Domovina 139: Laži socialista Goloba (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

14. 3. 2024 

Kaj se dogaja s 

Privilegiji za 

EPP izbrala Von der 

13.000 računalniki 20 jugomanjšine 24 

Leynovo, SDS proti 36 

3,95 € 

LAŽI 

socialista Goloba 

12 

139

Domovina 

je ta hip najboljši slovenski 

družbeno-politični tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

• neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

159 

175 € 

205,40 € 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €) 

Ime in priimek * : 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič, 

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ... 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

MOJA BESEDA 

Socialist Golob in njegove LAŽI 

3 

Provladni mediji so se že navadili, 

da besede premierja Roberta 

Goloba nimajo nobene posebne 

teže. Zato ignorirajo vse njegove 

prelomljene besede. 

Golob je leta 2022 napovedal, da bo 

2023 leto reform z besedami: »Želimo 

popolnoma spremeniti sistem delovanja 

javnega zdravstva, vpeljati reformo tako 

v pravosodje kot v šolstvo. Pripravljamo 

reformo pokojninskega sistema in 

stanovanjske politike. Navsezadnje tudi 

davčno reformo.« A zgodilo se ni nič. 

Golobova vlada je 19. oktobra 2022 

z zdravniškim sindikatom podpisala 

daljši dogovor. Vse točke pogodbe bi 

morala izpolniti do 1. januarja letos, a 

jih ni. Fides zdaj stavka, vlada pa bi se 

pogajala. O čem? O podpisani pogodbi? 

»Pacta sunt servanda.« Tako so rekli 

že stari Latinci: »Kar je podpisano, je 

treba držati.« O tem se ne pogaja. Nekdanji 

menedžer bi to, da podpisana in 

žigosana pogodba velja, menda moral 

vedeti. Sploh pa bi to moralo biti jasno 

bivšemu poslovnežu, ki je, kot je po 

televiziji rekla njegova nekdanja desna 

roka Urška Klakočar Zupančič: »On je 

vrhunski manager, vi sploh ne veste, 

kako vrhunski je.« 

KDO ZDAJ LAŽE 

A laži Golobovih se dogajajo že na tedenski 

bazi. Golob je odslovil Vesno 

Vuković, svojo teto iz ozadja, nekdanjo 

novinarko, ki je sprejela začasno 

delo na čelu politične stranke, zdaj pa 

se vrača v novinarstvo. Njen odstop je 

Golob pojasnil takole: »Odhaja po tem, 

ko je izpolnila vse cilje, ki sva jih skupaj 

zastavila.« Torej sta končala projekte in 

zato končala sodelovanje. To je laž. Vukovićeva 

je pred časom govorila, kako v 

stranki pričakujejo evropske volitve, ki 

bodo v začetku meseca rožnika. Torej 

je odstopila nenadno, saj bi v primeru 

vnaprejšnjega dogovora s premierjem 

vedela, da je junija ne bo več v svobodnjaški 

stranki. 

Na laž pa sta premierja postavila 

tudi poslanca Sajovic in Kozlovičeva, 

ki sta rekla, da je Vukovićeva odšla iz 

osebnih razlogov. Osebni razlogi so intimni, 

družinski – bolezen ali smrt v družini, 

selitev in podobno. Izpolnitev vseh 

dogovorjenih ciljev niso osebni razlogi, 

marveč zunanji in objektivni. Kdo zdaj 

laže, premier ali njegovi poslanci? 

Neverjetna lahkotnost besedičenja 

in izrekanja laži Goloba in golobistov je 

izjemno nevarna za celotno družbo in 

nacijo. Če predsednik vlade lahko brez 

vsakih posledic odkrito laže na televiziji, 

lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje 

podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo 

za njim tudi navadni državljani. Posebej 

pa lahko kršimo pogodbe, ki nas 

obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. 

RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne 

afere sploh ne bi prišle v medije, če ne 

bi med svobodnjaki, socialdemokrati in 

levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh 

strank, divjala državljanska vojna. V 

strahu pred porazom na evropskih volitvah 

so pripravljeni brata ne le izdati, 

ampak tudi umoriti. 

TEMELJ DELOVANJA 

Nič novega pod Triglavom. 

Slovenski socialisti isto 

počnejo že od samega 

začetka. 

imdb.com 

Komunisti, socialisti, 

golobisti – za Slovence isti. 

Laž je temelj njihovega delovanja. Lažnive 

besede so že v njihovem imenu. Na 

začetku so se imenovali komunisti. Po 

osamosvojitvi so se za nazaj preimenovali 

v socialiste, za sedanjost pa v liberalce, 

zmerne levičarje in socialdemokrate. 

A v bistvu so to vedno bili eni in 

isti ljudje, le da so se zaradi naravnega 

procesa pomlajevali s svojimi potomci. 

Isti je ostajal tudi program: borili so se 

proti podjetnikom, Cerkvi in slovenstvu. 

In iste so tudi metode. Lagali so 

komunisti pred vojno, lagali so partizani, 

lagali povojni revolucionarji in lažejo 

danes aktualni oblastniki s premierjem 

na čelu. Socializem pač. Komunisti, 

socialisti, golobisti – za Slovence isti. 

Na srečo imamo zgodovino, iz katere 

se nekateri nekaj naučijo. Zato mnogi 

socialistom pač ne verjamejo več. Imajo 

jih dovolj. Zakaj bi verjel nekomu, ki 

vedno laže? 

POST SCRIPTUM 

V Domovini nimamo pisem bralcev. 

Veliko komentarjev pa se nabere pod 

posameznimi članki na spletu. V uredništvu 

smo hvaležni zanje, saj nam 

odpirajo nove zorne kote in spodbujajo 

nove razmisleke. Zato vljudno vabim 

vse bralce k izražanju mnenja, ki je 

bistvo demokracije. 

 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

139 14. 3. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Lažnivi svet »sončnega 

kralja« Roberta Goloba 

Nenad Glücks · Komentar 

14 Ljubezen med kristjanom in 

levičarko so uničili s trojnim 

umorom 

Tino Mamić · Komentar 

16 Poziv k ohranjanju spomina 

Martin Brecelj · Kolumna 

17 Kuba: kaj je šlo narobe, 

saj imajo vendar socializem 

Andrej Fink · Komentar 

20 

28 

36 

44 

Pri nabavi 13.000 prenosnih 

računalnikov se ni vedelo, kdo 

pije, ve pa se, kdo je plačal – 

davkoplačevalci 

Nenad Glücks · Komentar 

Zdaj je RTVS v bistvu prevzela 

trda levica 

Alen Salihović · Intervju 

Von der Leyenova potrjena 

za spitzenkandidatko, Janša 

opozarja na vladavino 

neizvoljenih 

Peter Merše 

Kako učitelji z boljšim 

poučevanjem gradimo 

boljši svet 

Mateja Peršolja · Kolumna 

ŠIRIMO OBZORJA 

14. 3. 2024 

Kaj se dogaja s 

Privilegiji za 

EPP izbrala Von der 

13.000 računalniki 20 jugomanjšine 24 

Leynovo, SDS proti 36 

LAŽI socialista Goloba 

Zaključek redakcije: 12. marec 2024 

12 

3,95 € 

139 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 139, LETNIK 4, 

14. marec 2024 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,95 € 

Naročnina: 

175 € (eno leto, lahko obročno), 

95 € (pol leta) 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: 

MARTIN NAHTIGAL 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

URBAN ŠIFRAR 

Tehnični urednik 

in urednik fotografije: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 

7000 izvodov 

Naslovnica: 

FOTOMONTAŽA CITRUS 

NAROČNINE: 


T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O. 

Direktor: 

MITJA ŠTULAR 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

139 14. 3. 2024

VSEBINA 

5 

19 

Z Golobom je praktično konec, 

pripravljajo Boštjančiča 

Bojan Požar · Komentar 

34 

Sodišče: Zadržanje državnih izplačil 

skupini SIJ je bilo izvedeno oblastno 

Martin Nahtigal 

40 

Zakon o štempljanju doživel še 

sindikalni veto 


48 

Gurman in asket 

David Bašelj · Kolumna 

24 

Uvajanje albanščine v šolo ne bo 

rodilo sožitja 

Vanja Kočevar · Komentar 

38 

Zakaj desna sredina na evropskih 

volitvah ne nastopi skupaj 

Peter Merše · Komentar 

46 

Čas za intelektualni post 

Žiga Turk · Kolumna 

52 

Čuki za vse čase in vse generacije 

Ivan Sivec · Glasba 

3 Socialist Golob in njegove laži 

Tino Mamić · Moja beseda 

6 Pregled tedna 

8 Foto tedna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

18 Poslednji Golob 

Aljuš Pertinač · Komentar 

26 Javna samooskrba: zakaj ima slovenski 

kmet težave pri poslovanju z javnimi zavodi 

Teo Petrovič Presetnik 

32 Golob ni našel časa za župana, 

ima pa ga za Instagram svetovalko 


42 Premiki na desno po Evropi 

od Portugalske do Irske 

Uredništvo 

49 Beremo, gledamo, poslušamo 

50 Med(ijski) sosedi 

51 Romero 

Andraž Arko 

54 Mus iz eksotičnega sadja 

Selma Bizjak 

55 Višina ekstaze 

Edvard Kadič · Govorica telesa 

56 Filmski kažipot 

57 Koledar dogodkov 

58 Sudokuja, vsotnici 

59 Politični razkol 

Igor Gošte · Kolumna 

60 Razvedrilo 

61 Križanka 

62 Odprimo okna v svobodo 

Milena Miklavčič · Kolumna 

64 To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant 

Gregor Čušin · Slikovito 

65 Mina Bager: Parking zanjo 

Politična poezija 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

139 14. 3. 2024

6 

PREGLED TEDNA 

SUPERREFERENDUMSKI 

DAN 

V NSi predlagajo izvedbo superreferendumskega 

dneva. Na njem bi med drugim 

odločali o zelenem prehodu in migracijski 

politiki. Ta dva referenduma želijo v 

opozicijski stranki izvesti na isti dan kot 

že napovedana referenduma o izgradnji 

drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in 

prostovoljnem končanju življenja. 

Predsednik stranke Matej Tonin (40) je 

na tiskovni konferenci razložil, zakaj so 

predlagali referenduma: »Ko opozicija 

ni slišana in ko vlada ne sliši niti ljudi, je 

referendumska zahteva edino orodje, ki ga 

opozicija še ima. In to smo tudi uporabili 

v dveh primerih, ki sta se nam zdela res 

kaplja čez rob.« Stranka NSi je v zadnjem 

mesecu zahtevala razpis dveh posvetovalnih 

referendumov, in sicer o spornih 

določilih energetskega zakona in o predlogu 

Zakona o uresničevanju kulturnih 

pravic pripadnikov narodnih skupnosti 

narodov nekdanje SFRJ. 

ODSTOPIL IGOR KADUNC 

Direktor Slovenske tiskovne agencije 

(STA) Igor Kadunc (67) je na seji nadzornega 

sveta STA podal odstopno izjavo. Za 

predčasni odhod se je odločil iz osebnih 

razlogov, zadnji dan njegovega dela na 

STA bo predvidoma 13. maj. Nadzorni svet 

bo razpis za novega direktorja oziroma 

direktorico objavil v torek. 

»Ni ozadja, ni nezadovoljstva z mojim 

delom, ampak le čisto osebna odločitev, 

da tretjič izkoristim možnost, da lahko 

kot upokojenec delam, kar me veseli,« 

Direktor STA Igor Kadunc (67) 

je odstopil iz osebnih razlogov. 

Zimska sezona se je letos v Kranjski 

Gori končala predčasno. 

ob napovedi svojega odstopa in odhodu 

v pokoj pojasnjuje Kadunc. Kadunc, 

med drugim nekdanji generalni direktor 

RTV Slovenija, je na čelo STA kot edini 

prijavljeni na razpisu prišel 31. oktobra 

2021, v času, ko je njegov predhodnik 

Bojan Veselinović (63) bil bitko z direktorjem 

UKOM-a Urošem Urbanijo (49) glede 

financiranja agencije. Najprej je bil vršilec 

dolžnosti direktorja, s 1. januarjem 2022 

pa je dobil poln petletni mandat. 

KRANJSKA GORA 

ZAPRLA SVOJA VRATA 

Pretoplo vreme je krivo, da Kranjska 

Gora te dni kaže povsem drugačno sliko 

kot običajno ta čas. Ni ne vrhunskih ne 

rekreativnih smučarjev, zima se je namreč 

letos v Kranjski Gori predčasno končala. 

Ulice in lokali samevajo, ne prav privlačen 

je tudi pogled na smučišče, priznava 

podžupanja Klavdija Gomboc: »Domačini 

in turistični delavci smo najbolj žalostni, 

Igor Kadunc(STA) 

snezni-telefon.si 

da je v zimski sezoni Kranjska Gora obarvana 

v zeleno.« 

»Upam, da je to res le izjema. Če nam 

bodo vremenske razmere res takole 

nagajale, bomo imeli z zimskimi športi v 

Kranjski Gori res težave,« meni županja 

Henrika Zupan (59) in dodaja, da bo treba 

novo realnost brez zatiskanja oči upoštevati 

tudi v novi strategiji turizma, ki je v 

nastajanju. Prizadevanja žičničarjev, da bi 

zimo zadržali za kak dan več, so bila letos 

res velika, pojasnjuje Katja Hartman s 

Turizma Kranjska Gora. Kljub temu je bila 

narava močnejša, v tem tednu je bil zadnji 

dan obratovanja smučišča. 

KANDIDATI ZA VODENJE SD 

Po pretresih zaradi afere sodna stavba bo 

v stranki SD aprila potekal izredni volilni 

kongres. Rok za evidentiranje kandidatov 

za vodstvena mesta v stranki se je iztekel. 

V igri je več imen, med drugim vodja 

poslancev SD-ja Jani Prednik (36) in župan 

Ajdovščine Tadej Beočanin. Med evidentiranimi 

kandidati je tudi aktualna predsednica 

SD-ja Tanja Fajon (52), ki pa se javno 

še ni izrekla o tem, ali se bo aprila med 

članstvo podala po zaupnico za vnovičen 

mandat. Del članstva bi medtem na mestu 

(53) predsednika rad videl dolgoletnega 

člana stranke in gospodarskega ministra 

Matjaža Hana (53), ki je glede na zadnje 

javnomnenjske ankete trenutno najbolj 

priljubljen politik SD-ja. 

Han je sicer javno že dejal, da na kongresu 

ne bo vstopil v bitko za vodilno funkcijo v 

stranki. Nominacijo zanjo pa sta po informacijah 

STA-ja prejela tako dolgoletni član 

in sedanji v. d. glavnega tajnika Matevž 

Frangež (45) kot tudi predsednik Mladega 

foruma SD-ja Luka Goršek (31). 

139 14. 3. 2024

PREGLED TEDNA 

7 

NOVI VODJA 

GOLOBOVEGA KABINETA 

Ob generalni sekretarki stranke Vesni 

Vuković (57) je odšla tudi vodja premierjevega 

kabineta Petra Škofic (57), ki jo bo 

nadomestil Luka Špoljar (33), dosedanji 

sekretar poslanske skupine Svoboda, kar 

so potrdili v premierjevem kabinetu. Špoljar 

je v Državnem zboru zaposlen od leta 

2018, najprej je bil strokovni sodelavec 

tedanjega LMŠ-ja ob nastopu vlade Marjana 

Šarca (47). Neuradna ocena njegovega 

prestopa je, da lahko zaradi poznavanja 

zakonodajne veje oblasti veliko pomaga v 

izvršilni veji, z njegovim odhodom pa nastaja 

vrzel v parlamentu, je za TV Slovenija 

potrdil tudi vodja poslanske skupine 

Svoboda Borut Sajovic (63). 

KMEČKI 

PROTEST 19. MARCA 

Kmetijske organizacije so napovedale, da 

se bo njihov veliki protest odvil 19. marca. 

Protest je napovedan zaradi prepočasnega 

napredka pri pogajanjih s predstavniki 

vlade. Kot smo poročali, je februarja po 

Sloveniji potekalo več protestnih shodov, 

na katerih so kmetje opozarjali na stanje 

v kmetijstvu, pri čemer so poudarili niz 

zahtev do vladajoče politike, med drugim 

zaščito kmetijskih zemljišč, prevetritev 

OMD-plačil in zmanjšanje birokracije. 

Konec februarja so Kmetijsko-gozdarska 

zbornica Slovenije (KGZS), Sindikat kmetov 

Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, 

Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske 

podeželske mladine in Združenje 

hribovskih in gorskih kmetov Slovenije 

zaradi nezadovoljstva s potekom pogajanj 

napovedali protest. 

Ena od zahtev kmetov je, da bi bila omenjena 

izplačila znova izvzeta iz obdavčitve. 

Ministrstvi sta za reševanje te problematike 

napovedali oblikovanje medresorske 

delovne skupine, ki bo vključevala tudi 

predstavnike kmetijskih organizacij, 

in analizo metodologije za določanje 

katastrskega dohodka in OMD-plačil, kar 

bi bila podlaga za morebitne spremembe 

obstoječe davčne obravnave OMD-plačil. 

PROTIVLADNI 

PROTEST »DOVOLJ« 

Veliki obcestni plakati vabijo na protivladni 

shod na ljubljanskem Kongresnem trgu 21. 

SDS organizira protivladni shod. 

www.sds.si 

marca ob 17.00. Organizator je SDS. Na njih 

je fotografija Goloba s slušalkami. Po spletni 

povezavi je na soočenju pred zadnjimi 

volitvami namreč rekel, da Slovenija pleše. 

Ko je Komisija za preprečevanje korupcije 

začasno ustavila preiskavo zoper 

predsednika vlade Roberta Goloba zaradi 

njegovega vplivanja na delo policije, se je 

predsednik SDS Janez Janša odzval takole: 

»Pa kdo temu še verjame? Dobesedno 

se norčujejo iz prava, ustave, osnovnega 

reda, dostojanstva državljanov, normalnosti 

in vseh nas. Preveč je! Čas je 

za veliki pomladni shod proti Svobodni 

korupciji in klientelizmu.« 

 

Facebook @Novaslovenija 

Matej Tonin (40): »Ko opozicija ni slišana in ko 

vlada ne sliši niti ljudi, je referendumska zahteva 

edino orodje, ki ga opozicija še ima.« 

Jožefovo, 

19. marec 

Vsem očetom želimo 

lepo praznovanje 

dneva očetov! 

uredništvo Domovine 

139 14. 3. 2024

8Damir Spehar/BOBO 

FOTO TEDNA 

Pisanica velikanka 

Pred prihajajočimi velikonočnimi prazniki na prireditvi Pisanica 

od srca v hrvaški Koprivnici nastaja unikatna ogromna pisanica. 

139 14. 3. 2024

ČIVKARIJA 

9 

Peter Jančič @peterjancic 

V parlamentu imajo zakon, ki z razlago, da gre 

za ugovor vesti, omogoča zdravniku, da zavrne 

usmrtitev bolnega ali svojo aktivno pomoč pri 

tem. To je propagandni zakon. Ne gre za ugovor 

vesti, gre za zavrnitev strokovno in etično zavržnega 

ravnanja, ki ga je uzakonil Državni zbor. 

Zdenka Horvat @AndrejaZdenka 

Oče Janez ima tri otroke, Anžeta, Evo in Dejana, 

ki se nočejo osamosvojiti in iti na svoje. Doma 

je dobro, vse je servirano, so na toplem in siti – 

vsa strankarska struktura. Morda bi se zasmilili 

še komu iz SDS. Ne, pravi oče, prigarajte si 

stranko tam zunaj, kot sem si jo jaz! 

Čivk tedna 

Žiga Turk @ZigaTurk 

Do leta 2030 bomo potrgali daljnovode in 

plinovode, ki vodijo v mesto, prepovedali 

dovoz bencina, nafte in premoga ter prepovedali 

dovoz hrane. Potem bo Ljubljana bolj 

ali manj ogljično nevtralna. Treba jo bo obdati 

z žico, da ljudje ne bodo pobegnili ven. 

Petra Sovdat @petrasovdat 

Jenullov protest pa ni zelo množičen. 

Edvard Kadič @EdvardKadic 

Palestinke za Levico niso ne ženske in ne delavke? 

Krtmen @krtmen 

Jugoslavija obstaja samo še v Sloveniji! 

Janez Janša @JJansaSDS 

Golob že nekaj časa nadleguje kolege v Evropskem 

svetu, češ da bi bil rad v prihodnji evropski komisiji 

komisar za energetiko. 

Metod Logar @logarmetod 

Pa je šla Milka … 

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo 

Za en pomemben dosežek smo pa res lahko hvaležni 

Golobovi vladi. Jasno je pokazala, da novinarji 

nismo dobri za vse funkcije. Samo zato, ker nekdo 

zna dobro nastopati in govoriti, ni nujno, da je dober 

kader za novinarja. 

139 14. 3. 2024

10 

ČIVKARIJA 

Matej Lahovnik @LahovnikMatej 

Davčno breme za družine srednjega razreda z dvema 

zaposlenima je bilo v Sloveniji že v letu 2019 

drugo najvišje v Evropi, takoj za Dansko, kjer so 

vsaj javne storitve precej boljše. Z višjimi davki in 

novimi obveznimi prispevki pa postajamo država z 

najbolj obremenjenim srednjim razredom. 

Boris Vagaja @vagaja_boris 

Za denar gre. 

Miha Pogačnik @DrPogacnik 

Moj sosed Hilton je v Opatiji skupaj s pomoli, plažo, 

parkirišči, krožiščem in ureditvijo cest v bližini plačal 

samo za polovico obnovljene postaje na Jesenicah. 

Bkamgreš @BKamensek 

Že 45 let sem državljanka Slovenije in nikoli, ponavljam, 

nikoli nisem imela občutka, da mi je kdo 

v Sloveniji kratil kakšne pravice. Tudi nikoli in nikjer 

na svetu nisem videla, da bi kateri narod tako 

zelo sovražil svojo državo, kot jo sovražijo Slovenci 

– vatovci. 

Trinity @trinity126 

Radio Genoa @RadioGenoa 

Angela Merkel bo ponosna in srečna zaradi tega, 

kar se dogaja v Berlinu. 

139 14. 3. 2024

Še bolj nag, ŠE BOLJ LAŽNIV 

KARIKATURA 

11 

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA 

NENAD GLÜCKS 

LAŽNIVI SVET »sončnega 

kralja« Roberta Goloba 

Komentar 

Besede imajo pogosto zelo nizko ceno, a zdi se, da njihova vrednost v slovenskem političnem 

prostoru ni še nikoli padla tako nizko kot s sedanjim premierjem. 

Čeprav je premier Robert Golob 

(57) kot ključno točko svojega 

mandata na čelu vlade najavil 

celovito reformo zdravstva, se 

ta še ni zgodila, nič tudi ne kaže, da se 

bo. Nasprotno, vlada je zaradi nespoštovanja 

pisnih zavez zdravnikom o 

odpravi plačnih nesorazmerij in vzpostavitvi 

ločenega plačnega stebra za 

zdravstvo povzročila najdaljšo zdravniško 

stavko v zgodovini Slovenije. Ob 

tem, ko je velik del zdravnikov umaknil 

soglasja za nadurno delo (nad 48 ur 

na teden), se je dejansko izkazalo, da 

funkcioniranje zdravstvenega sistema 

deluje predvsem zaradi nadurnega 

dela. Trenutno se javno zdravstvo rapidno 

sesuva, seveda na škodo pacientov. 

Premier pa kljub temu zavaja, 

da reforma zdravstva že poteka, saj so 

pred novim letom sprejeli interventni 

zakon o zdravstvu. 

Toda ta prinaša zgolj nepremišljen 

prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 

v obvezni prispevek in obveznost 

koncesionarjev za dežuranje, a še 

slednje je za zdaj le na papirju. Daleč od 

celovite reforme, niti s sedanjo ministrico 

Valentino Prevolnik Rupel (52) ni 

veliko možnosti zanjo. V sklop grobega 

zavajanja glede zdravstva lahko uvrstimo 

še predvolilne najave Golobovih 

koalicijskih partnerjev – Socialnih demokratov, 

da bodo ljudje v času njihove 

vladavine lahko prišli do pregleda pri 

specialistu že v 30 dneh. 

139 14. 3. 2024 

PLJUNEK V OBRAZ SODNIKOM 

Pri sodnikih in tožilcih je šel predsednik 

vlade z lažjo oziroma zavajanjem še dlje 

kot pri zdravnikih. Pri njih vladna koalicija 

noče izpolniti niti odločbe Ustavnega 

sodišča o občutnem zvišanju plač 

sodnikom (tožilske so vezane nanje), saj 

morajo biti primerljive s plačami funkcionarjev 

drugih dveh vej oblasti. Vladajoči 

že več kot dva meseca ignorirajo 

ustavno odločbo, ki bi jo morali udejanjiti 

s tretjim januarjem tega leta. Še več, 

predsednica Državnega zbora Urška 

Klakočar Zupančič (46), ki je celo nekdanja 

sodnica, zdaj poziva do nedavne 

poklicne kolege, naj »imajo v mislih še 

kaj več kot svoje lastne koristi«. 

S takšnim škandaloznim odnosom 

do sodstva (tudi Ustavnega sodišča) 

vladajoči sesuvajo vladavino prava, ki jo 

je imel Golob velikokrat na jeziku. Bolj 

kot na vladavino prava stavijo na »pravo 

vladavino«. Anekdoto z njegovo iz 

rokava navrženo obljubo sodnikom na 

začetku lanskega leta o 600 evrih bruto 

višjih plačah in »happy endu« pa lahko 

prištejemo že med politične bizarnosti. 

A žal so tedaj sodniki nezrelo nasedli 

takšnemu sprenevedanju. 

ZLORABA INSTITUCIJ 

Spomnimo se tudi na lanski odziv premierja, 

ko je kratka anonimka konec 

leta 2021, v času zadnje vlade Janeza 

Janše (65), sprožila eno od najobsežnejših 

preiskav bančnih računov v zgodovini 

Urada za preprečevanje pranja 

denarja, ki ga je takrat vodil Damjan 

Žugelj (51). Golob je tedaj poudarjal, da 

je »kakršnokoli podrejanje institucij 

za doseganje političnih ciljev ter obračunavanje 

s političnimi nasprotniki, 

mediji in civilno družbo nedopustno, 

moralno zavržno in morebitno kaznivo 

dejanje. Takšni politiki in posameznikom 

moramo kot družba odločno reči 

ne.« A ravno nekdanja poslanka Svobode 

Mojca Šetinc Pašek (52) je v preteklih 

dneh Svobodo in njenega generalnega 

direktorja Petra Gruma (42) obtožila 

zlorabe pri plasiranju preobsežne količine 

zaupnih tajnih davčnih podatkov 

o agenciji Pristop preiskovalni komisiji 

Državnega zbora, ki se ukvarja z domnevno 

nezakonitim financiranjem 

političnih strank. 

Šlo naj bi torej za zlorabo Fursa za 

politične namene. Kako je zdaj s podrejanjem 

institucij? O podrejanju policije 

Golobu je v parlamentu že veliko povedala 

nekdanja ministrica za notranje 

zadeve Tatjana Bobnar (54), ki je pred 

preiskovalno komisijo za ugotavljanje 

morebitnega političnega vmešavanja 

v delo policije Golobu očitala, da je od 

nje kot ministrice zahteval nedopustno 

ravnanje. Razkrila je njegova prizadevanja 

za kadrovanje v policiji in pritiske 

nanjo, koga na policiji se mora znebiti, 

da bi sama obdržala položaj. S tem bi 

ravnala nezakonito, konec koncev je 

vodja policije generalni direktor, toda 

niti ta seveda ne sme na politične ukaze 

kar odpuščati ljudi. 

RAZREDNI BOJ 

Pred volitvami so premierja »prodajali« 

kot imenitnega gospodarstvenika, sposobnega 

menedžerja. A prav podjetnike 

je izredno razočaral. Namesto boljšega 

poslovnega okolja jim dostavlja nove in 

nove obremenitve. Očitno je glede odnosa 

do podjetništva v vladi prevladala 

miselnost stranke Levica, ki podjetnike 

vidi kot izkoriščevalske kapitaliste, 

vloga Levice pa je boj za pravice proletariata. 

Kako gredo vrtoglavi Golobovi

TEMA TEDNA 

13 

zaslužki, ko je bil na čelu državnega 

podjetja Gen-I, s proletariatom oziroma 

delavci z bednimi plačami, slednjih 

nihče ne vpraša. Pri stranki Levica se še 

trudijo prikazati, da so zastopniki delavstva, 

pri Socialnih demokratih se niti 

sprenevedajo več ne v tej smeri. 

Nekaj mesecev pred zadnjimi volitvami 

je stranka SD pripravila »največji 

javni projekt izgradnje stanovanj 

doslej« in najavila, da bo najem novega 

65 kvadratnih metrov velikega stanovanja 

v Ljubljani stal le 350 evrov 

mesečno. S takšnimi obljubami so šli 

na volitve. Kakšno je zdaj stanje na nepremičninskem 

trgu? Za 350 evrov na 

mesec se da v Ljubljani najeti kvečjemu 

kakšno večjo sobo, niti ne garsonjere, 

kaj šele 65 kvadratnih metrov velikega 

stanovanja. Predsednica SD Tanja Fajon 

(52) je pred volitvami vehementno 

zatrjevala, da mora biti stanovanje pravica 

in ne problem. Toda nikoli doslej 

stanovanja niso postala tako nedosegljiva 

ne le socialno šibkim, pač pa tudi 

srednjemu sloju. 

In tu smo že pri nepremičninskem 

davku, katerega uvedbo je vladna koalicija 

vstavila v koalicijsko pogodbo. 

Kmalu bo minila polovica mandata, od 

nepremičninskega davka pa ni ne duha 

ne sluha, čeprav bi po mnenju strokovnjakov 

vsaj omejil anomalije na trgu 

Slovenci smo bili priča še ne videnim prizorom, 

ko je premier uzurpiral celo prostore 

vlade za propagando v režiji njegove partnerke 

Tine Gaber (37), ki ga je kakor intervjuvala. 

Tudi javnost je kmalu spregledala, da je bistvena 

razlika med Golobovimi (57) besedami 

in dejanji oziroma nedejanji. Zaupanje pri 

volivcih je hitro upadlo. 

nepremičnin, ki vse bolj postajajo predmet 

špekulativnih nakupov oziroma 

naložb. S tem se cene dvigajo v nebo. 

Youtube @miniME9983 

Flickr @vladaRS 

Najavljal je depolitizacijo 

vseh ustanov, dejansko pa jih 

je brutalno spolitiziral. 

Nikjer ni to tako vidno 

kot pri RTV Slovenija. 

PLES ZA EN MANDAT 

Zdi se, da gre sedanji vladi dobro od rok 

predvsem negospodarna poraba davkoplačevalskega 

denarja, polnjenje žepov 

»našim« in kadrovanje »naših« na 

položaje, službice. Tik po volitvah, še 

preden je zasedel položaj premierja, je 

Golob oznanil, da bodo »ljudi izbirali na 

podlagi stroke, ne na podlagi izkaznice, 

rad imam meritokracijo«. Redkokatera 

izjava se je izkazala za tako daleč od 

resničnosti. Pod sedanjo oblastjo je pripadnost 

»našim« postala predpogoj za 

karkoli. Kot da so Golobovi prepričani, 

da bodo plesali zgolj en mandat in skušajo 

v tem času skadrirati čim več svojih 

ljudi. Njihova sposobnost pa je na prioritetni 

listi za napredovanje ali zasedbo 

delovnega mesta, tudi vodilnega, zelo 

nizko. Ta vlada je negacija meritokratskih 

načel, po katerih naj bi ljudje na 

ključne položaje v družbi, funkcije prišli 

na podlagi svojega znanja, sposobnosti, 

dela, izkušenj, uspehov … 

Ena od besed, ki gredo z Golobom, 

je še »depolitizacija«. Najavljal je depolitizacijo 

vseh ustanov, dejansko jih je 

brutalno spolitiziral. Nikjer ni to tako 

vidno kot pri RTV Slovenija. V tej medijski 

hiši je zavladalo enoumje, ki bi mu 

ga zavidali še stari partijci. 

139 14. 3. 2024

14 TEMA TEDNA 

TINO MAMIĆ 

/DOMOVINA 

Ljubezen med kristjanom 

in levičarko so uničili 

s TROJNIM UMOROM 

Komentar 

Zgodovinarji so sedem desetletij raziskovali, kdo je umoril krščanskega intelektualca, 

kulturnika in politika Stanka Vuka in njegovo soprogo Danico, sestro komunista Pina 

Tomažiča. Slednjič je skrivnost razvozlal Martin Brecelj in identificiral imena treh morilcev. 

Filozof, časnikar in publicist Brecelj (70) je pred sedmimi 

leti napisal knjigo Anatomija političnega zločina 

(Mladika, Trst, 2016), ki je vzbudila izjemno pozornost 

v Sloveniji in v zamejstvu. Brecelj je obnovil dosedanje 

razlage tega krvavega dogodka in jih kritično pretresel. 

Majda Colja z dopisnico 

v verzih, ki ji 

jo je poslal njen 

»striček« Stanko Vuk 

iz konfinacije v stanovanje 

na Rosettijevi 

ulici v Trstu: »... Tu jo 

prosi striček Stanko, 

da pozdravi njeno 

znanko teto Dani, da 

jo uboga, da ne joče 

brez razloga ...« 

MLADOPOROČENCA 

Uvod v knjigo se glasi: »V stanovanju v tretjem nadstropju v 

Rossettijevi ul. 31 v Trstu so 10. marca 1944 nekaj pred 21. uro 

počili revolverski streli. Pretrgali so življenjsko nit obeh stanovalcev, 

dr. Stanka Vuka in njegove žene Danice Tomažič, 

pa tudi Ljubljančana dr. Draga Zajca, ki se je tamkaj mudil 

na obisku.« 

Na osnovi poglobljene zgodovinske raziskave je Brecelj 

ugotovil, kdo so bili morilci, trije pripadniki Varnostno-obveščevalne 

službe Osvobodilne fronte (OF). Po njegovih dognanjih 

so imeli nalogo, da likvidirajo predvsem Vuka, ki se 

je tedaj z ženo pripravljal na odhod v partizane. Slovenski 

komunistični voditelji so se namreč bali, da bi mladi krščansko-socialni 

voditelj načel njihov politični monopol nad narodnoosvobodilnim 

gibanjem na Primorskem. 

Svetovnonazorsko različna mladoporočenca, krščansko-socialni 

goriški politik Stanko Vuk (1912-1944) in Danica 

Tomažič (1918-1944), sestra komunista Pina Tomažiča (1915- 

1941), sta v liberalnem Trstu postala moteča. Njuna poroka 

je zaprtega Pina, ki so mu povojni revolucionarji nadeli imeli 

Pinko, zelo potrla, saj njegovi verzi govorijo o nožu v hrbet. 

Desetletja je veljalo, nekateri, posebej na skrajni levici, pa 

to še vedno verjamejo, da sta bila umorjena v nepojasnjenih 

okoliščinah, od slovenske roke, a ne ve se, ali leve ali desne. 

Domobranci bi lahko imeli motiv v likvidaciji komunistke in 

politika, ki je hotel v partizane, je pred leti pojasnjeval pisatelj 

Boris Pahor (1913-1922), ki si je bil z Danico zelo blizu. 

Komunisti pa so bili ogorčeni nad »izdajalko«, poročeno s 

krščanskim socialistom in politikom, ki je napovedal, da bo v 

partizanih zbiral somišljenike. Danica se je bala »slovenskih, 

v manjši meri pa tudi italijanskih tovarišev«, je ocenjeval 

Pahor. Kaj je bilo v resnici, se ne ve, a se bo mogoče še kdaj 

razkrilo, je povedal pisatelj leta 2010 na predstavitvi knjige 

pisem Danice Tomažič svojemu bratu, narodnemu heroju. 

Pahor je s knjigo hotel povedati zgodovinsko resnico o Danici, 

ki še zdaleč ni bila neizobražena, kot so nekateri trdili. 

BORIS PAHOR O LEPOTICI 

Knjiga Pisma bratu v zapor in drugi dopisi ni le pretresljiva, 

ampak še danes zelo aktualna zaradi mnogih polemik, ki segajo 

v čas okupacije in bratomorne vojne. Danica Tomažič 

je v pismu bratu v zloglasni tržaški zapor Coroneo napisala: 

»Vedno se moraš spominjati, da smo Slovenke, in moramo 

biti močne tudi, če nas skušajo podreti do konca.« Pahor je 

takrat dejal, da je bila Danica Tomažič lepotica, v katero se ni 

bilo težko zaljubiti. 

139 14. 3. 2024

TEMA TEDNA 

15 

Miza, ob kateri so pred 80 leti obležali trije umorjeni v tržaški ulici Rossetti. 

Knjigo so pripravili, ker je pred tem Slovensko stalno gledališče 

v Trstu (SSG) uprizorilo predstavo Zaljubljeni v smrt. 

Ta je dvignila veliko prahu. Bila je posvečena pisatelju Fulviu 

Tomizzi, avtorju romana Mladoporočenca z ulice Rossetti. Do 

obeh del, ki opisujeta tragično življenjsko zgodbo, je bil Pahor 

nadvse kritičen, ker ponarejata zgodovino. Tomizza je Danico 

opisal kot žensko, ki ni znala ne italijansko ne slovensko, 

ampak le slovensko tržaško narečje. Objavljena pisma dokazujejo 

nasprotno, je dokazoval Pahor. Danica je igrala klavir 

ter kupovala zbrana dela italijanskih in slovenskih klasikov, 

je še nanizal pisatelj. 

Večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado je bil nad 

predstavo SSG ogorčen, ker se je »naše gledališče, ki bi moralo 

počastiti padle, z nečastno burko moralno postavilo na 

stran konkretnih storilcev«. Umorjena zakonca sta namreč 

po pisateljevih besedah vnovič doživela umor. 

PAHORJEVA ŽELJA IZPOLNJENA 

Brecelj je izpolnil Pahorjevo željo, da bi se kdaj izvedelo, kdo 

so bili likvidatorji. Za knjigo Anatomija političnega zločina je 

Brecelj s Pahorjem prejel tudi Meškovo priznanje (2016). Morilci 

so bili trije pripadniki partizanske tajne službe 

VOS OF: Vidko Hlaj, Albert Gruden in Slobodan 

Šumenjak. Naročnike umora pa je treba iskati med 

člani Centralne komisije VOS in komunističnimi 

voditelji, ki so nadzirali delovanja VOS v primorski 

pokrajinski ali na višji ravni. 

Brecelj je v intervjuju za goriški tednik Novi 

Glas na vprašanje, zakaj umor v Rossettijevi ulici 

še vedno vznemirja slovensko javnost, dejal: 

»Vemo, da nas polpreteklost, zlasti dogajanje med 

drugo svetovno vojno, še vedno hudo razdvaja. Ta 

razdor je posebno globok v osrednji Sloveniji, kjer 

je bila državljanska vojna med drugim svetovnim 

spopadom posebno krvava. A doživljamo ga tudi 

na Primorskem. Prav primer trojnega umora v 

Rossettijevi ulici dokazuje, kako smo si tudi tu včasih narazen. 

Seveda je nujen pogoj, da presežemo to stanje, temeljita 

in pogumna raziskava naše preteklosti. V tem smislu bi tudi 

moje delo moglo kaj prispevati k očiščenju našega zgodovinskega 

spomina. Pomembno pa je, da bi v tem razkrivanju trpkih 

resnic nihče ne videval nujno sovražne osti. S tega vidika 

sem posebno zadovoljen, da je moje delo podprl ravno dr. Jože 

Pirjevec, predsednik Komisije za zgodovino NOB Zveze združenj 

borcev za vrednote NOB Slovenije. Normalno je, da imamo 

različne poglede, a normalno bi moralo tudi postati, da se 

kljub temu med seboj pogovarjamo in sodelujemo, saj je to v 

skupnem interesu.« 

EPILOG 

Leta 2010 sem objavil članek o Majdi Colja Kompan, sestrični 

Danice Tomažič, ki se spominja dneva umora in ima na svojem 

domu v Ljubljani pohištvo iz sobe, v kateri se je zgodil 

umor. Želela je, da bi ga s kredenco, na kateri je sled morilčeve 

krogle, predala kakemu muzeju. A kljub iskanju za to pohištvo, 

ki bi lahko bilo simbolna zbirka slovenske sprave, ni bilo 

nikjer prostora. 

 

Čeprav je bil Stanko Vuk znan intelektualec, pesnik in pisatelj, pa je bilo njegovih osebnih fotografij objavljenih nadvse malo. Ta fotografija iz leta 1941 je 

precej neznana. Nastala je v času drugega bazoviškega procesa, na katerem je bil obsojen na 15 let zapora. V istem procesu decembra 1941 je bil na smrt 

obsojen in ustreljen tudi njegov svak Pino Tomažič. Aretiranih je bilo skupaj 299 Slovencev, devet je bilo obsojenih na smrt (pet je bilo ustreljenih), drugi pa 

so dobili 963 let zapora. Fotografijo hrani Arhiv Republike Slovenije (AS 1829, Zbirka gradiv Kraljevih kvestur Trst in Gorica, 637–662, 39). 

139 14. 3. 2024

16 

TEMA TEDNA 

Komentar Kolumna 

Grobnica, v kateri sta pokopana Stanko Vuk 

in Danica Tomažič, se nahaja na tržaškem 

mestnem pokopališču. 

Poziv k ohranjanju SPOMINA 

Trojni umor v Rossettijevi ulici odraža zapleteno dogajanje med drugo svetovno vojno na Slovenskem, 

še posebej tedanji slovenski razkol. 

MARTIN BRECELJ 

DEJAN ŠEMEC 

Minilo je natanko 80 let, odkar 

so v stanovanju v tretjem 

nadstropju na Rossettijevi 

ulici 31 v Trstu 

počili revolverski streli. Pretrgali so življenjsko 

nit obeh stanovalcev, Stanka 

Vuka in njegove žene Danice Tomažič 

ter tudi Ljubljančana Draga Zajca, ki se 

je tamkaj mudil na obisku. 

139 14. 3. 2024 

MOTIV ZA UMOR 

Vuk je bil mlad obetajoč pesnik in pisatelj 

ter eden od najvidnejših predstavnikov 

slovenskih krščanskih socialcev na 

Primorskem. Z ženo Danico, sestro komunističnega 

voditelja Pina Tomažiča, 

se je po izpustitvi iz fašističnega zapora 

nameraval pridružiti partizanom. S 

podobno namero ju je tistega usodnega 

večera obiskal liberalno usmerjeni doktor 

psihologije in violinist Drago Zajc, ki 

je v Ljubljani sodeloval z Osvobodilno 

fronto (OF) in bil zato zaprt, dokler mu 

ni uspelo zbežati in se zateči v Trst. 

Zgodovinar Jože Pirjevec je o motivu 

zločina zapisal takole: »Komunisti so že 

imeli pod nadzorom Osvobodilno fronto 

in niso hoteli, da bi se Vuk pridružil 

partizanskemu gibanju, kot je nameraval, 

da ne bi s svojo karizmo okrepil njihovih 

notranjih političnih tekmecev, ki 

so bili potencialno nevarni.« 

SKRB ZA GROB 

Trojni umor odraža zapleteno dogajanje 

med drugo svetovno vojno, še posebej 

tedanji slovenski razkol. Ob borbi za 

narodno osvoboditev se je razvnela tudi 

borba za revolucijo in proti njej, pri čemer 

so se pojavile razne oblike kolaboracije 

z okupatorjem. Prav je, da vse to 

jasno povemo, a ne zato, da bi netili stare 

spore in sovraštva, pač pa zato, da bi 

pospeševali resnično spravo, za kakršno 

sta se zavzela nekdanji slovenski predsednik 

Borut Pahor ter Slovenska akademija 

znanosti in umetnosti (SAZU). 

Dovolite, da zato javno izrečem 

poziv, da bi bolje skrbeli za vzdrževanje 

grobnice, v kateri počivata Stanko 

Vuk in Danica Tomažič ter tudi Daničin 

brat Pino in starša Pepi Tomažič in 

Ema Colja. Iz razlogov, ki jih tu ni treba 

ponavljati, je njihov poslednji dom 

precej zanemarjen. In vendar gre za 

ljudi, ki simbolizirajo gorje in veličino 

primorskih Slovencev v minulem stoletju. 

Grobnica je pomemben slovenski 

zgodovinski spomenik v Trstu in naj to 

tudi ostane.

Komentar TEMA TEDNA 17 

ANDREJ FINK 

SHUTTERSTOCK 

KUBA: kaj je šlo narobe, 

saj imajo vendar socializem 

Gotovo je bralec v preteklih dneh opazil neverjetno novico, ki je prišla na dan po različnih 

medijih, tudi slovenskih. Novica pravi: »Kuba kliče na pomoč Svetovni program za hrano.« 

Novica govori o katastrofalnem 

stanju na Kubi. Zanj 

smo sicer vedeli že dolgo, 

celo desetletja, a sedaj je kubanska 

vlada sama uradno zaprosila za 

pomoč Združene narode in s tem priznala 

in evidentirala, kar so že vrabci 

po strehah čivkali: da se država cvetočega 

socializma v Latinski Ameriki 

spopada s pomanjkanjem hrane. Tega 

kubanski mediji svojemu prebivalstvu 

še niso sporočili, a ljudje na cesti niso 

slepi, saj doživljajo (čakalne) vrste pred 

pekarnami z vse slabšim kruhom. Mleka, 

niti svežega niti v prahu, otroci že 

dolgo nimajo. Pomanjkanje električnega 

toka več ur na dan je vsakdanji pojav. 

Da je bencin postal petkrat dražji, 

skoraj ni važen podatek, saj je na Kubi 

za povprečnega prebivalca avto nekaj 

nedosegljivega. 

POSTSOCIALISTIČNI MEDIJ 

To stanje je za slovenskega človeka evidentiral 

najbolj primeren medij, in sicer 

Delo, 2. marca letos. Najbolj primeren 

medij je, ker je desetletja bil uradno 

glasilo socialističnega sistema, ki mu je 

vladala KP oz. ZKS(J), po letu 1991 pa se 

je spremenil v postsocialistično tranzicijsko 

sredstvo za ohranjanje »vrednot« 

iz polpreteklih lepih časov. To 

je očitno vsem, ki občasno obiskujemo 

njegove strani. 

Ta medij je slovenskega državljana 

torej obvestil o tem, da je Kuba žrtev 

»dolgotrajnih zgrešenih potez in dejstva, 

da je prenehala proizvajati že 

pred pol stoletja. Običajno kmetijsko 

proizvodnjo so ustavili v začetku obdobja 

revolucije, takrat so zagnali proizvodnjo 

sladkornega trsa. Po odhodu 

Rusov je zaradi pomanjkanja nafte vse 

ugasnilo. Kubanci zdaj sladkor uvažajo. 

Sesula se je bleščeča zgodba o 

zdravstvu in šolstvu, o sila uspešnih 

zdravnikih in učiteljih, ki so jih izvažali 

v druge države, ki pa se domov nočejo 

več vrniti. Zgodba o razvoju farmacije 

in proizvodnji zdravil, ki je dolgo veljala 

za še eno uspešnico, se je prav tako sesula 

v prah.« Tako piše Delo – da mi ne 

bi kdo očital, da citiram kakšno zadrto 

ultrakonzervativno trobilo. Po 65 letih 

grajenja socializma, ko bi moral biti že 

zdavnaj uspešno dograjen, sta nastopila 

lakota in vsestransko pomanjkanje. 

SOCIALIZACIJA REVŠČINE 

Kuba je bila 65 let za vse marksiste, neomarksiste, 

socialiste, socialdemokrate, 

»svobodne razumnike« in mnoge »kulturnike« 

po vsem svetu model in ideal 

uspešne ljudske vladavine. A ta popoln 

ideal se je sesul kot hišica iz kart. Kako 

je to mogoče? Saj imajo vendar socializem, 

ki je že stoletje in pol ideal vseh 

menda pametnih ljudi! 

Težava je v tem, da socializem sam 

od sebe ne more stati, še manj obstati. 

Vedno je odvisen od nekih proizvajalcev 

ali intelektualnih poklicev (npr. zdravnikov), 

ki ustvarjajo dobrine oz. prispevajo 

storitve. Potem pa socializem te 

dobrine razdeli in s storitvami upravlja, 

kot da bi oboje prispeval sam. Socializem 

naj bi bil odličen sistem za delitev, a delitev 

tistega, kar ustvarijo drugi v zdravih 

gospodarskih pogojih svobodnega 

trga. Socializem je lahko družbena 

doktrina, nikoli pa gospodarski sistem. 

Zato je velika zmota misliti, da je 

socializem sam po sebi formula za gospodarsko 

proizvajanje. Če ima neka 

država šibko proizvodnjo, ji ne bo nič 

pomagalo preiti v socialistični sistem. 

Revna država s prehodom v socializem 

ne bo prav nič na boljšem. Lahko bo s 

politično voljo, tudi z revolucijo, postala 

socialistična, a s tem ne bo dosegla drugega, 

kot da bo socializirala revščino. 

Socializem je le doktrinarna parodija 

brez gospodarske in družbene 

podlage. Socializem lahko kritizira 

svobodni trg in njegove napake, toda če 

ta trg ne ustvari dobrin, jih bo socializem 

še manj. Spomnimo se kreditov na 

kredite, ki smo jih prejemali iz kapitalističnih 

Združenih držav Amerike in 

so minimalno reševali, če sploh, rajnko 

SFRJ, in sezonskih delavcev, ki so manjšali 

število brezposelnih doma in iz 

kapitalistične Nemčije pošiljali domov 

marke, oboji pa so tako s cevkami pri 

življenju ohranjali debilno socialistično 

ekonomijo. Da ne govorimo o svoboščinah, 

katerih brezpogojni branilec naj bi 

bil socializem, a se povsod kaže ravno 

nasprotno. Tako je bilo pri nas, tako je 

že 65 let na Kubi. 

NAPREJ V PREPAD 

Zdravstvo na Kubi so še pred dvema desetletjema 

hvalili kot odlično. Seveda je 

to zdravstvo javno, tako kot v vseh socialističnih 

sistemih. Danes je očitno sesuto. 

Tudi pri nas smo imeli v dobi SFRJ takega. 

Današnje težave izhajajo prav iz teh 

temeljnih ostalin. Nostalgiki, ki jih zagovarjajo, 

hočejo, da bi čim več tega ostalo. 

Kuba je vsem, predvsem pa mladim, 

ki realsocializma niso doživeli in imajo 

o njem v najboljšem primeru idealizirano 

predstavo, primer, kako naj se 

ne dela. Noben sistem, ki ne upošteva 

svobodnega trga v proizvodnji ali storitvah, 

ne more uspevati. Demokratična 

država mora z zakoni uvajati korekture 

tam in takrat, kjer oz. ko je 

trg nezadosten ali zlorabljen. 

Tistega, ki se s tem ne 

strinja, vabim, naj gre 

vsaj za kratko dobo 

na Kubo, v Venezuelo, 

v Severno 

Korejo, na Kitajsko 

in morda še 

kam, da bo tam 

spoznal, kako 

se gre »za domovino 

s socializmom 

naprej«, 

v prepad. 

Saj imajo vendar socializem, 

ki je že stoletje in pol ideal 

vseh menda pametnih ljudi! 

Zato je velika zmota misliti, 

da je socializem sam po sebi 

formula za gospodarsko 

proizvajanje. 

139 14. 3. 2024

18 

PREHITEVAM PO LEVI 

POSLEDNJI Golob 

ALJUŠ PERTINAČ 

Komentar 

Robi Star-Solar, ki bi rad bil premier dr. Robert Golob, nas je pretekli vikend »razveselil« 

z Instagram objavo, pravzaprav kratkim filmčkom, v katerem nam je zatrdil, da dani 

mandat kani »oddelati do konca«. 

Informacija sicer do tega trenutka, ko tole pišemo še ni 

uradno potrjena, saj je še ni potrdila oziroma na uradnem 

vladnem Instagram računu, ki je hkrati tudi njen 

osebni, objavila prva konkubina v državi, naša Despojna 

– Tina Gaber. Ve se, Robi Star je res uradno fant naše Tine 

in se občasno lahko z njo pojavlja v javnosti na uradnih priložnostih, 

sodeluje z njo na sestankih o strateškem komuniciranju 

vladnih reform na področju financ, zdravstva in 

okolja, fotografira v liftih in jo vsak teden vozi na zaslužene, 

čeprav drage počitnice. Ampak to seveda nikakor še ne pomeni, 

da on v tej zvezi dejansko nosi hlače oziroma trenirko, 

kot je po novem na dvoru Despojne moderno. 

NA VLADNEM PARKIRIŠČU 

Kamere naše največje komercialne televizije so sicer ujele trenutek, 

ko se je naša Despojna alias prva konkubina alias poznavalka 

družbenih omrežij alias prvoborka za pravice nutrij 

in prireje goveda na tradicionalen način s svojim ogromnim 

mestnim terencem, ki ima mimogrede z zelenim prehodom 

toliko skupnega kot diktatura Svobode z dejansko svobodo, 

pripeljala na vlado, da svojemu fantu Robi Starju pove, da bo 

Instagram @_robertgolob_ 

Robert Golob 

(57) nagovarja 

gledalce v objavi 

na Instagramu. 

mandat oddelal do konca. Pri tem ni bilo mogoče spregledati, 

kako izpod časti, kako pod nivojem se je naši Despojni zdelo, 

da se ji rampa na vladno parkirišče, na katerem nihče, ki 

ni del njenega dvora nima kaj iskati, ne dvigne sama od sebe, 

zato služabnice, pardon vladne uslužbenke, ki ji je rampo 

dvignila, ni hotela niti pogledati, ampak je z ledeno hladnim 

in kamnitim obrazom odpeljala mimo. Ve se, biti Despojna 

je resen posel in ne more ga opravljati vsak. Še posebej, če si 

hkrati prva konkubina v državi in to tipu, ki je egocentričen, 

vase zagledan manijak, ki v zvezi z vladanjem ne loči riti od 

komolca in se celo na najbolj preprosti fotografiji iz lifta v trenirki 

bedasto reži kot pečen maček. 

Robi Star je sicer v neuradnem filmčku, ki smo ga omenili 

v štartu, uporabil napačen glagol oziroma »hlahol«, kot on 

temu pravi. Vemo, Robi je severni Primorec in mu včasih slovnica 

dela težave. Njegova Despojna – Tina mu namreč ni zabičala, 

da bo mandat »oddelal do konca«, kar je sicer tudi slovnično 

nepravilna oblika, ampak da se bo »delal do konca«, da 

je predsednik vlade. Ker Robi Star samo misli, da je premier, 

dejansko pa se on samo dela, da je, vlada pa v resnici njegova 

Despojna. Robijev problem je v tem, da to vse bolj spoznavajo 

njegovi najtesnejši sodelavci in hkrati največji oboževalci. 

Ali odhajajo sami od sebe ali pa na željo Despojne, ker se jih 

je preprosto naveličala, niti ni pomembno. Dejstvo je, da je 

Robi Star ostal že brez cele kopice ministrov, brez osebnega 

Mefista, kar je bila kmalu bivša generalna sekretarka Gibanja 

Svoboda Vesna Vuković, brez svoje vodje kabineta in še in 

še. Praktično ne mine dan, da ne bi na dvoru umanjkal kak 

zvesti oproda. 

ODDELAL DO KONCA 

Robi Star nas je v famoznem filmčku obvestil tudi, da se bo 

ta teden udeležil okrogle mize o zdravstvu v Mariboru, in izrazil 

željo, da se vidimo tam. Kje najti večji dokaz, da se naš 

Robi zgolj dela, da vlada, kot v tem, da se bo kot formalno prvi 

odgovorni za razmere v našem zdravstvu in v času najdalj 

trajajoče zdravniške stavke v zgodovini samostojne Slovenije 

na neki bizarni okrogli mizi očitno informiral o tem, kaj se 

v našem zdravstvu dogaja, kot da je nek navaden slehernik s 

ceste? Ne, če koga zanima, kdaj bomo imeli zdravstveni sistem, 

ki ne bo sam sebi namen, mora vprašati Despojno Tino. 

Ampak ona žal, za razliko od Robi Starja, ne zganja floskul, 

ampak vlada z ledeno hladnim, kamnitim obrazom in na novinarska 

vprašanja praviloma ne odgovarja. 

Robi Starju torej resno grozi, da se bo do konca mandata 

samo še on delal, da vlada. Da bo torej kmalu ostal čisto sam. 

Prav lahko si ga predstavljamo čez dve leti na klopci v parku 

kot poslednjega goloba, spet skuštranega z naraščajočo plešo 

hkrati, v trenirki, kakopak, pozabljenega od vseh in vsakogar, 

tudi od svoje Despojne, ki si bo do takrat gotovo našla 

že kakšno drugo molzno kravo ali trpečo nutrijo, kako sam 

sebi nenehno ponavlja: »Ma, sem oddelal do ›honca‹, nje?« Ja, 

Robi, delal si se do konca. In mi s tabo. 

 

139 14. 3. 2024

Komentar 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

Z Golobom je praktično 

konec, pripravljajo 

BOŠTJANČIČA 

POŽAREPORT 

Terminsko je Kučanov scenarij videti približno takole: »usklajena« zamenjava Goloba 

sledi po junijskih volitvah v Evropski parlament, Klemen Boštjančič postane mandatar 

in novi predsednik Svobode, Golob pa slovenski evropski komisar v Bruslju. 

19 

Razplet na seji sveta Gibanja 

Svoboda minulo sredo zvečer 

nam potrjuje, da je slovenski 

Watergate pravzaprav samo 

pospešil Kučanov (83) scenarij iz ljubljanske 

gostilne Pečarič, ki smo ga na 

tem portalu ekskluzivno razkrili 26. 

februarja: »Goloba (57) bomo zamenjali 

z Boštjančičem (51), že usklajeno z Jankovićem 

(71).« 

IRONIJA, 

KARMA IN BIZARNOST 

Ob tem sicer ni zmanjkalo ironije, karme 

in bizarnosti. Ko Vesna Vuković 

(52), zdaj že padla generalna sekretarka 

Svobode, čustveno razlaga članom 

sveta Gibanja Svoboda, da se iz strankarskega 

in političnega življenja umika 

iz osebnih razlogov in zaradi medijskih 

napadov nanjo. Da ravno ona, Vukovićeva, 

govori o medijskih napadih, je 

res ironija in karma, a to nam hkrati 

dokazuje, s kakšnimi ljudmi imamo dejansko 

opravka. S takšnimi, ki ne zmorejo 

(premorejo) niti kančka empatije ali 

socialne inteligence. 

In ko Robert Golob pojasnjuje medijem, 

da Vukovićeva odhaja, potem ko 

je izpolnila vse cilje, ki sta si jih skupaj 

zastavila. Hm, katere cilje pa? A to, da 

je stranka pod vodstvom Goloba in Vukovićeve 

izgubila že dve tretjini svojih 

volivcev iz leta 2022, da ima danes okoli 

900 tisoč evrov dolga, da je brez terenske 

mreže in da ima skromnih 3500 

članov, ki so za nameček večinoma sicer 

uvoženi bivši člani LMŠ in SAB? Zato se 

tudi tole sliši kar bizarno. 

BOŠTJANČIČ IN MAROLT 

No, Golob je po tej seji sveta stranke 

uradno zbolel in ni prišel na četrtkovo 

sejo vlade ter je odpovedal vse premierske 

obveznosti. Da Kučanov scenarij, 

to je zamenjava Goloba z ministrom za 

Klemen Boštjančič (51) in Robert Golob (57) 

finance Klemnom Boštjančičem, očitno 

res deluje, pa dokazuje še vsaj naslednje. 

Golob naj ne bi imel več možnosti 

postavitve svojega generalnega sekretarja, 

ampak je, hočeš nočeš, moral 

zakulisno privoliti v definitivno Boštjančičev 

izbor. Gre za Roka Marolta 

(57), Boštjančičevega dolgoletnega 

podrejenega sodelavca, zaupnika (Adria 

Airways, Ministrstvo za finance ...) 

in menda tudi osebnega prijatelja. No, 

po drugi strani pa Gibanje Svoboda z 

Maroltom, sodeč po Maroltovem aferaškem 

načinu vodenja državne družbe 

Kontrola zračega prometa, s takšnim 

generalnim sekretarjem, čigar značajska 

lastnost, ob dejstvu, da Marolt pri 

svojih 57 letih nima niti ene sekunde 

političnih izkušenj, je močno poudarjena 

aroganca, tako rekoč prehaja skoraj z 

dežja pod kap. 

Marolt je sicer na seji nadzornega 

sveta KZP že odstopil, tam ostaja le še do 

31. marca, dan kasneje, 1. aprila, kar je 

tudi hecen datum, pa kot novi generalni 

sekretar »prevzema Svobodo«. Terminsko 

je Kučanov scenarij videti približno 

takole: »usklajena« zamenjava Goloba 

sledi po junijskih volitvah v Evropski 

parlament (Golobov premierski padec 

bi sicer lahko čudežno preprečila velika 

volilna zmaga Gibanja Svoboda, ki pa je 

realno ni mogoče pričakovati), Klemen 

Boštjančič postane mandatar in novi 

predsednik Svobode, Golob pa – recimo 

temu najverjetneje – slovenski evropski 

komisar v Bruslju. 

ODHAJA LOJALNA ŠKOFIČEVA 

Da je tokrat z Golobom zelo verjetno 

nepreklicno konec, nenazadnje potrjuje 

tudi najnovejša interna menjava 

na Gregorčičevi: Goloba namreč zdaj 

zapušča celo lojalna šefinja njegovega 

kabineta Petra Škofic (57). 

 

139 14. 3. 2024

20 AKTUALNO 

Tomo Strle/CITRUS 

Manjši del računalnikov Ministrstvo za 

digitalno preobrazbo že deli srednjim 

šolam in javnim zavodom, večina pa jih še 

vedno stoji v skladišču v Logatcu. 

NENAD 

GLÜCKS 

Pri nabavi 13.000 

prenosnih računalnikov 

se ni vedelo, kdo pije, 

ve pa se, kdo je plačal – 

DAVKOPLAČEVALCI 

Razkrivamo, kaj vse je šlo narobe na Ministrstvu za digitalno preobrazbo 

pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh pri nabavi računalnikov. Javni razpis ni bil 

prilagojen ciljnim uporabnikom, ampak dobaviteljem. Eden od poznavalcev trga 

je posel označil celo kot darilo zanje. 

Premier Robert Golob (57) res 

nima sreče z žensko kvoto v 

vladi. Nekaj ministric se je že 

poslovilo, v vladi pa še kar ostaja 

ministrica za digitalno preobrazbo 

Emilija Stojmenova Duh (38), in to 

kljub mnogim očitkom v zvezi z lanskoletno 

nabavo 13 tisočih prenosnih 

računalnikov. Ob tem je šlo po prepričanju 

opozicije za oškodovanje davkoplačevalcev, 

zavajanje javnosti, sprenevedanje 

in tudi sum korupcije. 

VPRAŠANJE 

CILJNIH UPORABNIKOV 

Ministrica je šla sredi lanskega leta 

v javni razpis za nakup prenosnikov 

(najprej za deset tisoč, kasneje so jih 

139 14. 3. 2024 

dodali še tri tisoč), ne da vi vedela, 

kdo so ciljni uporabniki, oziroma so 

se ciljne skupine do zdaj spremenile. 

Prvih 39 računalnikov (prenosniki 

so bili glede na pogodbene določbe 

dobavljeni novembra) je ministrstvo 

razdelilo do januarja, dobile so jih občine, 

prizadete v poplavah. Zdaj jih 

bodo na podlagi Zakona o stvarnem 

premoženju države in samoupravnih 

lokalnih skupnosti najprej 2.961 razdelili 

državnim srednjim šolam in zavodom, 

katerih ustanoviteljica je prav 

tako država. Preostalih deset tisoč, 

ki so uskladiščeni v Logatcu za ceno 

2.500 evrov mesečno, bo razdeljenih 

po javnem pozivu, ki ga bo objavil Javni 

štipendijski, razvojni, invalidski in 

preživninski sklad RS, potem ko bo 

sprejeta novela Zakona o spodbujanju 

digitalne vključenosti. 

Sprva je Stojmenova razlagala, da 

so prenosniki namenjeni ranljivi skupini 

prebivalstva, vrtcem in osnovnim 

šolam. Predlog omenjene novele zakona 

določa kot upravičence družine, 

ki imajo vsaj enega osnovnošolskega 

otroka in so kot prejemniki otroškega 

dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni 

razred (mesečni dohodek ne presega 

221 evrov na osebo), otroke s posebnimi 

potrebami, invalide ter upokojence 

z najnižjimi pokojninami. Prednost 

bodo imele omenjene družine z najnižjimi 

dohodki, prenosnike pa bo država 

posodila za dobo od dveh do petih let.

Komentar 

AKTUALNO 

21 

Poznavalci menijo, 

da bo posojanje večja 

logistična naloga, kot če bi 

jih enostavno podarili. 

Navedeni sklad naj bi prvi javni 

poziv za dodelitev opreme objavil najkasneje 

do 30. aprila, prenosniki bodo 

izposojeni po načelu, kdor se prej prijavi. 

Poznavalci menijo, da bo posojanje 

večja logistična naloga, kot če bi jih 

enostavno podarili. Kdo bo vodil evidenco, 

opravljal inventuro, skrbel za 

popravila? Na skladu, kot pravijo naši 

viri, za zdaj ni še nič pripravljeno. 

»NAKLJUČJE« 

PRI DOBAVITELJIH 

Javni razpis so na ministrstvu julija lani 

razdelili na štiri sklope, pri čemer ni 

bilo opredeljeno, zakaj oziroma za katero 

ciljno skupino naj bi bil posamezen 

sklop. Zakaj torej štirje? Očitno zaradi 

prilagoditve štirim ponudnikom, ki so 

bili nato na razpisu tudi izbrani. 

Pozor, zgodilo se je zanimivo »naključje« 

pri izbiri dobaviteljev. Pri 

prvem sklopu (vsak je bil za dobavo 

2.500 prenosnikov) sta ponudbi oddala 

Unistar in Lancom, pri drugem prav 

tako, za tretjega so se prijavili Lancom, 

Acord-92 in Gambit trade, pri četrtem 

sta bila na izbiro Lancom in Acord-92. 

Ponudbe so se lepo razporedile tako, da 

je bil vsak izbran za en sklop: za prvega 

Lancom, drugi je pripadel Unistarju, 

tretji Gambit tradu in četrti Acordu-92. 

Netipično za javne razpise je ministrstvo 

že v razpisu javno oznanilo, da 

so »naročnikova zagotovljena sredstva 

v višini 500 evrov z DDV za kos opreme 

za posamezen sklop«. Ponudniki so 

se temu prilagodili, tako so se na koncu 

pogodbene cene pri posameznih sklopih 

gibale od 495 evrov do 499,59 evra za kos 

opreme. Skupaj je to slabih 6,5 milijona 

evrov za vseh 13 tisoč računalnikov. 

Po oceni poznavalca trga prenosnikov 

(objavljamo v nadaljevanju) bi lahko 

država do računalnikov prišla ceneje, 

upoštevaje količino. Ta dobaviteljem 

omogoča, da jih sami kupijo ceneje. 

Vnaprejšnja seznanitev potencialnih 

dobaviteljev z zneskom, ki ga ima naročnik 

na voljo za enoto opreme sicer ni 

nezakonita, lahko pa je negospodarna. 

Glede na skoraj enake pogodbene cene 

in razporeditev izbora »vsak ponudnik 

en sklop« smrdi tudi po kartelnem dogovoru 

med dobavitelji. 

OSVETLJENA TIPKOVNICA 

Po besedah poznavalca (ni želel biti 

imenovan) se glede na zahtevane specifikacije 

računalnikov zdi, kot da se je 

že vnaprej približno vedelo, kaj bodo 

določena podjetja lahko ponudila. Kupili 

so modele HP PROBOOK 455 G10, 

Lenovo V15 G3 IAP, Dell Latitude 3540 

P170G in Acer TravelMate P215-54. Res 

pa je bila količina velika in so na ministrstvu 

verjetno gledali, kaj se bo v 

takšni količini sploh dalo dobaviti. Iz 

specifikacij mu takoj »skoči ven« recimo 

osvetljena tipkovnica (minimalna 

zahteva za prvi in tretji sklop prenosnikov), 

ki je za navadno uporabo 

prenosnika povsem nepomembna in v 

tem cenovnem rangu ni običajna. 

V razpis bi lahko vključili recimo 

samo ključne podatke – kateri procesor, 

kakšna velikost delovnega pomnilnika, 

kakšna zmogljivost SSD 

diska. Glede na to, da imajo eno leto 

garancijske dobe, pomeni, da bo že 

polovici potekla, še preden bodo sploh 

prišli v roke uporabnikov. 

Bi se dalo res dobiti prenosnike 

enakih karakteristik za 350 do 400 

evrov, kot izhaja iz članka na portalu 

preiskovalno.si? Če jih dobaviš 

tri tisoč, lahko kot dobavitelj gotovo 

dosežeš nižjo ceno (svoje nabave), je 

Za zdaj ne kaže, da bi afera ministrico 

odnesla s položaja. 

Fotomontaža CITRUS 

139 14. 3. 2024

22 AKTUALNO 


Na ministrstvu zatrjujejo, da so 

podatki o cenah takšnih prenosnikov 

v znesku od 350 do 400 

evrov, navedeni v članku na portalu 

preiskovalno.si, neresnični. 

POJASNILA Z MINISTRSTVA 

Na Ministrstvo za digitalno preobrazbo smo vprašali, zakaj 

so s podatkom v razpisni dokumentaciji, da imajo zagotovljena 

sredstva 500 evrov z DDV za kos opreme, seznanili 

ponudnike. Pravijo, da so na osnovi analize trga ocenili, da 

cena računalnika določene kvalitete ne sme preseči 500 

evrov. »Cene primerljivih računalnikov so bile v maloprodaji 

višje od 600 evrov.« Poudarjajo, da so navedbe portala preiskovalno.si 

glede cen takšnih prenosnikov neresnične, saj 

so predstavili prenosnike, ki niso primerljivi z nabavljenimi. 

Ti so iz višjega razreda, pojasnjujejo. 

Anekse k osnovnim pogodbam za nabavo dodatnih tri 

tisočih računalnikov (vsak od izbranih ponudnikov jih je dodatno 

dobavil 750) so sklenili v skladu s 95. členom Zakona 

o javnem naročanju zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni 

mogel predvideti. Tu mislijo najbrž na avgustovske poplave, 

do katerih je prišlo dva tedna po objavi razpisa, potrebe po 

prenosnikih pa naj bi se zato povečale. Postavlja se vprašanje 

ali bi »skrben naročnik« najprej kupil računalnike in potem 

spreminjal načrt, komu so računalniki namenjeni. 

Zakaj so nabavo sploh razdelili na štiri sklope? Po čem 

naj bi se razlikovali ciljni uporabniki posameznih sklopov? 

Upoštevali so šesti člen ZJN, ki določa načelo gospodarnosti, 

učinkovitosti in uspešnosti. Ponudnik mora oblikovati 

razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati 

po več sklopih, s čimer se omogoči večja dostopnost 

javnega naročila gospodarskim subjektom. Skratka, v nabavo 

po štirih sklopih primerljivih prenosnikov so šli, ker 

nihče od ponudnikov ne bi mogel zagotoviti deset tisočih 

enakih računalnikov do novembra 2023. Za vsak sklop sta 

se na javni razpis prijavila vsaj dva ponudnika z dvema različnima 

blagovnima znamkama prenosnikov. 

Zanimivo: nujno so potrebovali računalnike že do novembra, 

večina pa jih sredi marca še vedno stoji v skladišču 

v Logatcu. 

Kako je z razdeljevanjem prvih 2.961 računalnikov, do 

katerih so upravičene srednje šole in državni javni zavodi? 

Prenos na določene šole je že v teku. »Računalnike 

delimo po seznamu, ki smo ga prejeli od Ministrstva za 

vzgojo in izobraževanje, v katerem so določeni tako upravičeni 

zavodi kot tudi količina prenosnikov.« In zakaj jih 

ne delijo tudi osnovnim šolam? Trdijo, da to ne bi bilo 

skladno z zakonodajo, saj ustanoviteljica osnovnih šol ni 

država, pač pa občine. 

139 14. 3. 2024

AKTUALNO 

23 

prepričan sogovornik. Pri prodaji prenosnikov 

marže niso posebej velike, so 

le nekaj odstotne. 

OPERACIJSKI SISTEM 

Za nakup licenčnega operacijskega 

sistema Windows bo treba dodatno 

plačati okoli 120 evrov za eno licenco. 

Ker so z Ministrstva za digitalno preobrazbo 

nedavno sporočili, da bodo 

prvih 2.961 prenosnikov razdelili srednjim 

šolam in državnim zavodom, pri 

čemer so na voljo z naloženim operacijskim 

sistemom Linux, ki je brezplačen, 

ali brez naloženega operacijskega 

sistema (po želji posamezne ustanove), 

nas je zanimalo, kaj to pomeni za šole. 

Kot pravi naš vir, bodo morale šole, ki 

uporabljajo specifične programe, ki 

delajo samo na Windowsih, pač kupiti 

licence za ta operacijski sistem. 

Za povprečnega uporabnika je lažja 

uporaba s tem sistemom, saj je tudi 

najbolj razširjen. Nalaganje operacijskega 

sistema na računalnik traja okoli 

pol ure, navadni uporabniki tega niso 

vešči, torej bo tudi za to morala poskrbeti 

država. 

Prepričan je, da ni naključje, da je 

vsak od štirih ponudnikov dobil en 

sklop za dobavo. Prenosniki s temi karakteristikami 

se mu sicer zdijo čisto 

uporabni in bodo gotovo koristni, toda 

kaže, da je bil celoten razpis darilo tem 

podjetjem, je pojasnil. Vgrajeno imajo 

12. generacijo procesorjev, ki so že nekoliko 

zastareli. Glede na količino dosežena 

cena za državo po njegovem ni 

bila ugodna, težko pa je reči, kolikšna 

bi zadoščala, saj gre tudi za dogovor s 

proizvajalci. »Če bi se na ministrstvu 

oziroma na ravni vlade bolje pripravili, 

bi lahko dobili letos prenosnike s 13. 

generacijo procesorjev in garancijo, ki 

bi bila v primeru hitre dostave veljavna 

večji del dobe, poleg tega bi bila seveda 

cena (tudi sodobnejših prenosnikov) 

lahko nižja.« 

Vnaprejšnja seznanitev 

potencialnih dobaviteljev z 

zneskom, ki ga ima naročnik 

na voljo za enoto opreme, 

sicer ni nezakonita, lahko pa 

je negospodarna. 

POSTOPEK NA KPK 

Pred dvema mesecema so na Komisiji 

za preprečevanje korupcije potrdili, da 

v zvezi s tem nakupom vodijo postopek 

predhodnega preizkusa. V kateri 

fazi je postopek? Je že v fazi preiskave? 

Obravnavajo ravnanja ministrice 

Stojmenove Duh? 

Pravijo, da je postopek še v fazi 

predhodnega preizkusa, v okviru katerega 

se preučuje nakup predmetnih 

računalnikov z vidika kršitev Zakona 

o integriteti in preprečevanju korupcije, 

za katerega so na KPK pristojni. 

Pregledujejo dokumentacijo, ki so jo 

pridobili od Ministrstva za digitalno 

Ministrica Emilija Stojmenova 

Duh (38) se veseli interpelacije 

zaradi nakupa 13 tisočih 

prenosnikov. Morda se ji ne bo 

smejalo po preiskavi na KPK. 

Flickr @vladaRS 

preobrazbo in drugih organov. »Po celoviti 

preučitvi dokumentacije bomo 

sprejeli odločitev, ali se uvede preiskava 

ali se zadeva zaključi na drugačen 

način.« 

V stranki SDS pa so se že odločili 

in zoper ministrico konec januarja 

vložili interpelacijo. Med očitki so 

zapisali sum storitve kaznivega dejanja 

nevestnega dela, oškodovanja 

davkoplačevalcev zaradi negospodarnega 

nakupa in zavajanje javnosti 

glede nakupa. Podporo interpelaciji 

so napovedali tudi poslanci NSi. Odziv 

ministrice? Interpelacije in preiskave 

KPK se zelo veseli, saj bo lahko 

predstavila dejstva. 

SKLENITEV ANEKSOV 

Tu so še aneksi. Pogodbe o dobavi so 

sklepali med 2. in 12. oktobrom z rokom 

dobave 45 dni. Le nekaj dni po 

podpisu pogodb z vsemi štirimi dobavitelji 

so podpisali še anekse o dobavi 

nadaljnjih tri tisočih prenosnikov 

(vsak od štirih jih je dobavil pod enakimi 

pogoji še 750). Aneks k osnovni pogodbi 

je po 95. členu Zakona o javnem 

naročanju (ZJN) dovoljeno skleniti, če 

bi recimo naročniku zamenjava izvajalca 

povzročila velike nevšečnosti ali 

znatno zvišanje stroškov, ali pa na primer 

zaradi okoliščin, ki jih naročnik 

ni mogel predvideti in ne spreminjajo 

splošne narave javnega naročila. A zvišanje 

cene ne sme presegati 30 odstotkov 

vrednosti prvotne pogodbe. In glej 

ga zlomka, 750 od 2.500 (prenosnikov) 

je natanko 30 odstotkov. 

Na ministrstvo za digitalno preobrazbo 

smo naslovili več vprašanj, odgovore 

objavljamo v okvirju. 

139 14. 3. 2024

24 AKTUALNO 

VANJA 

KOČEVAR 

TINO MAMIĆ/ 

DOMOVINA 

Komentar 

Uvajanje albanščine v šolo 

NE BO RODILO SOŽITJA 

Zakonu o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje 

SFRJ, ki ga je Državni zbor obravnaval 6. marca, se je obetala podpora. SDS in NSi 

ga sicer ne podpirata, a za njim stoji celotna koalicija. V koaliciji pa so predlagali črtanje 

svojega na odboru sprejetega dopolnila o učenju maternega jezika in kulture v šolah. 

Čeprav se predlog zakona v 1. členu 

sklicuje na Deklaracijo Republike 

Slovenije o položaju narodnih 

skupnosti pripadnikov narodov 

nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (De- 

PNNS), ki jo je Državni zbor sprejel leta 

2011, med obema dokumentoma obstaja 

velik terminološki razkorak. 

Dasiravno bi tudi sami Deklaraciji 

iz leta 2011 lahko očitali šibke pravne 

temelje, se je ta vendarle nanašala 

izključno na pripadnike narodov nekdanje 

SFRJ, ki so državljani RS in so v 

Sloveniji živeli že ob osamosvojitvi. Po 

drugi strani predlog ZUKPPNS v 2. in 

3. členu nediferencirano govori o prebivalcih 

RS, ki so pripadniki narodov 

nekdanje SFRJ. 

TERMINOLOŠKI PRESKOK 

Gre za velik terminološki preskok, ker 

termin »prebivalci« avtomatično vključuje 

veliko širši del prebivalstva države, 

saj poleg državljanov zajema tudi osebe 

s statusom stalnega in začasnega prebivališča 

v RS. Predlog zakona za razliko 

od Deklaracije iz leta 2011 tako ne vključuje 

več le prebivalcev, ki so v državi živeli 

ob osamosvojitvi leta 1991, temveč 

tudi vse tiste, ki so se bodisi kot begunci 

bodisi kot ekonomski migranti ali iz 

drugih razlogov priselili potem. 

Zakonodajno-pravna služba Državnega 

zbora je 1. februarja opozorila, 

da v Ustavi RS na kolektivni ravni 

ni podlage za varstvo drugih narodnih 

skupnosti razen Italijanov, Madžarov 

in Romov, da pa Ustava RS pripadnikom 

vseh drugih narodov zagotavlja 

vse pravice na individualni ravni. 

Kljub temu je bil 15. februarja 

predlogu zakona na seji Odbora za 

kulturo kot amandma dodan člen 5.a, 

ki besedne zveze »kolektivne kulturne 

pravice« sicer ne vsebuje, vendar kaže, 

da implicitno dodeljuje prav te. 

Ministrstvu, pristojnemu za vzgojo 

in izobraževanje, med drugim daje 

tudi naslednje naloge: »omogoča 

osnovno in srednješolsko brezplačno 

učenje maternega jezika in kulture v 

okviru fakultativnega ali dopolnilnega 

pouka ali interesne dejavnosti 

razširjenega programa šol za otroke 

pripadnikov narodov nekdanje SFRJ 

v RS« in »gostovanje inštruktorjev za 

učitelje maternega jezika in kulture iz 

držav izvora narodnih skupnosti narodov 

nekdanje SFRJ v RS ali pa zagotavljanje 

učiteljev iz držav izvora narodnih 

skupnosti narodov nekdanje SFRJ 

v RS za poučevanje maternega jezika 

in kulture v šolah«. 

Srbska pravoslavna cerkev je svojo cerkev v Ljubljani 

dobila leta 1936, Islamska skupnost v Republiki 

Sloveniji pa džamijo leta 2020. 

NI PRAVNE PODLAGE 

Za kolektivne kulturne pravice, kot je 

brezplačno učenje maternega jezika in 

kulture v osnovnih in srednjih šolah, 

pravne podlage sicer ni ne v Ustavi RS 

ne v Deklaraciji iz leta 2011. Poleg tega 

se odpira vprašanje, v kakšni obliki in 

v katerem jeziku bodo učitelji iz držav 

nekdanje SFRJ za poučevanje v Sloveniji 

opravljali strokovne izpite. 

Ustavno sporen je tudi pasus, ki 

se pojavi v 6. členu predloga zakona, 

saj med nalogami Sveta za vprašanja 

narodnih skupnosti pripadnikov narodov 

nekdanje SFRJ v RS, ki naj bi ga 

ustanovila vlada, določa, da ta organ 

med drugim: »prepoznava načine za 

izboljšanje participacije pripadnikov 

narodnih skupnosti narodov nekdanje 

SFRJ v RS«. 

To določilo počasi odpira vrata 

uveljavljanju kvot po narodnostnem 

ključu in v slovenski pravni sistem 

uvaja nastavke ponekod na zahodu 

razširjene identitetne politike (ang. 

identity politics). Podobne predpise 

Gre za velik terminološki 

preskok, ker termin 

»prebivalci« avtomatično 

vključuje veliko širši del 

prebivalstva države. 

Tomo Strle/CITRUS 

139 14. 3. 2024

AKTUALNO 

25 

Izkušnje z Zahoda kažejo, da uvajanje identitetne politike za širjenje volilne baze neke politične opcije ne prinese sožitja med prebivalci neke države. 

Fotografije so iz Parka vojaške zgodovine Pivka. 

so uvedle nekatere zahodne univerze, 

na katerih za vpis niso več pomembne 

kvalifikacije, temveč poreklo, »sorazmerno 

zaposlitev manjšinskih strokovnjakov 

v državnih ustanovah« pa je 

nenazadnje predvideval tudi program 

leta 2018 ustanovljene Socialne stranke 

Srbov Slovenije. 

Upoštevajoč Ustavo RS, zlasti 14., 

61., 62. in 63. člen, ki vsakomur zagotavljajo 

enake pravice ne glede na 

narodnost, je v RS sicer prepovedana 

vsakršna diskriminacija na podlagi 

narodnosti, nad čimer bdijo pristojni 

organi, vendar narodnost ipso facto ne 

more biti razlog za posebne privilegije. 

Problematičen bi bil lahko tudi 7. 

člen predloga zakona, saj v 2. točki določa: 

»Minister, pristojen za kulturo, 

izda odločbo o pridobitvi statusa reprezentativne 

organizacije posamezne 

narodne skupnosti pripadnikov 

narodov nekdanje SFRJ v RS. Zoper 

odločbo o zavrnitvi podelitve statusa 

reprezentativnosti pritožba ni možna, 

dopusten pa je upravni spor.« V 

določenih primerih bi to lahko vodilo 

do podeljevanja statusa reprezentativnosti 

organizacijam pripadnikov 

narodov nekdanje SFRJ na ideološki 

podlagi in v izključevanje. 

ZAKON V PRAKSI 

Predlog zakona torej ureja področje, 

za katerega ustavne podlage ni in drastično 

presega stališča, ki jih je Državni 

zbor navedel v Deklaraciji iz leta 2011. 

Poleg tega bi mu kdo lahko očital tudi, 

da je diskriminatoren do pripadnikov 

vseh drugih narodov v RS. 

Dodatne težave povzroča dejstvo, 

da predlog zakona ne omenja nobenih 

kvantitativnih kriterijev, kakšno 

število interesentov za pouk, omenjen 

v členu 5.a, mora na določeni šoli obstajati, 

da je ministrstvo, pristojno za 

vzgojo in izobraževanje, takšen pouk 

dolžno zagotoviti. 

Poleg tega predlog za uživanje kolektivnih 

kulturnih pravic ne navaja 

nobene časovne omejitve pri pridobitvi 

statusa začasnega in stalnega prebivališča 

ali državljanstva RS. Predlog zakona 

bi zato v njegovi trenutni obliki lahko 

razumeli tudi tako, da je ministrstvo, 

pristojno za vzgojo in izobraževanje, 

»osnovno in srednješolsko brezplačno 

učenje maternega jezika in kulture« 

dolžno zagotoviti vsakomur, ki se s področja 

nekdanje SFRJ šele bo priselil v 

Slovenijo, in sicer na katerikoli osnovni 

ali srednji šoli v državi, tako v Ljubljani, 

Velenju, na Kuteževem pri Ilirski Bistrici 

kot tudi v Bakovcih pri Murski Soboti. 

PANDORINA 

SKRINJICA ŠOVINIZMOV 

Kot vnuk dveh oficirjev JLA imam tudi 

sam, avtor teh skromnih vrstic, četrtino 

srbske krvi in hrvaške sorodnike v 

Dalmaciji. Poleg tega do nobenega naroda 

ne gojim nikakršnih resentimentov. 

Vendar po drugi strani menim, da lahko 

predlog zakona v svoji sedanji obliki že 

srednjeročno močno načne položaj slovenščine 

kot uradnega jezika in samo 

družbeno kohezijo v Sloveniji ter jo v 

pičlem desetletju drastično spremeni. 

Nenavadno je tudi, da se kategorija narodnosti, 

potem ko je bila po letu 2002 

z obrazložitvijo, da sodi med občutljive 

osebne podatke, umaknjena iz uradnih 

statistik RS, s predlogom zakona vrača v 

poslovanje državnih organov. Kot kažejo 

primeri z zahoda, uvajanje identitetne 

politike za potrebe širjenja volilne baze 

določene politične opcije nikjer ni rodilo 

sožitja med pripadniki različnih narodnosti, 

zato ne gre pričakovati, da bi 

lahko bilo v Sloveniji kaj drugače. Veliko 

bolje od načrtnega ustvarjanja tenzij v 

družbi bi bilo, če bi vlada poskrbela za 

plačilno disciplino in, denimo, zagotovila 

plačilo delavcem, ki so bili opeharjeni 

pri gradnji Stožic. Vendar so bili v 

te umazane posle vpleteni isti ljudje, ki 

so jih zdaj polna usta pravic. 

139 14. 3. 2024

26 SVOBODNO GOSPODARSTVO 

Zakaj ima slovenski kmet 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

139 14. 3. 2024 

težave pri poslovanju 

Z JAVNIMI ZAVODI 

V zadnjih letih se je v Sloveniji vse bolj izpostavljala problematika lokalne samooskrbe in kratkih 

dobavnih verig, še posebej, ko gre za javne zavode: šole, vrtci, bolnišnice in domovi za ostarele. 

Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša nakupovanje hrane neposredno od slovenskih kmetov 

– svežina proizvodov, podpora lokalnemu gospodarstvu, manjši ogljični odtis, se še vedno 

soočamo z razmeroma nizkim deležem takšnih nakupov. Poglejmo, kje so glavne ovire. 

Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem 

naročijo za več kot 200 

milijonov evrov hrane letno, pri 

čemer se srečujejo z resnimi izzivi 

pri izpolnjevanju zahtev, ki jih prinaša 

zakonodaja na področju zagotavljanja 

zadostnih količin ekoloških živil in živil 

iz shem kakovosti v okviru javnega 

naročanja. Na trg pride premalo ekoloških 

pridelkov in živil, ki pa so pogosto 

v višjem cenovnem razredu, zato jih 

javni zavodi lahko le občasno vključujejo 

v svoje jedilnike. 

Potrebni bodo premiki na cenovnih 

področjih za oskrbo javnih zavodov in 

novi preračuni zneskov, če bomo hoteli 

v javne zavode pridobiti lokalno, 

doma pridelano hrano, hrano iz kratkih 

verig, ki jo zahteva zakonodaja in 

zaslužijo varovanci. Vsekakor pa se 

moramo zavedati, da Slovenija nima 

tisoče kmetijskih gospodarstev, ki so 

sposobna dobavljati hrano v javne zavode 

v zadostnih količinah in z ustrezno 

logistiko. Pri SDS in SLS so pripravili 

vsak svoje predloge, ki bi pozitivno 

vplivali na napredek na tem področju. 

Kot pravijo na pristojnem ministrstvu, 

je javno naročanje živil kompleksen 

večplasten sistem, ki potrebuje 

konstruktiven dialog med vsemi vpletenimi 

deležniki. Z izzivi se soočajo 

tako na strani ponudnikov kot na 

strani naročnikov. Za učinkovitejše 

reševanje odprtih vprašanj na tem področju 

bo vlada Republike Slovenije s 

sklepom vlade ustanovila medresorsko 

delovno skupino za več lokalne 

hrane v javnih zavodih, ki bo iskala 

izvedljive korake za več lokalnih živil 

v javnih zavodih. 

Janez Rebec: »Slovenski kmetje in 

živilskopredelovalna industrija ter zadruge 

ponujajo kakovostno hrano, s certifikati 

shem kakovosti, a glavni faktor izbire je še 

vedno cena.« 

delamaris.si 

ZAPLET PRI CENI 

Eden od ključnih izzivov tako ostajajo zakonodajne 

in birokratske ovire. Javna naročila 

so podvržena strogim pravilom in 

predpisom, ki pogosto favorizirajo večje 

dobavitelje zaradi njihove zmožnosti izpolnjevanja 

obsežnih zahtev in kriterijev. 

To pomeni, da majhni kmetje in lokalni 

proizvajalci težko konkurirajo v postopkih 

javnega naročanja, kjer so ključni faktorji 

cena, količina in zanesljivost dobave. 

Druga pomembna ovira je cena. 

Kljub želji po podpori lokalnemu gospodarstvu 

se javni zavodi soočajo s proračunskimi 

omejitvami in pritiskom, da 

znižajo stroške, kar jih vodi k izbiri cenejših 

ponudnikov. Lokalno pridelana 

hrana je pogosto dražja zaradi manjših 

obsegov proizvodnje in višjih proizvodnih 

stroškov, kar otežuje njeno konkurenčnost 

v javnih razpisih. 

Predsednik GZS – Zbornice kmetijskih 

in živilskih podjetij Janez Rebec je 

izpostavil, da se obravnavana tematika 

dotika tako pridelovalcev kot uporabnikov, 

od katerih ima vsak pravico 

vedeti, od kod prihaja hrana, ki jo uživa. 

»Slovenski kmetje in živilskopredelovalna 

industrija ter zadruge ponujajo 

kakovostno hrano, s certifikati 

shem kakovosti, a glavni faktor izbire 

je še vedno cena, za katero verjamem, 

da je pomembna, ni pa edina pomembna,« 

je poudaril. Izpostavil je, da tržna 

pridelava ekoloških živil v Sloveniji 

ni zadostna. Javni zavodi so zavezani 

izpolnjevati zakonodajno zahtevo po 

naročanju do 12 % ekoloških živil in 

najmanj 20 % živil iz shem kakovosti, 

sicer so v prekršku, zato vse več javnih 

zavodov ekološka živila kupuje iz drugih 

držav. Kljub številnim spodbudam, 

ki jih država namenja spodbujanju 

ekološkega kmetijstva, te ne prispevajo 

k večji pridelavi ekoloških živil in 

večji dostopnosti na trgu. 

FAVORIZIRANI 

VELIKI DOBAVITELJI 

Logistika predstavlja tretjo veliko oviro. 

Centralizirani distribucijski sistemi 

favorizirajo velike dobavitelje, medtem 

ko bi vzpostavitev učinkovitih dobavnih 

verig od vrat do vrat z več malimi kmetijskimi 

gospodarstvi zahtevala znatna 

organizacijska in finančna vlaganja. 

Predsednik Komisije za kmetijstvo, 

gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič 

(62) je spomnil, da je v okviru dela v 

državnem svetu vladi RS predlagal nujne 

spremembe, ki bi omogočile večjo prehransko 

neodvisnost od uvoza, podporo 

slovenskemu kmetijstvu ter zmanjšanje 

ogljičnega odtisa pri transportu hrane. 

Po njegovem mnenju bi bilo treba poenostaviti 

sistem javnih naročil, ki je 

»zaradi obsežne birokracije in pogosto 

sporne prakse predvsem v prid velikim 

trgovskim sistemom ter posledično pretežno 

uvoženi hrani«.

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

27 

»Pri delu komisije ugotavljamo, da 

je v zadnjem času veliko javne razprave 

in sredstev namenjenih ohranjanju 

okolja, tudi na način, da se destimulira 

že tako skromno slovensko kmetijstvo, 

ki se ga deklarira kot enega znatnih 

onesnaževalcev okolja. Pri tem pa se 

ne izpostavljajo podatki o vplivih na 

okolje, ki jih povzroča vedno večji obseg 

transporta,« je poudaril in pozval 

k vzpostavitvi pogojev, ki bodo spodbujali 

povpraševanje po lokalnih pridelkih 

in s tem omogočili trajnostni 

razvoj slovenskega agroživilstva. 

Vzpostavitev učinkovitih 

dobavnih verig od vrat 

do vrat bi zahtevala 

znatna organizacijska 

in finančna vlaganja. 

POMANJKANJE INFORMACIJ 

Pomanjkanje informacij in povezav 

med kmeti in javnimi zavodi prav tako 

predstavlja oviro. Javni zavodi morda 

ne poznajo lokalnih ponudnikov ali 

nimajo informacij o njihovi ponudbi, 

kmetje pa se morda ne zavedajo potenciala, 

ki ga predstavlja sodelovanje 

z javnimi zavodi. Na podlagi izkušenj 

in informacij tako ponudnikov kot naročnikov 

poskušajo na Ministrstvu za 

kmetijstvo že v procesu usposabljanj na 

terenu seznanjati in predlagati manjše 

rešitve obema stranema. Obveze so za 

nekatere javne zavode težko izvedljive 

zaradi različnih izzivov, s katerimi se 

soočajo. Zato naročnike usposabljajo – 

kje najti ponudnike, kako se povezati 

z njimi, kako oblikovati sklope, da bo 

lahko lokalna hrana prišla na mize javnih 

zavodov. Prav tako so v okviru intervencij 

skupne kmetijske politike na 

razpolago vzvodi, ki omogočajo povezovanje 

pridelovalcev, pripravo, predelavo, 

skladiščenje, logistiko lokalno pridelanih 

živil in živil iz shem kakovosti. 

V praksi se te ovire manifestirajo 

na različne načine: manjša osnovna 

šola na Gorenjskem je želela preiti na 

lokalno oskrbo z zelenjavo, a je naletela 

na težave pri izpolnjevanju strogega 

pravnega okvira javnega naročanja. 

Dom starejših občanov na Štajerskem, 

denimo, je imel interes po nakupu 

mesa in mlečnih izdelkov od lokalnih 

proizvajalcev. Naleteli so na oviro, saj 

lokalni kmetje niso imeli potrebnih 

certifikatov za prodajo mesa in mlečnih 

izdelkov javnim ustanovam, kar je 

bila zahteva v razpisnih postopkih. To 

je onemogočilo sodelovanje, kljub interesu 

obeh strani. 

Ekološka kmetija v Prekmurju, 

specializirana za pridelavo zelenjave, 

je želela razširiti svoj trg in prodajati 

izdelke lokalnim vrtcem. Kljub visoki 

kakovosti svojih izdelkov in ekološki 

certifikaciji so bili izključeni iz razpisov, 

ker niso mogli konkurirati z nižjimi 

cenami, ki so jih ponujali večji 

distributerji, ki so dobavljali uvoženo 

zelenjavo. Eden od ljubljanskih vrtcev 

je celo sodeloval v pilotnem projektu, 

ki je imel za cilj vzpostaviti neposredno 

povezavo med vrtcem in lokalnimi 

kmeti. Projekt je zahteval veliko predhodno 

koordinacijo in organizacijo, 

vključno s prilagajanjem jedilnikov 

glede na sezonsko ponudbo kmetov. 

Kljub začetnim uspehom je projekt naletel 

na težave pri vzdrževanju stalne 

kakovosti in količine dobav, zaradi česar 

je bil na koncu ustavljen. 

POLITIKA IN REŠITVE 

»V Zakonu o javnem naročanju smo 

omogočili nakup lokalne hrane brez 

javnega naročanja za javne prehranske 

obrate, ki letno kupujejo prehranske izdelke 

v vrednosti do EU portala. V Zakonu 

o kmetijstvu smo dodali pristojnost 

kmetijski inšpekciji, ki po novem nadzira 

izvajanje Uredbe o zelenem javnem 

naročanju, prav tako pa smo dodali tudi 

sankcije za zavod in odgovorno osebo,« 

so nam sporočili iz stranke SDS. 

Treba je tudi podpreti zadruge ali 

druge subjekte, da bodo organizirali 

prodajni trg, zbrali ponudbo prehranskih 

izdelkov in se javili na javne razpise. 

»Bistveno je treba povečati nadzor 

inšpekcijskih služb nad kakovostjo dobavljenih 

prehranskih izdelkov. Z masnimi 

bilancami je potrebno preprečiti 

ponarejanje porekla in shem kakovosti. 

Zato je treba nemudoma pričeti z izvajanjem 

masnih bilanc. Smiselno bi bilo 

doseči izjemo, da za nakupe hrane ni 

potrebno javno naročanje.« 

V Sloveniji smo največja ovira do 

zdravega razvoja naših otrok in mladostnikov 

ter kvalitetne oskrbe bolnikov 

in starostnikov ravno mi sami, 

pa so prepričani v stranki SLS Marka 

Balažica (39). Okoliški pridelovalci se 

namreč pogosto ne prijavijo na javne 

razpise zaradi prezahtevne dokumentacije 

in nezmožnosti, da bi z večjimi 

ponudniki tekmovali v ceni, država pa 

jim tu ne pride naproti. 

»Za začetek bi z doslednim izvrševanjem 

Zakona o financiranju občin zagotovili 

več denarja tudi za boljšo hrano v 

vrtcih, šolah in domovih za ostarele. S 

prilagoditvijo Zakona o javnem naročanju 

na način, da bi evropsko Uredbo o 

zelenem naročanju prepisali tako, da je 

treba pri hrani upoštevati višje deleže, 

kot so minimalno predpisani (Uredba 

v 6. členu določa, da morajo naročniki 

upoštevati najmanj 15 % ekoloških 

živil in 20 % živil iz shem kakovosti), 

bi pristalo več lokalnega tudi na naših 

krožnikih. Hkrati bi morali v Zakonu 

popraviti mejne vrednosti naročil za lokalne 

skupnosti, saj postavljena letvica 

pri 215.000 EUR ne omogoča večletnega 

načrtovanja in preko tega zagotovljenega 

stabilnega večletnega povpraševanja 

kmetu,« so prepričani v SLS. 

139 14. 3. 2024

28 

INTERVJU 

RAJKO GERIČ, UKINJENI UREDNIK 

Zdaj je RTVS v bistvu prevzela 

TRDA LEVICA 

Še sem odgovorni urednik, ampak zgolj in samo po funkciji. – Sprašujejo samo in zgolj »naše« oziroma tiste, 

ki so jim po godu. – Vedno je bila javna televizija želja politike, vedno. To vsi vemo, to priznamo. – Če začneš 

enkrat dojemati RTV kot svoj medij, pač ne dopustiš nikomur, da pride zraven. – Delitev na »naše« in »vaše« 

je za medijski prostor katastrofalna. 

ALEN SALIHOVIĆ 

JAKA KRENKER/DOMOVINA 

139 14. 3. 2024

INTERVJU 

29 

Gospod Rajko Gerič, začela bi s 

čisto preprostim vprašanjem. 

Ste še vedno odgovorni urednik 

informativnega programa drugega 

programa Televizije Slovenija? 

Še sem odgovorni urednik, ampak zgolj 

in samo po funkciji. Praktično so mi 

ukinili program, ukinili so oddajo, za 

katero so delali moji sodelavci, tako da 

sem v bistvu do sprejetja statuta, ki je v 

fazi sprejemanja, še na funkciji, potem 

pa ta moja funkcija z ukinitvijo programa 

tudi v statutu ugasne. 

Koliko ljudi je delalo v oddaji 

Panorama in koliko jih je še vedno 

na čakanju? 

V Panorami je delalo 17 ljudi. Na čakanje 

jih je bilo kasneje poslanih 15 in od 

teh je na čakanju še vedno šest ljudi, ki 

ne želijo podpisati ponižujočih pogodb. 

Drastično so jim namreč znižali plače 

in z mojimi sodelavci smo prepričani, 

da gre zgolj in samo za izživljanje in za 

maščevanje nad tistimi, ki se niso priklonili 

novemu vodstvu. 

Kaj pomeni drastično 

znižanje plač? 

Gre za drastično znižanje plače v javnem 

sektorju, kar velja za moje kolege, 

ki so bili recimo v 46. plačnem razredu, 

to je novinar, voditelj, komentator, in to 

so tudi bili, imeli so svojo oddajo. Imeli 

so svojo rubriko in so delali novinarske 

prispevke in oddajo kot uredniki v celoti 

izvedli. Njihove plače so bile znižane 

za 12 plačnih razredov na delovno mesto 

novinarja začetnika, na 34. plačni razred. 

To je najnižji razred, ki ga na RTV 

dobiš, če dobiš redno zaposlitev. To je 

ponižujoče in če govorimo o denarju, je 

to 500 evrov neto na mesec, kar pomeni 

6000 evrov na leto. 

Vaš kolega, novinar Valentin 

Areh, je februarja zapisal, da kot 

nekdanji vodjitelj na TV Slovenija 

z razočaranjem spremlja najnovejše 

izjave profesorja ljubljanske 

univerze Marka Milosavljevića. 

»Za ugleden ameriški medij Voice 

of America in pred dnevi za Planet 

TV je znova napadel novinarje 

RTV. Zaskrbljeno spremljam vse 

pogostejše napade na novinarje, 

ki jih z očitnimi lažmi orkestrirano 

širijo nekateri posamezniki. 

Milosavljević trdi, da je prejšnje 

vodstvo RTV za oddajo Panorama 

najelo številne novinarje, da bodo 

poročali v korist desnosredinske 

vlade. Panorama v svojih 368 

oddajah in rubrikah ni objavila 

niti enega samega prispevka, ki 

bi hvalil ali kritiziral katerokoli 

slovensko politično stranko oziroma 

hvalil ali kritiziral katerokoli 

vlado. Šlo je za nepolitično 

oddajo. Škandalozna je tudi izjava 

Milosavljeviča, ko pravi: ›Vprašanje 

je, kaj storiti z ljudmi, ki so 

bili zaposleni zaradi političnih 

interesov.‹ Razumemo jo lahko kot 

poziv vodstvu RTV za obračun z 

izbranimi novinarji,« je zapisal 

dr. Areh. Kako odgovarjate Marku 

Milosavljeviću? 

Jaz sem za Milosavljević že povedal, 

tako da trditve, ki jih je postavil Areh, 

stojijo. Oddaja Panorama nikoli ni delala 

političnih tem, nikoli ni propagirala 

katerekoli politike, ker to enostavno ni 

bila oddaja, ki je bila temu namenjena. 

To je bila informativno-magazinska 

oddaja, ki se je ukvarjala sicer tudi s temami, 

ki so se dotikale politike, ampak 

na dolgi rok je govorila o fenomenih in 

zadevah, ki niso bile na dnevni ravni. 

Valentin je zapisal, da Milosavljević 

laže. Sam pa pravim, da govori neumnosti, 

ker bi, če bi si pogledal eno oddajo 

Panorama, videl, da niti ena ni bila 

namenjena političnim temam. Niti ena! 

Marko Milosavljević se je tudi 

vprašal, kaj storiti z ljudmi, ki so 

bili zaposleni zaradi političnih interesov. 

Teh očitkov, gospod Gerič, 

ni bilo malo. 

Ti očitki so ponižujoči in ti očitki v bistvu 

kažejo na stanje duha na RTV-ju. 

Delitev na »naše« in »vaše« je za medijski 

prostor katastrofalna in to se čedalje 

bolj kaže v našem medijskem prostoru. 

Mi pa na »naše« in »vaše« delimo 

na javnem zavodu, RTV Sloveniji, se 

pravi plačujejo ga levi, desni, rumeni, 

zeleni, Janševi, Kučanovi, skratka vsi 

so naši gledalci. 

Če se na javnem zavodu začnemo 

deliti na »naše« in »vaše« in če na javnem 

zavodu govorimo o tem, da bomo 

očistili javni zavod tistih, ki nam niso 

po godu, sploh ne bom uporabil besede, 

ki jo je uporabil predsednik vlade, ker je 

sramotna in bi zaradi nje mogel odgovarjati 

na sodišču, smo v bistvu padli 

res, res globoko in zato je javni zavod 

takšen, kot je. To je granitna kocka, ki 

se zaliva z betonom. To bo čedalje slabše 

in to se že kaže na programu. 

Kako? 

Poglejte, koga vabijo v goste, poglejte, 

koga gosti na novo postavljeni Marcel 

Štefančič, ki se je zmagoslavno vrnil 

na svoj voditeljski stol, poglejte, kdo 

gostuje v oddaji Politično, poglejte, kdo 

gostuje v oddaji Odmevi, poglejte, koga 

sploh kaj vprašajo ... Sprašujejo samo 

in zgolj »naše« oziroma tiste, ki so jim 

po godu. 

Politika, tako ena kot druga, si je 

javno RTV vedno želela prisvojiti 

na takšen ali drugačen način. To 

se je dogajalo v preteklosti in se 

dogaja tudi danes. 

Vedno je bila javna televizija želja politike, 

vedno. To vsi vemo, to priznamo. 

Konec koncev, jaz sem na javno televi- 

Ko se je vodstvo z letošnjim letom odločilo, da bo rezalo program, 

sem ostro nasprotoval temu, da režemo svoj edini produkt. 

139 14. 3. 2024

30 

INTERVJU 

Rajko Gerič (53) je novinarsko pot začel 

na RTV Slovenija kmalu po osamosvojitvi. 

Tam je opravljal različne vloge: od novinarja 

in predstavnika sindikata do odgovornega 

urednika informativnega programa TV 

Slovenija. Leta 2012 je odšel na Planet TV, 

na katerem je bil dve leti odgovorni urednik, 

nato pa urednik in novinar. Lani se je 

vrnil na RTV Slovenija, na kateri je prevzel 

vlogo odgovornega urednika informativnega 

programa drugega programa. 

Če izračunamo ceno minute programa, hitro 

ugotovimo, da je bila oddaja Panorama precej 

cenejša od marsikatere oddaje na televiziji. 

zijo prišel leta 1991 in takrat, ko se je 

lomilo, ko smo začenjali z demokracijo, 

takrat se je videlo, kako se tudi lomi ta 

stari družbeno-politični novinarski 

»mindset«, ki je bil znotraj RTV-ja, takrat 

je v bistvu prišla nova mlada ekipa. 

Lado Ambrožič je vodil mlade novinarje, 

ki smo dejansko pripomogli k temu, 

da je RTV začela dihati s polnimi pljuči. 

Potem pa so se škarje začele znova zapirati 

in skozi leta je ta zavod z neko negativno 

selekcijo prišel do tega, da so tam 

ostali ljudje, ki so tam že 30 let in ki so 

prepričani, da je ta javni zavod njihov. 

In to je glavni problem. To ni njihovo. 

To je javni zavod RTV. In to dopovedati 

nekomu, ki se 30 let praktično ni premaknil 

iz pisarne, kaj šele z RTV-ja, je 

zelo težko. In če začneš enkrat dojemati 

RTV kot svoj medij, pač ne dopustiš 

nikomur, da pride zraven, ne dopustiš 

svežih idej, svežih obrazov, drugačnih 

mišljenj, pluralizma. Ko medij pride v 

tak krč, imamo to, kar imamo. 

Podporniki zakona, ki je spremenil 

tudi sestavo vodstva RTV, so 

trdili, da je namen novega zakona 

139 14. 3. 2024 

depolitizacija tega javnega zavoda. 

A prihaja do nje? 

Seveda, depolitizacija po njihovo, se 

pravi, depolitiziramo tako, da bomo 

imeli samo »naše«, to je zanje depolitizacija, 

se pravi, da za druge ni prostora. 

Sicer pa depolitizacija pomeni, da 

nobena politika ni prisotna na javnem 

zavodu, to pa seveda ni res. Zdaj je RTV 

v bistvu prevzela trda levica, tako tudi 

ravna, in v bistvu vsi sistemi, ki se temu 

prilagajo, uredniki in ostali, ki so zaposleni, 

s sklonjeno glavo čakajo, kaj se 

bo še zgodilo. 

Videli smo odhode nekaterih 

novinarjev, prav tako smo videli 

pritiske na novinarje, ki ostajajo v 

hiši. Kakšno vzdušje je znotraj javne 

RTV in kaj vse skupaj sporoča o 

naši javni RTV? 

Sporoča, da je zdaj postala hiša enoumja 

in je poskrbela za to, da nihče, ki ni 

njihov, nima več priložnosti. Ne pozabimo, 

odšli so ljudje, ki so bili prej na voditeljskih 

mestih. Zamenjali so tri voditelje 

osrednjih informativnih oddaj. 

Enega voditelja pogovorne oddaje, ena 

voditeljica gre zdaj v pokoj, Vida Petrovčič, 

potem so zamenjali vse uredniki, ki 

jim niso bili po godu, vse, niti eden ni 

več na uredniški poziciji za osrednje 

informativne oddaje. Potem so se lotili 

seveda še projekta, ki jim gre blazno na 

živce, Panorama. Tukaj pa je šlo gladko: 

ukinemo oddajo in se rešimo vseh sodelavcev. 

Prva varianta je bila celo, da gremo 

vsi na cesto, da nas odpustijo. Videli 

so, da to ne bo tako enostavno, tako da 

je zdaj pač tistih šest, kmalu bom še jaz 

med njimi, se pravi sedem, na čakanju. 

Gospod Gerič, obstajali pa so 

očitki, da je šlo za oddajo Panorama 

preveč denarja. Tudi sicer je 

RTV lani poslovala s sedemmilijonskim 

minusom. 

Za Panoramo smo porabili določen del 

denarja. Sedemnajst novinarjev potrebuje 

svoje plače, potrebujemo studio, 

tehniko, ampak marsikatera oddaja na 

RTV-ju potrebuje plače, kadre, tehniko. 

Nihče na RTV-ju pa ne pove, koliko stanejo 

druge oddaje. Koliko stane minuta 

oddaje Marcel, koliko stane minuta

INTERVJU 

31 

oddaje Dnevnik, koliko stane minuta 

oddaje Tednik, koliko stane minuta oddaje 

Globus? Tega niče ne pove. 

Panorama je bila na sporedu vsak 

dan, vsak dan 25 minut, na letni ravni 

smo naredili 5000 minut programa. In 

če izračunamo ceno minute programa, 

hitro ugotovimo, da je bila oddaja Panorama 

precej cenejša od marsikatere 

oddaje na televiziji, da ne govorimo o 

stroških, ki jih povzročajo oddaje na 

regionalnih centrih ali pa oddaje za 

manjšinske programe. Te so veliko, veliko 

dražje, z veliko večjo ekipo porabijo 

veliko več denarja. 

Kako potekajo pogovori znotraj 

hiše, denimo med vami, direktorico 

in ostalimi kolegi uredniki? 

Pogovorov niti ni veliko. Vsi se pogovorom 

v velikem loku izogibajo. Ko 

sem kot odgovorni urednik vabljen na 

kakšen skupni kolegij, zastavim vprašanje, 

na katerega ne dobim odgovora. 

Vsi ostali kolegi molčijo. Z upravo se sicer 

v imenu sindikata redno sestajamo, 

ampak tudi tam ni odgovorov, tam so 

samo naša vprašanja, na katera dobimo 

sprenevedave odgovore ali pa jih sploh 

ni. Sicer pa si kakšnih hudih pogovorov 

z menoj ne želi nihče, ker ko pridemo v 

sobo in se začnemo resno pogovarjati o 

problemih, je seveda treba znati odgovarjati. 

Ni dovolj samo, da imaš nalepko 

predsednik uprave ali pa direktor televizije, 

treba je imeti kakšen odgovor. 

Teh pa ni. Tudi če bi direktorica govorila 

o tem, kar sem govoril prej, se pravi 

o ceni ali pa o potratnosti ali pa o milijonu 

evrov za Panoramo, je treba povedati, 

zakaj vse smo zmetali, dobesedno 

zmetali, milijone na RTV-ju. 

RTV na letni ravni porabi 120 milijonov 

evrov. Tako da ta milijon ni tako 

velik glede na to, kaj smo za ta milijon 

dobili. Osnovni produkt javne televizije 

je program. In ko se je vodstvo z 

letošnjim letom odločilo, da bo rezalo 

program, sem ostro nasprotoval temu, 

da režemo svoj edini produkt. Edini 

produkt, ki ga ima javna televizija, je 

program, ki je namenjen javnosti. Mi 

nismo na svetu zato, da dobivamo plače. 

Zdaj pa smo porezali od 30 do 40 

odstotkov programa, ne samo Panorame, 

tudi ostalega programa, in javnost 

se dejansko lahko sprašuje, zakaj 

plačujemo ljudi na RTV-ju. 2100 ljudi 

še vedno hodi v službo, kljub temu da 

imamo 40 odstotkov manj programa, 

razen nas šestih vse ljudje plačujejo. Za 

40 odstotkov manj programa. To so podatki 

vodstva, ne moji. 

 

VROČA TEMA NA DOMOVINA.JE: 

V letih 2012–2023 je kot urednik in novinar 

delal na Planet TV. 

Osebni arhiv 

139 14. 3. 2024

32 

AKTUALNO 

MARTIN 

NAHTIGAL 

INSTAGRAM 

@_SOCIALSAM_ 

Golob ni našel časa za 

župana, ima pa ga za 

INSTAGRAM SVETOVALKO 

Predsednik vlade Robert Golob se je mudil v Mariboru, kjer je obiskal UKC Maribor. 

Napovedano je bilo tudi delovno srečanje z županom Mestne občine Maribor Sašo Arsenovićem, 

a so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da sestanek z županom odpade. 

Razmišljal pa je o svoji medijski prisotnosti. 

Na vladi razloga za odpoved sestanka niso navedli. 

Objavljeno je bilo le skopo pojasnilo: »Obveščamo 

vas, da je bila današnja izjava za medije po delovnem 

srečanju župana Mestne občine Maribor s 

predsednikom Vlade Republike Slovenije odpovedana.« Pri 

tem pa premier Golob (57) očitno najde čas za razmišljanje o 

svoji medijski prisotnosti na družbenih omrežjih, čeprav je 

pred volitvami dajal drugačne obljube. 

OBISK MARIBORA 

Župan Sašo Arsenović (57) je v svojem odzivu o odpovedi 

obiska zapisal, da popolnoma razume, da je bilo današnje 

srečanje zaradi zunanjih okoliščin prestavljeno. 

»Skladno z našimi rednimi stiki pričakujem, da bo delovno 

srečanje, namenjeno razvoju Maribora in regije ter spremembi 

demografskih trendov, zelo kmalu. Ker se bova oba 

s premierjem udeležila foruma o zdravstvu, verjamem, da 

bo priložnost za krajše srečanje gotovo že danes,« je zapisal. 

Univerzitetni klinični center Maribor je za polni mandat 

sicer konec februarja potrdil dr. Vojka Flisa (68), žilnega kirurga, 

ki je bil županski kandidat Gibanja Svoboda na zadnjih 

lokalnih volitvah in mestni svetnik Gibanja Svoboda v 

Mariboru. Svet zavoda se je na isti seji seznanil tudi z letnim 

poročilom UKC-ja Maribor za 2023, ki izkazuje presežek prihodkov 

nad odhodki v vrednosti nekaj več kot 2,2 milijona 

evrov. Manj spodbudni so podatki o poslovanju v letošnjem 

januarju, ki kažejo minus 1,9 milijona evrov. 

Kot je znano, so sicer odnosi med Arsenovićem in Gibanjem 

Svoboda napeti. Svoboda v Mariboru namreč ostaja v 

opoziciji, saj se ni želela pridružiti Arsenoviću v koaliciji. V 

mestnem svetu tako negirajo županove predloge. Ob tem se 

mnenja krešejo tudi glede podfinanciranosti občine, ki je v 

Objave premierjeve nove svetovalke za 

družbena omrežja, Samante Cimerman. 

139 14. 3. 2024

AKTUALNO 

33 

času, odkar vladi predseduje Golob, narasla že na 34 milijonov 

evrov letno. 

Ob tem, da bo torej obiskal UKC, je Golob iz Maribora sodeloval 

tudi v oddaji POP TV na temo javnega zdravstva, ki je 

potekala v živo z mariborske filozofske fakultete. 

SVETOVANJE CIMERMANOVE 

Partnerka predsednika vlade Tina Gaber (37) je minuli teden 

v Golobov kabinet pripeljala svetovalko za družbena omrežja 

Samanto Cimerman, je poročalo Delo. Z nasveti politikom 

se doslej ni ukvarjala, ima pa Cimermanova preko 300.000 

sledilcev na Instagramu, na katerem deli nasvete predvsem o 

podjetniški rasti. 

»V svoji karieri sem naredila več kot 100 strategij za družbena 

omrežja malim in večjim podjetjem ter t. i. ›personal 

brandom‹ iz različnih panog v Sloveniji in tujini. Čeprav se 

cilji na družbenih omrežjih v politiki in gospodarstvu v določenih 

aspektih razlikujejo, so metode za dosego teh ciljev 

razmeroma podobne,« je za Delo povedala Cimermanova. 

Časnik Večer je pred dnevi poročal, da je Robert Golob 

sredi februarja sklical sestanek na temo strateškega komuniciranja. 

Na srečanju naj bi pogovor tekel o komunikaciji vlade 

in pomembnosti družbenih omrežij. Na sestanku so bili poleg 

Tine Gaber in nekaj drugih oseb tudi ministrica za zdravje 

Valentina Prevolnik Rupel (52), finančni minister Klemen 

Boštjančič (51) ter minister za okolje, podnebje in energijo 

Bojan Kumer (49). 

Kot očitno še marsikatera zaveza, časovnica ali obljuba, 

ki jo je dal premier Golob glede svoje medijske pojavnosti na 

družbenih omrežjih, tudi ta ne velja. Pred volitvami leta 2022 

je namreč veliko govoril o tem, da ne bo prisoten na družbenih 

omrežjih, kot je to počel njegov predhodnik na čelu vlade 

Janez Janša (65). 

 

Janez Janša @JJansaSDS 

A Urška Čepin tokrat ni imela časa? :-) 

Perš Luka Perš @pers_luka 

Tudi Samanta Cimerman je priskočila 

na pomoč vladi dr. Roberta Goloba. 

Res so izgubili kompas. 

KOMENTARJI BRALCEV 

Golob si bo z Instagramom poskušal 

povečati priljubljenost. Očitno hoče 

posnemati Boruta Pahorja, ki je veljal za 

kralja Instagrama. 

Andrej Muren 

Honorar Cimermanovi bo gotovo večji od 

plače kirurgov na onkologiji. 

Ljubljana 

Nisem si predstavljal, da lahko Golob po 

Tini pade še globlje. V vladi je namesto 

stroke prevladalo bujno oprsje, kričeče 

šminke in etično sporna prodaja lepotilnih 

pripomočkov. Običajen politik si rad 

omisli lepotico, ekscentričen starleto, 

Golob pa prijateljico starlete. 

Jan Horvat 

139 14. 3. 2024

34 


Sodišče: Zadržanje 

MARTIN 

NAHTIGAL 

SIJ.RAVNE 

SYSTEMS.COM 

državnih izplačil skupini SIJ 

je bilo izvedeno OBLASTNO 

Upravno sodišče je javni agenciji SPIRIT naložilo izplačilo vseh zamrznjenih obrokov 

državne pomoči zaradi visokih cen energentov družbi SIJ Ravne Systems skupaj z 

zamudnimi obrestmi, so sporočili iz SIJ-a. Družbe iz jeklarske skupine SIJ so sodne 

postopke zoper javno agencijo sprožile zaradi začasne zamrznitve izplačil po Zakonu 

o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. 

Družba SIJ, ki jo vodi Tibor Šimonka 

(70), je izplačala dividende, 

čeprav so hčerinske 

družbe prejele pomoč zaradi 

visokih cen energentov. A take prepovedi 

ni bilo v zakonu, kar je izrecno 

priznal in pojasnil celo gospodarski minister 

Matjaž Han (53). A prav Han je po 

viharju, ki ga je povzročila javna objava 

izplačila 5,8 milijona evrov dividend, 

hčerinske družbe SIJ Acroni in SIJ Metal 

Ravne ter invalidsko podjetje SIJ ZIP 

center ter obrambno podjetje SIJ Ravne 

Systems pozval, naj vrnejo pomoč, Javna 

agencija RS za spodbujanje investicij, 

podjetništva in internacionalizacije 

(SPIRIT Slovenija) pa je zamrznila izplačila 

pomoči, ki še niso bile izplačane. 

SIJ je na sodišču zmagal, SPIRIT 

mora družbi SIJ Ravne Systems plačati 

okrog 33 tisoč evrov in zamudne obresti. 

Sodba še ni pravnomočna. Sodba 

mariborskega sodišča se nanaša na 

družbo SIJ Ravne Systems. V Skupini 

SIJ pričakujejo enake razsodbe tudi v 

primerih tožb družb SIJ Acroni, SIJ Metal 

Ravne in SIJ ZIP Center, saj obravnavajo 

enako dejansko in pravno stanje 

kot v primeru SIJ Ravne Systems. 

VISOKE CENE ENERGENTOV 

Stroški energentov v letu 2022 v Skupini 

SIJ so narasli za 79,8 milijona evrov, 

Ker je družba SIJ, ki jo 

vodi Tibor Šimonka (70), 

izplačala dividende, ji 

SPIRIT ni želel plačati 

preostanka pomoči. 

139 14. 3. 2024


35 

SIJ Ravne Systems, Ravne na Koroškem. 

z 80 na 159,8 milijona evrov, prav tako 

so bili glede na leto 2021 podvojeni tudi 

v letu 2023. Družbe Skupine SIJ so v 

letu 2022, ko so trg pretresala cenovna 

nihanja in rekordne cene energentov, 

stroške energentov še lahko relativno 

dobro prenašale na kupce. V letu 2023 

pa to ni bilo več mogoče. Razlogi so bili 

ohlajeno gospodarstvo, znaten padec 

industrijske proizvodnje na ključnih 

evropskih trgih in, najpomembnejše, 

postavitev domačih energetsko intenzivnih 

podjetij, tudi Skupine SIJ, v nekonkurenčen 

položaj zaradi visokih 

cen energentov, zakupljenih pri slovenskih 

energetskih podjetjih. 

Jeseni leta 2022 so zapisali: »Kot 

energetsko intenzivna industrija seveda 

močno občutimo nesorazmerno visoke 

cene energentov. V prvem polletju 

smo podražitve energentov in surovin 

še uspeli uravnavati s prodajnimi cenami, 

kar zdaj na vseh proizvodnih programih 

žal ni več mogoče.« 

V družbi SIJ kot matičnem podjetju 

skupine so večkrat poudarili, da sami 

niso bili prejemniki pomoči, zato so delničarji 

skladno z omenjenim zakonom, 

pogoji izplačila dividend in Zakonom o 

gospodarskih družbah lahko povsem 

zakonito izglasovali sklep o izplačilu 

sicer zakonsko določene minimalne 

višine dividend. Zakonska prepoved 

tovrstnih izplačil velja namreč samo za 

neposredne prejemnike pomoči, ne pa 

tudi za povezane družbe. 

Krovna družba jeklarske skupine je 

tako lastnikom, med katerimi je s 25 odstotki 

tudi država, izplačala 5,8 milijona 

evrov dividend, ob tem pa je skupščina 

SIJ-a potrdila tudi za približno 20 milijonov 

evrov nagrad poslovodstvu SIJ-a. 

Po navedbah SIJ-a SPIRIT v družbah iz 

skupine ni začel postopka nadzora, prav 

tako ni zahteval kakršnihkoli pojasnil 

in dokumentacije. V SIJ-u so zatrdili, da 

že od začetka opozarjajo, da po Zakonu 

o pomoči gospodarstvu zaradi energetske 

draginje ali drugih zakonih ni pravne 

podlage za zadržanje plačil, tudi če bi 

se postopek nadzora že začel. 

VLADI 

NASPROTOVAL TUDI FURS 

Vlada je sredi junija celo sprejela sklep, 

s katerim je naložila FURS-u, naj čim 

prej izterja neupravičeno prejete pomoči, 

a je FURS takoj povedal, da to ni po 

pravilih. FURS bi izterjavo opravil, če bi 

SPIRIT izdal odločbo o vračilu sredstev, 

česar pa ta ni storil, saj za to ni pravne 

podlage. Sodišče je ugotovilo, da je bila 

zamrznitev izplačil pomoči nezakonito 

ravnanje, obvestilo o zamrznitvi izplačil 

ni imelo sestavin upravnega akta in 

se nanj ni bilo mogoče pritožiti, SPIRIT 

se je skliceval na člen, ki sploh ne omogoča 

zadržanja izplačila. 

Upravno sodišče Republike Slovenije, 

oddelek v Mariboru, je odločilo, da 

mora SPIRIT skupaj z zamudnimi obrestmi 

izplačati že odobreno finančno 

pomoč. Razsodilo je, da SPIRIT ni sledil 

zakonski ureditvi, kršil je temeljne 

pravice, zagotovljene z Ustavo RS, in z 

ničemer ni pojasnil razlogov za takšno 

ravnanje. Prav tako je ugotovilo, da 

takšno ravnanje predstavlja zlorabo 

oblasti, izkoriščanje položaja nadrejenosti 

organa nad položajem stranke ter 

prekomerno rabo oblasti. 

»Ravnanje zadržanja izplačil je bilo 

izvedeno kot oblastno, enostransko 

ravnanje in brez pravne podlage, saj se 

je z njim poseglo oziroma odvzelo že 

pridobljeno pravico do izplačil finančne 

državne pomoči brez ustreznega 

pravnega akta in postopka, ki bi stranki 

omogočil ustrezno pravno varstvo še 

pred dokončnostjo odločitve,« je zapisalo 

sodišče. 

»Upravno sodišče Republike Slovenije, 

oddelek v Mariboru, je odločilo, da 

mora SPIRIT skupaj z zamudnimi obrestmi 

izplačati že odobreno finančno 

pomoč. Razsodilo je, da SPIRIT ni sledil 

zakonski ureditvi, kršil je temeljne 

pravice, zagotovljene z Ustavo RS, in z 

ničemer ni pojasnil razlogov za takšno 

ravnanje, prav tako je ugotovilo, da 

takšno ravnanje predstavlja zlorabo 

oblasti, izkoriščanje položaja nadrejenosti 

organa nad položajem stranke ter 

prekomerno rabo oblasti,« so sporočili 

iz skupine SIJ. 

 

139 14. 3. 2024

36 

EVROPA 

PETER MERŠE 

IZ BUKAREŠTE 

FLICKR 

@EPPOFFICIAL 

Von der Leynova POTRJENA 

za spitzenkandidatko, 

Janša opozarja na 

vladavino neizvoljenih 

Izmed 499 delegatov Evropske ljudske stranke, ki so oddali svoj glas, jih je 400 potrdilo 

Ursulo von der Leyen za vodilno kandidatko stranke za predsednico Evropske komisije po 

evropskih volitvah. 89 jih je bilo proti, tudi delegati SDS in SLS. V oči bode dejstvo, da se 

glasovanja ni udeležilo kar 238 delegatov z volilno pravico, ki so sicer bili prisotni v Bukarešti. 

Člani Evropske ljudske stranke 

(ELS) so se prejšnji teden v romunski 

prestolnici Bukarešta 

zbrali na kongresu pred evropskimi 

volitvami, kjer so razpravljali 

in nato potrdili manifest za volitve ter 

izbrali kandidatko za vodenje Evropske 

komisije. 

»Ko sem odraščala v Belgiji, mi je oče 

govoril o Evropi kot o delu naše družine,« 

čustven in navdihujoč govor na kongresu 

Evropske ljudske stranke začenja Ursula 

von der Leyen (65), ki so jo delegati potrdili 

za svojo kandidatko za še en mandat, 

čeprav še zdaleč ne tako soglasno, kot bi 

si želeli v vodstvu, in mnogi skozi stisnjene 

zobe. »Ko smo združeni, lahko premagamo 

vse,« jim sicer polaga na srce. 

Nominacijo je pospremila z besedami: 

»Hvala za podporo. Zmagajmo te volitve 

in bodimo najmočnejša stranka tudi po 

evropskih volitvah.« 

»Smo v kritičnem trenutku, ko je 

na udaru obljuba evropskega načina 

življenja, svet postaja vse manj varen, 

svetovna konkurenčnost se zaostruje 

in skrajna desnica skuša Evropo uničiti 

od znotraj,« je svojo analizo stanja 

v uvodu podal predsednik Evropske 

ljudske stranke Manfred Weber (51), ko 

je v začetku kongresa stranke nagovoril 

delegate v Bukarešti, ki so soglasno potrdili 

strankin manifest. 

Iz Slovenije so bili v Bukarešti prisotni 

predstavniki vseh treh strank, 

ki pripadajo Evropski ljudski stranki, 

vključno z vsemi tremi predsedniki 

Janezom Janšo (SDS, 65), Matejem Toninom 

(NSi, 40) in Markom Balažicem 

(SLS, 39), s katerimi smo se pogovarjali 

ob robu kongresa. Janša je kongres tudi 

nagovoril. Vodja slovenske opozicije 

opozarja na norosti zelenega prehoda 

139 14. 3. 2024 

in kulturnega marksizma, ki od znotraj 

ruši naše institucije. Ob tem opozarja, 

da je treba omejiti moč vladavine neizvoljenih 

nevladnih organizacij in drugih 

lobijev. 

»EVROPA VAM KRIJE HRBET« 

Predsednika Evropske komisije morata 

potrditi tako Evropski svet, ki je sestavljen 

iz voditeljev držav EU, kot Evropski 

parlament, ki ga izvolijo evropski 

volivci neposredno. Sistem vodilnih 

kandidatov se je vzpostavil leta 2014, 

ko je vodilni kandidat Evropske ljudske 

stranke, največje stranke, postal 

Jean Claude Juncker (69). Po prejšnjih 

volitvah je bil vodilni kandidat Evropske 

ljudske stranke Manfred Weber, a 

je bila na koncu za vodenje Evropske 

komisije izbrana Ursula von der Leyen, 

ki je letos vodilna kandidatka Evropske 

ljudske stranke za svoj drugi mandat na 

čelu komisije. 

V svojem nagovoru delegatom je 

bila Ursula von der Leyen čustvena in 

je v nagovor vključila pogled na zgodovino 

celine, kjer sta bili Evropska ljudska 

stranka in krščanska demokracija v 

samem središču sanj o združeni Evropi, 

»sanjah redkih, ki so postale realnost 

za mnoge, za kar smo hvaležni in 

na kar smo zelo ponosni«. Poudarila je 

vrednote, ki združujejo Evropo: »Verjamemo 

v vladavino prava, spoštovanje 

človekovih pravic, da morajo ljudje živeti 

v miru in svobodi, v socialno tržno 

gospodarstvo, da zdravje ni privilegij 

redkih, ampak pravica vseh. Verjamemo, 

da si otroci zaslužijo zdravo okolje 

– ne glede na to, ali živijo v mestih ali 

v majhnih vasicah. Verjamemo v dostojanstvo 

vsakega človeka.« 

Ursula von der Leyen (65). 

Poudarila je pomen podpore Ukrajini, 

konkretno pa je napadla tudi stranke 

tako na ekstremni desnici kot na 

ekstremni levici, ki po njeni oceni evropsko 

idejo uničujejo od znotraj. Poudarila 

je svoje vodenje skozi pandemijo, 

energetsko krizo in vojno v Ukrajini ter 

napovedala boj proti ilegalnim migracijam 

in podnebnim spremembam, a s 

pragmatičnimi rešitvami, ne le z ideološko 

ekologijo. Napovedala je tudi zmanjšanje 

birokracije za podjetja in kmete, 

ki jim sporoča, da jih sliši. Obljubila je, 

da bo dostavila to, »kar ljudje cenijo: 

varnost, napredek in demokracijo«. 

EDINA KANDIDATKA 

Ursula von der Leyen je bila na kongresu 

edina kandidatka, zato njena potrditev 

ni bila vprašljiva, vprašljiva je bila 

večina, ki jo je dobila s strani delegatov. 

V njeno podporo je glasovalo 400 delegatov, 

89 jih je bilo proti, 10 glasovnic 

je bilo neveljavnih, neuradno pa je bilo

slišati, da je bilo lobiranje v ozadju intenzivno. 

V oči bode podatek, da se glasovanja 

ni udeležilo 238 delegatov kongresa. 

Kongresa se jih je udeležilo 738 z 

volilno pravico. H glasovanju se jih je 

prijavilo 591. Ni jasno, koliko jih je bilo v 

času glasovanja v dvorani, koliko pa jih 

je kongres že zapustilo. 

Mnogi v ELS so namreč prepričani, 

da je Evropska komisija pod njenim vodstvom 

delala slabo, zavila bistveno preveč 

levo, se preveč podrejala socialistom 

in zelenim in izgubila svojo identiteto. 

Bolj kot kandidatko, ki bi jo podprli s 

srcem, jo večinoma vidijo kot kompromisno 

kandidatko, ki stranki lahko zagotovi 

še en mandat na čelu Evropske 

komisije. Izjemno slabo je sprejeto tudi 

dejstvo, da se Von der Leyenova ne bo 

pomerila na evropskih volitvah, kar je 

sicer navada za spitzenkandidate. 

V SDS IN SLS JE NISO PODPRLI 

Balažic, čigar SLS je glasovala proti, 

ocenjuje, da tudi z odsotnostjo mnogi 

dajejo »signal, kaj si mislijo o kandidatki. 

Zelo se bo morala potruditi 

s konkretnimi koraki in realističnim 

pristopom ter z več zdrave pameti, sicer 

bo težko ostala kredibilna pogajalka,« 

je komentiral razplet glasovanja. 

Njena kandidatura je tako videna 

predvsem kot interes Nemčije, kjer koalicijska 

pogodba levičarske vlade določa, 

da nemški evropski komisar pride iz 

vrst Zelenih, razen če je to Ursula von 

der Leyen, ki jo celo lastna CDU podpira 

bolj zaradi prikladnosti in želje, da 

mesto ostane v Nemčiji. CDU se namreč 

po porazu na zveznih volitvah vrača k 

svojim koreninam, neuradno je ni podprlo 

tudi 9 od 85 nemških delegatov. 

Izmed slovenskih strank so jo podprli 

v Novi Sloveniji, kjer so zadovoljni 

s tem, da je v zadnjem času spremenila 

smer. »Kaj pa nam preostane? Drugega 

kandidata ni. V politiki nimaš vedno 

idealne izbire,« je povedal Matej Tonin 

in svoja kolega izzval, ali podpirata 

kandidata kakšne druge stranke. 

V SDS in SLS Von der Leyenove niso 

podprli. Janez Janša je prepričan, da gre 

za kompromisno kandidatko, ki je všeč 

levi strani. Kljub temu ne izključuje 

možnosti, da je ne bi podprli kasneje: 

»Če bo na koncu dilema med Ursulo 

von der Leyen in Pedrom Sanchezom 

(52) ali Markom Ruttejem (57), bomo 

seveda glasovali zanjo. Če pa bo kakšen 

boljši kandidat, bomo podprli njega.« 

Mnogi so prepričani, 

da je komisija pod vodstvom 

von der Leynove zavila 

preveč na levo in izgubila 

svojo identiteto. 

Možnost, da bo aktualna predsednica 

komisije dejansko osvojila še en mandat, 

pa ocenjuje na 50 : 50. 

EVROPA 37 

JANŠA JI 

OČITA DVOJNA MERILA 

Janša Von der Leyenovi priznava dobre 

poteze v času covida-19 ter sklad za okrevanje 

po pandemiji, očita pa ji dvojna 

merila pri vladavini prava, tudi v odnosu 

do Slovenije. V SLS so prepričani, da ne 

uživa kredibilnosti za drugačno politiko, 

kot jo je vodila do sedaj. »Ne moreš čez 

noč obrniti zgodbe,« opozarja Balažic, ki 

opozarja tudi na »kravje kupčije nemške 

vladajoče koalicije«. Da njihova podpora 

ni absolutna, poudarja tudi Tonin, ki 

pravi, da je ne bi podprli, če bi se izkazalo, 

da bo koalicija podobna aktualni 

in bi se oddaljila od stališč manifesta. 

Janša je celo prepričan, da bi enaka 

koalicija, kot trenutno vlada Evropi, pomenila 

konec Evropske ljudske stranke, 

saj v tem primeru skupine ne bi zapustila 

samo SDS, ampak vsaj polovica članic 

skupine. 

V začetku svojega nagovora se je 

tudi Janša osredotočil na Ukrajino in 

pomen zagotovitve njene zmage proti 

ruski agresiji ter se zavzel za potrojitev 

evropske pomoči tej napadeni državi. 

Zavzel se je za močno vlogo Evrope 

v NATU, »kjer bi morale vse države že 

letos zagotoviti 2 % za obrambo«, da bi 

Evropa čim prej lahko sama poskrbela 

za varnost na svojih tleh in v soseščini. 

Opozoril je na konkurenčnost, ki jo 

uničujejo nekateri ukrepi, namenjeni 

zaščiti podnebja, ki dražijo električno 

energijo za evropska podjetja 

TRIJE STEBRI MANIFESTA 

Osrednji trije stebri manifesta, ki so ga 

delegati izglasovali soglasno, so varnost, 

gospodarstvo in evropski način 

življenja. Vodje slovenskih delegacij 

so v splošnem z zapisanim zadovoljni. 

»Gre za točno te stvari, ki jih zagovarja 

Nova Slovenija,« je prepričan Tonin, ki 

meni, da ne bo večjih težav, če se ga bo 

Evropska komisija držala. Da so zapisane 

»prave stvari, brez ideoloških neumnosti, 

ki smo jim bili priča doslej, posebej 

v zadnjem mandatu, ko je Evropsko 

komisijo zaneslo preveč v levo,« je prepričan 

tudi Balažic, medtem ko Janša 

opozarja, da gre za zelo dober program 

za Evropsko komisijo, ni pa to manifest 

stranke. »V tem manifestu, ki ima nekaj 

tisoč vrstic, je le pet vrstic namenjenih 

vrednotam, evropskemu načinu življenja,« 

opozori. 

Iz manifesta je jasno videti, da je 

vojna v Ukrajini močno preoblikovala 

evropske prioritete. Če se je še pred 

petimi leti zdelo, da je konflikt na 

evropskih tleh nepredstavljiv, je vojna 

v Ukrajini pokazala potrebo po tem, da 

se Evropa na področju obrambe postavi 

na lastne noge, saj na obrambo ZDA ne 

more več zanesljivo računati. 

Evropska ljudska stranka na realna 

tla stopa tudi na področju zelenega prehoda, 

ki ga sicer še vedno zagovarja, a 

na način, ki je izvedljiv in realen in ne 

ogroža evropske konkurenčnosti. »Konec 

je brezglavemu skakanju v zeleni 

prepad,« je bilo večkrat slišati na kongresu. 

Jasneje kot v preteklosti so izražene 

tudi judovsko-krščanske korenine 

Evrope, človekovo dostojanstvo, družina 

in svoboda. Tako ali drugače pa 

se vse začne in konča pri varnosti, ki je 

bila v okviru vojne v Ukrajini osrednja 

tema dogodka in v veliki meri tudi volilne 

kampanje. 

 

139 14. 3. 2024

38 

EVROPA 

Za sodelovanje je bistveno zaupanje, pa tudi ponižnost v iskanju sinergij namesto utrjevanja svojega položaja. 

Na fotografiji od leve: Marko Balažic (39), Matej Tonin (40), Pavel Rupar (63) in Janez Janša (65). 

PETER MERŠE 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

Zakaj desna sredina na 

evropskih volitvah 

NE NASTOPI SKUPAJ 

Evropske stranke s kongresi utrjujejo pozicije svojih vodilnih kandidatov, domače pa medtem 

sestavljajo kandidatne liste. Če stranke na levici svojih list še ne razkrivajo oz. jih še niso 

sestavile, pa se jasnejši obrisi že kažejo na sredini in desno od nje, kjer se po petnajstih 

letih znova obeta, da bodo šle stranke, včlanjene v Evropsko ljudsko stranko (ELS), 

na volitve vsaka s svojo listo. 

Kljub temu da neuradno k sodelovanju 

stranke pritiskata tako 

ELS kot tudi domača javnost, 

vrat, kot pravijo, ne zapira še 

nihče. S prvaki vseh treh strank smo se 

pogovarjali o sodelovanju, dodajamo 

pa tudi informacije, ki krožijo v ozadju. 

Se torej lahko še zgodi, da se vsaj dve 

stranki na desni povežeta in ponovita 

uspehe preteklih evropskih volitev? 

SDS je svojo listo devetih kandidatov 

že predstavila, znan naj bi bil tudi 

že njihov vrstni red na glasovnici, zato 

je možnosti, da bi tam prišlo do sprememb, 

sorazmerno malo. A dokler lista 

ni vložena, do takrat pa sta še približno 

dva meseca, ni nič še povsem dokončno. 

Pred petimi leti je do sodelovanja 

med SDS in SLS prišlo sorazmerno 

pozno. Stranka je tedaj sicer kasneje 

razkrila svojo listo, z nje pa sta tik 

pred zdajci »letela« Branko Grims (61) 

in Franc Breznik (53), ki sta letos na 

četrtem in petem mestu, da je nastal 

prostor za kandidata SLS Franca Bogoviča 

(61) in Franca Kanglerja (58), ki sta 

nastopila kot kandidata SLS. Kangler je 

139 14. 3. 2024 

sicer vmes svojo Novo ljudsko stranko 

pripojil SDS in letos nastopa na listi SDS 

(6. mesto). 

Skupna lista je nazadnje v Evropski 

parlament pripeljala tri poslance, 

Milana Zvera (61) in Romano Tomc (58) 

iz SDS in Franca Bogoviča (61) iz SLS. 

Tomčeva je tokrat na prvem, Zver pa 

na drugem mestu. Poleg že omenjenih 

letos pri SDS kandidirajo še nekdanji 

notranji minister Aleš Hojs (62) na 3. 

mesto, Alenka Forte (66) na 7. mestu ter 

mladi kandidatki Karin Planinšek in 

Zala Tomašič (8. in 9.mesto). 

POGOJEVANJE 

Do pogovorov o skupnem nastopu med 

SLS in SDS je prišlo tudi letos, a naj bi 

SDS skupen nastop na evropskih volitvah 

pogojevala s priključitvijo SLS 

SDS-u do državnozborskih volitev leta 

2026, na kar pa v SLS ne pristajajo. 

Janez Janša (65) pogojevanje sicer 

priznava, a le da bi prišlo do skupnega 

nastopa na volitvah, ne pa tudi nujno 

združitve stranke. »Sodelovanje na 

evropskih volitvah smo pogojevali s sodelovanjem 

na državnozborskih, s tem 

da smo pustili vse možnosti odprte,« je 

za Domovino povedal ob robu kongresa 

ELS v Bukarešti. 

Na vprašanje, ali to pomeni tudi 

priključitev stranke, Janša odgovarja: 

»Pogoj je sodelovanje na volitvah, pogovoriti 

pa se je treba o načinu. Ena stranka 

ni edini možen način. Lahko si tudi 

razdelimo volilne okraje in naredimo 

skupno poslansko skupino po zgledu 

CDU/CSU v Nemčiji.« Ob tem doda, da 

bi bilo smiselno blagovno znamko SLS 

ohraniti, a da »stara blagovna znamka, 

ki ne more priti v parlament, nič ne 

pomaga«. V SLS sicer pravijo, da je šlo 

za pogojevanje s priključitvijo stranke 

SDS, kar je zanje nesprejemljivo. 

SKUPNA LISTA 

Na idejo, da bi vse tri članice ELS nastopile 

na eni listi, je že pred časom prišel 

predsednik SLS Marko Balažic (39), a 

doda, da »razumevanja za to ni bilo«. 

Zakaj ne, Janša utemeljuje s proporcionalnim 

volilnim sistemom. »Bolje je 

nastopiti z dvema listama, ki zagotovo

Komentar 

EVROPA 

39 

prideta čez prag, kot z eno, ki bi pobrala 

manjši seštevek. Če pa ne moreš priti 

čez prag ali pa je to tvegano, se sodelovanje 

izplača,« je še prepričan Janša, ki 

meni, da bi bilo dobro, da bi skupno listo 

sestavili SLS in NSi. 

Prav to so naredili pred desetimi 

leti in s skupno listo leta 2014 v Evropski 

parlament pripeljali dva poslanca, 

Lojzeta Peterleta (75, NSi) in Franca 

Bogoviča, ter dosegli drugo mesto med 

vsemi listami na volitvah. Da so bili 

skupnemu nastopu na volitvah naklonjeni, 

priznava tudi predsednik NSi Matej 

Tonin (40), ki obžaluje, da je njegova 

ideja o skupnem nastopu, h kateremu je 

povabil Anžeta Logarja (47) in SLS, padla 

v vodo. 

»Takšna lista bi bila v resni igri za 

zmago na Evropskih volitvah,« je prepričan 

Tonin, a se je »Logar odločil, da ne 

gre na volitve, SLS pa za samostojno pot 

z nosilcem Petrom Gregorčičem (44)«. 

Pogovori o skupnem nastopu naj bi 

potekali tudi samo med NSi in SLS, a je 

vse padlo v vodo z najavo Gregorčiča, 

ki naj prej sploh ne bi bil v igri. Tik pred 

svojo najavo kandidature pa je v Uri moči 

kritiziral NSi, česar ti še niso pozabili. 

Gregorčič je NSi označil za stranko 

enega človeka, generalnega tajnika 

Roberta Ilca (46), ki bi rad bil Gregor 

Golobič (60) desnice, stranka pa da je 

prestreljena z interesi, ki jim omogoča 

domnevno sodelovanje z vlado. Stranko 

je označil tudi za kastrirano zaradi 

svoje majhnosti, s čimer se je nanašal 

na vodenje parlamentarnih komisij. 

NSI RAČUNA NA POSLANCA 

Po mnenju nekaterih virov je SLS z najavo 

Gregorčiča skušala razburkati politični 

prostor in vzpodbuditi pogovore, 

ki naj bi do takrat zastali. Po mnenju 

drugih je šlo za poskus izboljšanja pogajalske 

pozicije, ko naj bi bilo že skoraj 

vse dogovorjeno, da bi izboljšali svoje 

pogajalsko izhodišče. Ob najavi je sicer 

Balažic zatrdil, da so na sodelovanje z 

drugimi pripravljeni pod pogojem, da je 

nosilec liste Gregorčič, kar pa je za NSi, 

ki je večja od SLS, nesprejemljivo. 

NSi se je tako začela pripravljati na 

samostojen nastop, saj so prepričani, 

da bodo tudi sami v Evropski parlament 

pripeljali poslanca. »Po do sedaj narejenih 

anketah ELS dobi pet mandatov, od 

tega NSi zanesljivo enega,« je prepričan 

Tonin, ki bo skoraj zagotovo tudi nosilec 

liste. Uradno liste še niso razkrili, 

bodo pa v boj poslali svojo prvo postavo. 

Na listi naj bi bili poleg Tonina še 

aktualna evroposlanka Ljudmila Novak 

(64), ki bo nov mandat naskakovala 

z zadnjega mesta, nekdanja ministra 

Janez Cigler Kralj (45) in Jernej Vrtovec 

(38), župan Svete Trojice v Slovenskih 

goricah David Klobasa (35), poslanka 

Vida Čadonič Špelič (64), namestnica 

predsednika sveta stranke Mojca Erjavec 

(43) ter predsednica podmladka 

Mlada Slovenija Katja Berk Bevc (32). 

LISTA SLS ŠE UGANKA 

Na listi NSi zagotovo ne bo Lojzeta 

Peterleta, ki nastop na samostojni listi 

stranke zavrača, bi pa kandidiral 

na morebitni skupni listi NSI in SLS, k 

čemur stranki tudi aktivno spodbuja, 

na zadnje s pismom svetu NSi. Stranki 

k sodelovanju spodbuja tudi iniciativa 

Prebudimo Slovenijo. 

Manj je znanega o sestavi liste SLS. 

Njen nosilec je, kot že omenjeno, Peter 

Gregorčič, na njej pa bo tudi aktualni 

evropski poslanec Franc Bogovič. 

Omenjalo se je tudi zdravnico in nekdanjo 

državno sekretarko Tino Bregant 

(48), ki pa se je medtem omenjala 

tudi kot nosilka liste Glas upokojencev 

Pavla Ruparja (63), vendar se ta po naših 

informacijah skoraj zagotovo na evropske 

volitve ne bo podala. 

Balažic ob tem priznava, da je njihova 

najava nosilca liste »marsikoga 

presenetila, kar pa ne pomeni, da se 

pogovori ne nadaljujejo in da ne iščemo 

poti, kako bi sodelovali in s tem dosegli 

najboljši rezultat za ELS«. Delegaciji 

obeh strank sta bili zadnja dva dni na 

kongresu ELS v Bukarešti, vendar naj 

ne bi prišlo do kakšnega konkretnejšega 

dogovora. 

Tudi v NSi sicer vrat za sodelovanje 

še niso zaprli in jih vsaj do 25. marca 

tudi ne nameravajo, ko naj bi bila njihova 

lista dokončno potrjena. Hkrati obžalujejo, 

da do dogovora, ki bi Sloveniji 

dal upanje, ni prišlo. Vodstvo NSi ima 

pri morebitnem sodelovanju še dodaten 

problem v svojem terenu, saj so na lokalni 

ravni odbori obeh strank marsikje 

na povsem nasprotnih bregovih, mnogi 

v NSi pa so še vedno prepričani, da so v 

volitve 2014 vložili več, dobili pa enako 

poslancev kot SLS. Pomenljiva je zato 

Toninova ocena: »Politika je umetnost 

možnega. Včasih je nekaj nemogoče.« 

Čeprav naj bi bili v SLS pripravljeni 

na sodelovanje in tudi odstopiti od 

prvega mesta na listi, ki so ga pred meseci, 

vsaj javno, pogojevali, pa tega očitno 

ne kažejo v odnosu do NSi, kjer teh 

impulzov ne zaznavajo. 

IRACIONALNI STRAHOVI IN EGI 

Med strankama NSi in SLS je od samega 

začetka precej nezaupanja. Stranki, 

ki nagovarjata do neke mere sorodno 

volilno telo, sta si med seboj največji 

konkurentki, hkrati pa sodelovanje 

prav na evropskih volitvah lahko prinese 

največ sinergij, saj ima vsak volivec 

na glasovnici tako NSi-jeve kot SLS-ove 

kandidate in lahko »svojega« izbere 

tako, da mu da preferenčni glas, slednje 

pa motivira kandidate obeh strank, da 

zberejo čim več preferenčnih glasov. 

Čeprav NSi kaže, da lahko računa 

na svojega poslanca, bi skupni nastop 

to še dodatno okrepil in preprečil, da bi 

napake, kakršna je obžalovanje Ljudmile 

Novak glede obravnave peticije Mitje 

Ferenca (63) v Evropskem parlamentu, 

to mesto ogrozile. NSi se je sicer od 

ravnanja svoje evroposlanke sicer jasno 

ogradila. S sodelovanjem tako NSi ne 

bi izgubila ničesar, kvečjemu bi utrdila 

svojo pozicijo v odnosu do drugih list 

in prepričala še največje dvomljivce, da 

njihov mandat ni ogrožen. 

SLS pa bi realno posegla po možnosti 

za poslanca, ki ga trenutno raziskave 

javnega mnenja ne kažejo. Stranki se 

tako tudi ne bi borili za iste volivce, volivci 

pa ne bi bili pred odločitvijo, koga 

podpreti. Žal politično realnost pogosto 

poleg tega ustvarjajo tudi stare in sveže 

politične zamere, porušeno zaupanje in 

preračunljivost. Za sodelovanje je bistveno 

zaupanje, pa tudi ponižnost v iskanju 

sinergij namesto utrjevanja svojega 

položaja, ki je tudi politično legitimno. 

Te volitve so velik preizkus tako za 

Mateja Tonina, ki je po svoje z njimi 

zastavil tudi svojo politično kariero 

na čelu NSi, kot tudi Marka Balažica, 

saj so prve volitve, ko stranko vodi kot 

predsednik, izguba evropskega poslanca 

pa bi SLS utrdila kot zunajparlamentarno 

stranko. Sodelovanje bi 

zato moralo biti v interesu obeh. Do 

vložitve list je vendarle še nekaj časa, 

ki omogoča, da impulzi vseh, ki so 

pripravljeni sodelovati, vendarle pridejo 

do morebitnih partnerjev. Če bi se 

liste vlagale danes, pa bi zelo verjetno 

imeli tri ločene liste Evropske ljudske 

stranke. Ampak liste se ne vlagajo danes. 

Bo do 10. maja kaj drugače? Svojevrstna 

ironija bi bila, da bi ob nesposobnosti 

vlade ELS svoj rezultat glede 

na prejšnje volitve poslabšala zaradi 

»preveč petelinov na enem gnoju«. 

139 14. 3. 2024

40 


MARTIN 

NAHTIGAL 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

Zakon o štempljanju doživel 

še SINIDIKALNI VETO 

Vlada pri pripravi sprememb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti 

favorizira delodajalce, ki raje kot pogajanja na ESS uporabljajo lobiranje, so na novinarski 

konferenci poudarili predstavniki reprezentativnih sindikalnih central. Če bodo spremembe 

sprejete mimo njih, so se pripravljeni obrniti na Sodišče EU. Medtem Luka Mesec sindikate 

vabi na sestanek. Prepričan je, da si s sindikati v stališčih do evidentiranja niso tako narazen. 

Predsednica Zveze svobodnih 

sindikatov Slovenije Lidija Jerkič 

(61) je spomnila, da je bila novela 

Zakona o evidencah na področju 

dela in socialne varnosti usklajena 

na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). 

Spremembe zakona so bile pripravljene 

brez posvetovanja s sindikati, po njeni 

oceni tudi mimo delovne inšpekcije. 

»Mislim, da je ta optika, ali sem 

naklonjen delodajalcem ali sindikatom, 

povsem napačna. Mi se moramo 

pogovoriti o tem, kakšno ureditev bi 

želeli imeti v državi, kakšna ureditev 

je življenjska in kakšna ureditev na 

drugi strani ščiti pravice delavcev. Če 

se bomo pogovarjali na ta način, bomo 

brez problema prišli do rešitve,« verjame 

minister Luka Mesec (36). 

»Zakon prinaša dodatne, nepotrebne 

birokratske ovire in zmedo med delodajalci, 

zato vztrajamo, naj evidence 

na tak način vodijo le kršitelji, tako kot 

je to predvideno za obveznost elektronskega 

vodenja evidenc,« pa pravijo v 

Obrtni zbornici Slovenije. 

SINDIKATI NISO ZADOVOLJNI 

Ministrstvo za delo je v petek sklicalo 

usklajevalni sestanek socialnih partnerjev, 

saj se je sredi februarja izteklo 

trimesečno poskusno obdobje za izvajanje 

novele Zakona o evidencah. Delodajalci 

so na srečanju vztrajali, naj novembra 

uveljavljene spremembe veljajo 

le za kršitelje, sindikati pa so sestanek 

kmalu protestno zapustili. 

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov 

Slovenije Lidija Jerkič je spomnila, 

da je bil namen vladne novele 

zakona vzpostavitev učinkovitega nadzora 

na področju 40-urnega delovnika, 

odmorov in počitkov ter drugih pravic, 

ki jih delavcem zagotavlja Zakon o delovnih 

razmerjih. 

Sindikalna stran ima občutek, da 

so delodajalci ves čas v prednosti, da 

139 14. 3. 2024 

si v ločenih pogovorih z vlado vnaprej 

zagotavljajo obljube in zaveze. Pritrdil 

ji je predsednik Konfederacije sindikatov 

javnega sektorja Slovenije Branimir 

Štrukelj (66). Po njegovih besedah je 

bilo tako tudi na petkovem sestanku 

socialnih partnerjev o spremembah 

Vlada Roberta Goloba (57) se pogaja z delodajalci 

in delojemalci glede »štempljanja«, 

minister za delo Luka Mesec (36) pa predlaga 

srednjo pot. 

Zakona o evidentiranju delovnega časa. 

Ne le da je bil na strani delodajalcev 

državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo 

Dejan Židan (56), naklonjen 

ji je bil tudi minister za delo Luka Mesec. 

»Za sindikate to ni sprejemljivo. Na 

pogajanjih nam ni uspelo vzpostaviti


41 

20.000 

evrov je znesek 

najvišje globe 

enakega položaja. Da bi zaščitili to pomembno 

enakost v socialnem dialogu, 

smo pogajanja zapustili,« je povedal 

Štrukelj. Ocenil je, da pri nas socialni 

dialog zamenjuje lobiranje. »Smo na 

točki preloma. Lahko bi se zgodila negativna 

menjava,« je dodal. 

Zakon prinaša dodatne, 

nepotrebne birokratske ovire 

in zmedo med delodajalci. 

DELODAJALCI VZTRAJAJO 

Na delodajalski strani vztrajajo pri tem, 

da se ukinejo vse uveljavljene spremembe. 

Glavni izvršni direktor Gospodarske 

zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja 

Gorenšček (60) je ponovil, da njihovo 

izhodišče ostaja enako – če novembra 

uveljavljene rešitve ostanejo v zakonu, 

naj veljajo le za kršitelje zakonodaje. 

Spremembe, ki jih je v osnutku sprememb 

zakona že predvidelo Ministrstvo 

za delo – poleg vnovičnega posega 

v definicijo delavca, za katerega se zahteva 

evidentiranje delovnega časa, tako 

da bi bilo zajetih manj delavcev, še črtanje 

evidentiranja odmora in možnost 

drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno 

pogodbo dejavnosti, delodajalski 

strani ne zadoščajo. »Ne strinjamo s 

tem, da bi se izjeme iskalo v kolektivnih 

pogodbah ali pa v drugih zakonih, mi 

sploh ne pristajamo na izjeme, zakon 

mora veljati za vse in to je naše osnovno 

stališče,« je podčrtal Gorenšček. O zakonu 

je svoje že pred časom med drugimi 

povedal tudi Ivo Boscarol (67): »Ta 

otroški vrtec se niti notranje ne more 

uskladiti, ali so njihove peščene potičke 

uporabne ali ne.« 

Z začetkom uporabe zakona morajo 

delodajalci poleg do sedaj predvidenih 

podatkov v evidenco o izrabi delovnega 

časa za posameznega delavca voditi 

še kopico drugih podatkov, denimo čas 

prihoda delavca na delo in čas odhoda 

z dela, izraba in obseg izrabe odmora 

med delovnim časom, opravljene ure 

v posebnih pogojih dela in v neenakomerno 

ali začasno prerazporejenem 

delovnem času, tekoči seštevek ur v 

tednu, mesecu oz. letu itd. Beleženje 

vseh teh podatkov na dnevnem nivoju 

za vse delavce terja dodatne ure dela v 

primerih, ko se evidence vodijo ročno, 

še posebej takrat, ko je pri delodajalcu 

več zaposlenih delavcev, opozarjajo pri 

Obrtni zbornici Slovenije. 

V OZS pa opozarjajo tudi na nesorazmerno 

visoke globe; najvišje segajo 

celo do 20.000 evrov. Pred uveljavitvijo 

sprememb zakona je bila maksimalna 

globa 4.200 evrov, torej gre za skoraj 

petkratno zvišanje višine glob. »Nikakor 

ne podpiramo zlorab pri vodenju 

evidenc, toda kljub temu je pri globah 

treba ločiti med kršitvami, ki jih delodajalec 

povzroči namenoma in imajo 

velike škodljive posledice, ter med tistimi, 

ki so posledica nehotene pomote,« 

še pravijo na OZS. 

SREDNJA POT 

Minister Mesec je v svojih pojasnili dejal, 

da tovrstno evidentiranje uvajajo 

številne evropske države, z januarjem 

letos je v veljavi tudi v Nemčiji. A v Sloveniji 

je taka ureditev naletela na velik 

odpor, zato so se v vladi odločili za vnovične 

spremembe zakona. Sam predlaga, 

da bi morali prihod in odhod z dela 

ter odmor evidentirati le kršitelji. 

»Mislim, da moramo v tistih kolektivih, 

kjer so odnosi urejeni, pustiti, da 

sami urejajo odnose, v tistih kolektivih, 

kjer so ljudem pravice kršene, pa nastopiti 

najostreje,« je dejal. Kritike sindikatov, 

da je vpisovanje prihoda in odhoda 

z dela ključno, da se ugotovi kršitve ter 

da se v primeru, da se teh ne more ugotoviti, 

ne more ugotoviti niti kršiteljev, 

je zavrnil. 

Predstavnike delojemalcev zato 

vabi na nov pogovor. Medtem se bodo o 

možnih spremembah posvetovali tudi v 

koaliciji, je napovedal. Vsa srečanja naj 

bi bila izvedena še ta teden. 

139 14. 3. 2024

42 

EVROPA 

PREMIKI NA DESNO po Evropi 

od Portugalske do Irske 

Na portugalskih volitvah je v nedeljo zmagalo Demokratično zavezništvo (AD), je razglasil njegov vodja 

Luis Montenegro. Ni sicer jasno, ali bo AD lahko vladal brez podpore desne stranke Chega, s katero pa se 

Montenegro ne želi pogajati. Chegova parlamentarna zastopanost se je več kot štirikrat povečala, s čimer je 

združena desnica dobila večino. Rezultat poudarja rast desnice po vsej Evropi. 

UREDNIŠTVO 

X @LMONTENEGROPSD 

Volitve so bile razpisane, potem 

ko je socialistični premier 

Antonio Costa (62) novembra 

nepričakovano odstopil po 

preiskavi o vplivu, ki je vključevala preiskavo 

njegove uradne rezidence in aretacijo 

vodje njegovega osebja. Čeprav 

Costa sam ni bil obtožen nobenega kaznivega 

dejanja, se je odločil, da ne bo 

ponovno kandidiral. 

ZMAGA DESNICE 

Glavni tekmec Pedro Nuno Santos (46) 

je priznal poraz, potem ko je njegova 

levo usmerjena Socialistična stranka 

(PS), ki je na oblasti od leta 2015, z minimalno 

razliko zasedla drugo mesto. 

Izključil je, da bi podprl platformo AD, 

ki vključuje vsesplošno znižanje davkov. 

AD je v kampanji obljubljal, da bo z 

znižanjem davkov spodbudil gospodarsko 

rast ter izboljšal nezanesljive javne 

zdravstvene storitve in izobraževanje, 

ki so ga pestile stavke učiteljev in šolskih 

delavcev zaradi plač. »Resnično 

moramo obrniti nov list,« je v petek 

zvečer na zadnjem zborovanju na lizbonski 

bikoborbi dejal vodja stranke, 

odvetnik Luis Montenegro (51). 

Ankete kažejo, da številni volivci 

menijo, da je Costajeva vlada zapravila 

absolutno večino, ki jo je dobila leta 

2022, saj ji ni uspelo izboljšati javnih 

storitev ali rešiti stanovanjske krize, ki 

je sprožila velike ulične proteste v eni od 

najrevnejših zahodnoevropskih držav. 

ŽELJE PORTUGALCEV 

»AD je zmagala na volitvah,« je v zgodnjih 

jutranjih urah dan po volitvah 

dejal Montenegro množici navdušenih 

podpornikov in dodal, da je ključno, da 

stranke v novem parlamentu ravnajo 

odgovorno in upoštevajo želje Portugalcev. 

Predsednik Marcelo Rebelo de 

Sousa (75) mora vodjo AD še uradno 

139 14. 3. 2024 

SHUTTERSTOCK 

povabiti k oblikovanju vlade, a Montenegro 

to pričakuje. Ob ponovitvi volilne 

obljube, da se pri vladanju ne bo zanašal 

na podporo desnih populistov, je izrazil 

upanje, da PS in Chega ne bosta oblikovali 

negativnega zavezništva, ki bi preprečilo 

vlado, ki so si jo želeli Portugalci. 

Vodja stranke Chega Andre Ventura 

(41) je novinarjem povedal, da je 

nedeljsko glasovanje »jasno pokazalo, 

da Portugalci želijo vlado AD s skupino 

Chega«. Pred tem je dejal, da bo Montenegro 

odgovoren za morebitno politično 

nestabilnost, če bo še naprej zavračal 

pogajanja. 

Tako kot druge desne stranke 

v Evropi je tudi Chega izkoristila zaskrbljenost 

zaradi kriminala in naraščajočega 

priseljevanja. Na Portugalskem, 

ki ima eno od najbolj odprtih priseljenskih 

politik v Evropi, se je število 

v tujini rojenih prebivalcev v petih letih 

podvojilo in lani doseglo en milijon, kar 

je desetina prebivalstva države. Chega, 

kar pomeni »dovolj«, poziva k strožjemu 

nadzoru nad priseljevanjem, stro- 

Irska vlada je želela na referendumu potrditi 

dve spremembi ustave: v prvi je bilo priznano, 

da lahko tudi ljudje v »drugih trajnih razmerjih« 

tvorijo družinske enote.

EVROPA 

43 

žjim ukrepom za boj proti korupciji 

ter kemični kastraciji nekaterih spolnih 

prestopnikov. 

REFERENDUM NA IRSKEM 

Irski volivci so zavrnili predloge za 

nadomestitev ustavnih sklicevanj na 

sestavo družine in materine dolžnosti 

v družini, kar je bil velik poraz za vlado. 

Predsednik vlade Leo Varadkar (45) 

je glasovanje, ki je potekalo v petek ob 

mednarodnem dnevu žena in je bilo 

šteto v soboto, označil kot priložnost za 

izbris »zelo staromodnega, zelo seksističnega 

jezika o ženskah«. 

Vlada je želela, da javnost sprejme 

dve spremembi. V prvi je bilo priznano, 

da lahko tudi ljudje v »drugih trajnih 

razmerjih« tvorijo družinske enote. 

Druga pa pravi, da bi morala biti za 

zagotavljanje oskrbe odgovorna širša 

družina, in ne le mati. Vendar je vlada 

s težavo opredelila, kaj bi »druga trajna 

razmerja« lahko pomenila v pravnih 

sporih, da bi lahko dedne pravice, 

ki so že pogosto srž sporov, postale vse 

večje bojišče. 

Vse glavne politične stranke so sicer 

podprle glasovanje »da - da« in do 

nedavnega so ankete napovedovale, 

da bosta referenduma na mednarodni 

dan žensk gladko izglasovana. Skupina 

To je odločna zavrnitev 

tega, kar je bilo po mojem 

mnenju nespametno socialno 

eksperimentiranje z ustavo. 

Odvetniki za ne je kritizirala besedilo 

predlogov in pomanjkanje zakonodajnega 

nadzora ter opozorila na nenamerne 

učinke. »Zaupam posameznim 

volivcem. Pogledali so, kaj jim je bilo 

predloženo, in rekli ne,« je dejal Michael 

McDowell (39), senator in nekdanji 

pravosodni minister, ki je bil del skupine. 

»To je odločna zavrnitev tega, kar 

je bilo po mojem mnenju nespametno 

socialno eksperimentiranje z ustavo. 

Nekateri so bili zaskrbljeni, da bi razširitev 

opredelitve družine lahko vplivala 

na pravila o davkih in državljanstvu. 

Drugi so dejali, da razširitev bremena 

skrbi z žensk na celotno družino pomeni, 

da država zanjo ni več odgovorna,« 

je še dejal. 

GLADKO ZAVRNJEN 

Predlog za razširitev opredelitve družine 

z razmerij, ki temelji na zakonski 

zvezi, na druga trajna razmerja je bil 

zavrnjen s 67,7 % proti 32,3 %. Referendum 

o predlogu, da se besedilo o 

dolžnostih ženske v gospodinjstvu nadomesti 

s klavzulo, ki priznava vlogo 

družinskih članov pri zagotavljanju 

oskrbe, je bil zavrnjen s 73,9 % proti 

26,1 %. Organizatorji kampanje so trdili, 

da bi predlog pomenil, da je oskrba 

zasebna in ne državna odgovornost. 

Varadkar je v soboto v pogovoru z 

novinarji v Dublinu dejal, da so volivci 

njegovi vladi namenili dva resna udarca. 

»Naša odgovornost je bila, da prepričamo 

večino ljudi, naj glasujejo za, a nam 

to očitno ni uspelo,« je še povedal. 

»AD je zmagala na volitvah,« je v zgodnjih 

jutranjih urah dan po volitvah dejal Montenegro 

(51) množici navdušenih podpornikov. 

KOMENTARJI BRALCEV 

Vsekakor sta novici s Portugalske in 

Irske spodbudni. Zmage sicer niso spektakularne, 

vendar kažejo, da so ljudje 

spoznali, da levičarji uničujejo lastne 

narode in jih zato ne volijo. Portugalski 

je po polkovniškem državnem udaru pred 

50 leti grozila komunizacija. En sam 

odločen nižji oficir, stotnik, povratnik iz 

Angole, je s svojo stotnijo to preprečil. Na 

prvih naslednjih demokratičnih volitvah 

je zmagal Mario Soares. 

Omega 

Tole na Irskem: hoteli so »starš 1« in »starš 

2« kot v Nemčiji. Kazen sledi. Priča bomo 

protestom kot na Maidanu. A ne bodo 

odnehali. Soros in njegovi imajo dovolj denarja, 

da Evropo in njeno kulturo uničijo. 

Friderik 

Verjetno gre za reakcijo na leve ekstremizme. 

Žal pa mediji stranskih učinkov 

LGBT-izmov, feminizma, prebujenstva 

in promigrantizma ne prikazujejo, zato 

politične posledice niso tako velike. 

Bomo videli, kaj prinese prihodnost, saj 

so levičarji v ZDA že dosegli vrhunec in 

začeli padati. 

Jan Horvat 

139 14. 3. 2024

44 

ŠOLA 

MATEJA PERŠOLJA 

SHUTTERSTOCK 

Kako učitelji 

z boljšim poučevanjem 

GRADIMO BOLJŠI SVET 

Kolumna 

Učila sem matematiko na OŠ Preserje pri Radomljah. Nazadnje le še za manj kot polovičen 

delovni čas, ker sem več kot preostalo polovico časa namenjala (so)ustvarjanju 

prihodnosti šole z izjemnimi, strastnimi in predanimi učitelji, ki čutijo, da je treba iti v 

korak s časom. Verjamemo, da lahko ustvarimo šolo, v kateri se bomo počutili bolje in v 

katero bomo vsi raje prihajali. 

Po končanem študiju sem nekaj 

mesecev opravljala prakso v 

razredu kot učiteljica in nekaj 

mesecev kot druga učiteljica v 

razredu. To je bila odlična priložnost 

za premislek, kakšna si želim biti kot 

učiteljica in česa si ne želim. V stiski 

sem nekoč v knjižnici naletela na knjigo 

Kdo se še boji volkov? (Hutchens, 

2002) Knjiga prek prispodobe o volkovih 

in ovcah opisuje, kako preživeti 

v učeči se organizaciji. Nauk zgodbe 

je, da se morajo ovce učiti hitreje od 

volkov, da lahko preživijo. V obdobju, 

ko nisem bila zadovoljna z odnosi in 

vedenjem učencev v razredu, me je ta 

zgodba nagovorila, zato sem si izbrala 

moto: uči se hitreje, kot se uči organizacija. 

In to sem vzela zelo zares. 

Po dobrem letu samostojnega učenja 

sem začela iskati pot, kako izboljšati 

počutje in odnose v razredu. Kot 

prostovoljna vodnica Planinske zveze 

Slovenije, vodja planinske šole in taborov 

sem imela izkušnjo, da se da tudi 

drugače: učiti in biti povezan, imeti 

dober odnos. Verjela sem, da lahko to 

dosežem, če bom spremenila učence. 

Takrat nisem vedela, da to ni mogoče. 

Začela sem brati, študirati, raziskovati 

in se učiti. Iz prakse, dan za dnem, 

korak za korakom. S kolegi in učenci 

sem ustvarjala ideje, jih predebatirala, 

preden sem jih uresničila v razredu z 

učenci. Ob vodenju izjemne svetovalke 

in podporne skupine ter vodje projekta 

sem dobro napredovala. 

POGUM DELATI NAPAKE 

Kmalu sem spoznala, da lahko spreminjam 

le sebe, in uvidela, da premalo 

vključujem učence in jih podcenjujem 

ter posledično nalagam sebi ogromno 

dela in odgovornosti. Uvidela sem, da 

so učenci zmožni načrtovanja in samoevalvacije 

in da je domača naloga 

načrt vsakega posameznika. Spoznanja 

sem gradila naprej, v različnih razvojno-aplikativnih 

in Erasmusovih projektih, 

v katerih sem sodelovala ali jih 

vodila. Postopoma sem se opogumila 

in izkušnje začela deliti s kolegi. Načelo, 

ki sem si ga izbrala, je, da delim le 

tiste stvari, ki jih preizkusim in vidim, 

da delujejo. Zadnja leta bolj pogumno 

delim tudi polome in napake, ki so bile 

Želela sem doseči aktivnejšo vlogo učencev v procesu učenja, zato sem osmišljala procese učenja in 

učence navajala na samoregulacijo. Posledično se je izboljšalo tudi znanje. 

139 14. 3. 2024

ŠOLA 

45 

zame le priložnost za nova spoznanja in 

razvoj. Tako kot so za moje učence. Vse 

z namenom, da prispevam. Tako morda 

drugim ni treba čez ista brezna in morda 

hitreje ali bolje napredujejo. 

SOUSTVARJAMO PRIHODNOST 

Vodenje kolektivov, razvojnih skupin, 

vodij teh skupin je resnično navdihujoče, 

polno idej in optimističnega pogleda 

v prihodnost kljub izzivom, s katerimi 

se soočamo. Pogovarjamo se o učenju, 

o kakovosti poučevanja in spremljanju 

lastnega in učenčevega napredka. Delimo 

polome in preboje, neuspehe in 

zmage. Podpiramo in spodbujamo drug 

drugega in verjamemo v pravilnost 

svoje usmeritve. To se zgodi povsem 

naravno ob spoštovanju drug drugega 

in izjemnosti, ko jo vidimo drug v drugem. 

Energijo in motivacijo črpam iz 

sodelovanja, soustvarjanja s kolegi po 

Sloveniji in zunaj nje. Tako soustvarjamo 

boljšo prihodnost. Najprej tam, kjer 

je največji učinek: pri sebi, pri učencih, 

s katerimi delamo, in nato povsod drugod. 

Gradimo od spodaj navzgor. Sami 

smo prvi zgled. V dejanjih, ne le besedah. 

Od učencev pričakujem tisto, kar 

pričakujem od sebe. 

Na srečanjih različnih skupin 

vzgojiteljev, učiteljev, ravnateljev se 

soočamo z izzivi, ki smo jim priče v 

šolah. Najpogosteje z izzivom, kako 

vzpostaviti dobre odnose, sodelovanje 

in timsko delo in biti zgled za vse to. 

Na drugi strani pa predstavljata izziv 

znanje in pričakovanje države, družbe 

do učitelja, učencev in šole v tem hitro 

spreminjajočem se svetu. In marsikdaj 

ni lahko, še zlasti ob pomanjkanju 

izkušenj s tranzicijo, razvojem, vodenjem, 

včasih pa tudi s pomanjkanjem 

osnovnih materialnih dobrin (prostora, 

pripomočkov za učenje). 

V OSPREDJU JE UČENEC 

V prejšnjem družbenem sistemu je bil 

v središču učitelj, po novem je v središču 

učenec – tako kot je posameznik v 

družbi. Glas učenca hote ali nehote postaja 

pomemben, tako kot glas vsakega 

posameznika v družbi. Pravzaprav se v 

šolah dogajajo iste stvari, kot jih opazujemo 

v družbi. Razred je ena majhna 

družba, majhna Slovenija, v kateri imamo 

inovatorje, izjemne posameznike in 

take, ki so nezadovoljni in nergajo, take, 

ki vpijejo »jaz, jaz, jaz« in se svet vrti okrog 

njih, take v stiski, take, ki le sledijo 

in so tiho, in take, ki ležijo pod palmo 

in čakajo. Razred je ogledalo družbe in 

obratno. Lahko si predstavljate, da je 

to za učitelja izziv. Da je izziv še večji, 

imamo zadaj še dvakrat toliko staršev, 

pričakovanja ravnatelja, kolegov, učnega 

načrta. V zadnjih dveh letih so se 

pojavili še izzivi, povezani s poukom na 

daljavo in »zaostankom«, v katerem naj 

bi otroke naučil cel učni načrt in še nadoknadil 

za nazaj in jih še … 

Za nas, rojene in šolane v socialističnem 

sistemu, v katerem je bil v 

ospredju učitelj, je izziv ob soočanju 

s to preobrazbo še toliko težji, zlasti 

ob vodenju razreda. Poleg tega je veliko 

laže vztrajati v starih, preverjenih 

vzorcih, tudi če ne delujejo, kot se podati 

na novo pot, polno neznank, kot 

tvegati in ostati etičen, ker brez tega 

ni razvoja. Laže je, ko imaš podporo, 

skupino in dobrega vodjo. Zato je eden 

izmed mojih ciljev podpora učiteljem 

in povezovanje za skupno podporo. 

ODGOVORNOST UČENCEV 

Zame in za mnoge kolege je bolj učinkovit 

pouk, pri katerem je učenec odgovoren 

za učenje in grajenje znanja 

v sodelovanju z drugimi (učiteljem, 

sošolci), vključenimi v učni proces. To 

pomeni, da se učenci učijo postavljati 

cilje, načrtovati pot do cilja, spremljati 

in vrednotiti lasten napredek ter načrtovati 

ustrezne izboljšave, da bi bila 

učinek učenja in počutje v skupini boljša. 

Iščejo in dajejo povratne informacije 

v obliki nasvetov za izboljšave in potrditev 

doseženih ciljev. Učitelj učencu 

omogoča (in ne le določa) odgovornost 

tudi z omogočanjem izbire (nalog, načina 

dela, prostora …) in sprejemanja posledic 

(brez določanja kazni ali nagrad). 

Daje mu prostor in svobodo, v kateri se 

uči sprejemati odločitve in opazovati 

njihove učinke ter priložnost za refleksijo, 

odkrivanje napak ter učenje iz 

njih. Šele, ko damo svobodo in prostor, 

se otroci in mladi učijo odgovornosti. 

Odgovornosti in samostojnosti se ne 

naučijo, če nimajo svobode izbire za 

delanje napak in učenje iz njih, ampak 

prejemajo le navodila za izvrševanje 

nalog, nadzor ter kazni ali pohvale, ko 

jih oz. jih ne izvršijo. 

Učenje, ki ga gradimo, je močno 

povezano z naravnim učenjem, ker je 

osmišljeno, se navezuje na predznanje, 

učenci prepoznajo pomen tega, kar se 

učijo, vidijo, da deluje v celostni perspektivi 

(vidijo širšo sliko), in se učijo 

sodelovalno v socialni skupini. 

Moje temeljno raziskovanje je bilo 

na začetku namenjeno izboljšanju 

Učenci se odgovornosti in 

samostojnosti ne naučijo, 

če nimajo svobode izbire za 

delanje napak in učenje iz njih. 

odnosov v razredu, počutja in odnosa 

do učenja in matematike. Želela 

sem doseči aktivnejšo vlogo učencev 

v procesu učenja, zato sem osmišljala 

procese učenja in učence navajala na 

samoregulacijo. Posledično se je izboljšalo 

tudi znanje. Moje počutje, zadovoljstvo 

in izboljšano počutje mojih 

učencev so bili povratna informacija, 

da smo na pravi poti. Podobno opažajo 

tudi starši in kolegi povsod po Sloveniji, 

ki uporabljajo moj model formativne 

pedagogike. Otroke učimo loviti ribe 

in jim ne strežemo več rib na pladnju 

oz., kot je z menoj podelila bivša učenka: 

»Zelo prav pa mi na splošno pri 

učenju pride formativno spremljanje. 

Čeprav profesorji v srednji šoli tega ne 

uporabljajo, se trudim delati po sistemu, 

da si zadam cilj, sestavim načrt, 

s pomočjo rešitev pridobim povratno 

informacijo, večkrat pa jo poiščem tudi 

pri profesorjih in sošolcih.« 

NI VSE V DENARJU 

Vsem, s katerimi sem kadarkoli sodelovala 

in še sodelujem, sem neizmerno 

hvaležna, ker ob njih rastem in se učim. 

Ob pogovorih o kakovosti pouka razvijam 

lastne zamisli, ker je učenje proces, 

zame in za moje učence. In nikdar se 

ne nehamo učiti. Rastemo in se razvijamo, 

postajamo boljše različice samih 

sebe. V tem je izjemnost in lepota. Zastavljamo 

si nove cilje, ob doseženih ciljih 

praznujemo zmage in se veselimo 

uspehov drug drugega. Čeprav nimamo 

višje plače, ne dobivamo nagrad, 

pohval, vztrajamo in napredujemo. Ne 

delamo za to. Delamo za višji cilj. Smo 

prispevek sebi, drug drugemu in svetu. 

Poučevanje je umetnost. Umetnost slišanja 

in biti slišan. Umetnost vodenja in 

se pustiti voditi. Umetnost prilagajanja 

in sodelovanja v soustvarjanju. Poučevanje 

je učni načrt iz srca, ne le iz knjige. 

Učenci se med poukom želijo pogovarjati 

tudi o drugih temah, ne le o snovi, 

in želijo biti povezani z nami, učitelji in 

med seboj. To mi vsakič povedo, ko se 

na različnih šolah z njimi pogovarjam 

o učenju in šoli v prihodnosti. 

139 14. 3. 2024

46 ČAS-OPIS 

ŽIGA TURK, 

ČAS/OPIS 

USTVARJENO 

S POMOČJO UI 

40 

dni naj bi se postili. Radikalno. Od 

neke razvade. Nisem zagovornik 

tega. Sem pa za zmernost 365 dni 

na leto. Misliti so mi dali glede informacij. 

V postnem času nikoli nisem izvajal nobene 

posebne telesne ali prehranske telovadbe. Ko 

sem bil majhen, ob petkih nikoli nismo jedli mesa. 

Potem smo se tega držali samo še v postnem času. 

Potem samo še na pepelnično sredo in veliki petek. 

Z mešanico občudovanja in začudenja na X berem, 

kako se bo prvi za post odpovedal »iksanju«, drugi 

alkoholu, tretji spet nečemu tretjemu. Svoboda je, 

seveda lahko počnete, kar hočete. Posebnega smisla 

sam v tem nisem videl ali pa ga zaradi lenobe 

nisem hotel. Obstaja pa ena reč, ki bi jo v postnem 

času lahko premislili – naš odnos do informacij. 

ČAKAJOČ GODOTA 

To je eno od najpomembnejših del Samuela Becketta. 

Drama sledi dvema »luzerjema«, ki ob cesti čakata 

na skrivnostno osebo po imenu Godot. Medtem ko 

čakata, se pogovarjata o različnih temah, se spominjata 

preteklosti, se prepirata, tolažita drug drugega 

in celo razmišljata o samomoru, a se vedno odločita, 

da bosta počakala na Godota, za katerega upata, da 

bo rešil njune težave. 

Če bi Beckett dramo pisal danes, je ne bi mogel napisati. 

Oba lenuha bi bila prilepljena na telefon in bi 

z desnim palcem porivala vsebine gor in gor, čakajoč, 

da se bo le nekaj takega zgodilo, na kar je bilo vredno 

počakati. O ničemer ne bi govorila, ničesar ne bi premislila. 

Sodobni človek se pogosto klati po internetu 

in v neskončnih tokovih informacij upa, da bo naletel 

na nekaj, kar bo življenju dalo privid smisla. 

Drama se zaključi brez prave rešitve. Godot 

nikoli ne pride in oba junaka sta ujeta v večnem 

čakanju – tako kot postajamo ljudje ujetniki čakanja 

na novico z interneta. Razlika je morda samo 

še ta, da se klateža zavedata svojega obupa. Mi, ki 

brskamo po internetu, pa imamo občutek, da se 

informiramo, da širimo obzorja, da se učimo in da 

celo notranje rastemo. Za ta dober občutek imamo 

povsem biološke razloge. 

Kolumna 

Čas za INTELEKTUALNI POST 

Ne, prispevek ni o tem, da je družbena situacija tako zavožena, da je komentiranje 

razumnemu človeku pod njegovim nivojem. Opozoriti velja na širši in težji problem. 

NAGRAJEVANJE RADOVEDNOSTI 

Pravijo, da je z informacijami nekako tako kot s 

hrano. Evolucijsko smo programirani, da jemo, tudi 

če nismo lačni. Za vsak slučaj. Še posebej imamo 

radi mastno in sladko. Maslo in marmelado za zajtrk. 

Torte iz masla in sladkorja. Kdor ni jedel na zalogo, 

je umrl od lakote. 

Z informacijami je podobno. Kdor ni bil obveščen, 

ni vedel, kje je hrana, ni vedel, kaj se govori 

za njegovim hrbtom, ni bil prav vpet v družbeno 

omrežje – ostal je v svoji votlini. Informacija je 

bila nekaj novega, nova ideja, ki pomaga preživeti, 

novo nahajališče hrane, nova ženska za preživetje 

genov. Izvedeti ali naučiti se nekaj novega je 

bilo od nekdaj koristno. Naredilo je razliko med 

razgledanimi in zaplankanimi, med obveščenimi 

in nevednimi. Biokemija nas za novosti nagrajuje z 

dopaminom, kemično substanco, ki možgane prepoji 

z občutkom ugodja. 

V SLAŠČIČARNI INFORMACIJ 

Do informacij je bilo nekoč težko priti. Potem je prišel 

internet. In še vedno smo lačni informacij kot 

v času vaških opravljivk in Brižinskih spomenikov. 

Živimo pa v slaščičarni, kjer je vse zastonj. Odpreš 

X, podrsaš s prstom navzgor in pridejo nove informacije. 

Spet in spet so nove. Zdi se nam, da smo se 

nečesa naučili. Morda smo bolj obveščeni o dnevnih 

dogodkih ali pa smo desetič videli posmehovanje 

neki vladni neumnosti. Morda celo odpremo 

članek, ki o zadevi pove več. Ko pridemo do konca, 

ki ga ni, lahko začnemo od začetka. 

Ko zmanjka političnih novic na X-u, gremo lahko 

pogledat na Facebook, kako mačke delajo prevale, 

na Instagram, kaj so ljudje jedli za kosilo, na 

Telegram pa, kaj o zadevi menijo Rusi. Potem gremo 

še malo kolobarit na Planet, 24ur, Siol, disidenti 

še na Novo24 ali Domovino, če je tam kaj novega. 

Seveda je kaj novega. Ogromno novega, vsak dan, 

vsako uro, vsako minuto. Ko smo vse to pregledali, 

gremo lahko nazaj na X in začnemo nov krog. 

To je bilo zadovoljevanje lakote po informacijah 

za intelektualce. Mlajši in bolj preprosti duhovi 

139 14. 3. 2024

ČAS-OPIS 

47 

gredo na TikTok, YouTube Shorts ali 

Instagram Reels, kjer jim ni treba niti 

brati, ampak gledajo nekaj sekund dolge 

videoposnetke. Tam talentirani obrtniki 

pokažejo, kako se kaj popravi, talentirane 

obrtnice iščejo bogate sponzorje, 

posneto je, kako nekje nekdo smuča ali 

šofira. Toka informacij na TikToku tudi 

nikoli ne zmanjka. 

Gurwinder piše, da se informacijsko 

prenajedamo. Da je problem 

informacija debelost, informacijska 

zavaljenost, intelektualna zamaščenost. 

In nekaj je na tem. Kar delamo, 

ni informiranje. Informiranje izvorno 

pomeni, da se pozanimamo o nečem, 

da bi lahko nekaj naredili. Informiranje 

je priprava na dejanje. Ni samo sebi 

namen. Ni mišljeno, da bi informacija 

ostala v svojem, informacijskem svetu 

in brez posledic za snovni svet. 

Zdaj pa premislite, koliko tega, kar 

izveste na internetu, potem uporabite 

za nekaj, kar v realnem svetu naredite 

– razen vremenske napovedi. Kaj pa vse 

ostalo? Tista mačka, ki dela prevale, ali 

tisti možakar, ki je grdo padel pri skoku 

v vodo. Osebnostno rastete? Morate tisto 

vedeti za splošno izobrazbo? Koliko 

iksov je treba v resnici poriniti čez ekran, 

da za Aristotela ne boste idiot, ki se 

ne zanima za politiko? 

INTELEKTUALNA 

ZAMAŠČENOST 

Preobilje informacij in naravna informacijska 

požrešnost vodita v stanje, ki 

ga Gurwinder imenuje »intelektualna 

debelost«. Prenažiranje z informacijami 

privede do degradacije intelektualnega 

nivoja, izostane družbeno-povezovalna 

vloga informacij, povečuje 

se depresivnost med ljudmi. Kot med 

tistima Beckettovima »zapohancema«. 

Presežek informacij, ki so prazne in nekoristne, 

vodi v lenobnost uma, zmanjšuje 

sposobnost kritičnega mišljenja in 

poglobljenega razumevanja sveta. Podobno 

presežek sladkorja in nezdrave 

hrane škoduje telesnemu zdravju. Podobno 

kot je industrijska proizvodnja 

sladkorja preoblikovala naš odnos do 

prehrane, je dostopnost informacij na 

internetu spremenila način, kako konzumiramo 

znanje in novice. 

Družbena omrežja so oblikovala 

industrijo distrakcije – kratki videoposnetki 

in površinske vsebine so izpodrinile 

globlje vsebine. Kratkotrajna 

potešitev z informacijo na dogi rok prispeva 

k zmanjšanju občutka sreče. Da 

ne govorimo o fenomenu normativne 

disociacije, ki se kaže kot zmanjšana 

sposobnost obdelave in pomnjenja informacij 

in vodi v kognitivno nazadovanje 

TikTok generacije. 

INFORMACIJA NAJ INFORMIRA 

Včasih mi kdo pokaže kakšno zadevo, kak 

video nekih ljudi na internetu, ki počnejo 

nekaj silno zanimivega. Včasih zajedljivo 

vprašam, če te ljudi pozna. Ne vem, zakaj 

naj bi me sicer zanimalo, kaj se jim je zgodilo. 

Zajedljivost ostane nerazumljena. 

Gurwinder predlaga enostavno 

metodo za oceno, ali je nekaj vredno 

vašega časa. Kaj boste s to informacijo 

počeli? Kako in zakaj se bo vaše ravnanje 

spremenilo? Kakšne posledice 

bo informacija imela čez 10 minut, čez 

10 mesecev, čez 10 let? Kolikšna bo ta 

sprememba? Velja za Ikse, ki jih berete, 

Instagram Reelse, ki jih gledate, tudi 

knjige, ki jih berete. Metoda 10 : 10 : 10. 

Vem, rekli boste: »Kaj pa zabava in 

razvedrilo?« Nekoč je bila umetnost, 

piše Ted Gioia. Jaz pa pravim, da je še 

prej bila vera, ki je bogatila duše ljudi. 

Potem je to delala umetnost. V klasičnih 

začetkih je še slavila Boga. Kar ni 

bilo dovolj dobro za umetnost, se je še 

vedno lahko imenovalo kultura. Kulturo 

je pojedla zabava, zabavo boj za 

pozornost in pozornost je požrla odvisnost 

od informacij. Tako smo prišli od 

Bacha na brandenburškem dvoru do 

jedca hot dogov v zakotni ulici Chicaga. 

Spodnja ilustracija je odlična, članek, 

iz katerega je izposojena, tudi: 

UMETNOST 

SKRATKA 

Morda je ta postni čas primeren za premislek 

o tem, do kakšne mere smo odvisniki 

od informacij, koliko nas zaposluje 

digitalni hrup. Ne strinjam se, da 

gre za take vrste odvisnost, kot je tista 

od alkohola in drog. Če se boste odklopili, 

ne boste doživljali biokemičnih 

učinkov odtegnitve kemikalije. 

V življenju pa je še toliko drugega, 

kot le spremljanje tega, kaj se je zgodilo 

drugim ljudem. Na TikToku. Ljudem, 

ki jih ne poznate. Ki nimajo nobenega 

vpliva na vaše življenje. Nam se mora 

dogajati, ne njim. Na tej strani ekrana, 

ne na oni, je življenje. 

Ni treba, da se v postnem času 

odklopite od interneta. Bi pa morda 

kazalo premisliti, ali vas neka zadeva 

res informira. Ali vsaj zabava. Res 

zveste kaj takega, kar bo vplivalo na 

vaše ravnanje. Ali pa samo čakate na 

Godota, beri: zabijate čas. 

Če ga, naj velja, da ste za tisti dan 

prebrali internet do konca. Jordan Peterson 

bi rekel, da je morda bolj pametno, 

da greste pospravit sobo. Ali kuhinjo. 

P. S.: Priznam, da ne bi naletel na 

oba odlična citirana članka, če ne 

bi šel zadnjič zaradi dolgočasja na 

Substack pogledat, če je kaj »novega«. 

Članka seveda priporočam v branje. 

Morda bosta spremenila, kako boste 

naslednjih 10 dni, 10 tednov in 10 let 

brali internet. 

 

Pogled Silicijeve doline na kulturo 

ZABAVA 

ODVRAČANJE 

POZORNOSTI 

ZASVOJENOST 


139 14. 3. 2024

48 

PREHRANA 

DAVID BAŠELJ 

SHUTTERSTOCK 

Gurman IN ASKET 

Kolumna 

Tako sva se poimenovala Dejan – moj prijatelj, trener, soborec pri košarki, vedno za 

akcijo – in jaz. Skupaj že drugo leto počneva marsikaj. Z njegovimi metodami sem tako 

hitro stopil svoje kil(ogram)e, da je bila prava škoda, ko sem jih pridobil nazaj. 

Verjamem, da se je on ob pogledu name bolj »sekiral«, kot sem se sam. 

Pravi, da me rešuje moj pogled na življenje, ki je poln 

vedrine, saj na vse gledam pozitivno in z vero, da se 

nekaj da spremeniti. Da mi je marsikatera bolezen, 

ki jo imajo drugi, prizanesena, ker se toliko smejim. 

Priznam, da mi je ta njegova opazka polepšala dan. Na neki 

način se res strinjam z njim. Res živim polno življenje. 

PRIJATELJEVA PODPORA 

Lansko leto, ko sva začela v trdem mrazu odpravljati moje kilograme, 

mi je na začetku šlo izredno težko. Seveda, če rad 

jem. Vse. Res vse. Nenehno me je opozarjal in me opozarja še 

danes, da bi se moral odpovedati določenemu delu hrane, če 

si resnično želim, da bi enkrat odpravil tisto edino mišico, ki 

zeva iz trebuha. Da bi se moral odpovedati trenutkom, ki me 

držijo pokonci – ko se s prijatelji zadržim kako uro dlje od načrtovane 

in takrat ne gledam, kaj ravno dam v usta. Priznam, 

da me njegova nevsiljiva vztrajnost na neki način nagovarja. 

Sili me, da vsaj o metodah, ki jih on resnično živi, razmislim, 

o njih premišljujem. O njegovi prehrani, o količini popite tekočine, 

od katere ne odstopa, o načinu askeze, ki jo dnevno 

izvaja, sam pa sem rajši v udobju. 

Med lanskim in letošnjim postom sem spoznal, da mi 

je najmanjši problem odpraviti odvečne kilograme, 

zelo težko pa mi jih je obdržati. To pa 

ravno zaradi mojega načina življenja, ker 

rad uživam. Med tekom si poveva marsikaj 

in že to, da sva si kljub različnosti v 

biti prijateljstva edinstvena, mi pomeni 

največ. Spoštovanje, ki ga gojiva drug 

do drugega skozi življenje, se kaže 

ravno letos, ko sva nadgradila najine 

teke s snemanjem kratkih spotov, 

ki jih objavljava na Facebooku in 

si skušava popestriti te turobne 

in mračne dni. Dobivava veliko 

podpore, ker ljudje prepoznajo, 

kar je pristno. 

RAZLIČNOST 

IN EDINOST 

Najbolj zanimivi trenutki 

so, ko en drugega 

prepričujeva, 

kdo ima bolj kvaliteten 

krožnik hrane na meniju. 

Koliko se na ta račun 

nasmejiva! Ko zavzeto en 

drugemu dopovedujeva, 

zakaj pet- ali osemhodni 

meni. Ampak nihče od naju 

ne popusti, da bi poskusil 

krožnik drugega. Kdaj se mi zdi edino krivično to, da bi se mi, 

kar bi sam zaužil, takoj poznalo na tehtnici, če bi to isto zaužil 

on, pa se mu verjetno ne bi poznalo nič. Priznam, da me je 

ravno ta nevsiljiva vztrajnost pri njemu pripeljala do tega, da 

sem se letos vrgel v mrzlo Idrijco, čeprav sem še lansko leto 

zagotavljal, da se imam rad in da mi je Idrijca zanimiva le v 

poletnih časih. 

Imava enake poglede na košarko, ki je še pristna in tudi 

na neki način ujeta v preteklost Dražena Petrovića, Jordana, 

Kukoća, Barkleya … Takrat se je igrala tista prava moška, 

čista, nepokvarjena košarka. Danes je vse ujeto v statistiko, 

ki ubija gledalca kot sem sam. Imamo svetovnega košarkarja 

Dončića, ki vsej NBA ligi kaže, kaj je lepota košarke. Da 

je bistvo v ekipi in ne osebni statistiki. Evropa je to dojela, 

NBA ne bo nikoli več. 

ZALJUBLJENA V ŽIVLJENJE 

Skupaj sva zaljubljena v življenje. Rada sva v družbi 

eden drugega. Počneva stvari brez sodbe. Ženeva 

se za rezultati, vsak s svojimi cilji, ker ima vsak od 

naju drugače zastavljene. Skupaj bova vztrajala še naprej. 

Skupaj bova še naprej gurman in asket. 

 

139 14. 3. 2024

Priporočila 

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

49 

DAVID ZUPANČIČ: 

ZNANOST MIRNEGA ŽIVLJENJA 

Avtor knjige je zdravnik, infektolog, ki je s svojim 

prvencem Življenje v sivi coni dodobra razgibal 

slovensko bralsko javnost. Z več deset tisoč 

prodanimi izvodi je dokazal, da mu pisanje 

teče in da je zanimivo. 

MILAN HRASTAR Knjiga Znanost mirnega življenja ni znanstveni 

prispevek za strokovne, psihološke ali medicinske 

revije. Je iskrena pripoved o stiskah, ki lahko 

človeka oddaljijo od mirnega vsakdana in mirno 

prespanih noči. V knjigi večkrat poudari, da se je smiselno ukvarjati z 

osebnostjo rastjo predvsem, da bomo lahko učinkoviteje in bolj empatično 

posegali v svet okoli nas in ga tudi za druge spreminjali na lepše. 

Davidu Zupančiču ni do pametovanja ali pridiganja iz pozicije vsevedneža. 

Skuša le razložiti načine samopomoči, ki jih je uporabil sam v 

trenutkih stiske. Iskrena želja doseči sočloveka in moč lastne izkušnje 

mu dovoljujeta, da se ne ustavi pri oddaljenem priznanju svobode drugega. 

Bralcu sporoča, da se je vredno podati na pot samoiskanja miru v 

sebi. Avtor je s svojim pisanjem blizu vzorniku Viktorju Franklu, očetu 

logoterapije in borcu za Smisel. Franklovska drža mu omogoča doseči 

več ljudi, med njimi tudi tiste, ki se v svoji težavi in bolečini počutijo 

osamljene ali nerazumljene in so prepričani, da je njihov osebni problem 

največji na svetu. David med pisanjem in bralčevim branjem postaja njegov 

prijatelj in vodnik, saj prepleta niti osebnega, strokovnega in univerzalnega, 

prežete z veliko mero humorja, v prepričljivo celoto. 

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2023, 240 strani, 30 evrov. 

Cankarjeva založba, Ljubljana, 2018, 320 strani 

LINDSAY ROGERS: 

PARTIZANSKI KIRURG 

»Če boste prebrali knjigo, ki jo je napisal 

znani novozelandski zdravnik, ki je med 

drugo svetovno vojno deloval na Balkanu 

– zanimiva knjiga –, je v njej opisal, 

kako so se politkomisarji dobesedno vtikali 

v medicino, v zdravljenje partizanov 

ranjencev. Od tam izhaja ta vpliv politike 

na zdravstveni sistem,« je za Domovino 

izjavil dr. Erik Brecelj. 

ALENKA PUHAR 

Toplo priporočilo. Le imena stanovskega kolega in prednika 

se ni spomnil. Zato pišem te vrstice, čeprav sem knjigo pred 

dvema letoma že priporočila. Zdravniku je bilo ime Lindsay 

Rogers. Res je, Rogers je bil nad marsičem navdušen, zelo pa 

je zameril partizanskemu vodstvu in politkomisarjem, da so 

ustvarjali ozračje, nabito s strahom in indoktrinacijo. Tudi 

njega so nadzorovali, ovajali, se vtikali v njegove metode in 

odločitve, mu preiskovali prtljago in dejanja, umikali sestre in 

pomočnike, če so bili z njim v dobrih odnosih in si, za nameček, 

prisvajali marsikaj od tistega, kar je bilo iz angleške baze v 

Italiji poslano za oskrbo ranjencev. 

Za občasne kritične pripombe in pikra mnenja je bil kaznovan 

z negativno karakteristiko – »častihlepen, sebičen, jezljiv in 

zafrkljiv«, nato pa leta 1963 še z močno cenzurirano in skrajšano 

verzijo prevedenih spominov. Šele leta 2018, z novim prevodom, 

je pred slovenske bralce prišlo vse, kar je zapisal o svojem 

življenju med nami. 

 

139 14. 3. 2024

50 

MED(IJSKI) SOSEDI 

IZJEMNE POKOJNINE 

Pokojnina mora biti odvisna od 

vplačanih prispevkov v ZPIZ, ne pa od 

nekakšnih zaslug za narod, v svojem 

komentarju za Slovenske novice piše 

Matej Lahovnik. Ministrstvo za kulturo 

je namreč marca v javno razpravo dalo 

predlog Zakona o dodatku k pokojnini 

za izjemne dosežke na področju 

umetnosti, del pokojnin pri nas pa se je 

vedno delil po posebnih zaslugah, pa naj 

je šlo za borce, funkcionarje, športnike 

ali kulturnike. Sistem upokojevanja se je 

tako pogosto spreminjal, da ga marsikdo 

ne razume dobro, različne generacije 

upokojencev pa zaradi sprememb sistema 

tudi niso v enakem položaju. 

»Pokojnine so torej res nizke, ampak 

ustvarjanje posebnih pogojev le za 

izbrance ni prava pot za izboljšanje 

sistema. S podeljevanjem privilegiranih 

pokojnin se namreč celoten sistem ruši. 

Če pokojnina ni odvisna od vplačanih 

prispevkov, ampak od nekakšnih zaslug 

za narod, mladi ne vidijo smisla, da 

plačujejo visoke prispevke v ZPIZ,« piše 

v svojem komentarju nekdanji minister 

za gospodarstvo v vladi Boruta Pahorja. 

Dodaja, da je veliko delovnih ljudi ob 

upokojitvi razočaranih, ko ugotovijo, 

da je pokojnina zelo nizka, zato je po 

njegovem mnenju treba ob reformi 

sistema razmišljati, kako še bolj povezati 

višino pokojnin s plačanimi prispevki 

v ZPIZ, da bodo imeli mladi motiv biti 

del sistema. Bolj kot oblast dela izjeme 

in deli izjemne pokojnine po zaslugah na 

področju umetnosti, športa in podobnih 

dejavnosti, manj bo med mladimi 

zaupanja v sistem. 

»Postavi pa se tudi vprašanje, kako 

je umetnik bolj zaslužen kot kakšna 

medicinska sestra, delavka ali trgovka, ki 

je 40 ali več let garala v težkih pogojih. S 

podeljevanjem izjemnih pokojnin za izjemne 

dosežke izbrancem se ustvarja samo 

139 14. 3. 2024 

nova delitev upokojencev na tiste z navadnimi 

in izjemnimi dosežki,« zaključuje. 

KOLIKO JE RES 

ŽRTEV V GAZI 

Odkar je izbruhnila vojna na Bližnjem 

vzhodu, je število civilnih žrtev v Gazi v 

središču pozornosti mednarodne javnosti. 

Pri tem so glavni vir podatkov navedbe 

zdravstvenega ministrstva v Gazi, ki je 

pod nadzorom Hamasa. To sedaj trdi, da 

je umrlo več kot 30 tisoč ljudi, ti podatki 

pa so izredno vprašljivi. Najprej si je 

treba pogledati skupno število smrti. Kot 

navaja spletni portal Nova24TV, skupno 

število smrti po datumu narašča, pri 

čemer je zanimivo, da lahko opazimo 

izjemno enakomeren porast žrtev. 

V realnosti bi sicer pričakovali kar nekaj 

variacij iz dneva v dan. Dnevne razlike 

v številu smrtnih žrtev so posledica 

variacije v številu zadetkov stanovanjskih 

zgradb in predorov, kar bi moralo 

povzročiti znatno variabilnost skupnega 

števila, vendar manjšo variabilnost v 

odstotku smrti med skupinami. Posledično 

bi pričakovali, da je v dneh, ko 

je veliko žrtev žensk, med žrtvami tudi 

veliko otrok, v dneh, ko naj bi bilo ubitih 

le nekaj žensk, pa tudi le nekaj otrok. 

To razmerje je mogoče izmeriti s statistiko 

R-kvadrata (R2), ki meri, kako je 

povezano dnevno število ženskih žrtev 

z dnevnim številom otroških. Če bi bile 

številke resnične, bi pričakovali, da bo 

R2 bistveno večji od 0 in se nagibal k 

1,0. Toda R2 je 0,017, kar se statistično 

in vsebinsko ne razlikuje od 0, pravijo na 

spletnem portalu Nova24TV. 

Prav to pomanjkanje povezave je po njihovih 

navedbah drugi posredni dokaz, 

da objavljene številke niso resnične, 

izpostavljajo pri Tablet Magazine. Vendar 

se tukaj vse skupaj ne ustavi. Tudi 

dnevno število mrtvih žensk bi moralo 

biti zaradi narave bojevanja v tesni 

korelaciji s številom ubitih moških. A 

tudi tega podatki ne kažejo. Ne samo da 

ni pozitivne korelacije, obstaja močna 

negativna korelacija, ki nima nobenega 

smisla in vzpostavlja tretji dokaz, da 

številke preprosto niso resnične. 

VZPOREDNI SVET 

Nina Granda v kolumni za Outsider piše 

o vzporednem ekonomskem sistemu, v 

katerem ne veljajo pravila ponudbe in 

povpraševanja, učinka ali publike, ampak 

pravila birokracije, interesov, zvez 

in poznanstev. Gre za delo v kulturi, ki 

je v glavnem financirano iz javnega proračuna 

preko razpisov, v katerih člani 

komisij izberejo posamezne projekte. 

Kot piše Grandova, je v tem vzporednem 

sistemu veliko denarja, sam sistem 

pa finančno ni uravnotežen. 

»Odhodki bistveno presegajo prihodke. 

Vir denarja pa je državni proračun. Ker 

komisije postavlja ministrstvo, ni nič 

nenavadnega, da je ta sistem tudi del 

političnega aparata (čeprav se razglaša 

za neodvisnega),« zapiše v svoji kolumni. 

Nadalje piše, da se je z ločitvijo kulture 

od občinstva (trga) v samozadostni 

in odtujeni svet razpisov pojavilo mnogo 

zagat, za katere menim, da na koncu 

slabo vplivajo na ustvarjalce same. 

»Zavirajo ustvarjalnost in resnično 

inovativnost (ki se je ne da predvideti 

v formularjih), namesto enakovrednih 

pogojev za delo spodbujajo politizacijo, 

nepotizem in hiperprodukcijo, odtujujejo 

ustvarjalce od občinstva, iz ustvarjalcev 

delajo nesamostojne odvisnike 

od sistema in dolžnike politikom ter 

otežujejo delo vsem tistim, ki so preveč 

samosvoji, da bi delovali znotraj sistema«, 

še piše Nina Granda. 

V nadaljevanju zapiše še nekaj problematičnih 

točk razpisov, kot so nejasnost, 

slab slog, politični interesi, razpisni 

pogoji ...

Priporočilo 

ANDRAŽ 

ARKO 

Romero 

FILMSKO LETO SVETNIKOV 

Oskar Arnulfo Romero se je rodil 15. 8. 1917 v Ciudadu Barriosu v Salvadorju. Med 

študijem v Rimu je bil 1942 posvečen v duhovnika, 1970 je bil posvečen za pomožnega 

škofa v San Salvadorju, 1977 pa je postal nadškof. Zavzemal se je za pravice kmetov, 

za uboge in izkoriščane. Ustreljen je bil med mašo 24. 3. 1980. 

51 

Leta 1977 v nemirni srednjeameriški 

republiki Salvador potekajo 

volitve, ki jih vlada nadzira z 

vojsko. Ta skuša onemogočiti 

volivcem, da bi prišli do volišča, a jih tja 

popelje jezuit Rutilio Grande, ob navzočnosti 

škofa Oskarja Romera. Tega 

malo zatem Vatikan imenuje za nadškofa 

glavnega mesta San Salvador. 

Gverilci in del Cerkve, ki je na strani 

preganjanega in zatiranega ljudstva, so 

nad njegovim imenovanjem razočarani, 

medtem ko cerkveni dostojanstveniki, 

predvsem pa politična in vojaška 

elita, vidijo v tem rešitev. Romero pa je 

vse bolj in bolj navzoč v napetostih med 

vladajočo elito, ki ji služi vojska, in med 

gverilo (revolucionarnimi uporniki), ki 

se borijo za svobodo. 

MIR IN PRAVIČNOST 

Izjemno pretresljiv portret nadškofa 

Romera, ki je avtentično prikazan kot 

skromen, preprost in globoko veren. 

Kljub navidezni začetni zadržanosti 

se Romero vse bolj izkazuje kot borec 

za človeka, še posebej za malega, in ne 

podlega nestrpnim ali revolucionarnim 

težnjam, ampak raste v duhu evangeljskega 

prizadevanja za mir in pravičnost. 

Sprejema ljudi, ki mu pripovedujejo 

o svojih težavah in grozotah, ki jih 

doživljajo zaradi režima. Obenem pa je 

tudi na strani premožnih, ko gre za njihova 

življenja: v primeru ministra Zelade 

(dejansko Zamore), a se ne pajdaši s 

političnimi elitami. Jasno je prikazano, 

da Romero ni podpiral teologije osvoboditve, 

je pa javno v pridigah in nagovorih 

po radiu spodbujal k pravičnosti 

in dajal podporo tistim, ki se borijo za 

pravičnost in za resnično svobodo. To 

se potrdi tudi ob pogrebu umorjenega 

jezuita Rutilia Granda, ki ga je papež 

Frančišek 22. 1. 2022 razglasil za blaženega 

in goduje 12. marca. 

VLADAJOČA ELITA 

Kljub temu pa so tudi odstopanja od 

zgodovinskih dejstev: Romerov glavni 

nasprotnik ni bila vojska, ampak vladajoča 

elita »štirinajstih družin«; Romero 

se je bolj nagibal k revolucionarjem kot 

mediator in je borec za pravično družbo; 

vmešavanje ZDA je le nakazano, 

dejansko pa so dvanajst let prispevale 

500 milijonov dolarjev vojaške pomoči 

letno, usposabljale salvadorske vojake 

in sponzorirale vojaško diktaturo. 

TEOLOŠKI MOTIVI 

Film prinaša tudi zelo močne teološke 

motive: ob onečaščenju cerkve začne 

Romero po tleh pobirati hostije – Kristusov 

telo, nato vanjo privede vernike 

– Kristusovo skrivnostno telo; v obrisih 

je nakazan križev pot, ko vojaki Romera 

slečejo, usmiljene žene pa ga kot Veronika 

ogrnejo z odejo; ustreljen je med 

mašo med povzdigovanjem rešnje krvi, 

ko prelije svojo za Kristusa (čeprav se je 

to v resnici zgodilo po pridigi); slednjič 

ostaja navzoč med svojim ljudstvom, 

kot je Vstali zaživel v Cerkvi, saj je Romero 

sam zapisal: »Če me ubijejo, bom 

vstal v salvadorskih ljudeh.« Papež 

Frančišek ga je 23. 5. 2015 razglasil za 

blaženega, 14. 10. 2018 pa za svetnika. 

Goduje 24. marca. 

 

O FILMU: 

• naslov: Romero 

• čas trajanja: 102 minuti 

• država in leto: ZDA, 1989 

• režija: John Duigan 

• igralska zasedba: Raul Julia, 

Richard Jordan, Ana Alicia 

ZANIMIVOSTI: 

Producent, duhovnik Ellwood Kieser, 

je zbiral denar za film pri redovnikih 

in škofijah, saj so ga hollywoodski 

studii in ameriške televizijske 

mreže zavrnili. Kieser je povedal, da 

je po ogledu filma prijatelj umorjenega 

Romera dejal: »Za hip sem pomislil, 

da je Oskar spet živ.« Nekateri 

pa so dejali, da je to bila najmočnejša 

kinematografska izkušnja v njihovem 

življenju, spet drugi, da jim je 

film omogočil izkustvo Boga. 

YOUTUBE.COM 

Posnetek zaslona 

Oskar Romero (desno) in Rutilo Grande. 

OCENA PRIMERNOSTI: 

PG 13 – zaradi zelo intenzivnih prizorov 

in avtentičnih fotografij nasilja 

in umorov, naj si otroci ogledajo 

film v spremstvu staršev. 

DOSTOPNOST: 

St.Oscar Romero I Bl.Rutilio Grande 

SJ I Modern Martyrs & Challenging 

Saints! #ROMERO (youtube.com) 

139 14. 3. 2024

52 

NARODNO-ZABAVNO 

IVAN SIVEC 

OSEBNI ARHIV 

ČUKI ZA VSE ČASE 

in vse generacije 

Glasba 

V času po koroni je vsestransko zaživela tudi glasbena scena. Med tistimi, ki so znova 

začeli veliko nastopati, so bili Čuki med prvimi. Tudi sicer se lahko ponašajo z zavidljivimi 

uspehi: na sceni so nepretrgoma 35 let, izdali so 37 nosilcev zvoka (kaset in plošč), prodali 

so več kot pol milijona izvodov, vse njihove uspešnice so v slovenskem jeziku, igrajo za 

mlado in staro, z nekdanjimi člani pa proti splošnemu pričakovanju sploh niso skregani. 

Vodja Čukov Jože Potrebuješ (56), doma z Dobrove 

pri Ljubljani, pravi, da je ustvaril okoli sto petdeset 

skladb, sicer pa natančnega števila niti ne ve. 

Brez navdiha ni naredil ničesar, vse pa vendarle z 

enim samim velikim namenom: »Da bi od najmlajšega otroka 

naprej vsi prepevali vse zvrsti glasbe po slovensko. Pri 

tem ni pomembno, ali je to rock glasba, zabavna ali narodno-zabavna. 

Glede vdora južne glasbe in južnih izvajalcev 

smo včasih veliko tarnali, sami pa smo naredili bore malo. V 

zadnjih letih se s tem, da mnogi bendi igrajo tako rekoč vse 

zvrsti in da dajejo veliko poudarka na slovenske uspešnice, 

scena vendarle popravlja.« 

ČUKI KOT PIONIRJI 

Jože pravi, da so Čuki začeli igrati in prepevati ljubiteljsko in na 

začetku niti sami niso pričakovali, da se bo vse skupaj razvilo 

v smer, ko se da celo na slovenskih tleh od glasbe tudi živeti. 

»Pri tem nam je resnično šlo v prid to, da smo začeli pri mladih 

oziroma najmlajših poslušalcih. Ko smo posneli svoj prvi videospot 

o Krokodilčkih, nas je poklical televizijski urednik Mito 

Trefalt in nas prosil, če bi ustvarili pesem za televizijsko igrico 

o Hugu. Ker je bila zadevica uspešna, smo tudi vnaprej ustvarjali 

tako za mlajše kot za starejše poslušalce.« 

K priljubljenosti so veliko prispevali tudi videospoti. 

»Res je! Posneli smo prvi tovrsten videospot pri nas in to v 

času, ko na televiziji še ni bilo prostora zanje, na spletu pa 

tudi še ne predvajanja na platformi YouTube. Mi smo tedaj 

dali za tovrsten videospot ogromno denarja, tako rekoč pol 

leta smo nastopali samo za to, da smo pokrili stroške. Očitno 

pa je bila to dobra naložba. Sami smo tudi takoj nadaljevali s 

tem, s skladbami Ta vlak, Zanzibar, Kavboji in Indijanci itd.« 

TISOČ TV-ODDAJ 

Jože Potrebuješ je s svojimi odličnimi sodelavci ustvaril več 

kot tisoč televizijskih oddaj. Od tega več kot tristo samo z Ribičem 

Pepetom. »Mladim televizijskim gledalcem smo vsekakor 

hoteli ponuditi slovenskega junaka. Dovolj mi je bilo ameriških 

›supermanov‹ in drugih nadnaravnih junakov. Za vse 

oddaje sem črpal iz slovenskih korenin. Oddaje so bile tako 

zabavne kot poučne.« 

Čeprav Čuki niso več rosno mladi, jih imajo radi stari in mladi. 

139 14. 3. 2024

NARODNO-ZABAVNO 53 

nameravali prodreti v tujino. Posneli smo jo v nemščini in 

vse je kazalo, da bomo uspeli tudi na nemškem trgu. A so 

tuji menedžerji od nas zahtevali, da v Sloveniji vsaj za dve 

leti popolnoma prekinemo delovanje. Mi pa smo imeli veliko 

pogodb že sklenjenih za več kot leto dni naprej. Zato smo se 

raje odločili za igranje doma.« 

Zanimivo je, da se je lepo prijela tudi Potrebuješeva 

skladba S kitaro po Ljubljani, ki je na narodno-zabavni sceni 

vsekakor nekaj posebnega. Pozneje je podoben naslov in 

pristop izvedel Lojze Slak v skladbi Spomini stare Ljubljane. 

»To me prav nič ne moti. Vsak ima pač svoje spomine.« 

ZDAJŠNJI ČUKI 

V skupini Čuki zdaj nastopajo štirje zreli možakarji, in sicer 

Jože Potrebuješ, Matjaž Končan, Jernej Tozon (44) in Miha 

Novak (28). »Rečeno drugače: sam sem Polhograjčan oz. z 

Dobrove pri Ljubljani, Matjaž je Vrhničan, Jernej Škofjeločan, 

Miha pa Korošec. Po krajih nekoliko oddaljeni, po srcu pa blizu 

in vsi predani enakemu cilju: ustvarjati in izvajati dobro 

slovensko glasbo, ob tem pa seveda ne zanemarjamo tudi 

drugih uspešnic.« 

V nasprotju z mnogimi drugimi bendi imajo še vedno 

odlične odnose tudi z nekdanjimi člani. To so bili Marko Vozelj 

(55), Marjan Malovrh in Vinko Cankar (67). »Če se malo 

pošalim, nam je pomlajevanje kar lepo uspelo, res pa se še 

vedno radi srečujemo in občasno tudi sodelujemo z nekdanjimi 

člani. Sploh ne razumem, zakaj bi morali biti sprti, ko 

pa vsak posebej v življenju prosto izbira svojo pot.« 

Jože se rad postavi s svojimi tremi damami. 

Enako lepo so bile sprejete TV-oddaje z narodno-zabavnim 

okvirom. »Oddaje Raketa pod kozolcem, Na zdravje, 

Popolna poroka, Pri črnem Petru itd. sem pripravljal tako, 

da sem združeval več zvrsti glasbe, od zabavne do narodno- 

-zabavne, od rock do ljudske, z veseljem pa sem v oddajo 

vključeval tudi folklorne skupine, pevske zbore, godbe na 

pihala ... Vključeval sem tudi nekdanja kmečka in meščanska 

opravila, nasploh slovensko etnografijo. Poglejte, starejši 

ljudje odhajajo in če se ne bomo posvečali koreninam, 

bodo za vedno pozabljene.« 

Podoben združevalni pogled ima Jože tudi na glasbo. »V 

zadnjem času opažam, da med boljšimi glasbenimi skupinami, 

še posebej pa med tistimi, ki nimajo veliko lastnih 

skladb, z veseljem igrajo tudi druge slovenske uspešnice. 

Tako glasba počasi povezuje vse ljubitelje glasbe, tudi različne 

generacije poslušalcev.« 

SANKAŠKA POLKA 

Večkrat kdo na radio telefonira, naj predvajajo Sankaško 

polko, tisto od Čukov. »Seveda je skladba delo bratov Avsenik 

in Ferryja Souvana. A ko sem delal priredbo za nas, sem 

jo skušal približati mladim poslušalcem, vnesti še nekaj več 

dinamike in jo nasploh približati današnjemu času. Podobno 

smo naredili z nekaj Slakovimi skladbami. Zelo me veseli, da 

je nekaj takšnih skladb že tako rekoč ponarodelih in da počasi 

prehajajo v narodno izročilo.« 

Čuki so bili na začetku mešanja glasbenih žanrov uspešni 

predvsem z dvema tovrstnima izvirnima skladbama, s 

Ferrari polko in S kitaro po Ljubljani. »S Ferrari polko smo 

DRUŽINSKI ČLOVEK 

Jože Potrebuješ, kot prvi med enakimi, je očitno kot ustvarjalec, 

izvajalec in organizator osebnost, ki je dovolj zgodaj 

odkrila formulo uspešnega življenja. »Formule pravzaprav ni 

oziroma jo išče vsak sam. Res pa je, da je tisto, kar govorijo 

o meni, morda manjša prednost pred drugimi: ne pijem, ne 

kadim, ne preganjam drugih žensk. Sem družinski človek. Z 

ženo Andrejo in dvema odraslima hčerkama, Petro in Evo, 

se imamo lepo. Pravzaprav je bil velik test narejen med covidom-19. 

Še posebno žena je bila prepričana, da bom – ko bom 

veliko doma – postal nestrpen ali celo tečen. A smo po ure in 

ure preživeli skupaj ob klavirju, veliko prepevali, se nasploh 

imeli lepo. V zadnjem času mi namreč pri ustvarjanju pomaga 

tudi hčerka Petra. Sicer pa je žena Andreja knjigovodkinja, 

hčerka Petra pripravlja magisterij iz predšolske vzgoje, hčerka 

Eva pa hodi na ekonomski faks.« 

Jože v zadnjem času uspešno sodeluje tudi z Jasno Kuljaj 

(42). Soustvarila sta na primer Eno bolho za pomoč za Saša 

Avsenika in Na pumpo, »žurersko« polko za radio in televizijo 

Veseljak. 

V prihodnosti bo Jože Potrebuješ seveda še naprej 

ustvarjal nove skladbe. Pravi, da ima glasbenih motivov na 

pretek, besedila pa so hipni navdihi, ki še vedno prihajajo 

dan za dnem. Kako bo z novo dodajo na TV Slovenija, še ne 

ve. Vsekakor meni, da bi morala biti v petek zvečer narodno-zabavna 

oddaja, v soboto zvečer pa oddaja s slovensko 

zabavno glasbo. 

»Mi smo glede tega nekaj že naredili, nekaj pa še bomo. 

Veseli me, da imamo veliko nastopov, da nam radi prisluhnejo 

mladi in stari ter predvsem to, da se na slovenskih 

tleh primejo hiti tudi drugih domačih izvajalcev. Precej več 

pa bodo morali glede slovenske glasbe narediti tudi radijski 

in televizijski uredniki.« 

 

139 14. 3. 2024

54 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

MUS iz 

eksotičnega sadja 

4–6 OSEB PREPROSTO 15 MINUT 

SESTAVINE 

• 500 g eksotičnega sadja 

(mango, ananas, melona, 

mandarini, zelena melona) 

• 250 ml smetane za stepanje 

• 100 g sladkorja v prahu 

• 150 g sira mascarpone 

• rdeče jagodičje za dekoracijo 

1. Uporabimo lahko tako sveže kot 

zamrznjeno sadje. Če uporabimo 

sveže sadje, ga očistimo in narežemo. 

Če se odločimo za uporabo zamrznjenega, 

ga lahko uporabimo naravnost 

iz zamrzovalnika. 

2. Smetano stepemo, da postane 

kompaktna. Po okusu jo lahko tudi 

sladkamo. Sadje in sladkor v prahu 

obdelamo s paličnim mešalnikom. 

Sadju nato z metlicami za stepanje 

najprej vmešamo sir mascarpone, 

nato pa še stepeno smetano (nekaj 

žlic prihranimo za dekoracijo). 

3. Sadni mus razdelimo 

v kozarce. Dodamo žlico 

smetane, po vrhu pa razporedimo 

nekaj koščkov 

sadja. Mus lahko postrežemo 

takoj ali pa ga v 

hladilniku hranimo čez 

noč. Namesto eksotičnega 

sadja lahko uporabimo 

tudi druge vrste sadja. 

BOG ŽEGNAJ! 

139 14. 3. 2024

EDVARD KADIČ, 

STROKOVNJAK 

ZA KOMUNIKACIJO 

PROFIMEDIA 

Višina EKSTAZE 

GOVORICA TELESA 

Na fotografiji vidimo Ursulo von der Leyen, aktualno predsednico Evropske 

komisije in t. i. spitzenkandidatko na prihajajočih volitvah v Evropski parlament, 

na katerih bo kandidirala kot kandidatka Evropske ljudske stranke (EPP). 

55 

Njena drža rok v t. i. višini ekstaze poziva publiko k 

skandiranju in zmagovitem pohodu. Takšne drže vidimo 

na velikih zborovanjih, pogosto tudi na tekmah in drugih 

navijaških srečanjih. Ljudje s telesom (stopala, roke, brada, 

oči ...) stremimo k soncu takrat, ko izražamo veselje, odprtost 

in motivacijo. Obratno je seveda z usmerjenostjo proti tlom, 

kadar s telesom izražamo nekoliko manj navdihujoča čustva. 

SAMOZAVESTNO 

V povezavi z visoko dvignjeno brado Ursule von der Leyen 

na fotografiji lahko zaključimo, da šefica Evropske komisije 

in ponovno kandidatka za to mesto samozavestno poziva 

zbrane k pohodu na zmago na volitvah v stilu, da »nam nihče 

nič ne more«, če jo zbrani podprejo. 

 

Ursula von der Leyen (65) na kongresu Evropske ljudske stranke 

v Bukarešti (7. marec). 

139 14. 3. 2024

56 

FILMSKI KAŽIPOT 

Hudič v Emily Rose, 

drama, ZDA 2005 

SOB, 16. 3., 01.15, TV1000 

Ko umre deklica Emily Rose, krivdo vsi pripisujejo 

duhovniku, ki je iz nje pred smrtjo izganjal 

hudiča. Duhovnika osumijo in aretirajo. Na 

sojenju ga zastopa odvetnica Erin Bruner. Eksorcistu 

nihče noče verjeti. Dokazi o resničnosti 

hudiča pa počasi prihajajo na dan. 

Pričevalci: Mara Moravec, 

dok. oddaja, SLO 2024 

SOB, 16. 3., 06.55, TVS2 

Režija: Jože Možina 

Mara Moravec je hodila v šolo na Rakeku. Spominja 

se učitelja in pisatelja Josipa Ribičiča, ki 

je prihajal k njim domov. Obudi tudi spomin 

na svojo mladostno simpatijo, sošolca Ivana 

Turšiča. Ta je, potem ko je postal partizan, 

nasprotoval, da bi hodila k maši. Mara se je že 

med vojno šolala za medicinsko sestro. Bila je 

uspešna v svojem poklicu. Družino je močno 

zaznamovala smrt brata Miloša, ki so ga na 

Verdu z drugimi fanti zajeli partizani. 

RTVS 

Sreča na vrvici, 

druž. film , SLO 1977 

SOB, 16. 3., 10.25, KINO 

Matic živi z mamo v ljubljanski soseski 

betonskih blokov. Njegov oče je na začasnem 

delu v Libiji. Matičevo življenje se dramatično 

spremeni, ko ga izberejo za glavno vlogo v 

filmu. Z njim igra tudi velik novofunlandec 

Jakob. Na snemanju spozna sovrstnico Mileno, 

ki mu postane všeč. Matic se med snemanjem 

filma močno naveže na psa in filmarji mu ga na 

koncu podarijo. A pes začne delati probleme 

sosedom. 

Ti, ti lažnivec, 

komedija, ZDA 1997 

SOB, 16. 3., 20.00, Kanal A 

Fletcher Reede, spretni odvetnik, notorični 

lažnivec in ločeni oče, je zelo uspešen v poslu. 

Fletcher je že prevečkrat pustil sina Maxa na 

cedilu, saj je zamudil celo sinovo zabavo za 

rojstni dan. Toda do takrat se je Max odločil, 

da bo iz njega naredil poštenega človeka. Max 

si za rojstni dan zaželi, da njegov oče vsaj en 

dan ne bi lagal. To se mu uresniči in Fletcher 

se ne more lagati. 

Odrasli v sobi, 

drama, Grčija 2019 

SOB, 16. 3., 23.10, TVS1 

Piše se leto 2015. V Grčiji, opustošeni zaradi 

finančne krize, na volitvah zmaga zveza levih 

strank Siriza, na čelu katere je karizmatični 

mladi politik Aleksis Cipras. Za pomoč pri pogajanjih 

z evropsko Trojko, ki narekuje ukrepe 

za grški izhod iz krize, je določen finančni 

minister Janis Varufakis, ugledni ekonomist 

z bleščečo mednarodno akademsko kariero. 

Njegovi predlogi vodijo proti nekonvencionalnim 

rešitvam, ki pa bi lahko omilile res težaven 

položaj Grkov. 

München, drama, ZDA 2005 

SOB, 16. 3., 21.40, Kanal A 

Po atentatu na izraelske športnike na olimpijskih 

igrah v Münchnu leta 1972, ki ga je izvedel 

propalestinski Črni september, je predsednica 

vlade Golda Meir odobrila tajno operacijo za 

izsleditev in uboj vseh vpletenih. V Švici se 

zbere petčlanska ekipa, ki jo vodi Avner, nižji 

uslužbenec tajne policije Mossad, čigar oče je 

bil vojni junak in čigar žena je noseča. Gre za 

ekipo, ki je lahko uporabljena, vendar se zanaša 

na plačane obveščevalce, zato jih izsledi 

in v Evropi in Libanonu več ubije. Nenehno 

se morajo paziti, da jih ne opazi ameriška in 

sovjetska tajna policija ter tudi Palestinska 

osvobodilna organizacija. 

 

Januar, zgod. drama, 

Poljska 2022 

SOB, 16. 3., 11.05, Cinemax 

Litva, Latvija in Estonija so se začele osamosvajati 

v zadnjih mesecih pred razpadom 

Sovjetske zveze. Takrat prebivalci priblatskih 

dežel niso imeli jasne predstave, kaj jih čaka v 

prihodnosti. Bili so v precepu, ali naj podprejo 

osamosvojitev ali ne. Eden od teh je tudi 

filmski ustvarjalec Jazis, ki poskuša v času 

latvijskega boja za neodvisnost odkriti, kdo 

je. Leta 1991 se mu podre svet, ko se znajde na 

protestih zoper poskus sovjetske vojske, Rdeče 

armade, da bi nasilno zatrla osamosvojitev. 

imgix.net 

139 14. 3. 2024

DOGODKI 

Koledar dogodkov 

MAREC 

57 

19 

TOR 

Predstavitev knjige 

o Virgilu Ščeku 

11.00 

Slovenska matica, 

Kongresni trg 8, Ljubljana 


S kritično izdajo prvega dela dnevniških zapisov Virgila Ščeka se zapolnjuje vrzel 

v dostopnosti pomembnih virov za sodobno primorsko zgodovino širšemu krogu 

bralstva, saj v njej spregovori Šček naravnost in v kontekstu razmer, v katerih je 

med letoma 1909 in 1933 živel ter deloval. To pomembno knjigo bodo predstavili 

oba njena urednika in pisca spremne besede, dr. Renato Podbersič ml. in 

dr. Matic Batič, ter predsednik Goriške Mohorjeve družbe Renato Podbersič st. 

Predstavitev bo povezoval zgodovinar in novinar dr. Jože Možina. 

15 

Predstavitev knjige Jerneja 

Ščeka Kavarna Italija 

15 

Simfonični orkester 

mesta Birmingham 

PET 

19.30 

PET 

20.00 

Stara šola Vipava, 

Trg Pavla Rušta 6, Vipava 

Cankarjev dom, 

Prešernova cesta 10, Ljubljana 


Koncert 

17 

23. pohod po Kosovelovi 

poti iz Sežane v Tomaj 

19 

Marko Jerman: 

Križevpotni venec 

NED 

8.30–16.00 

TOR 

18.00 (do 8. aprila) 

Ljudska univerza Sežana, 

Bazoviška 9, Sežana 

Cankarjev dom, 

Tržaška 25, Vrhnika 

Šport 

Odprtje razstave 

19 

TOR 

Večerna akademija: Zelena 

energija, tehnologije 

prihodnosti 

20.00 

20 

SRE 

Pogovor z Natašo Konc 

Lorenzutti ob izidu romana 

Senca brez človeka 

18.00 

Jezuitski kolegij Ljubljana, 

Ulica Janeza Pavla II. 13, Ljubljana 

Glaserjev salon z galerijo, 

Malečnik 32, Malečnik 

Predavanje 


Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

139 14. 3. 2024

58 

SUDOKUJA, VSOTNICI 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

5 2 5 8 6 7 4 0 

3 8 6 7 5 7 6 15 

1 7 4 6 1 2 4 6 

1 7 3 4 8 6 8 37 

6 7 6 6 8 3 2 26 

4 4 3 1 3 5 9 17 

8 5 7 5 8 3 9 25 

18 16 25 22 16 6 23 

8 9 8 7 2 4 5 21 

7 3 1 5 2 9 6 14 

8 7 2 8 4 1 1 7 

5 9 3 1 8 2 6 27 

7 4 3 5 2 5 7 19 

2 7 8 7 5 1 2 13 

8 2 4 2 9 8 2 16 

16 32 10 15 17 14 13 

8 9 8 7 2 4 5 

7 3 1 5 2 9 6 

8 7 2 8 4 1 1 

5 9 3 1 8 2 6 

7 4 3 5 2 5 7 

2 7 8 7 5 1 2 

8 2 4 2 9 8 2 

5 2 5 8 6 7 4 

3 8 6 7 5 7 6 

1 7 4 6 1 2 4 

1 7 3 4 8 6 8 

6 7 6 6 8 3 2 

4 4 3 1 3 5 9 

8 5 7 5 8 3 9 

139 14. 3. 2024

Kolumna 

POLITIČNI RAZKOL 

AKTUALNO 

O slovenskem razkolu je v svoji znameniti knjigi še največ napisal Jože 

Možina, nekdanji direktor TV Slovenija, urednik, novinar in izvrsten 

avtor mnogih televizijskih dokumentarcev. 

59 

IGOR GOŠTE 

X @BOJANPOZAR 

Na to temo oziroma k vsebini 

njegove knjige Slovenski razkol 

nimam česa dodati, ker je 

pravzaprav povedal vse, kar 

je povedati treba. Nalil nam je čistega 

vina. Ne le z omenjeno knjigo, tudi s 

Pričevalci in dokumentarci, kar pa nekatere, 

ki radi delujejo v kalnih vodah, 

moti, močno moti. Če bi se le dalo, bi se 

ga najraje znebili. A jih na srečo ni toliko 

v hlačah. Sicer pa – bolj kot bodo takim, 

kot je on, onemogočali delo na naši 

javni RTVS, bolj bo rastel Planet TV. A 

dovolj za tokrat o medijih. 

discipliniranju ali onemogočanju medijev 

(poglejte npr., koliko oglasov državnih 

firm ima Domovina na eni strani in 

koliko kakšno vladno trobilo na drugi), 

razkroju vseh še kolikor toliko dobro 

delajočih javnih ustanov, preganjanju 

in šikaniranju vseh tistih, ki si denimo 

še upajo (upamo) zapisati, da poznajo 

(poznamo) le dva spola ... je treba reči 

adijo. Žal je do rednih volitev še kar nekaj 

časa, lahko pa tudi ne, če se bodo na 

levici v tem času do konca sprli. V to pa 

verjamem le v primeru, če se morebiti 

njihov »rešitelj« Aleksander Čeferin ne 

premisli, a v to dvomim, saj nenazadnje 

vidi, kako »uspešen« je tako opevani 

»vrhunski manager«. 

NA DESNI SREDINI 

V tem času, ko bi zaradi razkola na levici 

pričakovali, da se na desni sredini 

vendarle zresnijo, spet najdejo skupne 

točke in se povežejo, se zdi, da so v času 

potapljajoče se leve koalicije med seboj 

še bolj sprti. Ne vem, zakaj je treba na 

desni sredini znova in kar naprej poudarjati, 

da z Janezom Janšo ne gredo v 

morebitno vlado po zmagi na volitvah. 

Nedavno sem spremljal debato v Uri 

moči na Planet TV med dvema ne tako 

nepomembnima članoma SDS in NSi, 

Vinkom Gorenakom in Janezom Pogorelcem. 

Mar slednji res verjame, da bo 

njegovi stranki uspelo pridobiti kakšen 

Od razkola na levici 

ima desna sredina manj, 

kot ima od razkola 

na desni sredini levica. 

dodaten odstotek glasov volivcev, če 

bosta on in predsednik stranke Matej 

Tonin kar naprej ponavljala, da v primeru 

zmage SDS na naslednjih volitvah 

ne gredo v vlado, če bo ta za mandatarja 

ponudila Janšo. Po mojem je to več kot 

zmotno. Glas »proti Janši« namreč ne 

bo šel njim, ampak tistim, h katerim je 

šel že doslej: naslednikom Jankovića, 

Cerarja, Goloba ... 

Po drugi strani pa v SDS ne vedo, 

kaj bi z Anžetom Logarjem. Namesto, 

da bi gradili na njem in iz SDS naredili 

vsaj v enem delu nekoliko drugačno, 

prijaznejšo in zmernejšo stranko, ki bi 

posegla na sredino volilnega telesa (kar 

nekoč že je), ga brišejo z vseh poziciji, 

kjer bi lahko imel kaj moči. 

Morebiti ne bilo napak ob tem pomagati 

Slovenski ljudski stranki, da se 

vendarle prebije v slovenski parlament, 

ne pa tudi njej skakati v zelje. 

Za konec: od razkola na levici ima 

desna sredina manj, kot ima od razkola 

na desni sredini levica. 

NA LEVICI 

Rad bi napisal nekaj o političnem razkolu. 

O tistem na levici oziroma karkoli 

že levica pri nas je. Stavba na Litijski je 

na površje potegnila vse, kar smo tisti, 

ki jim nikoli nismo dali svojega glasu, 

vedeli. Omenjena afera ali šlamastika je 

zagrizla v vso umazano notranjost vladajoče 

koalicije in v nesposobnost, ki se 

kaže na vseh ravneh. To je zvrst politike, 

ki ji moramo čim prej pomahati v 

slovo, sicer se nam v prihodnosti res ne 

piše kaj dobrega. 

Vehementnim obljubam, nespoštovanju 

dogovorov, praznim obljubam, 

Iz razprave Vinka Gorenaka (68) in Janeza Pogorelca (60) je jasno, da lahko levica iz razkola na desni 

sredini veliko pridobi. 

139 14. 3. 2024

60 RAZVEDRILO Humor 

Za reševanje situacije v zdravstvu 

vlada izdala odlok o ponovni aktivaciji 

partizanske bolnice Franja. 

Asta Vrečko: Iz učnih načrtov za 

zgodovino v osnovnih in srednjih šolah 

moramo črtati kmečke upore. 

LudaNasta @LudaNastaLuda 

»Če se vate zaljubi pesnik ali slikar, ne boš nikoli 

umrla.« ❤️

KRIŽANKA 

61 

SHUTTERSTOCK 

19. MARCA 

GODUJE 

SV. JOŽEF 

NASELJE 

J. OD BO- 

HINJSKE 

BISTRICE 

CINCAR, 

VLAH 

IZ PLJUČ 

IZTISNJENI 

ZRAK 

OSMANSKI 

VOJAŠKI 

POVELJ- 

NIK 

VALENTIN 

INZKO 

ŠPANSKA 

OBLIKA 

IMENA 

NEŽA 

PRIPRAVA 

ZA NAVI- 

JANJE 

ZVOČNI 

ZNAK ZA 

NEVAR- 

NOST 

VODA, KI 

PADA IZ 

OBLAKOV 

IZVIRNIK 

GLAVNO 

MESTO 

KATARJA 

DACAR 

BOGOMIR 

MAGAJNA 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

DRŽAVA 

V SREDNJI 

AZIJI 

OBRT ZA 

IZDELAVO 

POHIŠTVA 

PROCENT 

NEON 

HITRA 

GORSKA 

ŽIVAL 

Z ROGOVI 

DANSKI 

ASTRO- 

NOM 

RØMER 

HRIB 

SEVERNO 

OD 

SEVNICE 

NAVDU- 17 1 

ŠENJE 

ZA IDEALE 

ZMAGO 

SAGADIN 

MENIŠKA 

REPUB- 

LIKA 

V GRČIJI 

IZRASTEK 

NA BIKOVI 

GLAVI 

HLEV NA 

PLANINAH 

SADJE S 

SMETANO 

11 

ČLAN 

ZG. DOMA 

PARLA- 

MENTA 

18 OZEK 

PAS SVET- 

LOBE 

ADAMOVA 

ŽENA 

PRAVO- 

SLAVNA 

NABOŽNA 

PODOBA 

REDOV- 

NICA 

MLEČNI 

IZDELEK 

POLOŽAJ 

7 

PRI ŠAHU 

JANKO 

MODER 

23 

20 

10 

ČLOVEK, 

KI DELA 

V MESNICI 

GNUS 

POGANJEK 

9 

IZ KROM- 

PIRJA 

BIFE 

RIBNIK 

GOZDNA 

PTICA 

(GOZDNI ...) 

HRVAŠKA 

5 

OBLIKA 

IMENA 

ANA 

KONEC 

12 

ŽIVLJENJA 

KARTA PRI 

TAROKU 

TEKAČ 

ZATOPEK 

MESTO NA 

S. IZRAELA 

UNIČEVAN. 

6 

STROJEV 

POLITIK 

REAGAN 

OKRASNI 

22 

PREDMETI 

NA 

TELESU 

16 

MANJŠA 

STRAN- 

SKA 

DOLINA 

14 

IZDELOVA- 

LEC SIT 

15 

PREROK 

IZ STARE 

ZAVEZE 

ANDREJA 

SLOKAR 

KOTANJA 

Z VODO 

IZDELOVA- 

LEC JER- 

MENOV 

13 

4 

ODTIS NA 

PAPIRJU 

Z ZNAKOM 

PODJETJA 

19 

GLAVNO GESLO 

8 

21 

ANDREJ 

MAJCEN 

ZAPOR 

(POGOV.) 

2 

1 2 

3 4 5 6 7 8 9 

3 10 11 12 13 14 15 16 

DOKTOR 

17 18 19 20 21 22 23 

OČE 

Željko Kisa @ZeljkoKisa 

Na Balkanu nimamo ne orkanov 

ne tornadov. Ne cunamijev ne vulkanov. 

Od naravnih nesreč imamo 

samo bedake. In teh je veliko. 

S N E M A L K A 

N A P O L E O N 

E P I S T O L A 

M O S S A N E N 

A L T A M I R A 

L E O N I D A S 

K O L E R A B E 

A N A N A S E K 

Rešitev križanke (vodoravno): Mongolija, idealizem, 

ZS, mesar, Atos, cima, rog, bajer, staja, Ane, steber, AS, 

davkar, smrt, Podbrdo, Emil, Aromun, sabotaža, dih, 

žarek, nakit, aga, ikona, draga, VI, nuna, Ines, pat, navijalo, 

alarm, dr. Glavno geslo: Zavetnik slovenskih dežel. 

REŠITVE: 

Skrita misel: 

UMETNA INTELIGENCA 

NE BO KOS NARAVNI NEUMNOSTI. 

139 14. 3. 2024

62 

JU3 2052 

Kolumna 

Odprimo okna v svobodo 

V času, ko sem bila še otrok, je čez cesto živela starejša ženska z 

imenom Zalka. Njena hiša, zidana iz kamna in lesa, z majhnimi okni, je 

bila podobna tisti iz pravljice o Janku in Metki. Kadar je kurila v peči, je 

imela na stežaj odprta tudi vrata, ker se je kadilo povsod, samo skozi 

dimnik ne. »Ko bom velika, bom imela hišo z velikanskimi okni in z 

dimnikom, ki bo ›požiral‹ dim,« sem si govorila. 

MILENA MIKLAVČIČ 

Morda zaradi Zalke in njene 

hiše, morda zaradi velikanske 

želje po odprtosti, 

ki tiči v meni, se mi je ta 

želja po velikih oknih čez več desetletjih 

tudi uresničila. Kaj je lepšega, kot je 

svetloba, ki se skoznje pretaka v prostor 

ter ga napolni ali s soncem ali z vonjem 

po vetru, dežju ali snegu? Ta povezava, 

ki nima nobenih ovir med notranjim 

in zunanjim svetom, je zame zelo pomembna. 

Ko opazujem zvezde, ko čez 

dan poslušam čebljanje ptic v krošnjah 

dreves, se v meni porajajo različne 

misli, ki mi pomagajo, da tudi dogodke, 

ki jih ne razumem, lažje povežem med 

seboj. Predvsem pa diham s polnimi 

pljuči in se počutim svobodno. 

SIMBOLI 

Velika okna simbolizirajo hrepenenje 

po novih, svežih idejah, po razumevanju 

sveta, ki mi leži na dlani. Ponazarjajo 

iskanje znanja in širjenje obzorij. 

So kot vir nenehne svetlobe, ki jo imam 

na dosegu roke. Okno simbolizira optimizem, 

vedrino, tudi občutek, da so mi 

drugi ljudje blizu, jaz pa njim. Zaradi 

velikih oken, ki jih pogosto odpiram, 

lahko diham s polnimi pljuči. Tudi svet, 

v katerem živim, zaradi njih ni ujet med 

139 14. 3. 2024 

štiri stene, ampak se razteza tako daleč, 

kolikor seže pogled. Opazovanje spreminjajočih 

se letnih ali dnevnih časov 

nudi užitek, o katerem največkrat ne 

govorim, mi pa veliko pomeni. Vsakič, 

ko skozenj stopim na teraso, se zavem, 

da v hiši z majhnimi okni ne bi želela živeti, 

ker bi se počutila kot v kletki. 

Srce me boli, ko vidim, da marsikdo 

oken sploh ne odpira. Težke zavese zakrivajo 

pogled na zunanji svet, polne police 

rož zunaj in znotraj pa utesnjenost 

še povečujejo. Pogosto se sprašujem, 

kaj neki se dogaja za temi tesno zaprtimi 

okni. Kakšne skrivnosti se skrivajo 

za njimi? Nekoč sem spala v hiši, v kateri 

so imeli notranje prezračevanje, okna 

pa so bila le simbolična, saj jih zaradi 

bližnje zelo prometne ceste niso nikoli 

odpirali. Razumela sem prijateljico Silvijo, 

ki je pustila dobro plačano službo 

v banki, v kateri so bila okna tudi le 

za okras. 

UKRADENA OKNA 

Življenje v slovenski družbi – takšna 

pač sem – spremljam že vrsto let. Tudi 

za tisto, kar se dogaja na političnem 

odru, lahko hitro najdem sopomenko v 

čisto običajnem, vsakdanjem življenju. 

Premier me pogosto spominja na razvajenega 

otroka, ki so mu starši kupili na 

kupe igrač, on pa sedi na tleh in se dere 

kot jesihar, ker z nobeno ni zadovoljen. 

Ker pa je odraslim nerodno, skrbno zapirajo 

okna, da se vreščanje ne bi slišalo 

do sosedov. Vlogo staršev, ki vse, kar je 

moteče, pometajo pod preprogo, v slovenskem 

aktualnem trenutku igrajo 

provladni novinarji. 

Že več kot leto in pol skrbijo, da pootročeno 

»vreščanje« ne pride do ušes 

davkoplačevalcev. Na vso moč se trudijo, 

da je okno, skozi katero bi morali 

državljani vsak trenutek videti, kaj se 

okoli njih dogaja, nenehno zatemnjeno. 

Še huje: varuhi lika nekronanega kralja 

na šipe lepijo všečne tapete, s katerimi 

tudi tiste, ki jim je mar, hitro prepričajo, 

da zunaj sije sonce, čeprav že lep 

čas dežuje in razmočena zemlja odnaša 

s seboj malodane vse, kar je bilo tudi v 

moralnem smislu kaj vrednega. 

POTEMKINOVA VAS 

Okna v znani Potemkinovi vasi so nekaj 

posebnega. Predstavljate si gledališče, v 

katerem se igralci in režiserji sprehajajo 

tudi po parterju in skrbijo, da je resnica 

čim bolj skrita vašim očem. Pretentali 

so vas z novimi obrazi, z referendumom 

za vodo, lažejo vam, kot pes teče, 

o stavki zdravnikov. Vi pa kimate, ker se 

nikomur ne ljubi, da bi stopil do okna, 

odgrnil zaveso in se zazrl iz oči v oči s 

tistimi, ki so dobro plačani, da je gledališka 

igra brezhibno zrežirana. Dr. 

Federico V. Potočnik je v kolumni za 

Domovino takole zapisal: »Javno zdravstvo 

vse bolj spominja na vzhodni Berlin: 

tako zelo je odličen, da bodo kmalu 

zgradili zid naokoli, da nas bo vse zadržal 

notri.« 

Jaz pa se sprašujem: kdaj nam bodo 

tudi sicer zazidali vsa okna, tudi vrata? 

FRITZLOVA ELIZABETH 

Saj se je spomnite, kajne? Kljub grozotam 

je izkoristila ugoden trenutek in 

po štiriindvajsetih letih zbežala iz ujetništva. 

Mi v njem, žal, še zmeraj tičimo. 

In nič ne kaže, da bi se že jutri zbrala 

kritična masa državljanov, strgala zavese 

z zatemnjenih oken in razbila trdno 

zapahnjena vrata. 

Ja, veste, tam zunaj je še zmeraj obilo 

svetlobe, sonce sije in ptice pojejo. Resničen 

svet sicer ni takšen, kot nam ga 

ta oblast vsiljuje, lahko pa vam povem, 

da se v teh dneh pomlad že prebuja. Srce 

me boli ob misli, s kakšno lahkoto so 

nas ponovno priklenili na že zdavnaj 

preživete ideale neke bivše države, a ne 

zato, ker bi nam želeli dobro, temveč da 

bi lahko sami še naprej – preko tretje in 

četrte generacije – živeli na naš račun.

Razvedrilo 

LLLLL+ 

63 

SKRITA MISEL 

UJME TONA INTER 

LIGA ENICA NEBLO KOSINA 

RAVNIK NOE GUMNO STIK 

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa 

po vrsti prepišite v spodnja polja. 

Tu boste prebrali zanimivo misel. (jp) 

SHUTTERSTOCK 

MAGIČNI KVADRAT 

Vodoravno in navpično: 

1 filmska ustvarjalka, kamermanka 

2 francoski vojskovodja in cesar iz korziške 

rodbine Bonaparte 

3 slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, 

navadno v verzih 

4 neodvisni kanadski režiser, avtor kritičnih filmov 

in večkratni nagrajenec na festivalih (Moze, Romei 

in Julije); iz črk NESAMNOS 

5 jama v SZ Španiji pri kraju Torrelavega 

s stenskimi slikami iz poznega paleolitika v 

frankokantabrijskem slogu 

6 špartanski poveljnik v bitki proti Perzijcem pri 

Termopilah, v kateri je padel; kasneje kultni junak v Sparti 

7 kulturna rastlina s širokimi modrikasto 

zelenimi listi ali njena odebeljena korenika z rumenim 

mesom (množina) 

8 tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, 

aromatični sad (pomanjševalnica) 

139 14. 3. 2024

64 

SLIKOVITO 

TO JE GROZA, NI PA STRAH 

– Justin Earl Grant 

GREGOR ČUŠIN 

WIKIART 

Satira 

Jaz in moja gospa rada kaj počneva 

skupaj. Tistega, kar najraje počneva, 

pač ne bom opisoval, ker ni 

za vsaka ušesa, predvsem pa ne za 

vsake oči. Oziroma je samo za najina 

ušesa in najine oči. In vse druge dele telesa, 

ki so najini. 

Mislim, da sem že povedal preveč in 

se bodo gotovo usuli vseh vrst komentarji, 

predvsem nespodobni. Ti tako ali tako 

vedno prednjačijo. To niti ni čudno, saj 

je – tako se mi zdi – največ komentatorjev 

nespodobnih. Ker je že komentiranje 

samo po sebi nespodobno: to čudno, bolno 

(in seveda nespodobno) prepričanje, 

da mora svet nujno vedeti za moje (nespodobno) 

mnenje. In sem (nespodobno) 

užaljen, če moje mnenje nikogar ne zanima. 

In to se mi zdi nespodobno. In sem 

zato še bolj nespodoben. 

A bodi dovolj mojega nespodobnega 

komentiranja nespodobnih komentarjev 

in komentatorjev. In komentatork. 

(Ali se morda pravilno reče komenatoric? 

Ne vem.) Da ne bo kakšnega 

nepotrebnega komentiranja. Kajti na 

področju komentiranja vlada zavidanja 

vredna enakost spolov. Vsaj kar 

se kvantitete tiče. In to brez uvajanja 

kakšnih posebnih ženskih kvot. Kar pa 

se tiče kvalitete – če se v tem primeru 

za samo vsebino komentiranja sploh 

sme uporabiti ta izraz –, pa se mi zdi, da 

ženske celo zmagajo. Kajti, vsaj za moje 

pojme, noben nespodoben dec ni tako 

nespodoben, kot je lahko nespodobna 

nespodobna ženska. 

Uf! 

Torej: jaz in moja gospa rada kaj 

počneva skupaj. Rada se skupaj sprehajava. 

Rada skupaj jeva. In rada skupaj 

gledava televizijo. To sploh. Sediva na 

kavču in buljiva v ekran. Rada gledava 

kaj, kar naju spravi v smeh ali jok. Kaj 

z nepredvidljivim in negotovim koncem. 

Kar naju uspava ali nama dvigne 

pritisk. Zato najraje gledava tretji 

program. Prenose iz parlamenta. Če 

pa v živo ni zanimivo, si zavrtiva kaj 

za nazaj. Da se reživa ali pa razburjava. 

Odvisno od razpoloženja. Kar nama pač 

Justin Earl Grant: To je groza, ni pa strah (2018). 

139 14. 3. 2024

tisti trenutek prija. Tretji program ponuja 

res vse: komedijo, dramo in tragedijo. 

Kriminal in špijonažo. Fantastiko 

in dokumentarni program. Pravljice in 

resničnostni šov. 

Pred dnevi pa so dodali še nov žanr: 

grozljivko. Čisti horor. Ne premorem 

veliko dlak, a čisto vse so stale pokonci. 

Bila sva naježena kot ježeva mati med 

porodom in ježevec na maturi. Oblita s 

kurjo poltjo sva začela kokodakati. 

»Ti, kaj je to? Kaj je to!!?« 

»Ne morem verjeti!« 

»Ne morem gledati!« 

»Daj, ugasni. Ugasni! Dovolj je!« 

In sem zagrabil daljinca in pritisnil 

rdeč gumb. 

Obsedela sva. Izbuljenih oči. 

Prestrašena. Malodane zadihana od 

pravkar videne groze. 

»A ti to razumeš?« 

»Ne. Pa saj ni česa razumeti. To je 

narazumsko. In nerazumno!« 

»Se strinjam.« 

Pavza. 

»Pa misliš, da je to res?« 

»Kako, če je res? Sprašuješ, 

kot da sva gledala film!« 

»A nisva?« 

»A spiš!? Jaz zase vem, 

da nekaj dni ne bom mogel 

spati! Gledala sva prenos iz 

parlamenta!« 

»A našega?« 

»Ja, seveda našega! Pa 

kaj ti je?« 

»Kaj, kaj mi je?! Kaj je 

z njimi?! Da jim kaj takega 

sploh pride na pamet!« 

»Ne vem. Znoreli so. Ves 

svet je znorel!« 

Pavza. 

»In kaj zdaj?« 

»Ne vem. Jaz tega ne 

morem gledati. Nočem!« 

»Že. Pa te ne zanima, 

kako se bo končalo?« 

»Dobro prav gotovo ne!« 

In sva pustila televizor 

ugasnjen. In sva se šla raje 

sprehajat. Dokler se še lahko. 

In se še smeva. 

Sprašujete, kaj sva tako 

groznega gledala? 

Razpravo o predlogu 

zakona o pomoči pri prostovoljnem 

končanju življenja. 

Skrajno nehumano. Nerazumno. 

Nerazumsko. 

Nespodobno. 

 

Mina Bager 

PARKING ZANJO 

Se po parkingu je sprehodila, 

kjer pod gabri senca se ponuja, 

je ugotovila, ne zamuja 

tja, kjer se je prej dogovorila. 

Čivkali že vrabci so na strehi, 

da z golobom ni se domenila, 

čisto v drugo smer da je krenila, 

kjer so zanjo ravnopravšnji cehi. 

Avto drag, ker takega zasluži 

kajpak si, poklic ki ga opravlja, 

take možnosti ji zagotavlja, 

če pomisliš, s kom se redno druži. 

Za živali je kakor rojena, 

nerc pa nutrija in krzno drago, 

nase spravi čisto vso nesnago, 

misli pa, kako je urejena. 

Instagram @tina_gaber 

Tina Gaber, uradna spremljevalka predsednika vlade, na 

fotografiji, ki jo je dala sama v objavo. To ni fotomontaža. 

POLITIČNA POEZIJA 

Kar počenja, to počenja rada, 

ker ni vešča drugega poklica, 

le po parkingih ta nočna ptica, 

pohajkuje, suvereno vlada. 

So tako jo zadnjič opisali, 

ko oglas je novi v javnost dala, 

kaj je javno, javnost je spoznala, 

zdaj še čisto zadnji, preostali. 

Parking zanjo je, tja ne zamuja, 

vedno ve, kje dobro se parkira, 

kjer pod gabri nič je ne ovira, 

tam parkirni prostor svoj ponuja. 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

65 

139 14. 3. 2024

TO JE, KOT DA BI 

POSKUŠAL UŽIVATI V 

ZADNJEM OBROKU 

PRED USMRTITVIJO. 

V NEDELJAH NE 

MOREM NIKOLI UŽIVATI, 

KER SE VES ČAS 

ZAVEDAM, DA MORAM 

ITI NASLEDNJI DAN 

V ŠOLO. 

O ČEM 

RAZMIŠ- 

LJAŠ? 

DAM TI 

CENT. 

OPROSTI. MOJE MISLI 

SO PO EN EVRO. EN EVRO?! 

TO JE NEZASLIŠANO! 

TVOJE MISLI NISO 

VREDNE TOLIKO! 

Ta je! 

ZA EN evro eVRo JE 

TO NAJBOLJŠA 

KUPČIJA 

TVOJEGA 

ŽIVLJENJA. 

NITI DESET CEN- 

TOV NE BI PLAČAL 

ZA NOBENO OD 

TVOJIH MISLI, 

KI SI JIH IMEL 

KADARKOLI, TI 

VREČA BOLH! 

TA MALA OPAZKA JE CENO 

RAVNOKAR DVIGNILA NA 

DESET EVROV! 

DESET?? ČE BI VEDEL 

NE MOREŠ ZANJO, BI ME NA 

ME IZSILJE- KOLENIH PROSIL, 

VATI! KAR DA BI MI PLAČAL 

OBDRŽI DESET EVROV. 

SVOJO NE- 

UMNO MISEL! 

DAJ NO, 

POVEJ MI 

JO ŽE! 

NI ŠANS, KOLEGA. OK, OK! POKAŽI. 

DAL TI BOM 

25 CENTOV. 

TO JE VSE, 

KAR IMAM. 

NA! 25 CENTOV! 

NO, KAJ JE 

ZDAJ TA TVOJA 

VELIKA DRAGA 

MISEL?! 

»NOREC IN NJEGOV 

DENAR SE HITRO 

LOČI …«

Izšla je nova Domovina PLUS 

PLUS 

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA 

14 intervjujev, ki leta 

po nastanku (p)ostajajo 

še bolj aktualni 

Najbolj odmevni pogovori, 

ki jih je v novinarski karieri 

naredil Tino Mamić. 

Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti. 

ZAGOTOVITE 

SI SVOJ 

IZVOD!* 

• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater: 

Trava je kot bonbonček 

• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti: 

Razvajenost je rak vzgoje 

• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par: 

Ljubezen se z leti krepi 

• Pedro Opeka, misijonar, ki je na smetišču 

zgradil univerzo 

• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel 

smrtno obsodbo 

• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka: 

Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka 

in Pika Nogavička 

*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 


T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

DO 

ZDRAVNIKA, 

KO GA 

POTREBUJETE 

Od klica v asistenčni center 

DO DERMATOLOGA 

V 2 DNEH!* 

SKLENITE 

ZAVAROVANJE 

ZDRAVSTVENA 

POLICA! 

080 20 60 

vzajemna.si 

Vir: Vzajemna, stanje na dan 12. 2. 2024 

vz-zdravstvena polica (A5).indd 1 8. 03. 2024 15:31:18 

Ob avtorjih 

Časnika 

še izbrane 

dnevne vsebine 

slovenskih 

medijev! 

www.casnik.si

Domovina 139: Laži socialista Goloba (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?