitiko in neposredno ali posredno<br />

vplivala na vzpostavitev novih razmerij moči<br />

20. stoletja, kar je pripeljalo tudi do raz<strong>pa</strong>da<br />

Sovjetske zveze leta 1989.<br />

Libeliče, čisto posebna vas,<br />

dok. oddaja, SLO 2022<br />

TOR 5. 3., 17.30, TVS1<br />

10. oktobra 2020 je minilo 100 let od koroškega<br />

plebiscita, ki je boleče zarezal v narodovo<br />

telo. Izgubili smo slovensko Koroško, tisti del,<br />

ki mu največkrat rečemo zibelka slovenstva.<br />

Prebivalci majhne vasice na skrajnem robu<br />

<strong>pa</strong> so se takrat uprli mogočni Avstriji in z<br />

vztrajnostjo dosegli, da so bili dve leti kasneje<br />

priključeni matičnemu narodu. Zgodba o<br />

upornih Libeličanih še danes živi v srcih<br />

prebivalcev in še danes ne razumejo zbadljivk<br />

na račun svojih prednikov, ker je njihov upor<br />

zanje svetinja. Z njim so ostali Slovenci.<br />

Pričevalci: Vida Vrhnjak Duler,<br />

dok. oddaja, SLO 2024<br />

TOR 5. 3., 23.00, TVS1<br />

Režija: Jože Možina<br />

Vida Vrhnjak se je rodila v Pamečah pri Slovenj<br />

Gradcu. Njen oče Vinko, gozdar, in mati Marija<br />

Ferenčak, učiteljica, sta imela sedem otrok.<br />

Oče je podedoval ogromno kmetijo, a ga je<br />

gospodarska kriza leta 1937 prisilila, da se je<br />

zaposlil v gozdarstvu in je vodenje kmetije<br />

prepustil ženi. Sprejel je službo v Straži pri<br />

Novem mestu. Po nemški oku<strong>pa</strong>ciji so ga<br />

aretirali Italijani.<br />

Astolfo, komedija, Italija 2022<br />

SRE 6. 3., 20.05, TVS1<br />

Astolfo je upokojeni profesor, ki ga prisilno<br />

izselijo iz najete hiše v Rimu, v kateri je dolgo<br />

živel. Na lepem mora stran, zato se odloči<br />

preseliti se v star in zanikrn dvorec, zadnji<br />

ostanek njegove družinske dediščine nekje v<br />

italijanskih Abrucih. Tam ni bil že desetletja.<br />

A ko se vseli, ugotovi, da tam že nekdo biva,<br />

in sicer tamkajšnji potepuh, ki je ostal brez<br />

strehe nad glavo. Kmalu se jima pridružita še<br />

upokojeni kuhar in mladi mojster za vse. Skupinica<br />

štirih si začne urejati udobno življenje.<br />

V napoto jim je sosed župnik, ki ga je skupnost<br />

poslala vohljat za Astolfom. V vasici živi tudi<br />

Stefania, očarljiva in ljubezniva gos<strong>pa</strong>, v katero<br />

se Astolfo zagleda, čeprav z občutki krivde, saj<br />

ga nenadoma preplavijo čustva, za katera je<br />

mislil, da so že zdavnaj stvar preteklosti.

Koledar dogodkov FEBRUAR - MAREC<br />

DOGODKI<br />

57<br />

wikimedia.org<br />

2<br />

SOB<br />

14. Hipokratovo<br />

srečanje: Teorija spola<br />

9.00<br />

Dom sv. Jožef Celje, Plečnikova<br />

ulica 29, Celje<br />

Okrogla miza<br />

Srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim<br />

sestram, zdravstvenih tehnikom, farmacevtom,<br />

drugim zdravstvenim delavcem ter<br />

zainteresirani javnosti.<br />

Gostje:<br />

• prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist<br />

plastične in rekonstrukcijske kirurgije<br />

• prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., pediater<br />

endokrinolog, član KME RS<br />

• asist. dr. Gabriel Kavčič, moralni teolog in<br />

tiskovni predstavnik Slovenske škofovske<br />

konference<br />

• prof. dr. Roman Kuhar, sociolog<br />

• Marko Juhant, spec. pedagog MVO<br />

• Benjamin Tomažič, profesor matematike in<br />

informatike na Gimnaziji Želimlje, direktor<br />

Inštituta Integrum<br />

Srečanje bo vodila mag. Alenka Höfferle Felc, dr.<br />

med., prof. ang. in fran. jezika.<br />

29<br />

ČET<br />

Literarni večer z dr. Samom<br />

Rugljem, založnikom in<br />

pisateljem<br />

18.00<br />

1<br />

PET<br />

Festival zvončkov<br />

10.00–19.00<br />

Botanični vrt Univerze v Ljubljani,<br />

Ižanska cesta 15, Ljubljana<br />

Mestna knjižnica Grosuplje,<br />

Adamičeva cesta 15, Grosuplje<br />

Družabna prireditev<br />

Literarni večer<br />

1<br />

Obrezovanje sadnega drevja<br />

in nabiranje cepičev<br />

2<br />

Po sledeh orgelske<br />

romantike v Ljubljani<br />

PET<br />

15.30<br />

SOB<br />

10.00<br />

Osnovna šola Medvode,<br />

Ostrovrharjeva ul. 4, Medvode<br />

Uršulinska cerkev,<br />

Slovenska cesta 21, Ljubljana<br />

Delavnica<br />

Zvočna predstavitev z improvizacijami<br />

3<br />

NED<br />

Spletna premiera filma Nebesa<br />

pod Triglavom, filma o usodni<br />

noči leta 1943<br />

20.00<br />

youtube.com/@siposh<br />

Filmska premiera<br />

5<br />

TOR<br />

Johann Sebastiani:<br />

Pasijon po Mateju<br />

20.00<br />

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana<br />

Koncert<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

58<br />

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

6 4 7 3 8 4 2 12<br />

5 3 6 4 1 9 9 19<br />

7 8 1 3 2 4 9 17<br />

7 6 9 7 7 3 9 20<br />

7 4 7 1 4 4 9 16<br />

4 5 7 9 2 3 6 20<br />

8 2 3 9 2 6 3 5<br />

15 13 8 24 14 21 14<br />

2 3 6 6 5 5 2 13<br />

2 3 7 2 4 3 5 7<br />

6 2 1 2 5 4 2 5<br />

2 2 2 8 6 4 3 17<br />

5 1 2 7 3 7 1 24<br />

1 4 5 8 2 7 5 23<br />

1 9 2 7 1 3 9 12<br />

7 21 9 15 19 22 8<br />

6 4 7 3 8 4 2<br />

5 3 6 4 1 9 9<br />

7 8 1 3 2 4 9<br />

7 6 9 7 7 3 9<br />

7 4 7 1 4 4 9<br />

4 5 7 9 2 3 6<br />

8 2 3 9 2 6 3<br />

2 3 6 6 5 5 2<br />

2 3 7 2 4 3 5<br />

6 2 1 2 5 4 2<br />

2 2 2 8 6 4 3<br />

5 1 2 7 3 7 1<br />

1 4 5 8 2 7 5<br />

1 9 2 7 1 3 9<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

Kolumna<br />

MARGARINA NI<br />

MASLO ali puter<br />

po zasavsko<br />

AKTUALNO<br />

Pred leti je zdajšnji obrambni minister Marjan Šarec govoril o margarini<br />

in maslu, ko so se lomila kopja, ali bo v Kamniku urgentni center ali ne.<br />

Bo – ne bo, se je takrat govorilo, tako se tudi v teh dneh. Eni še vedno<br />

pravijo, da bo, eni, da ne. Bomo videli. Vesel sem, da so novinarji ven<br />

potegnili omenjeno izjavo, ki drži. Le maslo je maslo in pika.<br />

59<br />

IGOR GOŠTE<br />

PROFIMEDIA<br />

Take <strong>pa</strong> niso odločitve naše vse<br />

bolj zmedene politike. Niso<br />

ne margarina ne maslo. Nekje<br />

vmes so. To <strong>pa</strong>. Zdaj <strong>pa</strong> imamo<br />

sploh na čelu politike nekoga, ki je vsaj<br />

na začetku mandata vehementno obljubljal<br />

in napovedoval, kaj vse bo reformiral,<br />

komu vse bo dvignil plače, koga vse<br />

bo zamenjal na pomembnih funkcijah.<br />

Predvsem tiste, za katere sam meni, da<br />

so »janšisti«, karkoli že to pomeni. Zadnje<br />

tedne je sicer malce utihnil, torej<br />

zdaj, ko bi moral svoje obljube uresničiti<br />

in napovedi izpeljati, hkrati <strong>pa</strong> je povsem<br />

zavedno ali po nasvetu svojih šepetalcev<br />

sprl celotno vladno koalicijo. Spori so šli<br />

tako daleč, da nas zdaj kakšen koalicijski<br />

poslanec spomni na nekoč zelo popularno<br />

nanizanko, v kateri je imela glavno<br />

vlogo Esmeralda. No, meni je zadoščal<br />

že ogled ene, da sem spregledal, da nanizanka<br />

ni vredna mojega časa, a iz lastnih<br />

izkušenj vam lahko povem, da so se, ko<br />

je bila na sporedu, ulice izpraznile.<br />

PRAZNE OBLJUBE<br />

Nič drugače ni v zdravstvu, v katerem so<br />

vladajoči obljubljali, kaj vse bodo uredili,<br />

z zdravniki celo podpisovali zavezujoče<br />

dogovore, a nič od tega, zato zdravniki<br />

zdaj stavkajo. Nič drugače ni niti na drugih<br />

področjih. Še najbolj z grozo iz dneva<br />

vdan spremljam še eno sago, da ne napišem<br />

nanizanko, ki se vleče že od avgustovskih<br />

poplav naprej. Najsi ustanovijo<br />

še nekaj vladnih služb, popoplavnih<br />

strokovnih ekip z eminentnimi člani,<br />

se ne bo nič premaknilo naprej ali v pravo<br />

smer, dokler bomo imeli na oblasti<br />

tako nesposobno vladno ekipo s še bolj<br />

nesposobnim predsednikom vlade na<br />

čelu. Zdi se, da so naši vladarji dobri,<br />

kaj dobri, odlični, le, ko gre za spuščanje<br />

megle in kompliciranje povsod, kjer se<br />

da. V tem so svetovni prvaki. Zato imamo<br />

tako zakonodajo, da jo še sam Bog<br />

ne razume. Precej dobro <strong>pa</strong> jo razumejo<br />

naši odvetniki, ki vedno najdejo kakšno<br />

luknjo ali obvod, da vsi naši največji lopovi,<br />

prevaranti, ki imajo dovolj pod <strong>pa</strong>lcem,<br />

da si lahko privoščijo eminentne<br />

odvetnike, ostanejo na svobodi. Kako<br />

prikladno ime. Svoboda.<br />

Marjan Šarec (46), mojster besed,<br />

še stopite kdaj pred kamero, če že<br />

vaših delovnih rezultatov ni kdo ve<br />

kako dobrih.<br />

Zdaj slišimo celo iz ust<br />

politikov, ki so dobršen del<br />

svojega poklicnega staža<br />

opravili v pravosodju, denimo<br />

predsednica Državnega<br />

zbora, da ni nič narobe,<br />

če denimo sodniki še malo<br />

počakajo na izpolnitev<br />

ustavne odločbe.<br />

SPOŠTOVANJE<br />

USTAVNEGA SODIŠČA<br />

Zdaj slišimo celo iz ust politikov, ki so<br />

dobršen del svojega poklicnega staža opravili<br />

v pravosodju, denimo predsednica<br />

Državnega zbora, da ni nič narobe, če<br />

denimo sodniki še malo počakajo na izpolnitev<br />

ustavne odločbe. Je narobe! Če<br />

politika ne spoštuje zapovedi najvišje<br />

sodne instance pri nas, kaj je potem garant,<br />

da bo druge? Da ne bom krivičen,<br />

tudi kakšna oblast prej odločb Ustavnega<br />

sodišča ni spoštovala ali jih uresničila.<br />

Marjan Šarec, mojster besed, še<br />

stopite kdaj pred kamero, če že vaših delovnih<br />

rezultatov ni kdo ve kako dobrih.<br />

Nas vsaj margarina ter žičke in vaše podobne<br />

domislice spravijo v smeh. Smeh<br />

<strong>pa</strong> je tako in tako pol zdravja, pravijo. <br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

60 RAZVEDRILO Humor<br />

Urška Klakočar Zu<strong>pa</strong>nčič napisala<br />

protestno pismo proti Zadnji plati,<br />

ki jo popolnoma zanemarja zaradi<br />

Švarc Pi<strong>pa</strong>nove in Stojmenove Duh.<br />

Aleksander Čeferin zagotovil,<br />

da je pred njim zadnji mandat na čelu<br />

UEFE, saj ga potem čaka mesto novega<br />

obraza na <strong>pa</strong>rlamentarnih volitvah.<br />

Željko Kisa @ZeljkoKisa<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

Kontrola kakovosti!<br />

Zimskih ljubezni<br />

človek ne pozabi hitro.<br />

Ana Blu

KRIŽANKA<br />

61<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

ČLOVEK,<br />

KI IMA<br />

VELIKO<br />

BOLH<br />

ČLANA-<br />

RINA<br />

(STAR.)<br />

HRABRO-<br />

SLAV<br />

VOLARIČ<br />

GL. MESTO<br />

KANSASA<br />

ČISTINA<br />

V GOZDU<br />

PECIVO<br />

Z MARME-<br />

LADNIM<br />

NADEVOM<br />

2<br />

ODVA-<br />

ŽANJE<br />

11<br />

LILI<br />

NOVY<br />

RASTLINA<br />

ZA OPIJ<br />

PREBIVAL.<br />

PESNICE<br />

GRŠKA MI-<br />

TOLOŠKA<br />

POŠAST<br />

4<br />

VELIKA<br />

JUŽNO-<br />

AMERIŠKA<br />

KAČA<br />

PAPIRNA-<br />

TO PO-<br />

KRIVALO<br />

15<br />

NAGLAS-<br />

NO MES-<br />

TO, IKTUS<br />

DOMOVINA MOŠTVO<br />

SLOV.<br />

LETALSKI<br />

PIONIR<br />

DRŽAVA V<br />

SREDNJI<br />

AMERIKI<br />

ILOVICA<br />

NEODLO-<br />

ČEN<br />

POLOŽAJ<br />

PRI ŠAHU<br />

PREBI-<br />

VALKA<br />

ARABIJE<br />

DOMOVINA<br />

DELAVEC<br />

V KOVA-<br />

ČIJI<br />

TELO-<br />

VADKA<br />

ŠAJN<br />

HLADNO<br />

GEO-<br />

LOŠKO<br />

OBDOBJE<br />

GLASNO<br />

8<br />

IZRAŽENO<br />

NAVDU-<br />

ŠENJE<br />

UPADEK,<br />

UNESEK<br />

DENARNA<br />

ENOTA<br />

ZDA<br />

SEŠTEVEK<br />

ANTON<br />

TRSTE-<br />

NJAK<br />

NEKDANJA<br />

PLOŠČIN-<br />

SKA MERA<br />

LITERAR-<br />

NO DELO<br />

V OBLIKI<br />

DIALOGOV<br />

PLES<br />

SERPEN-<br />

TINA,<br />

VIJUGA<br />

6<br />

SANKE<br />

ŽELJA,<br />

POTREBA<br />

PO JEDI<br />

DRAGOTIN<br />

7<br />

KETTE<br />

VAS PRI<br />

FRAMU<br />

MORSKI<br />

10 14<br />

ROPAR<br />

IT. PISEC<br />

(CARLO)<br />

OBLEKA,<br />

OBLAČILO<br />

1 PEVEC<br />

LESKO-<br />

VAR<br />

RUDI<br />

OMOTA<br />

ZNANOST<br />

ČLOVEK,<br />

KI BERE<br />

PREBIVAL.<br />

MAVRET.<br />

MESTO V<br />

MAKEDON.<br />

ŠTEVKA<br />

3<br />

ILKA<br />

ŠTUHEC<br />

OBRAMBNI<br />

NASIP<br />

ANA<br />

JELOVŠEK<br />

MAJHEN<br />

NOVINEC<br />

ELEKTR.<br />

ELEMENT<br />

IRIDIJ<br />

DEL OČAL<br />

IZRASTEK<br />

NA BIKOVI<br />

GLAVI<br />

PAS ZA<br />

PREVE-<br />

ZOVANJE<br />

KIMONA<br />

12<br />

DVOJICA<br />

NAJ-<br />

SLABŠA<br />

ŠOLSKA<br />

OCENA<br />

5<br />

13<br />

KRAJŠA<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

KENNETH<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4 5<br />

9 6 7 8 9 10<br />

11 12 13 14 15<br />

PRISTA-<br />

NIŠČE NA<br />

SEVERU<br />

IZRAELA<br />

Sanja @ Sanjjiva<br />

Klepetam s sinom in pripovedujem,<br />

da smo včasih v avtu na poti uporabljali<br />

<strong>pa</strong>pirnate zemljevide.<br />

Presenečen me vpraša: »A res? Tako kot<br />

gusarji?«<br />

L I S T O V K A<br />

I M P E R I A L<br />

S P I R A N T I<br />

T E R A N T O N<br />

O R A N Ž A D A<br />

V I N T A N A<br />

K A T O D A<br />

A L I N A<br />

Rešitev križanke (vodoravno): bolhač, udnina, HV,<br />

mak, Topeka, jezero, bal, sani, Edvard Rusjan, DK,<br />

Kostarika, pirat, ilo, Lado, leča, <strong>pa</strong>t, Mavretanka,<br />

Arabka, novinček, RO, digit, ena, kovač, IŠ, Adela,<br />

okop, ledena doba, ovacija, Ir. Glavno geslo:<br />

Občina Dobrovnik.<br />

REŠITVE:<br />

Skrita misel:<br />

VSAKE PESMI JE ENKRAT KONEC,<br />

TUDI GOLOBOVE ŽALOSTINKE.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

62<br />

JU3 2052<br />

Kolumna<br />

KDO PIJE in kdo plača<br />

Kje so časi, ko so se ženske ravnale po reku »Največja sreča za moža<br />

je žena, ki zna kuhati«? Tako se je po treh kozarcih vina s solzami v očeh<br />

spraševal sosed Polde. »Bojim se, da se ne bodo več vrnili,« sem mu<br />

veselo odgovorila, on <strong>pa</strong> je jezno vstal in zaloputnil z vrati za seboj.<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Pogosto mi pripoveduje, kako lepo<br />

je bilo, ko so ženske s sklonjeno<br />

glavo skrbele za dom, moža in<br />

otroke, na njihovih ramenih so<br />

se cepila drva, one so bile tiste, ki so potegnile<br />

kratko, če je bilo v hiši premalo<br />

denarja. Rado se je zgodilo, da je soprog<br />

raje dal prednost kozarčku kot njej.<br />

Bog varuj, da bi žena kdaj rekla ne.<br />

Četudi je bila na smrt utrujena, četudi<br />

je zaradi pretiranega garanja nedolgo<br />

nazaj izgubila otroka. Vsak trenutek je<br />

morala biti na voljo, stisniti zobe in potrpeti,<br />

da je bilo tistih mučnih pet minut<br />

konec in si je njen najdražji ponovno<br />

zapel hlače in odšel po opravkih. To<br />

so bili tudi časi, ko se je na veliko zidalo,<br />

in ženska je bila pri hiši namesto mešalca<br />

za beton in namesto petih ceraharjev.<br />

Tako se je ogromno prihranilo. Še<br />

župnik je pridigal s prižnice, kako mora<br />

ženska rojevati otroke in biti pokorna<br />

možu. V deželi <strong>pa</strong> je zato vladal red, saj<br />

se je točno vedelo, kdo pije in kdo plača.<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024<br />

Je v 21. stoletju vlak<br />

feminizma res iztiril?<br />

ŽENSKA IN MOŠKA DELA<br />

Ženska je brez težav opravljala tudi moška<br />

dela. Kaj <strong>pa</strong> obratno? Tudi če je bila<br />

na smrt bolna, se ni spodobilo, da bi mož<br />

pral plenice, jih obešal ali ste<strong>pa</strong>l preprogo.<br />

In moški – ne vsi – so nekaj dali na<br />

svojo čast. Če ne bi, bi se jim vsa vas smejala<br />

v brk in ožigosali bi jih za co<strong>pa</strong>te. Še<br />

Serpentinšek je trdil, da je »baba žaba in<br />

žaba ni člov’k«. Polna dvorana se je krohotala<br />

in mu pritrjevala. Pripovedovali<br />

so mi, da otroci pogosto niso niti vedeli,<br />

kako je mami ime, ker jo je oče klical le s<br />

»ti tam«. Kljub temu so mi zatrdile, da so<br />

v primerjavi z ženskami iz predvojnega<br />

časa živele rajsko.<br />

Potem <strong>pa</strong> se je Bog tega trpljenja,<br />

ki so ga preživljale, mičkeno naveličal.<br />

Jezilo ga je, da so tudi tisti, ki so sicer<br />

vsako nedeljo drgnili klopi pri maši,<br />

takšni trdobučneži. Prvič jih je poskusil<br />

spraviti k <strong>pa</strong>meti s škofom Jegličem že<br />

leta 1909. Držal se je za belo brado, ko je<br />

videl, kako so celo klerikalci popljuvali<br />

knjižico Ženinom in nevestam. Katoliške<br />

založbe je najprej niso hotele natisniti,<br />

katoliški časopisi <strong>pa</strong> ne oglaševati.<br />

Kaj takšnega!<br />

MLEKO JE SKIPELO<br />

»Sami ste tako hoteli! Na kolenih ste me<br />

prosili!« je Bog mrmral sam pri sebi, ko<br />

so začele dvigovati glave prve sufražetke<br />

in emancipiranke. Zaradi ženske prebujene<br />

samozavesti je svet stopil s tečajev.<br />

Kar naenkrat se je moralo to ubogo<br />

moško bitje, ki je bilo navajeno bevskati<br />

na ženo, spremeniti celo v prinašalca<br />

rož. Tudi Polde je šopek previdno stisnil<br />

pod suknjič in se po senčnem delu ulice<br />

pritihotapil do hišnih vrat, u<strong>pa</strong>joč, da<br />

ga pri tem sramotnem opravilu ni nihče<br />

videl. Žal mu vsa previdnost ni kaj prida<br />

pomagala, saj se je Mica hvalila naokoli,<br />

koliko rož je dobila.<br />

Izjemne pozornosti so bile deležne<br />

tako imenovane ženske revije, v katerih<br />

se je bralstvo hujskalo in podžigalo<br />

k nepokorščini. Na dan se je privleklo<br />

nezaslišane in prekucniške ideje o<br />

idealnem moškem. »Ko sem prvič bral,<br />

kakšen bi moral biti, a nisem, bi me<br />

skoraj kap,« je dejal vsega hudega vajeni<br />

Nace. Pisalo je namreč, da zna idealni<br />

moški kuhati, obrisati otroško ritko, ne<br />

pušča umazanih nogavic sredi kuhinje,<br />

zvečer, preden leže v posteljo, <strong>pa</strong> se lepo<br />

očedi in umije, in to ne samo po obrazu,<br />

temveč po celem telesu.<br />

Potem so prišle v modo še kontracepcijske<br />

tablete, počasi se je odpravljala<br />

diskriminacija pri zaposlovanju.<br />

V izrazito moške poklice so z vso močjo<br />

začele vdirati ženske in jih feminizirati.<br />

Postale so ministrice, polkovniki, generali,<br />

diktatorji, direktorji, predsedniki<br />

držav. Zdelo se je, da so čez noč osvojile<br />

svet in spravile moške na kolena.<br />

MALO PRETIRAVANJA<br />

Je v 21. stoletju vlak feminizma res iztiril?<br />

Kaj storiti, da se bo enakopravnost<br />

kazala drugače in ne v lovskem stilu, ko<br />

moški leži na tleh kot trofeja, ženska <strong>pa</strong><br />

nad njim zmagoslavno dviguje roke v<br />

zrak? Kaj storiti, da ženske ne bodo tako<br />

sveto prepričane, da je edina pravica,<br />

za katero se je vredno boriti pravica do<br />

splava? Se lahko nadejamo, da se bomo<br />

jutri pogovarjali, a ne o Prvič, temveč o<br />

več ljubezni in spoštovanju med njim in<br />

njo? Nesmiselne bitke »kdo bo koga« so<br />

ponižujoče, z nepredvidljivimi posledicami.<br />

Zlasti za nič krive otroke.<br />

Zakaj v medsebojnih odnosih skačemo<br />

iz ene skrajnosti v drugo? Samo Bog<br />

ve. Ja, drži. Ve. A nam verjetno ne bo pomagal,<br />

saj je, kot kaže, izgubil u<strong>pa</strong>nje, da<br />

nas bo kdaj srečala zdrava <strong>pa</strong>met.

Razvedrilo<br />

LLLLL+<br />

63<br />

SKRITA MISEL<br />

VISA KEPER SMILJE REN<br />

KARAT IKONE CAT UDIR<br />

GOLT OBOA VEŽA<br />

ALOIS TEIN KES<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale <strong>pa</strong><br />

po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali<br />

znan slovenski pregovor, podaljšan za sodobno<br />

politično sceno. (jp)<br />

SHUTTERSTOCK<br />

MAGIČNI KRIŽKRAŽ<br />

Dvakrat poševno:<br />

1 prst iz preperelega listja, ki se uporablja<br />

v vrtnarstvu (iz črk besede VOKALIST)<br />

2 svež sir iz neposnetega mleka sladkega okusa,<br />

ki so ga izdelovali trapisti; tudi ruski zlatnik,<br />

kovan od leta 1775 dalje (iz črk MALIPIER)<br />

3 v jezikoslovju glasovi, ki nastanejo, ko gre zračni<br />

tok skozi priporo; pripornik (f, h, s)<br />

4 visoko kvalitetno kraško vino, star in šolan teran<br />

5 osvežujoča pijača iz pomarančnega soka<br />

6 srednjeveška družina gradbenikov iz Gorice, ki je<br />

sodelovala tudi pri obrambnem zidu ljubljanskega<br />

gradu (iz črk besede TAVANNI)<br />

7 negativna elektroda za odvajanje<br />

električnega toka<br />

8 pogosto rusko žensko osebno ime<br />

(iz črk besede ANALI) (jp)<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

64<br />

SLIKOVITO<br />

PORTRET MENE IN MOJE<br />

NAMIŠLJENE ŽENE – Arshile Gorky<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

WIKIART<br />

Satira<br />

delaš?!« se je zadrla<br />

iz kuhinje, ki je od<br />

mojega kotička oddaljena<br />

ravno toliko, da »Kaj<br />

se lahko kdaj <strong>pa</strong> kdaj pretvarjam, da<br />

je ne slišim. Tokrat se mi ni izšlo. Ne<br />

da nisem poskusil, a ona mi je prišla<br />

gledat pod prste, obkrožena z vonjem<br />

pražene čebule in kislega zelja.<br />

»Kaj je? A me ne slišiš? Sprašujem<br />

te, kaj delaš!«<br />

»Oprosti, draga, slišal sem te, <strong>pa</strong> ti<br />

nisem nič odgovoril.«<br />

»In zakaj ne?!« je zvišala že tako<br />

močno povišan ton.<br />

»Stavkam,« sem bil kratek.<br />

»Stavkaš?«<br />

»Ja.«<br />

Bila je zmedena. Odprla je usta, da<br />

bi nekaj rekla, <strong>pa</strong> si je premislila ali <strong>pa</strong><br />

ni vedela, kaj naj reče, izdavila je zgolj<br />

medmetni »Ha!«, se obrnila in se vrnila<br />

v kuhinjo.<br />

Užival sem. Redki so trenutki, ko<br />

mi uspejo tovrstni verbalni manevri,<br />

male vmesne zmage, ki jo vsaj za <strong>pa</strong>r<br />

hipov onemijo. Saj na koncu vedno<br />

zmaga, vedno ji uspe »comeback«, a<br />

pustite mi, prosim, teh nekaj mojih zasluženih<br />

trenutkov tišine.<br />

Zaropotalo je posodje v kuhinji, slišal<br />

sem korake, ki so se mi približevali … bilo<br />

je konec. A če povem po pravici: trajalo je<br />

celo nekaj sekund dlje, kot sem mislil.<br />

»In zakaj stavkaš? Kaj sem ti storila?<br />

Prav nobenega razloga nimaš, veš,<br />

za tole tvojo stavko!«<br />

Glas se ji je tresel, brada ravno tako in<br />

tam v kotičkih očesc se je nabiralo nekaj,<br />

kar bi se morda celo lahko dalo tolmačiti<br />

kot poskus joka. O<strong>pa</strong>! Lahka konjenica,<br />

ki ji je uspel nenaden preboj prve frontne<br />

linije, je prodrla globlje v zasedeno območje,<br />

kot je bilo pričakovati.<br />

»Kaj <strong>pa</strong> govoriš, draga? Sploh te ne<br />

razumem. Vprašala si me, kaj delam,<br />

<strong>pa</strong> sem ti odgovoril: stavkam.«<br />

»Stavkaš?«<br />

»Ja.«<br />

O, ko bi lahko fotografiral ta pogled!<br />

Že sem mislil, da bo še enkrat šla<br />

po miselni zalet v kuhinjo, <strong>pa</strong> se je vendarle<br />

zbrala.<br />

»Kako stavkaš, ko vendar vidim, da pišeš.«<br />

Arshile Gorky, Portret mene in moje namišljene žene (okrog 1933),<br />

postimpresionizem, olje na kartonu.<br />

»Seveda.«<br />

»?«<br />

»Pišem. Vežem besede v smiselne<br />

enote. Sestavljam stavke … Stavkam.«<br />

Nadel sem si najbolj nedolžen in<br />

butast izraz na obrazu, kar jih premorem<br />

– in verjemite mi, da jih premorem<br />

kar nekaj, sploh butastih – a me je<br />

spregledala. Vem, da me je! A mi tega<br />

ni dala vedeti, saj bi s tem priznala poraz,<br />

ki bi ostal zabeležen v statistični<br />

razpredelnici najinih dvobojev. Pirova<br />

zmaga torej. Sploh v postu, ko ne pijem<br />

pira. Že povsem zbrano, mirno, a<br />

zaigrano naivno in še bolj nedolžno in<br />

butasto od mene je vprašala:<br />

»In o čem pišeš? O stavki zdravnikov?«<br />

»Ne.«<br />

»O stavki operaterjev številke 112?«<br />

»Ne.«<br />

»O stavki kmetov? No, to so bolj<br />

protesti. Kmetje <strong>pa</strong>č ne morejo stavkati,<br />

ker jim je žal živine.«<br />

»Ja. A <strong>pa</strong> ni hec, da so kmečki protesti<br />

pravzaprav uperjeni proti velikim<br />

živinam; ki so postale zveri! Am<strong>pa</strong>k<br />

ne, ne pišem o kmetih.«<br />

»O čem <strong>pa</strong> potem pišeš?«<br />

»O orientaciji.«<br />

»Aha.«<br />

Lahka konjenica se je bila utaborila,<br />

nasprotnik jo je sicer o<strong>pa</strong>zil, a ji<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

v zavesti svoje teritorialne premoči ni<br />

posvetil zadosti pozornosti. Pa se je<br />

tako pokazala prilika za še eno diverzantsko<br />

akcijo. Zakaj <strong>pa</strong> ne! Sreča je na<br />

strani pogumnih. Ki jih včasih le s težavo<br />

ločiš od norih.<br />

»Je mar mogoče, da pišeš o skavtih?<br />

Tasa Prečko DRAG BO GOVOR<br />

Drag bo govor, ker bo prepovedan,<br />

raje glavo prej boš vtaknil v vrečko,<br />

as takrat boš, kot zadel bi srečko,<br />

če govoril tekst boš zapovedan.<br />

Drag ta govor bo, saj silno <strong>pa</strong>zil<br />

boš po novem, da se ne bi zmotil,<br />

kajti pes čuvaj te bo zalotil,<br />

Watchdog te ne bo samo oplazil.<br />

Drag bo govor, moral boš <strong>pa</strong>ziti<br />

na besedo vsako, ker predator<br />

bo prežal že, če boš radiator<br />

rekel javno, dal te bo razkriti.<br />

POLITIČNA POEZIJA<br />

Če boš rekel zgolj to, da letijo<br />

v tej deželi skubljeni golobi,<br />

boš podvržen brž večkratni globi,<br />

<strong>pa</strong> še kam lahko te napodijo.<br />

In če v govoru boš spole rabil<br />

neustrezno, dva samo, te stalo<br />

bo nasto<strong>pa</strong>nja za vselej, malo<br />

treba bo in že se boš spozabil.<br />

Drag bo govor, čisto drugo stanje,<br />

če ne boš poprej se lotil bede<br />

in namesto vsakršne besede<br />

si izbral odločno boš dejanje.<br />

65<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />

Te razkrinkal bo, če boš omenil,<br />

da se psi dojijo, če zastavo<br />

pisano povezneš si na glavo,<br />

te izrez bo stal, da boš kar penil.<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Ti? Kako, ko vendar vem, da ti gredo na<br />

živce! Ali morda ravno zato?«<br />

»Ne, draga, nikakor. Veš, da se ne<br />

bi rad zameril bodočemu zetu. Pišem<br />

o najbolj osnovnih rečeh. O levici in<br />

desnici.«<br />

»Levici in desnici?«<br />

»Ja. Da izginjata. Ker je ni bolj varne<br />

stezice za vse z levice in desnice, kot je<br />

srednja pot. Hkrati <strong>pa</strong> je – a ni to zanimivo<br />

– vse več levičarjev in desničarjev.«<br />

»Prekunšten si zame,« je rekla.<br />

»Poet, vzemi nož v desnico in vilice v<br />

levico in pridi jest!«<br />

»Sem u<strong>pa</strong>l, da kuhaš kaj ›na žlico‹!«<br />

sem še pripomnil in čez svoje stavkanje<br />

stisnil »delete«.<br />

<br />

<strong>137</strong> 29. 2. 2024

ZEMELJskI<br />

ZLOČINEC TOREJ<br />

NE ŽELI SODELOVATI,<br />

KAJ? MU BOM<br />

ŽE POKAZAL!<br />

ODPELJITE GA V<br />

TEMNICO!<br />

DA, VAŠE<br />

NAJVIŠJE<br />

SMRADOČANSTVO!<br />

MENE NE MORETE<br />

PREstrAŠITI, VI<br />

GOVOREČI KUPI<br />

MEZEČE BROZGE!<br />

ODPOREN SEM NA<br />

BOLEČINO!<br />

PO BRODOLOMU NA<br />

ODDALJENEM PLANETU<br />

JE NEustrAŠNEGA<br />

AstrONAVTA ASA ZAJEL<br />

STRAŠNI FUjbrUH!<br />

HEJ! KAKŠNA<br />

TEMNICA PA JE<br />

TO?! ME NE<br />

BOSTE MUČILI?<br />

O, SEVEDA! SEDI!<br />

BOMO VIDELI,<br />

KAKO TI BO VŠEČ<br />

MIrnA RAZLAGA<br />

ŽIVljENJskIH<br />

LEKCIJ!<br />

JA, ŽIVljENJE JE TEŽKO<br />

IN TRPljENJE GRADI<br />

ZNAČAJ. ZA VSE, KAR JE<br />

VREDNO IMETI, SE JE<br />

TREBA POTRUDITI. VRLINE<br />

SO NAGRADA SAME PO<br />

SEBI IN KO SEM BIL<br />

TVOJIH LET …

Izšla je nova <strong>Domovina</strong> PLUS<br />

PLUS<br />

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />

14 intervjujev, ki leta<br />

po nastanku (p)ostajajo<br />

še bolj aktualni<br />

Najbolj odmevni pogovori,<br />

ki jih je v novinarski karieri<br />

naredil Tino Mamić.<br />

Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti.<br />

ZAGOTOVITE<br />

SI SVOJ<br />

IZVOD!*<br />

• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater:<br />

Trava je kot bonbonček<br />

• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti:<br />

Razvajenost je rak vzgoje<br />

• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski <strong>pa</strong>r:<br />

Ljubezen se z leti krepi<br />

• Pedro Opeka, misijonar, ki je na smetišču<br />

zgradil univerzo<br />

• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel<br />

smrtno obsodbo<br />

• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka:<br />

Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka<br />

in Pika Nogavička<br />

*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

<strong>Domovina</strong> je odlična zato,<br />

ker ima izvrstne strokovne članke<br />

in je novinarsko uravnotežena.<br />

Ivan Sivec, pisatelj<br />

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domovino<br />

• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />

• Eki<strong>pa</strong>, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, am<strong>pa</strong>k<br />

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

175 €<br />

205,40 €<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja <strong>pa</strong> prepustimo vam.<br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!