Domovina 139: Laži socialista Goloba (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
46 ČAS-OPIS<br />
ŽIGA TURK,<br />
ČAS/OPIS<br />
USTVARJENO<br />
S POMOČJO UI<br />
40<br />
dni naj bi se postili. Radikalno. Od<br />
neke razvade. Nisem zagovornik<br />
tega. Sem pa za zmernost 365 dni<br />
na leto. Misliti so mi dali glede informacij.<br />
V postnem času nikoli nisem izvajal nobene<br />
posebne telesne ali prehranske telovadbe. Ko<br />
sem bil majhen, ob petkih nikoli nismo jedli mesa.<br />
Potem smo se tega držali samo še v postnem času.<br />
Potem samo še na pepelnično sredo in veliki petek.<br />
Z mešanico občudovanja in začudenja na X berem,<br />
kako se bo prvi za post odpovedal »iksanju«, drugi<br />
alkoholu, tretji spet nečemu tretjemu. Svoboda je,<br />
seveda lahko počnete, kar hočete. Posebnega smisla<br />
sam v tem nisem videl ali pa ga zaradi lenobe<br />
nisem hotel. Obstaja pa ena reč, ki bi jo v postnem<br />
času lahko premislili – naš odnos do informacij.<br />
ČAKAJOČ GODOTA<br />
To je eno od najpomembnejših del Samuela Becketta.<br />
Drama sledi dvema »luzerjema«, ki ob cesti čakata<br />
na skrivnostno osebo po imenu Godot. Medtem ko<br />
čakata, se pogovarjata o različnih temah, se spominjata<br />
preteklosti, se prepirata, tolažita drug drugega<br />
in celo razmišljata o samomoru, a se vedno odločita,<br />
da bosta počakala na Godota, za katerega upata, da<br />
bo rešil njune težave.<br />
Če bi Beckett dramo pisal danes, je ne bi mogel napisati.<br />
Oba lenuha bi bila prilepljena na telefon in bi<br />
z desnim palcem porivala vsebine gor in gor, čakajoč,<br />
da se bo le nekaj takega zgodilo, na kar je bilo vredno<br />
počakati. O ničemer ne bi govorila, ničesar ne bi premislila.<br />
Sodobni človek se pogosto klati po internetu<br />
in v neskončnih tokovih informacij upa, da bo naletel<br />
na nekaj, kar bo življenju dalo privid smisla.<br />
Drama se zaključi brez prave rešitve. Godot<br />
nikoli ne pride in oba junaka sta ujeta v večnem<br />
čakanju – tako kot postajamo ljudje ujetniki čakanja<br />
na novico z interneta. Razlika je morda samo<br />
še ta, da se klateža zavedata svojega obupa. Mi, ki<br />
brskamo po internetu, pa imamo občutek, da se<br />
informiramo, da širimo obzorja, da se učimo in da<br />
celo notranje rastemo. Za ta dober občutek imamo<br />
povsem biološke razloge.<br />
Kolumna<br />
Čas za INTELEKTUALNI POST<br />
Ne, prispevek ni o tem, da je družbena situacija tako zavožena, da je komentiranje<br />
razumnemu človeku pod njegovim nivojem. Opozoriti velja na širši in težji problem.<br />
NAGRAJEVANJE RADOVEDNOSTI<br />
Pravijo, da je z informacijami nekako tako kot s<br />
hrano. Evolucijsko smo programirani, da jemo, tudi<br />
če nismo lačni. Za vsak slučaj. Še posebej imamo<br />
radi mastno in sladko. Maslo in marmelado za zajtrk.<br />
Torte iz masla in sladkorja. Kdor ni jedel na zalogo,<br />
je umrl od lakote.<br />
Z informacijami je podobno. Kdor ni bil obveščen,<br />
ni vedel, kje je hrana, ni vedel, kaj se govori<br />
za njegovim hrbtom, ni bil prav vpet v družbeno<br />
omrežje – ostal je v svoji votlini. Informacija je<br />
bila nekaj novega, nova ideja, ki pomaga preživeti,<br />
novo nahajališče hrane, nova ženska za preživetje<br />
genov. Izvedeti ali naučiti se nekaj novega je<br />
bilo od nekdaj koristno. Naredilo je razliko med<br />
razgledanimi in zaplankanimi, med obveščenimi<br />
in nevednimi. Biokemija nas za novosti nagrajuje z<br />
dopaminom, kemično substanco, ki možgane prepoji<br />
z občutkom ugodja.<br />
V SLAŠČIČARNI INFORMACIJ<br />
Do informacij je bilo nekoč težko priti. Potem je prišel<br />
internet. In še vedno smo lačni informacij kot<br />
v času vaških opravljivk in Brižinskih spomenikov.<br />
Živimo pa v slaščičarni, kjer je vse zastonj. Odpreš<br />
X, podrsaš s prstom navzgor in pridejo nove informacije.<br />
Spet in spet so nove. Zdi se nam, da smo se<br />
nečesa naučili. Morda smo bolj obveščeni o dnevnih<br />
dogodkih ali pa smo desetič videli posmehovanje<br />
neki vladni neumnosti. Morda celo odpremo<br />
članek, ki o zadevi pove več. Ko pridemo do konca,<br />
ki ga ni, lahko začnemo od začetka.<br />
Ko zmanjka političnih novic na X-u, gremo lahko<br />
pogledat na Facebook, kako mačke delajo prevale,<br />
na Instagram, kaj so ljudje jedli za kosilo, na<br />
Telegram pa, kaj o zadevi menijo Rusi. Potem gremo<br />
še malo kolobarit na Planet, 24ur, Siol, disidenti<br />
še na Novo24 ali Domovino, če je tam kaj novega.<br />
Seveda je kaj novega. Ogromno novega, vsak dan,<br />
vsako uro, vsako minuto. Ko smo vse to pregledali,<br />
gremo lahko nazaj na X in začnemo nov krog.<br />
To je bilo zadovoljevanje lakote po informacijah<br />
za intelektualce. Mlajši in bolj preprosti duhovi<br />
<strong>139</strong> 14. 3. 2024