Domovina 148: Desnica se prebuja (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
16. 5. 2024<br />
Niko Kovač<br />
smo ujeli na laži<br />
22<br />
Marihuana niža IQ<br />
Evrosong - (ni)<br />
in povzroča psihoze 26 ogledalo Evrope 42<br />
3,95 €<br />
DESNICA SE PREBUJA<br />
Evropski volivci so siti levičarskih skrajnosti<br />
12<br />
<strong>148</strong>
Mi vemo, da je <strong>Domovina</strong><br />
VREDNA svojega denarja.<br />
Prepričajte <strong>se</strong> TUDI VI!<br />
Naročite 3 brezplačne:<br />
ogledne izvode<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
Domovino berem zato,<br />
da ostanem na pravi strani poti.<br />
In obrnjen v pravo smer.<br />
Gregor Čušin, igralec in pisatelj<br />
• Preverjene informacije, kaj <strong>se</strong> v resnici<br />
dogaja doma in po svetu.<br />
• Dostop do člankov novinarske ekipe,<br />
ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak ostaja<br />
zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Dostop do ekskluzivnih člankov, intervjujev in oddaj,<br />
ki so na voljo samo naročnikom.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
Pridružite <strong>se</strong><br />
ŠIROKEMU<br />
krogu bralcev,<br />
KI CENIJO:<br />
• neodvi<strong>se</strong>n način poročanja,<br />
• enaka merila za v<strong>se</strong>,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
MOJA BESEDA<br />
Evropa v desno, SLOVENIJA PA ...<br />
3<br />
Na Hrvaškem in v Makedoniji<br />
<strong>se</strong> je na zadnjih volitvah zgodil<br />
premik v desno. Na Hrvaškem<br />
je desnosredinska HDZ<br />
dobila manj kot zadnjič in predzadnjič,<br />
zato je morala v koalicijo z nekoliko bolj<br />
desnim, ne pa skrajno desnim, Domovinskim<br />
gibanjem. V Makedoniji pa je<br />
po dolgih letih levih vlad v parlamentu<br />
triumfirala desnosredinska VMRO-<br />
-DPMNE. V obeh primerih je zmaga<br />
predv<strong>se</strong>m posledica leve politike, ki so<br />
jo volivci zavrnili. V tem položaju <strong>se</strong> je<br />
velikokrat znašla tudi Slovenija, a so<br />
mediji nad levico razočarane volivce<br />
preusmerili v nove obraze. Hrvatje in<br />
Makedonci so lahko srečni, da nimajo<br />
takih medijev kot mi.<br />
Nezadovoljstvo zaradi levičarskih<br />
skrajnosti pa je sicer splošni pojav na<br />
Zahodu. Donald Trump je kot pred<strong>se</strong>dnik<br />
izgubil volitve, kar <strong>se</strong> redko zgodi.<br />
A še redkeje <strong>se</strong> zgodi, da bi tak poraženec<br />
ponovno postal izvoljiv kandidat.<br />
A Trumpu <strong>se</strong> je to zgodilo: dobil je tako<br />
nebogljenega in levičarskim eksperimentom<br />
naklonjenega naslednika, da<br />
<strong>se</strong> mu nasmiha vrnitev v Belo hišo. Trump<br />
je izgubil volitve, ker je bil slab, a za<br />
njim je prišel še slabši.<br />
Podobno <strong>se</strong> dogaja po v<strong>se</strong>j Evropi.<br />
Ljudje imajo dovolj zelenega prehoda,<br />
ki uničuje gospodarstvo in kmete ter<br />
niža evropsko konkurenčnost. Še bolj<br />
pa so <strong>se</strong> naveličali podeljevanja privilegijev<br />
skupnosti LGBT, feminizma,<br />
ukinjanja spolov in podobnih tako<br />
V Sloveniji mediji ne<br />
pokrivajo politike, marveč<br />
jo delajo, zato <strong>se</strong> njihova<br />
poslovna uspešnost meri<br />
drugače kot v so<strong>se</strong>dnjih<br />
državah.<br />
imenovanih progresivnih idej, ki pa so<br />
v resnici totalitaristične. Evtanazijo so<br />
namreč uvedli nemški nacisti in ukinili<br />
demokrati. Levičarske ideje ne prodirajo<br />
kot opcija za tiste, ki si to želijo,<br />
marveč kot obveza za v<strong>se</strong>. Če me država<br />
preimenuje iz očeta v starša 1, je to v<br />
nasprotju z mojo voljo. Pa tudi z zdravo<br />
pametjo. To so nastavki totalitarizma.<br />
V Evropski ljudski stranki (EPP) že<br />
dolgo vre ravno zaradi levičarjenja njenih<br />
voditeljev. Socialisti sploh ne potrebujejo<br />
svoje pred<strong>se</strong>dnice komisije, če<br />
imajo Ursulo von der Leyen. Tudi slovenski<br />
levičarji ne potrebujejo izvolitve<br />
svojih poslancev, če bo izvoljena Ljudmila<br />
Novak, ki denimo obrača glavo<br />
stran, ko <strong>se</strong> izvaja čistka na RTVS. Verjetno<br />
že večina članov EPP, nedvomno<br />
pa večina njenih volivcev, zagovarja koalicijo<br />
v smeri desne sredine in desnice,<br />
ne pa skrajne levice. Nekateri volivci<br />
<strong>se</strong> zato <strong>se</strong>lijo k strankam, ki jih mediji<br />
imenujejo za skrajno desne, ki pa v resnici<br />
večinoma zagovarjajo pov<strong>se</strong>m sredinske,<br />
demokrščanske vrednote. Na<br />
Hrvaškem smo to konkretno videli, ko<br />
sta zaradi levičarjenja HDZ nastali dve<br />
razmeroma močni stranki desno od nje<br />
(Most in Domovinsko gibanje).<br />
Podoben odklon, čeprav ne v desno,<br />
marveč v sredino, si želi Anže Logar.<br />
V SDS so nad tem v<strong>se</strong> manj navdušeni.<br />
Živčna napetost je v<strong>se</strong> večja, saj podpora<br />
Logarjevi Platformi v tem trenutku<br />
prihaja predv<strong>se</strong>m s strani nezadovoljnih<br />
volivcev SDS in NSi. Če bi Logar do<strong>se</strong>gel,<br />
da bi isto število volivcev poslej<br />
volilo tri ali štiri stranke, namreč nima<br />
velikega smisla. Projekt Platforma je<br />
smi<strong>se</strong>ln le, če zajame volivce sredine in<br />
leve sredine, ki vsakič znova glasujejo<br />
za novi obraz trde levice.<br />
Privoščili so si ga tudi v političnem<br />
tedniku Odlazkovega<br />
imperija. Na naslovnici<br />
Reporterja je bila Logarjeva<br />
fotografija z izjavo, da<br />
je pripravljen prevzeti<br />
SDS. Kot da bi<br />
mu stranko kdo ponujal. Janez Janša <strong>se</strong><br />
je zato razjezil, kar je logično. Ni pa logično,<br />
da svojo jezo takoj izraziš v čivku.<br />
Po<strong>se</strong>bej zato, ker če odpreš revijo, citata<br />
o prevzemanju sploh ne najdeš. Šlo je<br />
torej za medijsko manipulacijo tednika,<br />
ki <strong>se</strong> običajno rad naslaja, če pride znotraj<br />
desnosredinskega političnega tabora<br />
do kakega spora. Take novinarske<br />
prak<strong>se</strong> <strong>se</strong> ne obne<strong>se</strong>jo. To lepo kaže tudi<br />
spreminjanje števila prodanih izvodov<br />
Reporterja in Mladine. Kar sicer v Sloveniji<br />
ne pomeni veliko, saj v Sloveniji<br />
mediji ne pokrivajo politike, marveč jo<br />
delajo, zato <strong>se</strong> poslovna uspešnost meri<br />
drugače kot v so<strong>se</strong>dnjih državah.<br />
Evropejci nočejo več dr<strong>se</strong>nja celine<br />
v levo. Ljudje so to že jasno pokazali.<br />
Vprašanje pa je, kako in kdaj bodo ta<br />
obrat izkoristili politiki. Ursulam in Urškam<br />
<strong>se</strong> je čas iztekel, ni pa nujno, da <strong>se</strong><br />
bodo v<strong>se</strong> od politike tudi poslovile. <br />
Facebook @nejcbrence.sds<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Kon<strong>se</strong>rvatizem<br />
kot koncept<br />
prihodnosti<br />
Teo Petrovič Pre<strong>se</strong>tnik<br />
14 Kon<strong>se</strong>rvativce<br />
označujejo za nove<br />
krivoverce evropske<br />
politike<br />
Teo Petrovič Pre<strong>se</strong>tnik<br />
16 Hrvaška s<br />
tretjo zaporedno<br />
desnosredinsko<br />
vlado<br />
Peter Merše · Kolumna<br />
22 26<br />
28<br />
42<br />
Aktivistko Niko Kovač<br />
smo ujeli na laži<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
Marihuana škodi:<br />
nižji IQ in psihoze<br />
Pia Kos · Komentar<br />
Dimitrij Rupel, upokojeni<br />
diplomat: »Priznanje Palestine<br />
je huda napaka, saj pomeni<br />
podporo hamasu«<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
Evrovizija: razkorak med elitami<br />
in ljudstvom ter dekadenca<br />
zahodne družbe<br />
Pia Kos<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Niko Kovač<br />
smo ujeli na laži 22<br />
16. 5. 2024<br />
Marihuana niža IQ<br />
Evrosong - (ni)<br />
in povzroča psihoze 26 ogledalo Evrope 42<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>148</strong>, LETNIK 4,<br />
16. maj 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Naročnina:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Odgovorni urednik:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@domovina.je)<br />
Izvršni urednik:<br />
KLEMEN BAN<br />
Uredniški odbor:<br />
URBAN ŠIFRAR,<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
Naslovnica:<br />
FOTOMONTAŽA<br />
CITRUS<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
MITJA ŠTULAR<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
DESNICA SE PREBUJA<br />
Evropski volivci so siti levičarskih skrajnosti<br />
12<br />
3,95 €<br />
<strong>148</strong><br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakcije:<br />
14. maj 2024<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
18<br />
Evroshizofrenija<br />
Aljuš Pertinač · Kolumna<br />
20<br />
Naskok privilegirane<br />
sodniške kaste na Sodni svet<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
34<br />
Kandidati za zamenjavo<br />
Von Der Leyenove na čelu EU<br />
Teo Petrovič Pre<strong>se</strong>tnik · Kolumna<br />
46<br />
Zmagovalec je le<strong>se</strong>ni stol<br />
Nenad Glücks, Jakob Vid Zupančič<br />
19<br />
Golobovo počitnikovanje<br />
na Hrvaškem<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
32<br />
Uporniki brez glave<br />
Žiga Turk · Kolumna<br />
38<br />
Še so med nami Čedermaci,<br />
učimo <strong>se</strong> od njih<br />
Renato Podbersič ml. · Obletnica<br />
48<br />
Nismo sami<br />
Tino Mamić · Kolumna<br />
3 Evropa v desno, Slovenija pa ....<br />
Tino Mamić · Moja be<strong>se</strong>da<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
24 Zeleni – ideološki uničevalci Zahoda<br />
Andraž Šest · Kolumna<br />
36 Sovražniki ljudstva<br />
Anton Kobal · Komentar<br />
40 Evropa praznuje dan zmage 8. maja,<br />
Slovenija in Rusija pa 9. maja<br />
41 Kreativno pravo: lov na »nenaše« je odprt<br />
Mitja Pucelj · Komentar<br />
44 Nezadovoljstvo<br />
mladih moških s stanjem družbe<br />
Teo Petrovič Pre<strong>se</strong>tnik<br />
50 Med(ijski) so<strong>se</strong>di<br />
51 Fatima<br />
Andraž Arko<br />
52 Vsak ne more biti muzikant<br />
Ivan Sivec · Glasba<br />
54 Žepki s šparglji<br />
Selma Bizjak<br />
55 Pogovori v Palestini<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
56 Filmski kažipot<br />
57 Koledar dogodkov<br />
58 Sudokuja, vsotnici<br />
59 Več slovenske glasbe in nič marihuane<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
60 Razvedrilo<br />
61 Križanka<br />
62 Čokolinčki<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
64 Binkošti – Andrew Wyeth<br />
Gregor Čušin · Slikovito<br />
65 Greg Repous: Zlata mladina<br />
Politična poezija<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
6<br />
Evropsko sodišče za človekove pravice<br />
PREGLED TEDNA<br />
Na čelu evropskega sodišča za človekove<br />
pravice bo poslej Marko Bošnjak (50).<br />
BOŠNJAK<br />
PREDSEDNIK ESČP<br />
Evropsko sodišče za človekove pravice<br />
(ESČP) v Strasbourgu je za novega pred<strong>se</strong>dnika<br />
izvolilo slovenskega sodnika Marka<br />
Bošnjaka. Prvi Slovenec na tem položaju<br />
je sodnik ESČP od leta 2016, devetletni<br />
mandat pa <strong>se</strong> mu bo iztekel maja prihodnje<br />
leto. S tem je postal Bošnjak tudi prvi<br />
pred<strong>se</strong>dnik ESČP iz tako imenovanih novih<br />
demokracij srednje in vzhodne Evrope.<br />
Izvolitev je označil za velik izraz zaupanja<br />
svojih kolegov, pa tudi za priznanje Slovencem<br />
kot narodu in Sloveniji kot državi.<br />
»V času svojega mandata bom skušal<br />
narediti, kar je mogoče za to, da bo sodišče<br />
še utrdilo svoj položaj efektivnega<br />
varstva človekovih pravic v Evropi, da bo<br />
navznoter koherentno in močno, navzven<br />
pa tudi prepričljivo pri svoji misiji,« je<br />
dejal Bošnjak in ob tem poudaril, da gre<br />
za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega<br />
varstva človekovih pravic.<br />
ŠESTDNEVNA<br />
OKUPACIJA FDV<br />
Fakulteta za družbene vede (FDV) je po<br />
šestih dneh za<strong>se</strong>dbe osrednje predavalnice<br />
ugodila v<strong>se</strong>m zahtevam, ki so jih<br />
postavili študentje. Zahtevali so, da <strong>se</strong><br />
prekine vsakršno sodelovanje z izraelskimi<br />
univerzami in podjetji in da <strong>se</strong><br />
vzpostavita študijski program in sklad za<br />
palestinske študente. Rektor Univerze v<br />
Ljubljani Gregor Majdič je po srečanju s<br />
študenti sporočil, da Univerza v Ljubljani<br />
obsoja v<strong>se</strong> kršitve mednarodnega prava<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
in da Univerza v Ljubljani nima na krovni<br />
ravni sklenjenega nobenega mednarodnega<br />
medinstitucionalnega sporazuma z<br />
izraelskimi ustanovami.<br />
SDS ZAHTEVA<br />
NOVO IZREDNO SEJO<br />
Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo<br />
za sklic izredne <strong>se</strong>je DZ, na kateri bodo<br />
obravnavali predlog sklepa s pozivom<br />
vladi za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti<br />
zakona o dolgotrajni oskrbi. V SDS<br />
bodo vladi predlagali, da zakon dopolni,<br />
odpravi nepotreben obvezni prispevek za<br />
dolgotrajno oskrbo ter zagotovi izvajanje<br />
že uzakonjenih pravic. SDS predlaga, da <strong>se</strong><br />
na izredni <strong>se</strong>ji DZ sprejme sklep, da vlada<br />
državnemu zboru v sprejem pošlje spremembe<br />
in dopolnitve zakona o dolgotrajni<br />
oskrbi najkasneje do 30. junija.<br />
Ob tem so spomnili, da je vlada Janeza Janše<br />
(65) v času epidemije Covida-19 pripravila<br />
predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim<br />
bi v<strong>se</strong>m državljanom, ki zaradi bolezni,<br />
starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo<br />
več samostojno poskrbeti za<strong>se</strong>, zagotovili<br />
pogoje za dostopno, kakovostno, varno in<br />
celovito obravnavo in oskrbo.<br />
MEDIJSKA MANIPULACIJA<br />
Tednik Reporter je na zadnji naslovnici<br />
objavil Anžeta Logarja (SDS) s citatom:<br />
»Pripravljen <strong>se</strong>m prevzeti SDS.« V intervjuju<br />
z voditeljem Platforme Sodelovanja, ki <strong>se</strong><br />
bo po napovedih analitikov spremenila v<br />
politično stranko, pa te izjave ni. Gre samo<br />
za del novinarjevega vprašanja Logarju,<br />
medtem ko Logar svoje kandidature za novega<br />
pred<strong>se</strong>dnika SDS ni napovedal. Objavo<br />
je takoj komentiral pred<strong>se</strong>dnik Janez Janša<br />
(SDS): »Stranka SDS je suverena, odloča<br />
članstvo in ni na voljo za prevzeme.« Pred<strong>se</strong>dnika<br />
SDS sicer volijo vsi člani stranke.<br />
Reporter je Logarju (47)<br />
podtaknil izjavo, da bi bil<br />
pripravljen prevzeti SDS.<br />
EU KLECNILA PRED KMETI<br />
Članice Evropske unije so potrdile poenostavitev<br />
evropske kmetijske politike z<br />
namenom zmanjšanja administrativnega<br />
bremena, s katerim <strong>se</strong> pri izpolnjevanju<br />
pogojev za finančno podporo spopadajo<br />
kmetje. Spremembe, ki bodo članicam in<br />
kmetom omogočile večjo prožnost pri izpolnjevanju<br />
okoljskih pogojev, bodo začele<br />
veljati še pred koncem maja.<br />
Čeprav bo zakonodaja začela veljati šele ta<br />
me<strong>se</strong>c, bodo lahko kmetje nekatera nova<br />
pravila glede okoljskih pogojev uporabljali<br />
retroaktivno za celotno letošnje leto. Spomnimo<br />
<strong>se</strong>: predloge je Evropska komisija<br />
predstavila sredi marca spričo množičnih<br />
protestov kmetov po številnih državah<br />
članicah, na katerih so zahtevali omilitev<br />
okoljskih ciljev, zmanjšanje birokracije, boljše<br />
cene za svoje pridelke in ukrepanje glede<br />
po njihovem mnenju nelojalne konkurence<br />
iz tretjih držav, predv<strong>se</strong>m Ukrajine.<br />
AVSTRIJCI OHRANJAJO<br />
MEJNO KONTROLO<br />
Avstrija je najmanj za pol leta, v<strong>se</strong> do 11.<br />
novembra podaljšala policijski nadzor na<br />
meji s Slovenijo. Izvaja ga sicer že v<strong>se</strong> od<br />
prve migrantske krize s konca leta 2015.<br />
Prav tako pa so za isto obdobje podaljšali<br />
tudi nadzor na meji z Madžarsko. Za<br />
prihodnjega pol leta pa je nadzor na meji<br />
z Avstrijo podaljšala tudi Nemčija. Pred<br />
tednom dni je sicer tudi Italija Slovenijo<br />
zaprosila za začasno prekinitev Schengenskega<br />
sporazuma, s čimer bi ohranila<br />
nadzor na meji z našo državo.<br />
Med razlogi za podaljšanje Avstrija v obvestilu<br />
Evropski komisiji navaja nestabilne<br />
migracijske in varnostne razmere v EU,<br />
pritisk na azilni sistem, velik migracijski<br />
pritisk na zunanji meji EU s Turčijo in na<br />
Zahodnem Balkanu, nevarnost trgovine z<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA
Janez Cigler Kralj (NSi) opozarja,<br />
da so preiskovalne komisije orodje<br />
politične opozicije.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
orožjem zaradi vojne v Ukrajini, trgovino z<br />
ljudmi, varnostne grožnje po napadu Hamasa<br />
na Izrael oktobra lani, teroristični napad v<br />
Bruslju 17. oktobra lani ter številne teroristične<br />
grožnje v članicah EU, poleg tega pa<br />
še krepitev anti<strong>se</strong>mitizma ter nevarnost, da<br />
<strong>se</strong> med migrante pomešajo teroristi.<br />
ZMAGA DESNE<br />
SREDINE V MAKEDONIJI<br />
Nekdaj vodilna, zadnjih <strong>se</strong>dem let pa<br />
opozicijska kon<strong>se</strong>rvativna VMRO-DPMNE,<br />
je pometla s konkurenco in do<strong>se</strong>gla enega<br />
najboljših rezultatov v zgodovini samostojne<br />
Makedonije, ki ji omogoča skoraj<br />
samostojno vladanje. Osvojila je namreč<br />
58 mest v 120-članskem parlamentu. Najverjetnejši<br />
partner nove vlade bo albanska<br />
koalicija VLEN.<br />
Vzporedno s parlamentarnimi so potekale<br />
tudi pred<strong>se</strong>dniške volitve, kjer je prav<br />
tako slavila kandidatka VMRO-DPMNE,<br />
Gordana Siljanovska Davkova (71), ki je s<br />
skoraj dvema tretjinama glasov močno<br />
pre<strong>se</strong>gla aktualnega socialdemokratskega<br />
pred<strong>se</strong>dnika Steva Pendarovskega (61).<br />
VMRO-DPMNE je sicer stranka, ki je bila na<br />
oblasti večji del makedonske samostojne<br />
poti, zadnjih <strong>se</strong>dem let pa je preživela v<br />
opoziciji. Socialdemokrati (SDSM), tedaj<br />
pod vodstvom karizmatičnega Zorana Zaeva<br />
(49), so tudi ob pomoči Evrope leta 2017<br />
strmoglavili vlado Nikole Gruevskega (53),<br />
ki <strong>se</strong> je otepala očitkov korupcije. A prav v<br />
korupcijo <strong>se</strong> je nato v zadnjih <strong>se</strong>dmih letih<br />
na oblasti zapletla SDSM.<br />
ŠE EN REFERENDUM<br />
V NSi so vložili predlog za razpis posvetovalnega<br />
referenduma o noveli zakona o<br />
parlamentarni preiskavi. Novelo je vložila<br />
pred<strong>se</strong>dnica Državnega zbora (DZ) Urška<br />
Klakočar Zupančič.<br />
V skladu s predlogom bi bili preiskovanci v<br />
parlamentarni preiskavi bolj zaščiteni kot<br />
zdaj. V opoziciji pa menijo, da <strong>se</strong> s sprejemanjem<br />
novele hiti, ker je DZ na zahtevo<br />
Državnega sveta (DS) odredil parlamentarno<br />
preiskavo domnevnih zlorab pri<br />
poslovanju podjetij GEN-I in Star Solar ter<br />
financiranju Gibanja Svoboda.<br />
Predlagatelj posvetovalnega referenduma<br />
je NSi, pričakujejo pa, da bo opozicija, »pa<br />
morda tudi še kakšen razumen član ali pa<br />
nekdanji član koalicije«, podprla to zahtevo.<br />
»Predv<strong>se</strong>m moramo zaščititi vlogo<br />
opozicije, da ima možnost parlamentarnih<br />
preiskav nad delom koalicije,« je dejal vodja<br />
poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj.<br />
NAPAD ORK<br />
PRI GIBRALTARJU<br />
Jata ork je v maroških vodah v Gibraltarski<br />
ožini napadla in potopila 15-metrsko jahto.<br />
Dve o<strong>se</strong>bi, ki sta bili na krovu, je rešil naftni<br />
tanker, ki je bil v bližini. Po be<strong>se</strong>dah dveh<br />
o<strong>se</strong>b, ki sta bili na krovu, so orke močno<br />
udarjale po plovilu, nato pa je v notranjost<br />
jahte vdrla voda. Potnika je rešil naftni<br />
tanker, ki <strong>se</strong> je nahajal v bližini, in ju prepeljal<br />
v Gibraltar. Jahta je medtem ostala na<br />
morju in potonila. Incident je zgolj zadnji<br />
v vrsti primerov ponavljajočih <strong>se</strong> napadov<br />
ork v Gibraltarski ožini, ki ločuje Evropo<br />
od Afrike, na zahodni obali Portugalske in<br />
<strong>se</strong>verozahodni obali Španije. Po podatkih<br />
raziskovalne skupine GT Atlantic Orca, ki<br />
spremlja populacije iberske podvrste ork,<br />
so od maja 2020, ko so <strong>se</strong> pojavila prva<br />
Urška Klakočar Zupančič (46) je v parlamentu<br />
napadla Bojana Požarja, ki <strong>se</strong> je na to odzval<br />
z daljšim čivkom.<br />
PREGLED TEDNA 7<br />
poročila o napadih na ladje, zabeležili že<br />
skoraj 700 interakcij.<br />
AMERIŠKA VLADA<br />
ZAVRAČA GENOCID V GAZI<br />
Spopadi med Izraelom in Hamasom v Gazi<br />
so vstopili že v osmi me<strong>se</strong>c. Ob glasnih<br />
pozivih, da <strong>se</strong> v Gazi dogaja humanitarna<br />
katastrofa, nekateri Izraelu v Gazi očitajo<br />
izvajanje genocida. S tem pa <strong>se</strong> ne strinja<br />
svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake<br />
Sullivan (47). Ta je dejal, da dogodki v Gazi<br />
niso genocid. Dodal je, da so ZDA stališče<br />
do tega vprašanja predstavile tudi pred<br />
Meddržavnim sodiščem v Haagu. Ob tem<br />
pa je izrazil prepričanje ameriške vlade, da<br />
lahko Izrael stori več za zaščito nedolžnih<br />
civilistov v Gazi. Izrael ob tem krepi napade<br />
na Gazo. S <strong>se</strong>vera te enklave naj bi <strong>se</strong> po<br />
ukazu Izraela umaknilo 100.000 ljudi.<br />
POŽAR O PSIHOFIZIČNIH<br />
TEŽAVAH UKZ<br />
Raziskovalni novinar Bojan Požar, ki ga je<br />
v parlamentu kritizirala pred<strong>se</strong>dnica Urška<br />
Klakočar Zupančič, je na X-u objavil,<br />
da ima »ta novokomponirana političarka<br />
vidne psihofizične težave«. Požar trdi: »Že<br />
nekaj časa preiskujemo njeno ›domnevno<br />
razmerje‹ do znanega slovenskega glasbenika,<br />
sicer poročenega. No, to domnevno<br />
razmerje je za davkoplačevalce (gre namreč<br />
za javni denar!) zanimivo zato, ker ›poslovno<br />
sodelovanje‹ UKZ s tem glasbenikom<br />
financira (beri: ›pokriva‹) Gibanje Svoboda<br />
(tega v njeni stranki tudi ne zanikajo), UKZ<br />
pa ga je pred časom, po navedbah naših<br />
virov iz te iste Svobode, želela prevaliti na<br />
proračun DZ. Na novinarska vprašanja, povezana<br />
s tem, UKZ noče, ne sme ali ne more<br />
odgovarjati, ali pa <strong>se</strong> spreneveda.« <br />
Matija Sušnik/DZ RS<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
8 FOTO TEDNA<br />
SEVERNI SIJ<br />
je bil viden tudi v Sloveniji<br />
Tomo Strle/CITRUS
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Janez Janša @JJansaSDS<br />
Sijajen koncert ob 30-letnici ponovnega delovanja<br />
Zavoda sv. Stanislava. Čestitke Damijanu Močniku<br />
in ekipi ter vrhunskim mladim umetnikom.<br />
To je velika razlika od včerajšnjega norčevanja iz<br />
kulture in zdrave pameti na Evroviziji.<br />
Čivk tedna<br />
Vipavska.eu @VipavskaEU<br />
Čivk tedna<br />
Glasovanje strokovne žirije je bilo politično.<br />
Ukrajini in Izraelu, ki ju je publika dala med<br />
prve tri, niso dali niti ene točke. Ko ne gre, je<br />
treba zamenjati ljudstvo, ali kako?<br />
Radio Genoa @RadioGenoa<br />
Ženske za Trumpa in ženska za Bidna.<br />
Edvard Kadič @EdvardKadic<br />
Če Piratska stranka ni sposobna zbrati 1.000 podpisov,<br />
potem vegetira izključno zaradi denarja. Tisti<br />
1 % zberejo na državnozborskih volitvah na račun<br />
starih anarhistov. To je klub 50 let starih lenuhov s<br />
hipijevskimi frizurami in majicami "fuck the system".<br />
Tisti 1 % na volitvah jim zagotavlja okrog 10.000 €<br />
me<strong>se</strong>čno.<br />
Marjan Srebre @Msrebre<br />
Pojdite nazaj, nekaj<br />
je šlo narobe.<br />
Igor Muževič @igor_muzevic<br />
Ne najdem medija v Sloveniji, ki bi danes kaj poročal<br />
o protestih v Gruziji.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Kristijan Rajh @RajhKristijan<br />
Bili so časi, ko so ljudje odstopili zaradi <strong>se</strong>ndviča<br />
ali pa zaradi vikend paketa za dva v Izoli ...<br />
Božidar Novak @NovakBozidar<br />
Zakaj je v Nemčiji glasovanje za Evrovizijo 0,15 €,<br />
v Sloveniji pa 0,84 €? Kar šestkrat več!<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Ali <strong>se</strong> da od zunaj zakleniti vrata Fakultete za<br />
družbene vede tako, da jih od znotraj ni mogoče<br />
odkleniti?<br />
Aleksandra Krejci @AleksKrejci<br />
Ne vem, kaj bi napisala. Mirno noč vam želim.<br />
Igor Pirkovič @IPirkovic<br />
Žalostno. Koliko nestrpnosti je bilo na evrovizijskem<br />
nastopu do krhke predstavnice nežnejšega<br />
spola samo zato, ker prihaja iz neprave države, Izraela.<br />
Koliko žvižgov in izbruhov sovražnosti proti<br />
20-letnemu dekletu. In to tistih, ki so jih polna<br />
usta pacifizma, feminizma ... Usta so jim nato zaprli<br />
glasovi ljudstva.<br />
Boris Vagaja @vagaja_boris<br />
Povejte ji, da naj partizana postavi na noge.<br />
Stoji na glavi kot Tinina vlada.<br />
Edvard Kadič @EdvardKadic<br />
Zakaj <strong>se</strong> hodijo borit za splav v Bru<strong>se</strong>lj, in ne v Teheran,<br />
Islamabad ali Istanbul? Ker tam ni kamer in<br />
v<strong>se</strong> štima bolje kot v Evropski uniji?<br />
Marko @Marko63705437<br />
Takih zapravljivcev in kradljivcev v vladi pa še nismo<br />
imeli. Noro, a ne?<br />
Vipavska.eu @VipavskaEU<br />
Golica je predstavljala Slovenijo na letošnji evroviziji.<br />
Bojan Požar @BojanPozar<br />
Vsaka resnejša preiskava hčerinskih podjetij GEN-I<br />
na Balkanu bi ali bo (lahko) prišla tudi do financiranja<br />
Jankovićeve Pozitivne Slovenije pred volitvami<br />
2011. Govori <strong>se</strong> o dveh milijonih evrov. A res mislite,<br />
da je Golob postal podpred<strong>se</strong>dnik stranke Pozitivna<br />
Slovenija na lepe oči in zaradi dolgih las …?!<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Edina smi<strong>se</strong>lna omejitev oddajanja nepremičnin<br />
preko Airbnb je tista, ki bi jo postavili so<strong>se</strong>dje v<br />
bloku ali hiši in ki bi jih turisti znali motiti.<br />
Da država omejuje razpolaganje, je v nasprotju z<br />
naravno človekovo pravico do za<strong>se</strong>bne lastnine<br />
in je ekonomsko trapasto, saj preprečuje, da bi<br />
obstoječe premoženje dajalo zaslužek.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
KARIKATURA AKTUALNO<br />
11<br />
EVROPA SE OBRAČA<br />
BORIS OBLAK
12 TEMA TEDNA<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
KONSERVATIZEM<br />
kot koncept prihodnosti<br />
Madžarski premier Viktor Orbán je v govoru na kon<strong>se</strong>rvativni politični akcijski<br />
konferenci (CPAC) v Budimpešti pozval desničarske sile, naj <strong>se</strong> združijo proti »liberalnemu<br />
svetovnemu duhu«. Med govorci sta bila tudi prvak SDS Janez Janša in<br />
republikanski kandidat Donald Trump.<br />
CPAC je politična konferenca, ki<br />
sta jo leta 1974 začeli organizaciji<br />
Ameriška kon<strong>se</strong>rvativna unija<br />
in Mladi Američani za svobodo,<br />
osrednji govornik na prvi konferenci pa<br />
je bil Ronald Reagan, ki je bil kasneje izvoljen<br />
za pred<strong>se</strong>dnika ZDA. Dogodek, ki<br />
združuje ameriške republikance, vsako<br />
leto poteka v ZDA, v zadnjem obdobju pa<br />
so konference pod okriljem CPAC organizirali<br />
tudi v tujini.<br />
V zadnjih letih je kon<strong>se</strong>rvativnim<br />
voditeljem, kot je Viktor Orbán (60),<br />
služil kot platforma za promocijo svojih<br />
načrtov in sklepanje zavezništev s podobno<br />
mislečimi posamezniki.<br />
Budimpešta je letos CPAC gostila že<br />
tretjič. Na dogodku leta 2022 je Orbán<br />
Madžarsko opisal kot »trdnjavo kon<strong>se</strong>rvativnih<br />
krščanskih vrednot v Evropi«<br />
in ameriške kon<strong>se</strong>rvativce pozval, naj<br />
premagajo »prevlado progresivnih liberalcev<br />
v javnem življenju«.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
Janez Janša (65) je opozoril<br />
na deljena mnenja na desnici<br />
glede vojn v Ukrajini in v Gazi.<br />
www.sds.si<br />
Gostitelj CPAC-a, pred<strong>se</strong>dnik madžarske<br />
vlade Viktor Orbán (60).<br />
X @PM_ViktorOrban<br />
Janša je največ pozornosti<br />
namenil vprašanju migracij,<br />
Goloba pa je označil kot<br />
skrajno levega politika.<br />
NOVO OBDOBJE<br />
Orbán, desničarski populist in voditelj<br />
Evropske unije (EU) z najdaljšim stažem,<br />
je podpornikom na zadnji kon<strong>se</strong>rvativni<br />
politični akcijski konferenci na<br />
Madžarskem dejal, da so kon<strong>se</strong>rvativci<br />
po v<strong>se</strong>m Zahodu, vključno z njim in Donaldom<br />
Trumpom (77), na udaru hegemonističnega<br />
liberalnega reda. Volitve<br />
v EU junija in volitve v ZDA novembra<br />
bodo po Orbánovih be<strong>se</strong>dah priložnost<br />
za začetek »dobe suverenosti« po vzoru<br />
Madžarske, ki jo je označil za »kon<strong>se</strong>rvativni<br />
otok«.<br />
»Te volitve sovpadajo z velikimi<br />
premiki v svetovnih političnih in geopolitičnih<br />
trendih,« je dejal Orbán.<br />
»Svetovni red <strong>se</strong> spreminja in sredi teh<br />
sprememb moramo zmagati. Progresivni<br />
liberalci čutijo nevarnost. Zamenjava<br />
tega obdobja pomeni zamenjavo njih.«<br />
Orbán je »liberalne progresivne« vlade<br />
obtožil, da uporabljajo taktike, ki jih je<br />
po mnenju kritikov sam uporabil na Madžarskem,<br />
in ocenil, da je bilo 34 kaznivih<br />
dejanj, ki obtožujejo Donalda Trumpa<br />
zaradi domnevnega ponarejanja<br />
poslovnih evidenc v povezavi z zamolčanimi<br />
plačili, politično motiviranih.<br />
»Če bo treba, bodo proti nam uporabili<br />
vladne agencije – kot pravijo moji<br />
ameriški prijatelji, ›uporaba državnih<br />
institucij kot orožja‹,« je dejal Orbán.<br />
»To <strong>se</strong> nam, Madžarom, nenehno dogaja<br />
v Bruslju. To <strong>se</strong> dogaja pred<strong>se</strong>dniku<br />
Trumpu v Ameriki in spodbujamo ga,<br />
naj <strong>se</strong> za svojo resnico bori ne le na volitvah,<br />
ampak tudi na sodiščih.«
TEMA TEDNA<br />
13<br />
X @MorawieckiM<br />
JANŠA O MIGRACIJAH<br />
Mateusz Morawiecki (55), nekdanji poljski<br />
premier, je na konferenci predstavil<br />
svojo vizijo »kon<strong>se</strong>rvatizma kot koncepta<br />
prihodnosti«, ki nas lahko pomaga<br />
»zaščititi pred destruktivnimi idejami<br />
liberalnih elit«. Opozoril je, da stroga<br />
podnebna politika EU ne more sobivati<br />
z gospodarsko blaginjo in vojaško varnostjo.<br />
Evropejce je tudi pozval, naj zavrnejo<br />
večjo centralizacijo EU.<br />
Morawiecki je kasneje izjavil, da je<br />
s svojimi pripombami poudaril, kako je<br />
»kon<strong>se</strong>rvatizem pomembna in potrebna<br />
sila v Evropi, tako v kontekstu prihajajočih<br />
evropskih volitev kot tudi za<br />
prihodnost naše celine in novega svetovnega<br />
reda«.<br />
Zbrane je v madžarski prestolnici v<br />
četrtek nagovoril tudi nekdanji slovenski<br />
premier in pred<strong>se</strong>dnik največje opozicijske<br />
stranke SDS Janez Janša (65), ki<br />
je največ pozornosti namenil vprašanju<br />
migracij, aktualnega pred<strong>se</strong>dnika vlade<br />
cpachungary.com<br />
Mateusz Morawiecki (55),<br />
nekdanji poljski premier:<br />
kon<strong>se</strong>rvatizem ki nas lahko<br />
pomaga »zaščititi pred<br />
destruktivnimi idejami<br />
liberalnih elit«.<br />
Stroga podnebna politika<br />
EU ne more sobivati z<br />
gospodarsko blaginjo in<br />
vojaško varnostjo.<br />
Roberta Goloba (57) pa je označil kot<br />
skrajno levega politika.<br />
V luči vojn v Ukrajini in v Gazi je<br />
opozoril na deljena mnenja na desnici.<br />
»Obe vojni še bolj delita mnenja in duhove<br />
v Evropi in to v obeh glavnih političnih<br />
taborih, ne zgolj med njima. To<br />
omenjam zaradi tega, ker je v globalnem<br />
spopadu za obrambo vrednotnih temeljev<br />
Zahoda težko računati na uspeh, če<br />
znotraj polisa obstajajo velike razlike v<br />
odnosu do dilem, ki so bodisi bistvene<br />
bodisi zgolj prikazane in javno večinsko<br />
sprejete kot take. Mesto, razdeljeno v<br />
<strong>se</strong>bi, ne bo zmagalo,« je še dodal. <br />
Eva Vlaardingerbroek (27),<br />
nizozemska pravnica, politična<br />
komentatorka in vplivnica:<br />
»Teorija o veliki zamenjavi ni<br />
več teorija.«<br />
KOMENTAR NENADA<br />
GLÜCKSA: Nova delitev<br />
kart na evropski<br />
politični sceni<br />
Na bližnjih volitvah poslancev za<br />
Evropski parlament bi po nekaterih<br />
ocenah stranke evroskeptikov in tudi<br />
neposrednih nasprotnikov povezovanja<br />
na našem kontinentu lahko do<strong>se</strong>gle od<br />
25 do 30 odstotkov glasov. Ne gre zgolj<br />
za skrajno desne populistične stranke,<br />
pač pa tudi stranke antiliberalne levice,<br />
kamor sodi recimo v Sloveniji Levica pod<br />
vodstvom Aste Vrečko (39).<br />
Relativna večina gre še vedno skupini<br />
v okviru desnosredinske Evropske ljudske<br />
stranke (EPP), pri čemer pa utegne biti<br />
oslabljena. Odločanje ljudi za desne in<br />
leve populiste je med drugim protestni<br />
odgovor volivcev na nesposobnost politikov<br />
centra nasloviti ter reševati dejanske<br />
težave. Žal ne <strong>se</strong>danja <strong>se</strong>stava Evropske<br />
komisije ne Evropskega parlamenta ni<br />
zmogla na primer prepoznati zablod pospešenega<br />
zelenega prehoda v brezogljično<br />
družbo, v imenu katerega bi mnogi<br />
na levem spektru političnega prostora<br />
pokopali konkurenčnost evropskega gospodarstva<br />
in blaginjo prebivalcev. Prav<br />
tako še vedno ni ustavljen nenehni pritok<br />
ilegalnih migrantov iz držav z družbenimi<br />
vzorci, ki so nekompatibilni z evropskimi<br />
vrednotami človekovih pravic in<br />
svoboščin ter položajem žensk. Tovrstne<br />
migracije so v veliki meri okrnile schengenski<br />
režim prostega prehoda notranjih<br />
evropskih meja, v državah EU pa povzročile<br />
porast kriminala.<br />
Volivci <strong>se</strong> <strong>se</strong>lijo iz sredinsko desnih<br />
strank tudi zaradi norosti prebujenjske<br />
ideologije, ki jo odlično ponazarja letošnji<br />
zmagovalec Evrovizije, ki sam za<strong>se</strong> ne<br />
ve, katerega spola je, oziroma pravi, da<br />
je »nebinarna o<strong>se</strong>ba«. Pomenljivo je, da<br />
je po prepričanju mnogih ravno zaradi<br />
tega tudi zmagal, v ozadju gre torej za<br />
posiljevanje prebivalstva z ideologijo<br />
spola, kar <strong>se</strong>veda privede do protiučinka.<br />
Potem je vedno znova slišati jadikovanje<br />
zoper »sovražni govor« in krepitev<br />
»skrajno desnega« <strong>se</strong>ntimenta.<br />
Pri v<strong>se</strong>j kritiki sredinskih sistemskih<br />
strank pa velja premišljenost. Nič, kar<br />
vodi v slabitev Evropske unije, ni dobro za<br />
Slovenijo. Delovanje te je treba izboljšati,<br />
ne pa spodkopati, na čemer vztrajno dela<br />
med drugimi tudi ruski diktator Putin (71).<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Dogodek, ki sicer na radar<br />
osrednjih medijev ne bi niti<br />
prišel, je vzbudil kar nekaj<br />
pozornosti zaradi prizadevanj,<br />
da bi ga onemogočili.<br />
Nacionalna kon<strong>se</strong>rvativna konferenca<br />
(NatCon), ki jo organizira think-<br />
-tank, imenovan Edmund Burke Foundation,<br />
je svetovno gibanje, ki zagovarja<br />
to, kar opisuje kot tradicionalne vrednote,<br />
za katere trdi, da so »spodkopane<br />
in strmoglavljene«. Nasprotuje tudi<br />
nadaljnjemu evropskemu povezovanju.<br />
Med govorci na konferenci so bili<br />
madžarski premier Viktor Orbán,<br />
francoski desničarski kandidat Eric<br />
Zemmour, britanski politik in zagovornik<br />
Brexita Nigel Farage in nekdanji<br />
poljski premier Mateusz Morawiecki.<br />
Kon<strong>se</strong>rvativce označujejo<br />
za nove krivoverce<br />
EVROPSKE POLITIKE<br />
Številni desn(o-sredinsk)i politiki, v medijih pogosto označeni kot skrajni desničarji, so<br />
<strong>se</strong> 16. in 17. aprila zbrali v Bruslju na »Nacionalni kon<strong>se</strong>rvativni konferenci: ohranjanje<br />
nacionalne države v Evropi« – Srečanje je po treh urah prekinila policija, kar je podkrepilo<br />
eno glavnih tem srečanja: da je kultura izbrisa, uperjena v kon<strong>se</strong>rvativce, ponorela.<br />
Konferenca je že od začetka imela težave<br />
z iskanjem prizorišča v belgijski<br />
prestolnici, ki bi bilo konferenco pripravljeno<br />
gostiti.<br />
Konferenca je neprekinjeno potekala<br />
približno tri ure, dokler ni prispela<br />
policija, ki je izvrševala ukaz župana in<br />
pozvala organizatorje, naj udeleženci<br />
zapustijo konferenco. Policija je nato<br />
blokirala vhod na prizorišče in nikomur<br />
ni dovolila vstopa, čeprav so ljudje lahko<br />
odhajali.<br />
Emir Kir, župan okrožja Saint-Jos<strong>se</strong><br />
v prestolnici, sicer iz vrst socialistične<br />
stranke, je dejal, da je izdal prepoved<br />
zaradi zagotavljanja javne varnosti. V<br />
sporočilu organizatorjem je Kir dejal, da<br />
so nekateri udeleženci konference nastrojeni<br />
proti gejem in splavu. »Med temi<br />
o<strong>se</strong>bnostmi je več zlasti desnokon<strong>se</strong>rvativnih,<br />
verskih desničarjev in evropskih<br />
skrajnih desničarjev,« je dejal.<br />
Toda kritiki so dejali, da je ukaz župana<br />
Kira le podkrepil eno glavnih tem<br />
srečanja: da je kultura izbrisa, ki cilja na<br />
kon<strong>se</strong>rvativne glasove, ponorela.<br />
SPODBUDNI ODZIVI<br />
Belgijski premier Alexander De Croo,<br />
po čigar posredovanju <strong>se</strong> je konferenca<br />
lahko nadaljevala, je odločitev o blokiranju<br />
konference označil za »nesprejemljivo«.<br />
»Prepoved političnih srečanj<br />
je protiustavna. Pika,« je De Croo zapisal<br />
na X.<br />
»Ve<strong>se</strong>l <strong>se</strong>m, da je dogodek uspel, in<br />
upam, da so vsi v tej sobi ve<strong>se</strong>li, da je<br />
Viktor Orbán (60), ki ga<br />
slovenska vlada z Golobom<br />
(57) na čelu izjemno kritizira,<br />
je leta 2021 moral zapustiti<br />
Evropsko ljudsko stranko<br />
(EPP).<br />
Flickr @vladaRS<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Nacionalno kon<strong>se</strong>rvativno konferenco<br />
je policija prekinila. Ukaz je izdal<br />
župan Emir Kir (55). Eden od organizatorjev<br />
je nedavno najavil, da bo<br />
župana zaradi tega tožil.<br />
X @erno_sb<br />
dogodek uspel. Ne zaradi tega, kar je<br />
bilo tam rečeno, s čimer <strong>se</strong> absolutno<br />
ne strinjam, ampak zato, ker pravica do<br />
združevanja in pravica do svobode govora<br />
ne smeta biti nekaj, na kar <strong>se</strong> sklicujemo,<br />
ko nam ustreza, in <strong>se</strong> ne sklicujemo,<br />
ko nam ne ustreza. To je bistvo,<br />
to so osnovne vrednote,« je poslancem<br />
dejal pred<strong>se</strong>dnik vlade.<br />
Belgijska protifašistična koordinacija<br />
<strong>se</strong> je na te trditve odzvala s poudarjanjem,<br />
da »politike skrajne desnice<br />
ostajajo smrtna nevarnost« za temeljne<br />
pravice številnih različnih skupin. »Zato<br />
imamo legitimno pravico, da <strong>se</strong> branimo<br />
in aktivno organiziramo proti njim.«<br />
Toda v svojem odzivu je De Croo<br />
zveznemu parlamentu dejal, da pravice<br />
do zbiranja in svobode govora »ne bi<br />
smeli politizirati«.<br />
»Naših temeljnih pravic ne moremo<br />
uporabljati samo takrat, ko nam to<br />
ustreza,« je dejal liberalni politik. »Od<br />
demokratov lahko pričakujemo, da<br />
bomo imeli jasno mejo pri tem, tudi če<br />
gre za dogodke, na katerih <strong>se</strong> govori o<br />
stvareh, s katerimi <strong>se</strong> ljudje ne strinjajo.«<br />
Britanski premier Rishi Sunak pa je<br />
poročila o policijskih akcijah označil<br />
za »izjemno zaskrbljujoča«. Sunakov<br />
tiskovni predstavnik je dejal, da je premier<br />
»močan podpornik in zagovornik<br />
svobode govora« in meni, da »odpoved<br />
dogodkov ali preprečevanje udeležbe<br />
in oviranje govornikov škoduje svobodi<br />
govora in posledično demokraciji«.<br />
Mohamed Nemri, lastnik Claridge-<br />
-a, kjer je konferenca potekala, je za BBC<br />
povedal, da <strong>se</strong> je odločil gostiti dogodek,<br />
ker »ne zavračamo nobene stranke<br />
... tudi če nimamo istega mnenja – to je<br />
normalno«. »Sem musliman in ljudje<br />
imajo različna mnenja in to je to. Živimo<br />
v svobodni državi. Rad bi, da <strong>se</strong> ljudje<br />
svobodno pogovarjajo,« je dodal.<br />
SVOBODA GOVORA<br />
Kon<strong>se</strong>rvativci so zdaj dejansko razglašeni<br />
za nove krivoverce v evropski politiki,<br />
ki jih morajo pravične sile pravoverja EU<br />
utišati, da jim preprečijo širjenje njihovega<br />
sporočila. V času priprav na volitve<br />
v EU, ki bodo junija, <strong>se</strong> mora vsakdo, ki<br />
ga skrbi prihodnost evropske demokracije,<br />
zavzeti za svobodo govora za v<strong>se</strong>, v<br />
komentarju za The European Conervative<br />
piše Mick Hume, eden izmed govorcev<br />
na konferenci.<br />
Policija je na ukaz župana<br />
pozvala organizatorje<br />
Nacionalne kon<strong>se</strong>rvativne<br />
konference, naj udeleženci<br />
zapustijo prostor. Nato je<br />
policija blokirala vhod.<br />
»To, kar so poskušali storiti NatConu,<br />
je bilo znamenje prihajajočih stvari,<br />
saj si levoliberalne elite v Evropi prizadevajo<br />
zatreti naraščajočo plimo populizma.<br />
Kot <strong>se</strong>m omenil v svojem govoru<br />
za NatCon, smo zdaj videli, kaj zelo<br />
opevana ›vladavina prava‹ EU v resnici<br />
pomeni v Bruslju – to je, karkoli je potrebno<br />
za izolacijo in utišanje njihovih<br />
nasprotnikov. Kultura izbrisa, za katero<br />
je levica dolgo vztrajala, da je fantazija<br />
desničarjev, je resnična, napredujoča<br />
grožnja svobodi govora,« trdi Hume.<br />
Spopad na konferenci NatCon<br />
tako potrjuje, da je svoboda govora<br />
osrednje vprašanje našega časa. »Čas<br />
je, da vstanemo in nas upoštevajo, da<br />
izrazimo svoje nasprotovanje kulturi<br />
izbrisa v v<strong>se</strong>h njenih oblikah, od<br />
zakonov o ›sovražnem govoru‹ do<br />
pristranskega ›preverjanja dejstev‹<br />
Big Tech-a,« pravi Hume.<br />
Branjenja svobode govora ne moremo<br />
prepustiti nobenemu sodniku<br />
ali klavzuli v belgijski ustavi, zaključi<br />
Hume. Dobro bi bilo, če bi <strong>se</strong> spomnili<br />
be<strong>se</strong>d ameriškega sodnika Learneda<br />
Handa, ki je leta 1944 na zborovanju<br />
za svobodo med vojno v newyorškem<br />
Central Parku posvaril pred vlaganjem<br />
»lažnih upov« v papirnate zakone in sodišča<br />
za zaščito svobode. »Svoboda,« je<br />
rekel, »leži v srcih moških in žensk; ko<br />
tam umre, je ne more rešiti nobena ustava,<br />
noben zakon, nobeno sodišče.« <br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
16 TEMA TEDNA Kolumna<br />
PETER MERŠE<br />
PROFIMEDIA<br />
Hrvaška s tretjo zaporedno<br />
DESNOSREDINSKO VLADO<br />
Andrej Plenković je zbral potrebnih 76 podpisov poslancev za kandidaturo za mandatarja<br />
že tretje zaporedne hrvaške vlade. Vladal bo s predstavniki manjšin in kon<strong>se</strong>rvativnim<br />
Domovinskim gibanjem (DP), ki prinaša v novo vlado ministrstvo za demografijo, muzej<br />
komunističnega terorja, vračanje hrvaških iz<strong>se</strong>ljencev in konec ideološke kolonizacije.<br />
Po volitvah 11. aprila je pred Hrvaško<br />
nova koalicija. Pričakovano<br />
jo bo <strong>se</strong>stavljala zmagovalka<br />
volitev, Hrvaška demokratična<br />
skupnost (HDZ) aktualnega premierja<br />
Andreja Plenkovića (54), ki <strong>se</strong> podaja po<br />
tretji zaporedni mandat na čelu hrvaške<br />
vlade. Zbral je dva več kot 76 potrebnih<br />
podpisov poslancev Sabora, kolikor jih<br />
potrebuje za izvolitev.<br />
Osrednja akterja volitev sta bila<br />
aktualni premier Plenković in nekdanji<br />
premier iz vrst Socialdemokratske<br />
stranke (SDP) in aktualni pred<strong>se</strong>dnik<br />
države Zoran Milanović (57). Čeprav<br />
običajno to ni v navadi, <strong>se</strong> je Milanović<br />
aktivno vključil v kampanjo socialdemokratske<br />
stranke ter napovedal celo,<br />
da <strong>se</strong> bo potegoval za mesto premierja,<br />
s čimer je povzročil precejšen škandal,<br />
saj mu ustava kot aktualnemu pred<strong>se</strong>dniku<br />
onemogoča kandidaturo na volitvah.<br />
Ustavno sodišče je zato pred volitvami<br />
opozorilo, da bi moral Milanovič<br />
odstopiti, če hoče kandidirati za premierja,<br />
po volitvah pa so rekli, da ne more<br />
postati mandatar niti če zdaj odstopi.<br />
Koalicija Reka pravice, kot <strong>se</strong> je imenovala<br />
koalicija pod vodstvom SDP, je<br />
kljub očitkom korupcije v HDZ doživela<br />
boleč poraz in osvojila le 42 mandatov,<br />
medtem ko jih je uspela HDZ zadržati<br />
61, kar je sicer 6 manj, kot so jih imeli<br />
do <strong>se</strong>daj.<br />
HDZ je do <strong>se</strong>daj vladala sama v kombinaciji<br />
s predstavniki manjšin. Teh je v<br />
Saboru o<strong>se</strong>m: trije so predstavniki srbske<br />
manjšine, pet pa je predstavnikov<br />
ostalih manjšin.<br />
MINISTRSTVO<br />
ZA DEMOGRAFIJO<br />
Za nadaljevanje vladanja na čelu hrvaške<br />
vlade je Plenković tokrat moral<br />
skleniti koalicijo, pri čemer je bilo Domovinsko<br />
gibanje najbolj naraven zaveznik.<br />
Gre za kon<strong>se</strong>rvativno stranko, ki<br />
je nastala iz nekdanjih članov HDZ, ki<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
so ocenili, da je njihova nekdanja stranka<br />
zavila preveč proti sredini. Pred volitvami<br />
so si bili zelo v la<strong>se</strong>h, zato jim<br />
desnosredinski Most očita, da so požrli<br />
be<strong>se</strong>do in podprli HDZ.<br />
Domovinsko gibanje bo v novi vladi<br />
vodilo tri ministrstva od skupno 17<br />
in sicer kmetijsko, gospodarsko ter novoustanovljeno<br />
ministrstvo za demografijo<br />
in pri<strong>se</strong>ljevanje. S tem Hrvaška<br />
postaja prva evropska država, ki ima ministrstvo<br />
za demografijo na ravni vlade.<br />
Hrvaška <strong>se</strong> zaveda, da je demografija<br />
zanje velik problem. Pri zadnjem<br />
popisu prebivalstva <strong>se</strong> je namreč<br />
Ivan Penava (49) je župan Vukovarja, mesta<br />
heroja. Politično kariero je začel v HDZ, potem<br />
pa bil med ustanovitelji Domovinskega<br />
gibanja Miroslava Škore (2020). Stranki<br />
pred<strong>se</strong>duje od leta 2021. Do konca leta in<br />
lokalnih volitev bo ostal župan, nato pa bo<br />
postal prvi podpred<strong>se</strong>dnik vlade brez listnice,<br />
je poročala HTV.<br />
Kot pogoj za vstop<br />
v koalicijo je<br />
Domovinsko gibanje<br />
zahtevalo<br />
izključitev<br />
sodelovanja s<br />
srbsko manjšino.<br />
izkazalo, da na Hrvaškem živi kar<br />
700.000 ljudi manj, kot jih je pred<br />
de<strong>se</strong>timi leti, na ravni Evropske komisije<br />
pa je podpred<strong>se</strong>dnica komisije<br />
in komisarka za področje demografije<br />
prav Hrvatica Dubravka Šuica (66),<br />
prav tako iz vrst HDZ. Tudi sicer je<br />
HDZ med glasnejšimi članicami, ko<br />
gre za opozarjanje na problem demografije,<br />
ki je med drugimi krizami pogosto<br />
nekoliko zapostavljena.<br />
Na področju imigracije <strong>se</strong> Domovinsko<br />
gibanje zavzema tudi za olajšanje<br />
vračanja hrvaških iz<strong>se</strong>ljencev in<br />
njihovih potomcev predv<strong>se</strong>m s pod-
TEMA TEDNA<br />
17<br />
Hrvaške parlamentarne<br />
volitve nudijo tudi nekaj<br />
vpogleda, kaj <strong>se</strong> utegne<br />
zgoditi po evropskih volitvah<br />
– podobno kot na Hrvaškem<br />
<strong>se</strong> pričakuje dober rezultat<br />
desne sredine.<br />
ročja Južne Amerike, kjer nameravajo<br />
odpreti dodatna diplomatska predstavništva.<br />
»Lažje je dobiti delovno<br />
vizo za delavca iz Azije, kot naši ljudje<br />
iz Južne Amerike dobijo potne liste in<br />
druge dokumente,« je povedal poslanec<br />
DP Nikola Bartulica (53).<br />
PROTI<br />
IDEOLOŠKI KOLONIZACIJI<br />
Med ključnimi zahtevami, ki jih je v<br />
koalicijskih pogajanjih podalo Domovinsko<br />
gibanje, je tudi »konec ideološke<br />
kolonizacije Hrvaške«. Iz učnih načrtov<br />
tako nameravajo izključiti v<strong>se</strong> v<strong>se</strong>bine,<br />
ki <strong>se</strong> nanašajo na spolno ideologijo in<br />
posku<strong>se</strong> indoktrinacije otrok v šoli.<br />
Ker DP ni dobilo tudi ministrstva<br />
za kulturo, svojega podpisa pod Plenkovićevo<br />
kandidaturo ni podal 13.<br />
poslanec Domovinskega gibanja Josip<br />
Jurčević (73), ki je ob tem povedal, da<br />
politiki Plenkovića ne zaupa. Domovinsko<br />
gibanje bo sicer odločalo, ali<br />
bodo Jurčevića zaradi tega izključili iz<br />
stranke, saj nekateri vidni člani stranke<br />
ocenjujejo, da <strong>se</strong> je s to potezo obnašal<br />
neprimerno.<br />
Med drugimi cilji so tudi samooskrba<br />
s hrano, obnova hrvaškega podeželja,<br />
ki <strong>se</strong> zadnja leta pospešeno prazni,<br />
in vzpostavitev muzeja terorja komunističnega<br />
režima.<br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
Torej Zoran Milanović ne bo dvojni pred<strong>se</strong>dnik<br />
... Vedno bolj je podoben Stanetu<br />
Dolancu, kandidiral bi pa povsod, kot<br />
Prebilič.<br />
Anton Vidmar<br />
Most in Domovinsko gibanje sta nastali<br />
zaradi korupcije in leve agende v HDZ.<br />
Ljudje pa so še vedno volili najbolj HDZ,<br />
da ne bi zmagala bivša partija. HDZ je<br />
nekoč že naredil tako koalicijo z Mostom,<br />
ki ga je počasi uničil in izrinil. Most ima<br />
danes rajši neokomunistični SDP kot programsko<br />
sorodni HDZ. Zdaj <strong>se</strong> kaj takega<br />
ne bo ponovilo, razen, če bi <strong>se</strong> Domovinci<br />
razklali in bi HDZ lahko ponovno vladal<br />
sam z žetončki, kot na Hrvaškem imenujejo<br />
prehajajoče poslance, koalicijo pa<br />
trgovinska. Tudi po zadnjih volitvah sta<br />
že izstopila dva iz Mosta in ena iz suverenistov.<br />
Preveč samotarjev v parlamentu<br />
je hiba hrvaškega parlamentarizma.<br />
Jan Horvat<br />
Seveda je k zmagi HDZ veliko pripomogel<br />
tudi težko prebavljivi Milanović, sicer<br />
pred<strong>se</strong>dnik države ...<br />
Exlevak<br />
BREZ SRBSKE MANJŠINE<br />
Preostanek glasov za <strong>se</strong>stavo vlade<br />
bodo zagotovili predstavniki manjšin,<br />
a brez srbske. V<strong>se</strong> tri <strong>se</strong>deže srbske<br />
manjšine je osvojila Srbska samostojna<br />
demokratska stranka (SDSS), ki je<br />
sicer s Plenkovićem sodelovala do zdaj.<br />
Kot pogoj za vstop v koalicijo je Domovinsko<br />
gibanje že pred volitvami načeloma<br />
zavračalo sodelovanja s SDSS.<br />
Koalicija bo tako sodelovala zgolj z<br />
nesrbskimi predstavniki manjšin, ki<br />
so običajno v Saboru do zdaj sodelovale<br />
kot enota.<br />
Med 78 podpisniki podpore Plenkoviću<br />
tako ni treh poslancev SDSS. DP <strong>se</strong><br />
zavzema tudi za omejitev financiranja<br />
srbskih medijev na Hrvaškem. <br />
KOMENTAR AVTORJA:<br />
Podobnosti s<br />
prihajajočimi<br />
evropskimi volitvami<br />
Hrvaške parlamentarne volitve, ki so<br />
bile zadnje nacionalne volitve pred Evropskimi,<br />
nudijo tudi nekaj vpogleda, kaj<br />
<strong>se</strong> utegne zgoditi po evropskih volitvah.<br />
Podobno kot na Hrvaškem <strong>se</strong> pričakuje<br />
dober rezultat desne sredine, še po<strong>se</strong>bej<br />
porast Evropskih kon<strong>se</strong>rvativcev in<br />
reformistov ter dejstvo, da bodo sredinske<br />
stranke, združene v Evropski ljudski<br />
stranki (EPP), morale sodelovati tudi s<br />
skupinami desno od nje, s katerimi so do<br />
<strong>se</strong>daj sodelovale le pogojno.<br />
Podobno kot <strong>se</strong> pred volitvami sodelovanja<br />
z Domovinskim gibanjem ni<br />
omenjalo po<strong>se</strong>bej na glas, je slednje po<br />
volitvah postalo realnost in podobno <strong>se</strong><br />
pričakuje, da bo tudi v Evropskem parlamentu<br />
nastala potreba po sodelovanju<br />
desno od EPP, čeprav so to do <strong>se</strong>daj problematizirale<br />
predv<strong>se</strong>m leve skupine, s<br />
katerimi je EPP koalirala do <strong>se</strong>daj, kar je v<br />
zadnjem mandatu Evropski parlament in<br />
komisijo potegnilo močno v levo.<br />
Z omenjenimi spremembami <strong>se</strong><br />
pričakuje tudi, da bo vprašanje demografije<br />
dobilo večji odmev na Evropskem<br />
parketu, nekoliko manj pa bi utegnilo<br />
biti vsiljevanja LGBT agende ter teorije<br />
spola. A za kaj takega morajo kon<strong>se</strong>rvativci<br />
najprej pokazati dober rezultat na<br />
evropskih volitvah, nato pa tudi nekaj<br />
politične spretnosti pri pogajanjih o<br />
<strong>se</strong>stavi nove Evropske komisije. Počutje<br />
volivcev na Hrvaškem, pred me<strong>se</strong>ci pa<br />
tudi v več drugih evropskih državah<br />
kaže, da je teren za to pripravljen, nikakor<br />
pa bitka še ni dobljena.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
18<br />
AKTUALNO PREHITEVAM PO LEVI<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
CORINNE CUM-<br />
MING/EBU<br />
EVROSHIZOFRENIJA<br />
Kolumna<br />
Evrovizija oziroma <strong>se</strong>daj moderno Evrosong je bila nekoč praznik. Še v rajnki Jugoslaviji<br />
smo kot otroci, poleg risank, športa in filmov, partizanskih ali vesternov, <strong>se</strong> ve, na<br />
televiziji najraje gledali Evrovizijo in Igre brez meja.<br />
Navijali smo za naše in cele dneve<br />
prepevali recimo Džuli ali<br />
pa kasneje zmagovalno Rock<br />
me baby, da o kakšni Tajči niti<br />
ne govorimo. Takrat smo lahko ostali<br />
pokonci dosti dlje kot po navadi. Pesmi,<br />
ki so zmagovale, in tiste, ki so zastopale<br />
nekdanjo skupno državo, so nam šle<br />
rade v uho in so bile nedvomno <strong>se</strong>stavni<br />
del tako imenovanega »mainstream« torej<br />
splošnega okusa za glasbo.<br />
SLOVENCI IN EVROVIZIJA<br />
Kasneje, po samostojnosti, <strong>se</strong> je temu<br />
pridružil še močan nacionalni ponos,<br />
ker so naši predstavniki peli v domačem,<br />
slovenskem jeziku. Že izbor skladbe,<br />
ki nas bo zastopala na Evroviziji, je<br />
bil zelo napet. Leta 1998 je tako denimo<br />
za veliko favoritko na slovenskem tekmovanju<br />
za nastop na Evrosongu veljala<br />
Silvia Roberta Magnifica. Ampak<br />
gledalci, njihov glas je bil odločilen,<br />
so s telefonskim glasovanjem odločili<br />
drugače in še enkrat več glasov dodelili<br />
skladbi Naj bogovi slišijo, Vilija Resnika.<br />
Magnifico je bil šele peti, pred njegovo<br />
Silvio pa so <strong>se</strong> uvrstile tudi pesmi, ki <strong>se</strong><br />
jih dandanes praktično ne spominjamo<br />
več, kot Pusti času čas (Gianni Rijavec &<br />
Vladimir Čadež), Glas gora (Regina) in<br />
Zapri oči (Victory). Ena klasičnih evrovizijskih<br />
značilnosti je tudi prijateljsko<br />
podeljevanje glasov med so<strong>se</strong>dnjimi<br />
državami. Še danes marsikoga najbolj<br />
zanima, koliko glasov bomo dobili od<br />
nekdanjih republik bivše Jugoslavije.<br />
Nekateri to celo pogojujejo s tem, kje<br />
bodo preživeli dopust, grozijo s povračilnimi<br />
ukrepi, itd. V tem pogledu je<br />
Evrovizija še bolj napeta kot pa denimo<br />
Evropsko prvenstvo v nogometu.<br />
MANJ JEZIKOV, VEČ IDENTITET<br />
Na letošnji Evroviziji bi lahko na prste<br />
ene roke prešteli izvajalce, ki so peli v<br />
lastnem, materinem jeziku. Na prste<br />
druge roke pa tiste, pri katerih sta bila<br />
v resnici v ospredju glasba in be<strong>se</strong>dilo.<br />
Evrovizija <strong>se</strong> je skozi leta počasi spreminjala<br />
v alternativni šov za izvajalce<br />
raznoraznih družbenih manjšin in<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
spolnih identitet. Kljub temu, da jo še<br />
vedno spremlja široka in raznolika publika,<br />
<strong>se</strong> tako imenovani splošni okus<br />
za glasbo pri skladbah v<strong>se</strong> bolj umika<br />
ekstravaganci v odrskem nastopu,<br />
nedefiniranim glasbenim žanrom in<br />
v<strong>se</strong>splošnemu šovu, da so same pesmi<br />
pravzaprav pov<strong>se</strong>m v ozadju, da ne<br />
rečemo celo nepomembne. Evrovizija<br />
je postala nekaj, česar ogleda otrokom<br />
prav gotovo ne bi več priporočili,<br />
oziroma v najboljšem primeru zgolj v<br />
spremstvu staršev. Vzemimo za primer<br />
letošnjega zmagovalca oziroma zmagovalko,<br />
predstavnika oziroma predstavnico<br />
Švice Nemo, ki je samooklicana<br />
nebinarna o<strong>se</strong>ba. To pomeni, da <strong>se</strong> ne<br />
definira niti kot moški niti kot ženska.<br />
Ste si pred leti kdaj predstavljali, da ne<br />
boste vedeli, katerega spola je zmagovalec<br />
Evrovizije? Še več, da tega pravzaprav<br />
ne bo vedel niti sam?<br />
POLITIZACIJA EVROVIZIJE<br />
Nemo je sicer zmagal po volji nacionalnih<br />
žirij, kajti gledalci so s telefonskim<br />
glasovanjem največ glasov namenili<br />
hrvaškemu predstavniku z umetniškim<br />
imenom Baby Lasagna (O tempora, o<br />
mores), ki sicer poje tudi za Jezusa in je<br />
Nemo (24).<br />
Ogleda Evrovizije<br />
ne priporočam<br />
otrokom, oziroma<br />
ga v najboljšem<br />
primeru zgolj v<br />
spremstvu staršev.<br />
veljal za favorita. Tako kot že vrsto let<br />
<strong>se</strong> je tudi letos v Evrovizijo močno vpletala<br />
politika. Največ prahu je dvignilo<br />
sodelovanje Izraela zaradi vojne s Palestinci,<br />
še po<strong>se</strong>bej zato, ker je izraelska<br />
predstavnica napovedala, da <strong>se</strong> bo po<br />
tekmovanju pridružila domačim oboroženim<br />
silam. To je spodbudilo marsikoga<br />
tudi pri nas, ki Evrovizije sicer ne<br />
gleda in <strong>se</strong> denimo zavzema za ukinitev<br />
obveznega RTV prispevka, da je glasoval<br />
za Izrael. Glavni sponzor tekmovanja<br />
je sicer naftno podjetje v izraelski<br />
lasti. Če ne bi bilo tako, je veliko vprašanje,<br />
ali bi Izraelu sploh dovolili sodelovati.<br />
Ste si pred leti kdaj predstavljali,<br />
da boste na Evroviziji glasovali skladno<br />
s tem, za koga navijate v neki vojni?<br />
Še največja parodija pri tem festivalu<br />
norosti, ki <strong>se</strong> mu reče Evrovizija, pa je<br />
morda, da so izraelsko predstavnico<br />
Ukrajinci uvrstili na svojo zloglasno<br />
listo za odstrel, ki nosi zlovešče ime Mirotvorec.<br />
Očitajo ji, da je kot trinajstletnica<br />
nastopala na Krimu in s tem sodelovala<br />
v ruskih propagandnih aktivnostih.<br />
Pa naj še kdo reče, da glasba v resnici<br />
združuje. Tako je morda bilo včasih, ko<br />
so na Evroviziji zmagovale razne Abbe,<br />
danes pa prav gotovo, žal ne več.
Komentar<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
FOTOMONTAŽA<br />
CITRUS<br />
POŽAREPORT<br />
Golobovo počitnikovanje<br />
NA HRVAŠKEM<br />
Prvi dve leti vladanja Roberta Goloba so med drugim zaznamovala tudi nenehno<br />
počitnikovanje in za<strong>se</strong>bna potovanja (ki jih <strong>se</strong>veda v precejšni meri plačujejo davkoplačevalci),<br />
kar je precej nenavadno za politike na premierskem položaju. A to za tiste, ki<br />
Goloba bolje poznajo še iz časov GEN-I, ni nobeno pre<strong>se</strong>nečenje ...<br />
19<br />
Ko je bil Golob pred<strong>se</strong>dnik uprave<br />
GEN-I, so uslužbenci te državne<br />
družbe ob koncu maja<br />
tradicionalno prejeli pisno<br />
obvestilo (po elektronski pošti), da <strong>se</strong><br />
Goloba od začetka junija pa do 20. <strong>se</strong>ptembra<br />
ne sme poklicati po telefonu<br />
ali mu poslati elektronske pošte, ker je<br />
gospod na dopustu.<br />
To slednje sicer ni bilo del službenega<br />
sporočila, vendar <strong>se</strong> je to vedelo. Kot<br />
<strong>se</strong> je tudi zelo dobro vedelo, da Golobov<br />
običajni dnevni delovni ritem prene<strong>se</strong><br />
maksimalno pet ur dela.<br />
CRVENI VRH<br />
Kar mu je očitno ostalo tudi danes,<br />
ko je pred<strong>se</strong>dnik vlade na Gregorčičevi,<br />
čeprav so mediji zaradi<br />
politično-poslovnih interesov te<br />
njegove »lastnosti« načrtno prikrivali<br />
in ga lažno predstavljali kot vrhunskega<br />
menedžerja z deloholičnim značajem.<br />
In zato tudi letos – očitno – ne bo<br />
nič drugače.<br />
Po naših informacijah naj bi namreč<br />
Golob, ki je včeraj ob uradni vložitvi<br />
BojanPožar @BojanPozar<br />
Golob že najel stanovanje<br />
na Hrvaškem - za tri me<strong>se</strong>ce<br />
počitnikovanja, zdaj pa<br />
išče zraven še apartma za<br />
varnostnike?!<br />
Korenspondenčne <strong>se</strong>je vlade bodo<br />
poleti potekale kar s Hrvaške.<br />
kandidatne liste Gibanja Svoboda za<br />
prihajajoče evropske volitve, žargonsko<br />
rečeno »verbalno posilil Luko Dončića«,<br />
že rezerviral apartma na Hrvaškem,<br />
konkretno na Crvenem vrhu (Savudrija),<br />
za »celo <strong>se</strong>zono«, kar naj bi pomenilo<br />
od junija do <strong>se</strong>ptembra (po datumih<br />
do sredine <strong>se</strong>ptembra), in v<strong>se</strong> kaže, da<br />
nameravata s Tino Gaber preživeti skoraj<br />
celo poletje – na morju.<br />
Šlo naj bi sicer za apartma v stanovanjskem<br />
bloku na naslovu Crveni vrh,<br />
Riva 96, kjer so lastniki apartmajev<br />
(stanovanj) sicer predv<strong>se</strong>m slovenski<br />
državljani. In zdaj, tako naši viri, naj bi<br />
iz vlade oziroma generalnega <strong>se</strong>kretariata<br />
vlade klicali posamezne slovenske<br />
lastnike tamkajšnjih počitniških stanovanj,<br />
če bi – morda – kakšnega oddali<br />
še za Golobove varnostnike ... <br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
20 AKTUALNO<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Komentar<br />
Naskok privilegirane<br />
sodniške kaste na Sodni svet<br />
Sodni svet je eden tistih organov v pravosodju, ki ni v središču<br />
pozornosti javnosti, vendar odločilno določa kadrovsko stanje in smer razvoja<br />
slovenskega sodstva. Je oblikovalec personalne <strong>se</strong>stave sodstva in varuh sodniške<br />
neodvisnosti znotraj sistema. Toda njegova vloga <strong>se</strong> utegne po bližnjih volitvah<br />
novih članov (znova) vrniti na polje uslužnosti do sodniških trdorokcev.<br />
Sodni svet šteje 11 članov, trenutno je pred<strong>se</strong>dnik<br />
vrhovni sodnik Vladimir Horvat.<br />
Najpomembnejše odločitve sprejemajo z<br />
dvotretjinsko večino (vsaj osmih od enajstih).<br />
Med drugim podaja predhodna mnenja v<br />
postopku imenovanja pred<strong>se</strong>dnika vrhovnega<br />
sodišča, predlaga državnemu zboru kandidate za<br />
imenovanje na mesto vrhovnega sodnika, imenuje<br />
in razrešuje pred<strong>se</strong>dnike in podpred<strong>se</strong>dnike sodišč,<br />
razen pred<strong>se</strong>dnika vrhovnega sodišča.<br />
Ključen je pri kadrovskih vprašanjih. Predlaga<br />
(državnemu zboru) izvolitev novih sodnikov.<br />
Odloča o napredovanju sodnikov v višji sodniški<br />
naziv (nazivi so okrajni, okrožni, višji, vrhovni), hitrejšem<br />
napredovanju v plačnih razredih, v položaj<br />
svetnika ali na višje sodniško mesto, prav tako o<br />
izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv. Odloča<br />
o potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški<br />
službi (mu preneha funkcija). Podaja pobude za<br />
uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika.<br />
Vrhovna sodnica Nina Betetto (62)<br />
<strong>se</strong> ni odzvala na naša vprašanja<br />
v zvezi z njeno sporno kandidaturo<br />
za članico Sodnega sveta.<br />
www.coe.int<br />
KLJUČNE VOLITVE<br />
Skratka, v njem morajo biti ljudje z najvišjo integriteto.<br />
V kratkem <strong>se</strong> bo zamenjalo šest članov<br />
(mandat članov je šest let, <strong>se</strong> pa ne zamenjajo vsi<br />
hkrati). Tri nesodniške člane bo državni zbor na<br />
predlog pred<strong>se</strong>dnice republike Nataše Pirc Musar<br />
(56) izvolil predvidoma 23. maja, isti dan bodo<br />
tudi sodniki izvolili svoje tri člane. Volijo lahko<br />
vsi sodniki (glasovanje je tajno), pri čemer enega<br />
člana izvolijo med sabo vrhovni sodniki, enega<br />
med sabo sodniki prvostopnih (okrajnih in okrožnih)<br />
sodišč, en pa <strong>se</strong> voli v skupini »vsi sodniki«.<br />
Kandidature so morali vložiti do drugega maja.<br />
Pred<strong>se</strong>dnica republike je dala državnemu zboru<br />
na voljo štiri kandidate za tri mesta: ljubljansko<br />
odvetnico Tanjo Bohl, profesorja s Pravne fakultete<br />
v Ljubljani, dr. Rajka Pirnata (73), profesorja iz<br />
(za<strong>se</strong>bne) Evropske pravne fakultete iz Nove Gorice,<br />
dr. Marka Novaka (57) in notarja (nekdanjega<br />
sodnika) Valterja Vindiša iz Ljutomera.<br />
»Sporen« je Marko Novak, ki je že bil član sodnega<br />
sveta v letih 2012 do 2018, v letih 2016 do<br />
2018 je bil tudi pred<strong>se</strong>dnik tega organa. Po zakonu<br />
so posamezniki lahko v ta organ izvoljeni večkrat,<br />
omejitev je zgolj, da ne morejo takoj ponoviti<br />
mandata. Ponovna izvolitev Novaka bi bila torej<br />
pov<strong>se</strong>m zakonita, a po be<strong>se</strong>dah naših virov tudi<br />
skrajno nehigienična. Sprašujejo <strong>se</strong>, ali v Sloveniji<br />
res nimamo dovolj drugih profesorjev prava.<br />
Nekateri ga sicer uvrščajo bolj na desno svetovnonazorsko<br />
stran, vendar je, kot so nam zaupali poznavalci,<br />
predv<strong>se</strong>m precej upogljiv in oportunist.<br />
OMADEŽEVAN<br />
MARJAN POGAČNIK<br />
Našim virom <strong>se</strong> zdi izredno problematično, da za<br />
člana sodnega sveta med sodniki kandidira tudi<br />
dolgoletni pred<strong>se</strong>dnik okrožnega sodišča v Ljubljani<br />
Marjan Pogačnik (60). Slednji je bil pred 20<br />
leti že izvoljen za člana Sodnega sveta, ta organ<br />
je tudi vodil. Za Pogačnika je nekdanji sodnik<br />
okrožnega sodišča v Ljubljani Zvjezdan Radonjić<br />
(kljub pritiskom je oprostil dr. Milka Noviča,<br />
obtoženega za umor direktorja Kemijskega inštituta,<br />
dr. Janka Jamnika) pred nekaj leti za tednik<br />
Demokracija dejal, da s sodniki na tem sodišču<br />
ravna neprimerno – kot s psi.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
ALI JE SODNIK ZVONKO STRAJNAR PRIREJAL PODATKE<br />
Po be<strong>se</strong>dah naših virov je v teku postopek za imenovanje novega vrhovnega sodnika.<br />
Sodni svet bo državnemu zboru predlagal primernega kandidata. Kandidirata višji<br />
sodnik z višjega sodišča v Ljubljani Zvonko Strajnar in njegova kolegica iz istega sodišča,<br />
višja sodnica Katarina Parazajda. Favorit sodniške oligarhije je Strajnar. Štejejo<br />
ga med trdo levo ideološko jedro.<br />
Toda v času postopka izbire je prišlo na dan, da so bili podatki o več primerih, kjer je<br />
nastopal kot sodnik poročevalec v sodnih zadevah na višjem sodišču, napačni. Na<br />
primer: na vrhovno sodišče je bilo v sklopu predloga za njegovo hitrejše napredovanje<br />
z višjega sodišča sporočeno, da je bila revizija v »njegovi« zadevi zavrnjena,<br />
dejansko pa je vrhovno sodišče reviziji ugodilo, »njegova« sodba pa je bila razveljavljena.<br />
Napačni podatki (v prid Strajnarja) so šli naprej v več primerih ob njegovi<br />
vednosti, so prepričani naši sogovorniki. Opozarjajo, da bi šlo v tem primeru lahko<br />
celo za kaznivo dejanje ponarejanje listin, ki ga stori tudi tisti, ki ponarejeno oziroma<br />
spremenjeno listino uporabi kot pravo.<br />
Višje sodišče v Ljubljani smo prosili za njihov komentar glede teh očitkov. Ali navedbe<br />
držijo? Kako je v zvezi s tem ukrepal pred<strong>se</strong>dnik višjega sodišča v Ljubljani Anton<br />
Panjan? Pravijo, da <strong>se</strong> »naša vprašanja nanašajo na statistične podatke, ki predstavljajo<br />
o<strong>se</strong>bne podatke, ki jih, kot je že v več odločbah poudarilo Upravno sodišče<br />
Republike Slovenije, ni moč uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z<br />
opravljanjem javne funkcije.« Dodajajo, da je interpretacija statističnih podatkov del<br />
ocene sodniške službe posameznega sodnika, ta pa za višje sodnike ni v pristojnosti<br />
Višjega sodišča.<br />
Takšna razlaga ni logična: kako da statistični podatki o sodnikovem delu ne bi bili v<br />
neposredni zvezi z opravljanjem njegove sodniške funkcije!? Pojasnili so še, da je ta<br />
problematika sistemske narave in <strong>se</strong> ne nanaša zgolj na Strajnarja. »Gre za situacije,<br />
ko je v revizijskem postopku v eni statistični zadevi možnih več različnih odločitev, v<br />
končno statistiko pa je možno vpisati le eno vrsto odločitve.«<br />
Naši sogovorniki so njihovo utemeljevanje označili za sprenevedanje. Izvedeli smo<br />
tudi, da ta višji sodnik sploh ni bil redno ocenjevan, kot so bili drugi sodniki.<br />
Med drugim naj bi nezakonito določal<br />
roke, do katerih naj odločijo o<br />
zadevah, nezakonito naj bi po<strong>se</strong>gal v<br />
njihovo delo in pritiskal nanje. Pogačnik<br />
je leta 2020 okrožno sodnico Ano<br />
Testen brez ustrezne odredbe kazensko<br />
premestil na okrajno sodišče v<br />
Kamnik, njene sodne spi<strong>se</strong> pa razdelil<br />
drugim sodnikom. Na takšno odločitev<br />
<strong>se</strong> je odzval Sodni svet in mu soglasno<br />
predlagal, naj odpravi kršitve<br />
pri kazenski premestitvi sodnice, saj je<br />
s prerazporeditvijo po<strong>se</strong>gel v njeno neodvisnost.<br />
Vodja okrožnega sodišča v<br />
Ljubljani <strong>se</strong> je sicer sprenevedal, da ni<br />
šlo za disciplinsko sankcijo, »pač pa za<br />
ukrep sodne uprave«. Po tem, ko je višje<br />
sodišče v Ljubljani ugodilo sodničini<br />
pritožbi zoper premestitev, <strong>se</strong> je vrnila<br />
na delo na okrožno sodišče.<br />
Glede na to, da je Sodni svet v primeru<br />
Pogačnika ugotovil po<strong>se</strong>ganje v<br />
sodniško neodvisnost, bi bila njegova<br />
izvolitev za člana sodnega sveta pljunek<br />
na sodniško neodvisnost. Se sodniki, ki<br />
bodo volili, tega zavedajo? Poleg tega<br />
bi <strong>se</strong> kot član sodnega sveta in hkrati<br />
pred<strong>se</strong>dnik okrožnega sodišča pri odločanju<br />
na sodnem svetu pogostokrat<br />
znašel v konfliktu interesov (ko bi <strong>se</strong><br />
recimo odločalo o pritožbah sodnikov<br />
zoper njegove odločbe) in bi <strong>se</strong> moral<br />
redno izločati iz odločanja.<br />
Menda je njegova resna protikandidatka<br />
za mesto v sodnem svetu sodnica<br />
Posnetek zaslona<br />
Pred<strong>se</strong>dnik vrhovnega sodišča Miodrag<br />
Đorđević naj bi želel med člane Sodnega<br />
sveta uvrstiti kar svojo nekdanjo ženo,<br />
vrhovno sodnico Nino Betetto.<br />
AKTUALNO<br />
21<br />
Renata Vajdič z okrajnega sodišča v Mariboru.<br />
Glede njega še: ne le, da takšni<br />
o<strong>se</strong>bi ni mesto v sodnem svetu, z ozirom<br />
na zapisano nikakor ne bi smel biti<br />
niti pred<strong>se</strong>dnik sodišča.<br />
KONFLIKT INTERESOV<br />
Vprašali smo ga, ali ne bi šlo v primeru,<br />
da bi postal član Sodnega sveta,<br />
za večkratni konflikt interesov zaradi<br />
njegove vloge pred<strong>se</strong>dnika okrožnega<br />
sodišča in bi <strong>se</strong> moral med drugim v veliko<br />
primerih odločanja Sodnega sveta,<br />
izločati? Mar ne bi »sam <strong>se</strong>be nadziral«?<br />
Na okrožnem sodišču v Ljubljani<br />
pravijo, da ima vsak sodnik pravico voliti<br />
in biti izvoljen ne glede na svoj položaj.<br />
V preteklosti so že bili za člane izvoljeni<br />
tudi posamezni pred<strong>se</strong>dniki sodišč.<br />
»Glede na pristojnosti Sodnega sveta<br />
na področju sodstva in sodnikov <strong>se</strong> pri<br />
obravnavi konkretnih vprašanj oziroma<br />
točk dnevnega reda lahko pojavijo situacije<br />
(kot tudi pri odločanju v<strong>se</strong>h državnih<br />
organov), ko je posamezni član lahko<br />
iz odločanja izločen, če obstajajo okoliščine,<br />
ki bi vzbudile dvom o njegovi nepristranskosti,<br />
kar je izrecno in določno<br />
urejeno tudi v zakonu o sodnem svetu. S<br />
takšno situacijo <strong>se</strong> lahko sooči vsak član<br />
Sodnega sveta in ne zgolj član, ki je obenem<br />
pred<strong>se</strong>dnik sodišča, pri čemer ne<br />
gre prezreti, da Sodni svet načeloma ne<br />
nadzira dela posameznega pred<strong>se</strong>dnika<br />
sodišča kot nosilca sodne uprave.«<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
22 DRUŽBA<br />
No, ravno v primeru Pogačnikovega<br />
protipravnega ravnanja pri sodnici<br />
Testenovi <strong>se</strong> je pokazalo, kako bi <strong>se</strong><br />
kot član Sodnega sveta znašel v konfliktu<br />
interesov.<br />
DRUŽINSKA NAVEZA<br />
BETETTO - ĐORĐEVIĆ<br />
Eden od poznavalcev nam je pojasnil,<br />
da je osnovni namen, da bi »vladajoča<br />
sodna kasta« prevzela kontrolo<br />
tudi nad sodnim svetom, saj s<br />
posameznimi odločitvami <strong>se</strong>danje<br />
<strong>se</strong>stave ni zadovoljna.<br />
Najboljj izpostavljen pripadnik te<br />
kaste je trenutno pred<strong>se</strong>dnik vrhovnega<br />
sodišča Miodrag Đorđević (69).<br />
Sodni svet <strong>se</strong> je konec lanskega leta<br />
odzval na to, da je imel Đorđević ob<br />
fotografiranju za intervju v časniku<br />
Dnevnik (neuradnem glasilu sodniške<br />
oligarhije) v svoji pisarni na mizi pištolo.<br />
Pri Sodnem svetu so opozorili, da<br />
»razkazovanje orožja (šlo je za repliko<br />
revolverja colt) in drugih predmetov,<br />
ki jasno simbolizirajo nasilje ter zato v<br />
javnosti vzbujajo nelagodje, v uradnih<br />
prostorih, v katerih sodnik opravlja<br />
svojo funkcijo, ni primerno.« Obljubil<br />
je, da »bo spominek odstranil«.<br />
Da <strong>se</strong> človek na vrhu sodne veje oblasti<br />
pri intervjuju fotografira s pištolo<br />
Osnovni namen je,<br />
da bi »vladajoča sodna<br />
kasta« prevzela kontrolo<br />
tudi nad Sodnim svetom,<br />
saj s posameznimi<br />
odločitvami <strong>se</strong>danje <strong>se</strong>stave<br />
tega organa ni zadovoljna.<br />
na mizi, je odlična ponazoritev mentalnega<br />
stanja teh ljudi. In koga želi Đorđević<br />
v Sodnem svetu? Svojo nekdanjo<br />
ženo, vrhovno sodnico Nino Betetto<br />
(62), s katero imata hčerko.<br />
Betettova kandidira za članico, poleg<br />
nje iz vrhovnega sodišča še vrhovni<br />
sodnik Matej Čujovič, ki je po mnenju<br />
več naših virov neprimerno boljša izbira.<br />
Izid glasovanja na vrhovnem sodišču<br />
naj bi bil te<strong>se</strong>n, bodo posamezni sodniki<br />
klonili pod pritiski? Đorđević naj bi svojo<br />
nekdanjo ženo rad videl celo na čelu<br />
Sodnega sveta, smo izvedeli. »Želijo, da<br />
da ta organ postane, kar je bil prej – kadrovski<br />
organ vrhovnega sodišča, ki dela<br />
po želji tam vodilnih«, nam je zaupal<br />
poznavalec. Na vrhovnem sodišču naj bi<br />
jih po<strong>se</strong>bej motilo, da Sodni svet ne sledi<br />
njihovim predlogom pri kadrovanju sodnikov<br />
na višja mesta.<br />
BREZ POJASNIL<br />
Kako <strong>se</strong> na vrhovnem sodišču odzivajo,<br />
ko jih soočimo z navedenim konfliktom<br />
interesov zaradi družinske povezave<br />
med Đorđevićem in Bettetovo, s primerom<br />
Marjana Pogačnika in sumom<br />
zlorab pri višjem sodniku Zvonku Strajnarju<br />
(o slednjem pišemo v okviru)?<br />
Glede na to, da ima Sodni svet tudi<br />
nadzorno funkcijo nad delovanjem sodstva,<br />
mar ne bi bil z izvolitvijo Betettove v<br />
Sodni svet okrnjen videz nepristranskosti<br />
tega nadzora, kadrovske vloge in spremljanja<br />
dela sodstva? Odvrnili so zgolj,<br />
da »gre za postopke, ki niso v pristojnosti<br />
vrhovnega sodišča, zato <strong>se</strong> do vaših vprašanj<br />
ne moremo v<strong>se</strong>binsko opredeljevati.<br />
Tudi o<strong>se</strong>bni odziv sodnice Betetto na tej<br />
točki ne bi bil primeren, saj je njena kandidatura<br />
kot tudi kandidature ostalih<br />
kandidatov še vedno odprta.«<br />
Za nameček še tole: veste, kdo je<br />
vodja <strong>se</strong>ktorja za zakonodajo na vrhovnem<br />
sodišču? Tina Brecelj, <strong>se</strong>danja<br />
partnerka pred<strong>se</strong>dnika vrhovnega sodišča<br />
Miodraga Đorđevića. <br />
NENAD GLÜCKS<br />
X@8MAREC<br />
Aktivistko Niko Kovač<br />
smo UJELI NA LAŽI<br />
Bližajo <strong>se</strong> volitve za Evropski parlament (9. junija) in za do<strong>se</strong>go političnih ciljev<br />
so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice<br />
Nike Kovač pred nekaj tedni začel z v<strong>se</strong>evropsko državljansko pobudo Moj glas,<br />
moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere <strong>se</strong> zavzemajo za »varno<br />
in dostopno umetno prekinitev no<strong>se</strong>čnosti v Evropi«.<br />
Akcija je v<strong>se</strong>evropska, koordinira<br />
pa jo ravno Inštitut<br />
8. marec in kot po naključju<br />
poteka ravno v času volilne<br />
kampanje za evropske volitve. Če bo<br />
pobuda v enem letu prejela milijon izjav<br />
o podpori iz najmanj <strong>se</strong>dmih članic<br />
EU, <strong>se</strong> bo Evropska komisija morala<br />
odzvati in odločiti, ali bo ukrepala glede<br />
zahteve. Ni nujno, da pobudi sledi,<br />
mora pa svojo odločitev obrazložiti.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
Dovoljena so vsa sredstva,<br />
v<strong>se</strong> manipulacije.<br />
Celo laži. Te je uporabila<br />
Nika Kovač iz Inštituta<br />
8. marec v oddaji Marcel<br />
na TV Slovenija.<br />
Pobudniki in pobudnice opozarjajo,<br />
da več kot 20 milijonov žensk v Evropi<br />
nima dostopa do varnega splava. Želijo,<br />
da bi EU sprejela finančni mehanizem,<br />
ki bi omogočal ženskam iz držav, kjer<br />
zaradi zakonodaje nimajo dostopa do<br />
splava, da tega varno in brezplačno opravijo<br />
v drugi evropski državi.<br />
NAKLJUČIJ NI<br />
Seveda ni naključje, da so izbrali ravno
Komentar<br />
DRUŽBA<br />
23<br />
ta čas za akcijo. Niti ni naključje, da sta<br />
<strong>se</strong> nemudoma po začetku zbiranja podpisov<br />
ob aktivistkah 8. marca v Ljubljani<br />
znašla premier Robert Golob in njegova<br />
partnerka Tina Gaber, pobudo podprla<br />
in <strong>se</strong> skupaj z njimi fotografirala ter v<strong>se</strong><br />
skupaj oznanila javnosti. Ob Niki Kovač<br />
in njenih kolegicah so <strong>se</strong> takoj znašli<br />
tudi kandidati Gibanja Svoboda na<br />
evropskih volitvah ter njihovi poslanci<br />
in oddali svoje podpi<strong>se</strong> podpore.<br />
Pri Svobodi so celo zapisali, da je bil<br />
Golob »prvi premier katerekoli države<br />
v EU, ki je podprl kampanjo«, prav tako<br />
je podpis oddala pred<strong>se</strong>dnica državnega<br />
zbora Urška Klakočar Zupančič. V<br />
ozadju pobude gre torej za premišljeni<br />
del predvolilne kampanje Svobode za<br />
do<strong>se</strong>go boljšega rezultata na evropskih<br />
volitvah. Podobno kot pri na vrat na nos<br />
napovedanem referendumu o legalizaciji<br />
marihuane, pri čemer <strong>se</strong> igrajo z javnim<br />
zdravjem predv<strong>se</strong>m mladostnikov.<br />
Pri Gibanju Svoboda so v kampanji za<br />
evropske volitve zlorabili vprašanja<br />
legalizacije marihuane, evtanazije in<br />
še (ne)dostopnosti splava.<br />
NAJPREJ MANIPULACIJA<br />
Dovoljena so vsa sredstva, v<strong>se</strong> manipulacije.<br />
Celo laži. Te je izrekla Nika<br />
Kovač v nedavnii pogovorni oddaji<br />
Marcel na TV Slovenija. Oddaja sama je<br />
ponazoritev kršenja v<strong>se</strong>h novinarskih<br />
standardov nepristranskosti in profesionalnosti,<br />
njen voditelj izvaja klasični<br />
agitprop. Tudi RTV Slovenija, ki bi morala<br />
biti že po zakonu nepristranska, <strong>se</strong><br />
po<strong>se</strong>bej v času pred volitvami zlorablja<br />
za politično agendo Svobode.<br />
Toda Kovačeva je šla v prejšnji oddaji<br />
Marcel še nižje, v imenu strašenja<br />
volivcev pred domnevnimi poskusi<br />
ženskam omejiti dostop do splava po<br />
Evropi je uporabila laži v zvezi z Avstrijo.<br />
Začela je z manipulacijo. Dejala je, da<br />
je »v Avstriji splav v kazenskem zakoniku«.<br />
Iz tega lahko gledalec sklepa, da je<br />
prepovedan. A dejansko ni. V Avstriji je<br />
splav v času treh me<strong>se</strong>cev od zanositve<br />
legalen. Pa tudi po tem času, če gre za<br />
nevarnost za življenje ali zdravje no<strong>se</strong>čnice<br />
ali pa <strong>se</strong> predvideva, da bi <strong>se</strong> otrok<br />
rodil s hudimi mentalnimi ali telesnimi<br />
hibami. Če ne gre za to, je po preteku<br />
treh me<strong>se</strong>cev od začetka no<strong>se</strong>čnosti<br />
splav v tej državi nezakonit in kazniv.<br />
SLEDI LAŽ<br />
Pri nameri prikazati Avstrijo kot državo,<br />
kjer je splav pod vprašajem, je Kovačeva<br />
dejala še, da <strong>se</strong> tam »zdravniki<br />
dobe<strong>se</strong>dno na papajah, na sadju, učijo,<br />
kako to opraviti, ker <strong>se</strong> ne smejo tega<br />
učiti«. Izjava je zvenela tako neverjetno,<br />
da smo zadevo preverili. Govorili smo z<br />
Inštitut 8. marec na čelu z Niko<br />
Kovač ni klasična nevladna organizacija,<br />
pač pa spominja na oddelek<br />
Svobode za po<strong>se</strong>bne naloge.<br />
dvema ginekologoma, Slovencema, ki<br />
delata v Avstriji (nista iz iste bolnišnice).<br />
Oba sta nam te navedbe zanikala, z<br />
imenom <strong>se</strong> ne želita izpostavljati.<br />
Opozarjata, da <strong>se</strong> čiščenje maternice<br />
ne izvaja zgolj v primeru splava, pač<br />
pa tudi na primer, ko gre za krvavitve<br />
ali druge težave pri pacientkah. »Vsak<br />
specialist ginekolog, ki dela v Avstriji,<br />
mora znati očistiti maternico. Ne zgolj<br />
zaradi splava.« Eden od njiju nas je opozoril,<br />
da <strong>se</strong> sicer 90 odstotkov splavov<br />
opravi s tabletami, ne pa s kirurško metodo<br />
vakuumske aspiracije.<br />
Pre<strong>se</strong>nečen je bil nad trditvijo, češ<br />
da <strong>se</strong> zdravniki (specializanti ginekologije)<br />
v Avstriji izvajanja tega po<strong>se</strong>ga ne<br />
smejo učiti oziroma <strong>se</strong> zato učijo kar na<br />
sadju, na papajah. Seveda ne, poudarja,<br />
učijo <strong>se</strong> od starejših kolegov ginekologov<br />
mentorjev na način, da neposredno<br />
spremljajo dejanski po<strong>se</strong>g pri ženski.<br />
Kasneje ga opravijo tudi sami pod nadzorstvom<br />
mentorjev. Mimogrede, po<br />
ocenah <strong>se</strong> na leto v Avstriji opravi okoli<br />
30 tisoč splavov.<br />
(NE)PLAČLJIV<br />
In še o tem, da naj bi bil splav pri naših<br />
<strong>se</strong>vernih so<strong>se</strong>dih zaradi plačljivosti<br />
omejen. Slovenskemu ginekologu, ki<br />
tam dela, <strong>se</strong> zdi pov<strong>se</strong>m logično, da za<br />
umetne prekinitve no<strong>se</strong>čnosti ne gre<br />
denar iz skupne blagajne obveznega<br />
zdravstvenega zavarovanja (razen v<br />
primeru, če je ogroženo zdravje no<strong>se</strong>čnice),<br />
saj konec koncev ne gre za<br />
zdravljenje. Ob v<strong>se</strong>j dostopni kontracepciji<br />
ne razume, zakaj bi morali za<br />
splave plačevati vsi, kot to počnemo v<br />
Sloveniji. V večini držav to ni strošek<br />
v<strong>se</strong>h, dodaja.<br />
<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
24<br />
PISMO IZ EGIPTA<br />
ANDRAŽ<br />
ŠEST<br />
ZELENI – ideološki<br />
uničevalci Zahoda<br />
Glavnino jedrskih elektrarn gradijo ruske, kitajske in korejske družbe.<br />
Poglejmo, zakaj Evropa ni vodilna v jedrski tehnologiji in zakaj<br />
evropska podjetja ne gradijo večine jedrskih kapacitet po svetu.<br />
Leta 2015 je egiptovski pred<strong>se</strong>dnik<br />
Abdel Fattah el-Sisi z avtokratom<br />
Vladimirjem Putinom<br />
podpisal pogodbo o gradnji štirih<br />
jedrskih reaktorjev tipa VVER-1200<br />
z močjo 4800 MW v mestu El Dabaa,<br />
ki leži približno 50 km od El Alameina<br />
oziroma 150 km od Aleksandrije. Pred<br />
kratkim so v ZAE zagnali štiri korejske<br />
APR-1400 reaktorje. Vsakega so dokončali<br />
v devetih letih.<br />
Savdska Arabija ima v načrtu gradnjo<br />
dveh reaktorjev. Nove nuklearne kapacitete<br />
<strong>se</strong> gradijo še v Turčiji, Bangladešu,<br />
Argentini, Braziliji, Koreji, Indiji, Rusiji,<br />
V Nemčiji so zeleni lagali,<br />
ponarejali in skrivali<br />
dokumente, ki so govorili<br />
v prid jedrski energiji.<br />
na Japonskem itd. Samo na Kitajskem je<br />
trenutno v gradnji 26 reaktorjev, načrtovanih<br />
je še dodatnih 41 in predlaganih<br />
dodatnih 158 reaktorjev. V v<strong>se</strong>h državah<br />
skupaj <strong>se</strong> danes gradi 60 reaktorjev, 92 je<br />
načrtovanih in 343 predlaganih.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
Brez poceni hrane lahko pride do uporov.<br />
POGROMI NAD NUKLEARKAMI<br />
Opazimo lahko en skupni imenovalec<br />
– glavnino reaktorjev gradijo ruske,<br />
kitajske in korejske družbe. Kje je Evropa?<br />
Zakaj Evropa ni vodilna v nuklearni<br />
tehnologiji in zakaj evropska podjetja ne<br />
gradijo večine jedrskih kapacitet po svetu?<br />
Egipt, naš evropski so<strong>se</strong>d, <strong>se</strong> je raje<br />
odločil za rusko tehnologijo. Odgovor je<br />
ja<strong>se</strong>n, zelene stranke so že v <strong>se</strong>demde<strong>se</strong>tih<br />
letih 20. stoletja začele z nerazumnimi<br />
pogromi nad nuklearkami.<br />
Zeleni so nato izkoristili Černobil in<br />
Fukušimo še za razširitev protinuklearne<br />
agende. Nuklearno energijo so izključili<br />
iz nabora zelenih oziroma ogljično<br />
nevtralnih tehnologij. Za posledico v<strong>se</strong><br />
skupaj ni imelo le manka čiste in učinkovite<br />
jedrske energije, ki so jo zamenjali<br />
za nestabilno solarno in vetrno energijo<br />
ter ironično povzročili povečano rabo<br />
premoga in s tem povišali izpuste CO2,<br />
kot <strong>se</strong> je to zgodilo recimo v Nemčiji. Bolj<br />
šokantno je dejstvo, da je Evropa zaostala<br />
pri gradnji nuklearnih kapacitet doma<br />
in v tujini. Evropa je samo <strong>se</strong>be porinila<br />
v tretji svet.<br />
V Nemčiji je pred kratkim odjeknila<br />
novica, da so zeleni lagali, ponarejali in<br />
skrivali dokumente, ki so govorili v prid<br />
jedrski energiji. Podobno sta storila Bill<br />
Clinton in John Kerry v ZDA leta 1994,<br />
ko sta dolgoročno preprečila razvoj nuklearne<br />
energije in nesluten zaostanek<br />
ZDA na tem področju.<br />
Toda nemško gospodarstvo si zaradi<br />
razširjene korupcije na področju<br />
energije še vedno ni opomoglo. Razlog<br />
je v ravnanjih Merklove, ki je prodala<br />
nemške in s tem evropske intere<strong>se</strong> Rusiji.<br />
Nemčija je storila absurd absurdov,<br />
saj so z laganjem in korupcijo razlagali<br />
o učinkovitosti solarne in vetrne energije,<br />
medtem pa je ravno nezanesljivost<br />
zadnjih povzročila povečano porabo<br />
premoga in plina iz uvoza.<br />
FANATIČNI ZELENI VOJAKI<br />
V Evropi so zeleni in politika agitirali za<br />
prepoved plinskih vrtin in nukleark in s<br />
tem naredili EU energetsko odvisno od
Kolumna<br />
PISMO IZ EGIPTA<br />
25<br />
Tekstil je v Egiptu ključen proizvod<br />
in potrebuje poceni energijo.<br />
Rusije. Posledično je prišlo do skokovitih<br />
rasti cen, na kolena so spravili evropska<br />
gospodarstva in povzročili zaostanek<br />
na področju nuklearne energije. Verjetno<br />
si je Merklova obetala odlično plačano<br />
mesto na Gazpromu, podobno kot<br />
Schröder, in de facto prodala Nemčijo<br />
državi tretjega sveta, ki jo vodi poblaznel<br />
avtokrat Putin. Na srečo ji je ta užitek<br />
preprečila ruska okupacije Ukrajine.<br />
Nemški minister za gospodarstvo<br />
Robert Habeck, ki prihaja iz vrst Zelenih,<br />
je fanatičen nasprotnik nuklearne energije.<br />
Več nemških medijev <strong>se</strong> je razpisalo<br />
o manipulaciji članov stranke Zelenih in<br />
njihovih simpatizerjev, ki so zaposleni<br />
v ključnih institucijah in odborih, ko je<br />
šlo v letu 2022 za odločitev o podaljšanju<br />
obratovanja nuklearnih elektrarn.<br />
Pi<strong>se</strong>c za revijo Cicero, Daniel Gräber,<br />
ki je moral preko sodišča prisiliti ministrstvo<br />
za gospodarstvo, da so mu dali v<br />
vpogled dokumentacijo o zapiranju nukleark,<br />
odlično opiše, kako so fanatični<br />
zeleni vojaki pohodili vso znanstveno<br />
srenjo in strokovnjake ter enostavno<br />
povozili pozitivno mnenje o podaljšanju<br />
nuklearnih elektrarn. Predstavniki<br />
Zelenih so lagali v parlamentu, lagali so<br />
na televiziji in lagali so ljudem. Če odločitve<br />
o zapiranju ne bi sprejeli, bi morda<br />
Putin reagiral drugače pred brutalnim<br />
napadom na Ukrajino.<br />
Ne le to, kot je razvidno iz dokumentacije,<br />
so strokovnjaki na ministrstvih<br />
jasno opozorili, da je jedrska<br />
energija ključna za stabilnost električnega<br />
omrežja v Nemčiji in da bi njena<br />
ustavitev lahko pomenila skokovito<br />
rast cen električne energije v primeru<br />
prekinitve dobave plina iz Rusije. To<br />
pomeni, da so Zeleni in politika imeli<br />
ocene nevarnosti zapiranja nukleark,<br />
vendar so <strong>se</strong> navkljub temu odločili nasprotno<br />
in lagali celotnemu nemškemu<br />
narodu. Ali je šlo za popolno ideološko<br />
zaslepljenost ali za korupcijo, tega zaenkrat<br />
še ne vemo.<br />
Nekoč plemeniti cilji zelenih<br />
so <strong>se</strong> sprevrgli v boj proti<br />
modernosti in tehnologijam<br />
ter v nekakšen ideološki boj<br />
proti Zahodu in kapitalizmu.<br />
BOJ PROTI ZNANOSTI<br />
Gre za nerazumni evropski boj proti<br />
znanosti. Danes vidimo bojevnike za<br />
izključno ekološko hrano, kot da <strong>se</strong> ne<br />
bi zavedali pomena »zelene revolucije«<br />
s konca šestde<strong>se</strong>tih let dvaj<strong>se</strong>tega stoletja,<br />
ko so nove tehnologije, pesticidi<br />
in gnojila zagotovili nemoteno oskrbo s<br />
hrano rastoči svetovni populaciji.<br />
Ali <strong>se</strong> morda zeleni zavzemajo za<br />
ponovno lakoto? Ne pozabimo na nerazumno<br />
nasprotovanje zelenih proti<br />
gensko spremenjeni hrani, kjer so šli<br />
zahodni zeleni tako daleč, da so na Filipinih<br />
preko sodišča prepovedali zlati<br />
riž in s tem obsodili vsako leto približno<br />
100.000 azijskih otrok na smrt.<br />
Vpliv določenih zelenih organizacij<br />
je šel tako daleč, da nasprotujejo že<br />
osnovnim cepljenjem otrok, s čimer jih<br />
obsodijo na trpljenje za boleznimi, ki<br />
jih zdravniki niso zaznali že leta. Nekoč<br />
plemeniti cilji zelenih so <strong>se</strong> sprevrgli v<br />
boj proti modernosti in tehnologijam<br />
ter v nekakšen ideološki boj proti Zahodu<br />
in kapitalizmu.<br />
Kako je s Slovenijo? Ali bo Slovenija<br />
ponovila nemško norost in <strong>se</strong> izključila<br />
iz dobave stabilne energije ali pa <strong>se</strong> bo<br />
odločila za dodatne jedrske kapacitete,<br />
torej končno zgradila drugi blok jedrske<br />
elektrarne? Ali bo podlegla zelenim, ki<br />
so odlično povezani s politiko in solarnim<br />
lobijem, ali bo raje šla zanesljivo<br />
energetsko pot? Izgradnja drugega bloka<br />
ne pomeni nasprotovanja solarni energiji,<br />
kot želijo prikazati zeleni in politični<br />
lobiji, ampak sta obe ključni v boju proti<br />
znižanju ravni izpustov. To lahko vidimo<br />
na primeru Francije, ki ima bistveno<br />
manjše izpuste od Nemčije.<br />
Evropsko nasprotovanje novim tehnologijam<br />
je ne le nerazumno, ampak<br />
nas potiska v čas neoludizma in novega<br />
maltuzijanstva. Ne glede na to, da vsa<br />
dejstva kažejo na neizmeren napredek<br />
in bogastvo človeštva, ki ga v svoji zgodovini<br />
še nikoli ni izkusilo v takšnem<br />
ob<strong>se</strong>gu. Smo bogatejši, bolj izobraženi,<br />
bolj svobodni in bolj zdravi. Omenjenega<br />
dejstva <strong>se</strong> predv<strong>se</strong>m zavedajo v tretjem<br />
svetu, kjer jim je jasno, da za napredek<br />
in lagodnejše življenje potrebujejo<br />
poceni in stabilno energijo, ki bo zagotovila<br />
cenejšo hrano in proizvodnjo.<br />
Če Evropa vidi svojo prihodnost<br />
le v butičnem kmetovanju, nestabilni<br />
energiji, zaviranju znanosti in regulaciji,<br />
potem bo kmalu izključno tekmovala<br />
le še z državami v razvoju. <br />
Egipt <strong>se</strong> sooča z rednimi<br />
izpadi električne energije.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
26<br />
ZDRAVJE<br />
MARIHUANA ŠKODI:<br />
nižji IQ in psihoze<br />
1,3 %<br />
odraslih Evropejcev<br />
je rednih »rekreativnih«<br />
uporabnikov konoplje<br />
9. junija bo ob evropskih volitvah referendum o legalizaciji marihuane.<br />
Predstavljamo kakšne so posledice in tveganja uživanja konoplje na posameznika.<br />
PIA KOS<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
Kot navaja Evropski center za<br />
spremljanje drog in zasvojenosti<br />
z drogami (EMCDDA), je<br />
ponudba konopljinih izdelkov<br />
v<strong>se</strong> bolj raznolika. Marihuana je najbolj<br />
priljubljena droga v ZDA in v Evropi.<br />
Lansko poročilo EMCDDA je ugotovilo,<br />
da je v Evropi (skoraj) dnevnih rekreativnih<br />
uporabnikov konoplje približno<br />
1,3 % odraslih, kar je 3,7 milijona ljudi.<br />
V starostni skupini od 15 do 64 let jih je<br />
8 % odgovorilo, da so marihuano uživali<br />
v zadnjem letu.<br />
Trendi <strong>se</strong> med državami razlikujejo.<br />
V Sloveniji <strong>se</strong> je količina THC v odpadnih<br />
vodah leta 2022 glede na 2021<br />
zmanjšala po meritvah na v<strong>se</strong>h lokacijah,<br />
vključenih v raziskavo; v Domžalah<br />
na primer za približno 17 %, v Ljubljani<br />
pa za 44 %.<br />
Na Portugalskem <strong>se</strong> je v omenjenem<br />
obdobju na v<strong>se</strong>h treh merilnih mestih<br />
delež THC povečal za od 12 do 35 %.<br />
Rekreativno uživanje konoplje je sicer<br />
po zadnjih podatkih, ki so jih EMCD-<br />
DA posredovale države članice, najbolj<br />
priljubljeno v Španiji, Franciji, Italiji in<br />
na Nizozemskem, Češkem in Hrvaškem.<br />
V Španiji je 15,1 % mladih, starih<br />
med 15 in 34 let, odgovorilo, da so marihuano<br />
uživali v zadnjem me<strong>se</strong>cu. V<br />
Sloveniji je tako odgovorilo 6,1 % mladih<br />
(slovenski podatki <strong>se</strong> sicer nanašajo<br />
na leto 2018).<br />
POTENCIALNE KORISTI<br />
Konoplja v<strong>se</strong>buje dve uporabni <strong>se</strong>stavini<br />
(kanabinoida): THC ali tetrahidrokanabinol<br />
in CBD (kanabidiol). CBD ni psihoaktiven<br />
in ga lahko že danes dobite<br />
v lekarni kot CBD olje, kremo, obliž ali<br />
pršilo. CBD <strong>se</strong> promovira kot zdravilo za<br />
lajšanje simptomov različnih težav: od<br />
vnetij, artritične in nevropatske bolečine,<br />
do tesnobe in epilepsije.
ZDRAVJE<br />
27<br />
Raziskovanje v medicini <strong>se</strong> v zadnjih<br />
letih veliko posveča preverjanju<br />
zdravilnih učinkov konoplje.<br />
Ena od prednosti CBD-ja je, da lahko,<br />
čeprav ni psihoaktiven, po izsledkih<br />
nekaterih raziskav bolj kot THC-v<strong>se</strong>bujoči<br />
pripravki pomaga tudi pri psihičnih<br />
težavah, kot je tesnoba – in to brez resnih<br />
stranskih učinkov.<br />
Stranski učinki in tveganja, o katerih<br />
je ponavadi govora v povezavi z medicinsko<br />
in rekreativno rabo konoplje,<br />
<strong>se</strong> nanašajo na THC.<br />
Tako THC kot CBD sta po nekaterih<br />
raziskavah učinkovita pri nadzoru<br />
simptomov Tourettovega sindroma, ki<br />
povzroča tike ali nenadzorovane in nenamerne<br />
ponavljajoče <strong>se</strong> gibe in vokalizacije.<br />
Pomagala naj bi pri tikih samih, a tudi<br />
pri tesnobi ter pri ob<strong>se</strong>sivno-kompulzivni<br />
motnji, ki je lahko prisotna pri posameznikih<br />
s Tourettovim sindromom.<br />
Konoplja je v medicini med drugim<br />
uporabna na področju multiple skleroze,<br />
epilepsije, kronične bolečine, vnetne<br />
črevesne bolezni in nazadnje v paliativni<br />
medicini. (Več o medicinski rabi<br />
konoplje v Sloveniji in o problematiki<br />
referenduma si lahko preberete tukaj.)<br />
Lani v BMJ objavljena metaanaliza je<br />
našla tako dobre kot slabe učinke kanabisa.<br />
Glede rekreativne rabe marihuane<br />
avtorji svetujejo previdnost: uživanje<br />
marihuane med adolescenco in zgodnjo<br />
odraslo dobo poveča tveganje za razvoj<br />
duševnih motenj. Marihuano še po<strong>se</strong>bej<br />
odsvetujejo no<strong>se</strong>čnicam, problematična<br />
pa je tudi z vidika prometne varnosti, saj<br />
lahko poslabša pozornost, presojo in vid.<br />
Redno uživanje konoplje so raziskave<br />
povezale tudi s slabšanjem pozornosti,<br />
spomina in motoričnega nadzora.<br />
35<br />
30<br />
25<br />
20<br />
15<br />
10<br />
5<br />
0<br />
28,7<br />
33,1<br />
10,3<br />
KRATKOROČNA TVEGANJA<br />
Raziskava, objavljena v National Library<br />
of Medicine, navaja različne negativne<br />
učinke kratkoročnega in dolgoročnega<br />
uživanja konoplje.<br />
Kratkoročna uporaba lahko vpliva<br />
na kratkoročni spomin, kar pomeni,<br />
da otežuje učenje in zadrževanje informacij.<br />
Poslabša lahko tudi koordinacijo<br />
gibov, kar lahko negativno vpliva na<br />
vožnjo in poveča tveganje za poškodbe.<br />
Uporaba konoplje<br />
v adolescenci povzroča<br />
moten razvoj možganov<br />
in posledično<br />
nižjo inteligentnost.<br />
Povzroči lahko tudi spremembe v<br />
presoji, pri čemer <strong>se</strong> poveča tveganje za<br />
spolne odno<strong>se</strong>, ki lahko povzročajo spolno<br />
prenosljive bolezni. Nazadnje pa lahko,<br />
v višjih dozah, pri nekaterih povzroči<br />
tudi paranojo in psihotična stanja.<br />
DOLGOROČNA TVEGANJA<br />
Eno od bolj očitnih tveganj je zasvojenost.<br />
Ta <strong>se</strong> pojavi pri 9 % v<strong>se</strong>h uporabnikov<br />
nasploh, pri 17 % tistih, ki<br />
marihuano pričnejo uporabljati med<br />
adolescenco, in pri od 25 do 50 % tistih,<br />
ki jo uporabljajo dnevno.<br />
Uživanje konoplje v adolescenci je<br />
po raziskavah problematično z več vidikov.<br />
Z uporabo konoplje v adolescenci je<br />
Delež Slovencev (15 – 34 let),<br />
ki so vsaj enkrat uživali konopljo [%]<br />
12,3<br />
5,3<br />
2012<br />
2018<br />
V celem življenju V zadnjem letu V zadnjem me<strong>se</strong>cu<br />
6,1<br />
visoko povezano moten razvoj možganov,<br />
a tudi slabši učni uspeh – s povečanim<br />
tveganjem, da bo uporabnik opustil<br />
šolanje. Lahko pride tudi do motenj v<br />
kogniciji ter do nižje inteligence (IQ ali<br />
inteligenčnega kvocienta) pri najstnikih,<br />
ki redno uživajo marihuano.<br />
Nazadnje pa so raziskave objektivnih<br />
in subjektivnih poročil ugotovile, da je rekreativna<br />
uporaba konoplje v adolescenci<br />
povezana z nižjim zadovoljstvom z življenjem<br />
in s slabšim uspehom.<br />
Po svetu <strong>se</strong> v<strong>se</strong> bolj omejuje uporabo<br />
tobačnih izdelkov zaradi različnih<br />
zdravstvenih tveganj kajenja. Dolgoročna<br />
rekreativna raba, predv<strong>se</strong>m kajenje,<br />
marihuane, lahko povzroča kronični<br />
bronhitis.<br />
Tako kot kratkoročna raba, pa lahko<br />
dolgoročna poveča tveganje za razvoj<br />
psihotičnih motenj, kot je shizofrenija. To<br />
velja predv<strong>se</strong>m za posameznike, ki imajo<br />
za tovrstne motnje genetska nagnjenja. A<br />
ta niso nekaj, za kar bi ljudi testirali izven<br />
znanstvenih raziskav.<br />
<br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
Podprite referendum. Podprite marihuano.<br />
Podprite napredni svet levice. To<br />
nam sporoča depolitizirana RTVS. Če ne<br />
morejo s programom, bodo z marihuano.<br />
APMMB2<br />
Nekaj me čudi. Naši predniki so poznali<br />
različna zdravilna zelišča, konopljo pa so<br />
uporabljali za izdelavo vrvi, vreč in predpražnikov.<br />
Nikomur ni prišlo na mi<strong>se</strong>l, da<br />
bi kadil ali kako drugače užival to zadevo.<br />
Anton Vidmar<br />
Od nižjega IQ do psihoze, pravi naslov.<br />
Verjetno bo držalo. A isto in dokazano velja<br />
tudi za alkohol. Alkohol je živčni strup<br />
in opitost radira možgane. Poznamo tudi<br />
v<strong>se</strong> socialne posledice alkoholizma. Ne<br />
glede na izid referenduma, potreba po<br />
omami bo ostala ista in nespremenjena.<br />
In to je bistveni problem.<br />
Friderik<br />
Marihuana je droga. Ne moremo je<br />
primerjati z vinom, ki v majhnih količinah<br />
zdravju koristi. V<strong>se</strong> več je ljudi, ki jih trava<br />
skuri in so pri 30-ih nesposobni težjih mi<strong>se</strong>lnih<br />
procesov. Marihuana proizvaja bebavčke.<br />
Primerjava z zlorabo alkohola pa<br />
samo pomaga industriji drog, ki si mane<br />
roke ob domislicah slovenske levice.<br />
Jan Horvat<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
28<br />
INTERVJU<br />
DIMITRIJ RUPEL, UPOKOJENI DIPLOMAT<br />
»Priznanje Palestine<br />
je huda napaka, saj pomeni<br />
PODPORO HAMASU«<br />
Dejstvo je, da Izrael ni napadalna sila, ki želi preureditev, ampak je žrtev oktobrskega terorističnega napada.<br />
– Zagotovo je odreagirala Netanjahujeva vlada nenavadno trdo, so pa tudi Izraelci že siti stalnih napadov. –<br />
Izraelu je težko očitati genocid ob spominu na 2. svetovno vojno, ob poskusu iztrebljanja judovskega naroda<br />
s strani nacistov. – Dvomim, da bo slovensko priznanje imelo kakršnokoli težo, saj smo premajhen igralec.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
INTERVJU<br />
29<br />
Vlada Roberta Goloba (57) je<br />
pretekli teden na <strong>se</strong>ji začela<br />
postopek priznanja Palestine,<br />
ki ga pelje skupaj še z dvema<br />
evropskima državama, Španijo in Irsko.<br />
V Studiu Vroče teme smo zato gostili<br />
prvega slovenskega zunanjega ministra<br />
in človeka, ki <strong>se</strong> je za priznanje Slovenije<br />
tudi sam zavzemal pred tride<strong>se</strong>timi<br />
leti na mednarodnem parketu: dr.<br />
Dimitrij Rupel (78) je prepričan, da bi<br />
bilo priznanje Palestine v tem trenutku<br />
napaka. Signal, da podpiramo mir v<br />
Palestini in siceršnje prizadevanje Palestincev,<br />
da bi pridobili svojo državo, je<br />
že zdaj dovolj močan, zato ga ni treba<br />
komplicirati z rešitvami, »ki pomenijo<br />
podporo Hamasu«, je ja<strong>se</strong>n Rupel, ki<br />
opozarja, da so konflikt 7. oktobra začeli<br />
Hamasovci in da je namen ja<strong>se</strong>n –<br />
preprečiti normalizacijo odnosov med<br />
Izraelom in okoliškimi državami.<br />
Dr. Dimitrij Rupel v luči mednarodnega<br />
odziva na dogajanje v Gazi,<br />
ki je v<strong>se</strong> bolj kritično do ravnanja<br />
Izraela, je šla izraelska vlada s<br />
svojimi povračilnimi<br />
ukrepi predaleč?<br />
Potrebno bi bilo natančno pregledati<br />
okoliščine konflikta. A dejstvo je, da<br />
Izrael ni napadalna sila, ki želi preureditev,<br />
ampak žrtev oktobrskega terorističnega<br />
napada. Zagotovo je odreagirala<br />
vlada nenavadno trdo, verjetno so<br />
že izgubili živce po v<strong>se</strong>m dogajanju v<br />
zadnjih letih …<br />
Slovenci bi lahko napadli Avstrijo<br />
pred 100 leti … Kakšen<br />
bi bil efekt? Ne gre to tako.<br />
Ves čas poslušamo, da je v Gazi več<br />
kot 100 tisoč otrok, da je mednarodna<br />
pomoč ob okupaciji Gaze blokirana<br />
… Je to razlog za proteste<br />
proti Izraelu?<br />
Mislim, da <strong>se</strong> večina mednarodne skupnosti<br />
v resnici ne obrača proti Izraelu,<br />
niso pozabili, kaj <strong>se</strong> je zgodilo lani 7. oktobra.<br />
Palestinci imajo pravico do svoje<br />
države, jih je dovolj in v preteklosti so<br />
veliko pretrpeli. Pozabljamo pa, da je Palestina<br />
že imela priložnost dobiti svojo<br />
državo, pa so to leta 1948 zapravili. Hamas<br />
je želel z napadom neko mednarodno<br />
reakcijo. Ne smemo pozabiti, da je<br />
Izrael do danes vzpostavil dobre odno<strong>se</strong><br />
s celo vrsto arabskih držav. Palestinci so<br />
javno izjavljali, da izraelske države ne<br />
priznavajo, da jo želijo potisniti v morje.<br />
Celo Arafat je po sporazumu v Oslu<br />
Izraelu priznaval obstoj. Konflikt je ob<br />
tem, da ga moramo gledati v luči davnega<br />
arabskega predsodka do Izraela, treba<br />
gledati tudi z ruskega vidika. Rusom je<br />
absolutno v interesu, da prikrijejo to, kaj<br />
<strong>se</strong> dogaja v Ukrajini.<br />
Člani slovenske vlade v<strong>se</strong> glasneje<br />
govorijo o genocidu nad palestinskim<br />
narodom, na to namigujejo<br />
tudi študentski protesti po svetu …<br />
Nasprotje med Izraelci in Palestinci<br />
imajo dolgo brado, sam <strong>se</strong>m bil na treh<br />
konferencah, kjer <strong>se</strong> je za ta konflikt poskušalo<br />
najti rešitev. Slovenci bi lahko<br />
napadli Avstrijo pred 100 leti … Kakšen bi<br />
Pozabljamo, da je Palestina<br />
že imela priložnost dobiti<br />
svojo državo, pa so to leta<br />
1948 zapravili.<br />
bil efekt? Ne gre to tako. Treba je peljati<br />
zadeve po ustaljenih poteh, diplomatskih<br />
poteh. Slovenci smo dolgo čakali<br />
na priznanje o neodvisnosti, na koncu<br />
je šlo hitro, ker je nastala specifična geopolitična<br />
situacija. Razpad Jugoslavije,<br />
Sovjetske zveze, padec železne zave<strong>se</strong> …<br />
Našo zahodni prijatelji so bili zelo jasni,<br />
ko je šlo za Ru<strong>se</strong>. Priznanje smo dobili 15.<br />
januarja 1992, ko je SZ propadla. Takrat<br />
so očitali Nemcem in Američanom, da s<br />
tem, ko dopuščajo razpad Jugoslavije, dopuščajo<br />
tudi razpad SZ, tega pa si dolgo<br />
nihče ni želel. Potem so <strong>se</strong> stvari razvile.<br />
Skratka, po<strong>se</strong>bna situacija <strong>se</strong> je zgodila.<br />
Ampak če <strong>se</strong> vrneva k Izraelu …<br />
Zakaj <strong>se</strong> mu v<strong>se</strong> bolj na glas<br />
očita genocid?<br />
Izraelu je težko očitati genocid ob spominu<br />
na 2. svetovno vojno, poskusu<br />
iztrebljanja judovskega naroda s strani<br />
nacistov. Nekoliko so ti očitki absurdni<br />
in nespodobni. Ko <strong>se</strong> začne takšna vojna,<br />
so žrtve razumljive. Ampak ne moremo<br />
mimo konteksta, gre za nasprotje med<br />
Izraelom in Iranom, Izraelom in Hamasom,<br />
ne med Izraelci in Palestinci.<br />
Kakšne pogoje mora neka država<br />
izpolnjevati, da jo mednarodna<br />
skupnost lahko sprejme med<strong>se</strong> kot<br />
neodvisno, polnopravno članico?<br />
Palestina zagotovo nima kredibilne<br />
oblasti …<br />
Palestinci niso samo v Gazi, so tudi na<br />
Zahodnem bregu, kjer pa tudi že 20 let<br />
niso imeli volitev, zato je legitimnost<br />
tamkajšnje palestinske oblasti vprašljiva.<br />
Gre torej za vprašanje legitimnosti.<br />
Zahodni zavezniki so ob vstopanju Slovenije<br />
v EU in Nato postavljali pogoje,<br />
ki jih izpolnjujejo tudi druge države. Ti<br />
pogoji so nadzor nad teritorijem, demokratična<br />
oblast … Delno Izraelci tudi tu<br />
povzročajo težave s svojimi nezakonitimi<br />
na<strong>se</strong>lbinami … Palestinci so tako<br />
kot Kurdi in Katalonci zaslužili svojo<br />
državo … Ampak za pridobitev tega statusa<br />
<strong>se</strong> je potrebno na pravilen način<br />
organizirati. Palestina gre v nasprotju z<br />
mednarodnimi pravili.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
30<br />
INTERVJU<br />
Kakšne pogoje so postavljali Sloveniji,<br />
ko ste vi lobirali za<br />
našo samostojnost?<br />
Politično vprašanje ni bilo nedolžno,<br />
Demos je bila koalicija demokratičnih<br />
strank, v Evropi smo imeli sogovornike<br />
na strankarski ravni. V Nemčiji smo <strong>se</strong><br />
pogovarjali tako z liberalci kot kon<strong>se</strong>rvativci,<br />
s krščanskimi demokrati v Avstriji.<br />
Delovali smo po nacionalni liniji.<br />
Praktično smo sistematično prihajali<br />
do svoje državnosti. Slovenija je bila že<br />
v Jugoslaviji zametek države. Imeli smo<br />
svoje institucije, vlado, kriterije, ki so<br />
delno že izpolnjevali našo državnost.<br />
Res pa je, da smo <strong>se</strong> morali otresti enopartijskega<br />
sistema. Slovenija je imela<br />
na oblasti ljudi, ki so poznali zahodne<br />
Dr. Dimitrij Rupel (78) je leta 1970 diplomiral<br />
iz primerjalne književnosti in sociologije<br />
na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi<br />
rektor Nove univerze, zdaj je njen zaslužni<br />
profesor. Leta 1989 je bil med ustanovitelji<br />
stranke SDZ in pred<strong>se</strong>dnik njenega izvršilnega<br />
telesa. Bil je bil prvi zunanji minister<br />
Slovenije (maj 1990–maj 1992). Decembra<br />
1994 je bil izvoljen za ljubljanskega župana,<br />
od leta 1997 do 2000 je bil veleposlanik v<br />
ZDA, nato 8 let znova zunanji minister. Potem<br />
ko je pred<strong>se</strong>dnik Republike Slovenije Danilo<br />
Türk zavrnil njegovo imenovanje za veleposlanika<br />
v Avstriji, ga je 27. novembra 2008<br />
pred<strong>se</strong>dnik Vlade Republike Slovenije Borut<br />
Pahor imenoval za po<strong>se</strong>bnega odposlanca<br />
za zunanje zadeve in svetovalca v kabinetu<br />
pred<strong>se</strong>dnika Vlade.<br />
oblike lobiranja. Potrebno je bilo interpretirati<br />
zgodovino. Izraelsko vprašanje<br />
je zelo težko. Predstavljam si, da bi<br />
lahko v Izraelu iskali tri rešitve, morda<br />
večnacionalno državo. Ampak Palestinci<br />
splošnih pravil ne bi sprejeli.<br />
Hamas ne sprejema obstoja<br />
Izraela …<br />
Imamo revolucionarno situacijo, ki jo<br />
je potrebno videti v širšem kontekstu.<br />
Izraelska vlada je trenutno ostra in nepopustljiva,<br />
a vlada pozna pravila, zaveda<br />
<strong>se</strong> posledic svojih dejanj. Bral <strong>se</strong>m<br />
reportaže po napadu Hamas lani 7. oktobra.<br />
To je bila čista klavnica, žrtve so<br />
bili Izraelci. Tisti, ki protestirajo proti Izraelu,<br />
bi morali še enkrat pogledati zgodovinske<br />
okoliščine, kaj je ta narod pretrpel,<br />
zakaj <strong>se</strong> mora boriti za svoj obstoj.<br />
Morda obiskati muzej o holokavstu.<br />
Pravijo, da priznanje utrdi oblast.<br />
Bi priznanje Palestine utrdilo Hamas,<br />
teroristično organizacijo?<br />
To si težko predstavljam, da slovenska<br />
vlada res naredi. Bi pa to bila točka za<br />
Gre za nasprotje med<br />
Izraelom in Iranom, Izraelom<br />
in Hamasom, ne pa med<br />
Izraelci in Palestinci.<br />
Hamas. Bili pa bi v tem dejanju trenutno<br />
zelo osamljeni …<br />
Ampak to bosta naredili tudi Irska<br />
in Španija …<br />
Mi nimamo podatkov in izkušenj z individualnimi<br />
akcijami na mednarodnem<br />
prizorišču. Naš nekdanji predstavnik<br />
pri ZN Danilo Türk nas je želel<br />
odpeljat proč od prizadevanj za vstop v<br />
Nato, ko nas je priključil koaliciji »New<br />
Agenda«. Kasneje smo skupaj s Švedsko<br />
izstopili. Te solo akcije ne morejo<br />
vplivati na okvire mednarodnega dogajanja.<br />
Svetu dajemo problematično<br />
sporočilo, namenjeno je domači politiki<br />
in utrjevanju levičarstva v Sloveni-<br />
Priznanje Palestine ima podporo<br />
v strankah, kot sta Levica in SD,<br />
Tanja Fajon očitno utrjuje svoj<br />
položaj v stranki.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
INTERVJU<br />
31<br />
Vprašanja trdne, organizirane oblasti<br />
v Palestini je na mizi, ne samo v Gazi,<br />
tudi na Zahodnem bregu.<br />
ji. To dejanje ima podporo v strankah,<br />
kot sta Levica in SD, Tanja Fajon očitno<br />
utrjuje svoj položaj v stranki. To je<br />
tudi akcija pred evropskimi volitvami,<br />
ne verjamem pa, da bo ta poteza Slovenije<br />
v mednarodni skupnosti igrala<br />
kakršno koli vlogo. Morda <strong>se</strong> vlada<br />
boji, da bi ji pred evropskimi volitvami<br />
priznanje Palestine celo škodilo, zato<br />
bo to storila po volitvah. Kar pa <strong>se</strong> tiče<br />
drugih držav, recimo Španije, lahko<br />
<strong>se</strong> jim vrne kot bumerang, imajo svoje<br />
probleme s Katalonijo …<br />
Ali vidite priznanje Palestine<br />
kot možnost končanja konflikta<br />
v Gazi?<br />
Nikakor, še več, celo dvomim, da bo<br />
sploh kdo izvedel za to našo priznanje,<br />
kaj šele, da bi dejanje slovenske vlade<br />
imele kakršnokoli težo. Smo preprosto<br />
premajhen igralec na mednarodnem prizorišču.<br />
Veste, v Jugoslaviji je Tito tvegal<br />
spopad z glavnino zahodne in ameriške<br />
politike, ampak tisto so bili drugi časi.<br />
Ni <strong>se</strong> ukvarjal s spornimi vprašanji, bili<br />
smo v organizaciji neuvrščenih. Sem zoper<br />
to, da nasprotujemo toku Evropske<br />
Svetu dajemo problematično<br />
sporočilo, ki je namenjeno<br />
domači politiki in utrjevanju<br />
levičarstva v Sloveniji.<br />
unije in Natu, dogovarjati bi <strong>se</strong> morali<br />
znotraj teh organizacij in potem zagovarjati<br />
neka skupna stališča.<br />
Vlada naj bi pred priznanjem<br />
Palestine želela videti »opolnomočenje«<br />
oblasti v Palestini, karkoli<br />
naj bi to že pomenilo …<br />
Mislim, da je še vprašanje, ali bo do tega<br />
slovenskega priznanja res prišlo. Pogoj<br />
opolnomočenja oblasti je skladen s politiko<br />
zahodnih zaveznikov, predstavlja<br />
kritičen odnos do Irana in Hezbolaha.<br />
Vprašanja trdne, organizirane oblasti<br />
v Palestini je na mizi, ne samo v Gazi,<br />
tudi na Zahodnem bregu. Išče <strong>se</strong> način,<br />
kako ti dve ločeni enklavi povezati med<br />
<strong>se</strong>boj. Ozemeljsko sta ločeni z Izraelom,<br />
ki pa je pripravljen pomagati pri povezavi<br />
teh dveh delov Palestine. Morda je<br />
nastopil trenutek, da velike sile, problem<br />
so sicer Rusi, prisilijo obe strani,<br />
da <strong>se</strong>deta za mizo na neki resni konferenci,<br />
ki bi prinesla mir. Slišim, da tudi<br />
Savdska Arabija postavlja svoje pogoje,<br />
kdaj bo vzpostavila odnos z Izraelom.<br />
Da zahteva izmenjavo talcev.<br />
Študentski aktivizem s pozivi k<br />
svobodni Palestini <strong>se</strong> je pojavil<br />
tudi v Sloveniji. Šokirajo pa posnetki,<br />
na katerih mladi vzklikajo<br />
anti<strong>se</strong>mitska gesla »od reke do<br />
morja«, ki pomeni izbris Izraela?<br />
To ne spada na FDV, v Ljubljano in Slovenijo.<br />
Jugoslavija je leta 1948 priznala Izrael,<br />
bila je ena od pokroviteljic nastanka<br />
Izraela. Razumem mlade protestnike, ki<br />
<strong>se</strong> zavzemajo za mir. Prav je, da izražajo<br />
svoja mnenja, pa četudi z neumnimi<br />
gesli. V preteklosti smo videli proteste<br />
proti vojni v Vietnamu. Vlada pa mora<br />
znati odmeriti politiko. Še enkrat. Palestinci<br />
si zaslužijo svojo državo, ne pa na<br />
način, da pobijajo nedolžne ljudi in tistim,<br />
ki to počnejo, torej Hamasu, za to<br />
ne bi smeli dati priznanja.<br />
<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
32<br />
CASOPIS.ZTURK.COM<br />
ŽIGA TURK<br />
THE TIMES<br />
OF INDIA (AP).<br />
Uporniki BREZ GLAVE<br />
Dogodki v Gazi so dali ameriškim študentom in profesorjem dober izgovor,<br />
da lahko brezglavo protestirajo. Zadeva pljuska tudi čez Atlantik.<br />
Korenine ima v zgrešeni antropologiji.<br />
Amerika spet protestira, na<br />
univerzah je kot v najboljših<br />
časih protestov Black Lives<br />
Matter. Takrat je bil izgovor<br />
nesrečna smrt kriminalca ob aretaciji,<br />
tokrat je izgovor tragično trpljenje Palestincev<br />
v Gazi. Izgovor pravim, povod,<br />
ker resnični vzroki za tako ob<strong>se</strong>žno in<br />
besno delanje kravala so drugje.<br />
Oboje so protesti proti ameriškemu<br />
»establishmentu«, proti Ameriki, proti<br />
Zahodu, proti civilizaciji in proti civilizacijskemu<br />
redu. Vsak izgovor je dober,<br />
da <strong>se</strong> mladi in tudi nekateri ne več tako<br />
mladi uprejo. Nekaj več energije je letos,<br />
ker je volilno leto in si politika želi<br />
razburiti in motivirati volivce. Vendar<br />
pa učinki letos ne bodo enaki, kot so<br />
bili v zvezi z črnimi življenji. Takrat so<br />
bili ameriški demokrati enotno<br />
na strani protestnikov,<br />
podžigali so jih, da bi <strong>se</strong> ljudje<br />
upirali pred<strong>se</strong>dniku.<br />
Letos je pred<strong>se</strong>dnik njihov,<br />
zavezništvo z ZDA ima dolgo<br />
tradicijo in veliko podpornikov,<br />
demokrati pa so razdeljeni. Vsaj<br />
pol jih podpira Izrael. Trump pa<br />
je odločno na strani Izraela, konec<br />
koncev je v Jeruzalem prestavil<br />
ambasado. Zato demokrati<br />
večjega politična dobička<br />
iz tega ne bodo skovali.<br />
UPOR<br />
Mladi <strong>se</strong> pač upirajo in protestirajo.<br />
To ni nič novega. Staro<br />
je kot človeštvo in večkrat videno.<br />
Predv<strong>se</strong>m sinovi <strong>se</strong> upirajo<br />
očetom. To ni nujno slabo,<br />
ker tudi skozi upiranje in soočanje<br />
napredujemo. Sinovi morajo<br />
dobiti boljši svet, kot so ga<br />
očetje podedovali. Slabo pa je,<br />
če uporu in upornikom priznamo<br />
kvalitete, ki jih nimajo.<br />
Teorijo, zakaj ta upor, je<br />
razvil tudi Freud, ki je pač na<br />
v<strong>se</strong> gledal skozi <strong>se</strong>ks in je zato<br />
še zdaj popularen. Upor otrok<br />
proti staršem, zlasti sina proti<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
očetu, je razlagal skozi teorijo Ojdipovega<br />
kompleksa. Ta pravi, da <strong>se</strong> v fazi<br />
faličnega razvoja pri sinu razvije nezavedna<br />
erotična naklonjenost do matere<br />
in sovražnost proti očetu kot rivalu. Ta<br />
konflikt poganja kastracijska anksioznost,<br />
ki <strong>se</strong> razreši, ko <strong>se</strong> sin identificira<br />
z očetom, prevzame njegovo vlogo in<br />
tako pre<strong>se</strong>že Ojdipov kompleks.<br />
Freuda so pograbili levičarji, npr. Lacan<br />
in cela njegova šola, ker jim je omogočal,<br />
da so <strong>se</strong> udobno izognili resničnemu<br />
vzroku za upor. Mladi <strong>se</strong> namreč<br />
upirajo očetom, ker so bili tradicionalno<br />
očetje tisti, ki so mladostnika prekvasili<br />
v člana skupnosti odraslih. Odraslost ni<br />
pomenila samo večjega števila svečk na<br />
rojstnodnevni torti, tudi ne samo bolj<br />
kosmate brade in spolne zrelosti. Odraslost<br />
je pomenila zrelost za sodelovanje<br />
v svetu odraslih, za sodelovanje v kulturi<br />
in civilizaciji odraslih.<br />
Sveta birma (ali pa sprejem v Zvezo<br />
socialistične mladine ali matura) je<br />
označevala konec začetka vajeniške<br />
dobe mladeniča, ki bo nekoč, ko bo za<br />
to usposobljen, prevzel štafetno palico<br />
skupnosti, v katero <strong>se</strong> je rodil.<br />
VAJENCI ALI MODRECI<br />
Krščanski nauk je prav uganil s trditvijo,<br />
da <strong>se</strong> rodimo obremenjeni z izvirnim<br />
grehom in da <strong>se</strong> ta prenaša iz roda v<br />
rod, »ne po vzgoji, ampak po rojstvu«. S<br />
krstom, birmo in vero <strong>se</strong> ga potem rešujemo.<br />
Krščanstvo je trdilo, da <strong>se</strong> rodimo<br />
grešni in polovica antropologije<br />
ugotavlja, da <strong>se</strong> rodimo slabi in da nas je<br />
potem, kot otroke in mladostnike, treba<br />
spraviti v red.
Kolumna CASOPIS.ZTURK.COM 33<br />
Veja razsvetljenstva okrog Rous<strong>se</strong>auja<br />
je ponudila razlago, da je obratno,<br />
da <strong>se</strong> ne rodimo kot nevtralno nepopisan<br />
list Johna Locka, ampak da <strong>se</strong> otroci<br />
rodijo kot dobri, čisti in neomadeževani<br />
in jih potem svet in življenje spridita.<br />
Zaradi tega napačnega izhodišča je moral<br />
potem Freud z dosti intelektualne<br />
telovadbe zadevo reducirati na falične<br />
probleme v trikotniku mati, oče, sin.<br />
Rodimo <strong>se</strong> slabi v smislu, da so slabi<br />
instinkti, ki so zapečeni v biološki<br />
hardver, ki <strong>se</strong> genetsko prenaša iz roda<br />
v rod. Tisto slabo <strong>se</strong> pokaže kot razlika<br />
med tem, kar nam govorijo instinkti in<br />
čustva, ko so v nasprotju z razumom in<br />
vzgojo. Niso vedno, včasih pa je ta razlika<br />
bistvena.<br />
To so instinkti nekaj bolj pametne<br />
opice, to so instinkti kamenodobnega<br />
človeka. Vrednote, ki jih je potreboval,<br />
da bi preživel, da bi preživeli njegovi<br />
geni, so bile dramatično drugačne od<br />
vrednot, ki so potrebne, da preživi in<br />
raste kompleksna civilizacija. Za preživetje<br />
genetskega materiala skupine sorodnikov,<br />
torej kamenodobnega rodu,<br />
je npr. koristno, da so vsi (razen morda<br />
poglavarja) med <strong>se</strong>boj enaki. Za napredek<br />
civilizacij je neenakost med ljudmi<br />
Za geslom »Od reke do morja ...« (ang. From<br />
the river to the <strong>se</strong>a ...) <strong>se</strong> skriva anti<strong>se</strong>mitizem.<br />
Nekoč so vedeli, da je<br />
treba otroke vpeljati v svet<br />
odraslih, da bodo najprej<br />
dolgo vajenci in bodo šele<br />
potem počasi prevzeli<br />
štafetno palico.<br />
koristna. In še dosti je tega in to je treba<br />
mladino naučiti.<br />
Nekoč so vedeli, da je treba otroke<br />
vpeljati v svet odraslih, da bodo najprej<br />
dolgo vajenci in bodo potem počasi prevzeli<br />
štafetno palico. Tako je učila cerkev,<br />
tako so učili starši, tako je učila šola.<br />
IZVIRNA GREHA<br />
Danes tisti, ki so jim zaupani izobraževanje<br />
in vzgoja otrok, po<strong>se</strong>bej pa tisti, ki<br />
so jim zaupani izobraževanje in vzgoja<br />
učiteljev in novinarjev, ne mislijo tako.<br />
Ameriške družboslovne in humanistične<br />
fakultete so skoraj v celoti za<strong>se</strong>dli<br />
levičarski oz. napredni profesorji. Ti so<br />
kot naprednjakarji na stališču, da je na<br />
svetu v<strong>se</strong> narobe, da je preteklost zanič,<br />
da je izvirni greh Zahoda v njegovi kolonialni<br />
preteklosti, suženjstvu, izkoriščanju,<br />
diskriminaciji in kaj vem v čem<br />
še v<strong>se</strong>; da <strong>se</strong> iz te preteklosti ni mogoče<br />
nič dobrega naučiti; da civilizacije ni<br />
potrebno nadaljevati, ampak jo zrušiti<br />
in postaviti na novo.<br />
Drugi steber, zaradi katerega nam<br />
kvarijo mladino, pa je tisti, ki izvira iz<br />
Rous<strong>se</strong>auja, namreč da <strong>se</strong> ljudje rodijo<br />
dobri, da so mladi naravno nagnjeni k<br />
dobroti, da jih odraslost in civilizacija<br />
potem spridita.<br />
Eni trdimo, da je naš izvirni greh v<br />
genih, preteklost naše civilizacije pa<br />
spoštovanja vredna. Drugi trdijo, da je<br />
izvirni greh preteklost naše civilizacije<br />
in da je v naših genih sama dobrota.<br />
ZABLODA UNIVERZ<br />
Žal so univerze za<strong>se</strong>dli tisti drugi. Zato<br />
iz programov izginja tisto, s čemer so<br />
bodoče intelektualce nekoč vpeljevali v<br />
civilizacijo – kanon zahodne misli. Kot<br />
piše Patrick Deneen v Why Liberalism<br />
Failed (prevod PTB):<br />
»Poudarek na velikih be<strong>se</strong>dilih – ki<br />
niso bila odlična le ali celo zato, ker so<br />
bila stara, temveč zato, ker so v<strong>se</strong>bovala<br />
težko pridobljene lekcije o tem, kako <strong>se</strong><br />
ljudje naučijo biti svobodni, še po<strong>se</strong>bej<br />
osvobojeni tiranije svojih nenasitnih<br />
želja – so zavrgli v korist tega, kar je<br />
nekoč veljalo za ›hlapčevsko izobraževanje‹,<br />
izobraževanje, ki <strong>se</strong> je ukvarjalo<br />
izključno s služenjem denarja in delom<br />
in je bilo zato rezervirano za tiste, ki<br />
niso uživali naziva ›državljan‹.«<br />
Velikih be<strong>se</strong>dil Zahoda od Svetega<br />
pisma dalje ali ne učijo, ali pa jih učijo<br />
kritično – kaj da je v<strong>se</strong> v njih narobe.<br />
Seveda ni nič narobe. Vzgojeni ob teh<br />
be<strong>se</strong>dilih in ob teh vrednotah smo prišli<br />
na luno.<br />
Mulariji polnijo glave s tem, kako da<br />
vedo več kot odrasli. Zniževali bi volilno<br />
starost, mladim za razne oblike pravičnosti<br />
dajejo prostor v vladnih gremijih. Iz<br />
tega humusa ne more nastati nič drugega<br />
kot prevratniški kaos, ki smo mu priča.<br />
POSEKANE KORENINE<br />
Za Slovenijo velja v<strong>se</strong>, kar smo povedali<br />
na splošno, z nekaj oteževalnimi okoliščinami.<br />
»Desnih« profesorjev na družboslovju<br />
in humanistiki nismo imeli že<br />
80 let oz. je bil le tu pa tam kdo za vzorec.<br />
Na Zahodu tradicija in zgodovina pričata<br />
za pravo stvar. V Sloveniji pa imamo<br />
dolgo tradicijo boja proti imperializmu.<br />
27. aprila smo praznovali, da je bila<br />
26. aprila ustanovljena protiimperialistična<br />
fronta (PIF) – tudi proti Franciji,<br />
Angliji in ZDA. Ta »fronta« je potem<br />
sprožila državljansko vojno, zaradi katere<br />
je umrlo ogromno Slovencev. In da<br />
bi PIF lahko imeli v lepem spominu, <strong>se</strong><br />
moramo danes postaviti proti našim<br />
zahodnim zaveznikom in podpiramo<br />
vsakega, ki <strong>se</strong> upira, pa če še tako brezobzirno<br />
do žrtev na svoji strani.<br />
Intervencija Izraela v Gazi ponuja lep<br />
izgovor za odkrit anti<strong>se</strong>mitizem, antikapitalizem<br />
in antiimperializem. V duhu<br />
tradicij antiimperialistične fronte. Poleg<br />
za mlade običajnega upiranja starejšim.<br />
SKRATKA<br />
Na mladih svet stoji. In tudi pade, če jih<br />
o svetu nihče prav ne poduči. Zahodna<br />
humanistika in družboslovje ne učita<br />
več prav. Ne rodimo <strong>se</strong> dobri in civilizacija<br />
nas ne spridi, rodimo <strong>se</strong> slabi in<br />
civilizacija nas izboljša.<br />
Če nas o njej kdo poduči. <br />
Sestavljeno okrog odgovorov na<br />
vprašanja Nove24TV. Komentar<br />
Žige Turka je bil prvotno objavljen<br />
na spletnem Čas/opisu:<br />
casopis.zturk.com<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
34<br />
EVROPA<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Kandidati za zamenjavo<br />
VON DER LEYENOVE<br />
NA ČELU EU<br />
Sedanja pred<strong>se</strong>dnica Evropske komisije Ursula von der Leyen je še vedno izrazita<br />
favoritinja za drugi mandat na vrhu izvršilne oblasti EU, a še zdaleč ni zanesljiva<br />
zmagovalka. Katera imena <strong>se</strong> v Bruslju še omenjajo kot najbolj verjetna?<br />
MARIO DRAGHI – ČAROVNIK<br />
Mario Draghi (76) je vodil široko zastavljeno italijansko koalicijo, dokler ni ta leta 2022<br />
razpadla, njegovo ime pa <strong>se</strong> pogosto pojavi, ko <strong>se</strong> izpraznijo mednarodne vodilne vloge.<br />
Nekdanjega italijanskega premierja in pred<strong>se</strong>dnika Evropske centralne banke (ECB) so<br />
doslej večinoma povezovali z delom pred<strong>se</strong>dnika Evropskega sveta (ko bo Charles Michel<br />
(48) odstopil).<br />
Draghi <strong>se</strong> je že vrnil v središče politike EU in dela na uradnem bru<strong>se</strong>ljskem načrtu za<br />
večjo konkurenčnost bloka, ki ga bo predložil tik po volitvah v EU, ko bodo evropski voditelji<br />
barantali o najvišjih položajih v bloku. Poleg tega je blizu francoskemu pred<strong>se</strong>dniku<br />
Emmanuelu Macronu (46). V Bruslju nekdanji italijanski premier uživa sloves, da <strong>se</strong> pod<br />
njim stvari dogajajo kot po čarovniji.<br />
Prednosti: Verjetno najbolj znan evropski politik z avro nezmotljivosti, za katerega velja<br />
tudi, da je nad prepirom strankarske politike.<br />
Slabosti: Tveganje, da bo nekdo, ki je »predober«, na najvišji funkciji za<strong>se</strong>nčil v<strong>se</strong> ostale<br />
– eden od razlogov, zaradi katerega so italijanske stranke umaknile njegovo premiersko<br />
funkcijo.<br />
Kvote: Voditelji EU in poslanci Evropskega parlamenta verjetno ne bodo zavrnili Draghija,<br />
celo Viktor Orban (60) je novinarjem v Bruslju povedal, da mu je »všeč«.<br />
Flickr @EuropeanCentralBank<br />
ROBERTA METSOLA –<br />
VAJENKA<br />
Če Ursula von der Leyen (65) ne bo<br />
dobila dovolj podpore, bi lahko na<br />
površje prišla druga najboljša kandidatka<br />
EPP – Roberta Metsola (45).<br />
Metsola je kot pred<strong>se</strong>dnica Evropskega<br />
parlamenta uspela ostati nad<br />
političnimi prepiri s taktiko, ki ji je<br />
prej pomagala zagotoviti <strong>se</strong>danji položaj.<br />
Hkrati je pokazala vodstvo na<br />
področju zunanje politike in je bila<br />
prva voditeljica EU, ki je obiskala Kijev<br />
po ruski invaziji februarja 2022.<br />
Prednosti: Karizma in mladost ter<br />
močna proevropska pripadnost.<br />
Slabosti: Pomanjkanje mednarodnih<br />
izkušenj, nobena predhodna služba v<br />
nobeni vladi – težava za voditelje EU.<br />
Kvote: Lažje v parlamentu kot odhajajoča<br />
pred<strong>se</strong>dnica, bolj zahtevno v<br />
Evropskem svetu.<br />
Flickr @PartidoSocialDemocrata<br />
CHRISTINE LAGARDE –<br />
BANKIRKA<br />
Po petih letih nemške vladavine in<br />
še daljšem obdobju, ko so Nemci ali<br />
Avstrijci za<strong>se</strong>dali ključno mesto vodje<br />
o<strong>se</strong>bja pred<strong>se</strong>dnika Evropske komisije,<br />
si Macron za vodenje morda želi Francoza.<br />
Kot bivša finančna ministrica in<br />
<strong>se</strong>danja pred<strong>se</strong>dnica ECB ima Christine<br />
Lagarde (68) izkušnje na višjih vodstvenih<br />
položajih in ima tudi dodatno prednost,<br />
da je ženska.<br />
Prednosti: Dobri rezultati, kjer koli je<br />
bila – od francoske vlade do Mednarodnega<br />
denarnega sklada (IMF) in ECB.<br />
Slabosti: Izbira, ki bi bila videti birokratska<br />
ali ločena od državljanov, preblizu<br />
Macronu (v dobrem ali slabem).<br />
Kvote: Če <strong>se</strong> njeno ime pojavi za mizo<br />
vodilnih, je to zanesljiv znak, da jim<br />
zmanjkuje idej in bi lahko bila ena od<br />
zadnjih dobrih izbir na voljo. Ali bi lahko<br />
pridobila podporo desno usmerjenega<br />
parlamenta?<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
Komentar EVROPA 35<br />
KLAUS IOHANNIS – STRATEG<br />
Romunski pred<strong>se</strong>dnik Klaus Iohannis (64) velja za mirno roko in je ljubljenec evropskih<br />
voditeljev, zlasti med kon<strong>se</strong>rvativci. Tako Macron kot nemški kancler Olaf<br />
Scholz (65) sta ga zasula s pohvalami, ker je po ruski invaziji na Ukrajino ohranil<br />
svojo državo zasidrano v prozahodnem in proevropskem taboru.<br />
Mnogi trdijo, da je čas, da Vzhodnoevropejec vodi EU. Če je tako, je nemško govoreči<br />
Iohannis v dobrem položaju, saj izhaja iz iste politične družine EPP kot von<br />
der Leyenova. Odločitev EPP, da ima svoj volilni kongres v Bukarešti, priča tudi o<br />
njegovem položaju med kon<strong>se</strong>rvativnimi voditelji skupine.<br />
A Iohannisov poskus, da v zadnjem trenutku nizozemskemu premierju Marku Rutteju<br />
ukrade vodilno vlogo Nata, je razjezil nekatere zahodnoevropske države.<br />
Prednosti: Kandidat iz vzhodne države in EPP.<br />
Slabosti: Odvisno od izida Natove tekme.<br />
Kvote: Razmeroma dobro viden v Evropskem svetu, vendar potrebuje večino<br />
EPP v parlamentu.<br />
Denis Closon/European Union<br />
ANDREJ PLENKOVIĆ –<br />
OUTSIDER<br />
Hrvaški premier Andrej Plenković<br />
(54) prav tako prihaja iz EPP in tako<br />
kot pri Iohannisu bi njegovo imenovanje<br />
odgovorilo na v<strong>se</strong> pogostejše<br />
pozive Vzhodni Evropi, da dobi najvišji<br />
položaj. Izbira Hrvata za pred<strong>se</strong>dnika<br />
Evropske komisije bi poslala<br />
tudi pozitiven signal kandidatkam za<br />
članstvo v EU.<br />
Prednosti: Dolgoletne izkušnje na<br />
čelu vlade izhajajo iz najnovejše države<br />
članice EU – znak dobre volje<br />
državam kandidatkam na čakalnem<br />
<strong>se</strong>znamu.<br />
Slabosti: Bolj »političen« kot »politično«<br />
usmerjen profil.<br />
Kvote: Prijateljstvo s številnimi kolegi<br />
voditelji EU bi lahko olajšalo<br />
imenovanje, vendar bi bila potrditev<br />
odvisna od sposobnosti <strong>se</strong>stavljanja<br />
koalicije v parlamentu.<br />
KYRIAKOS MITSOTAKIS – AS<br />
Grški premier Kyriakos Mitsotakis (56)<br />
bi <strong>se</strong> lahko izkazal za še enega velikega<br />
asa za EPP, če <strong>se</strong> stvari za pogajalsko<br />
mizo zaostrijo. V nedavnem tvitu je<br />
vodja stranke EPP Manfred Weber (51)<br />
dejal, da Mitsotakis »najbolje predstavlja<br />
vodstvo EPP« – be<strong>se</strong>de, ki jih verjetno<br />
ne bi ponudil von der Leyenovi.<br />
Mitsotakisa imajo drugi voditelji EU<br />
radi in bi lahko bil tudi dobra izbira za<br />
pred<strong>se</strong>dovanje Evropskemu svetu, če<br />
EPP ne bo prevzela mesta Evropske<br />
komisije.<br />
Prednosti: Prejšnje izkušnje kot voditelj<br />
EU. Govori dobro angleško in<br />
francosko ter dovolj nemško, da lahko<br />
spregovori na plenarnem za<strong>se</strong>danju v<br />
letnem govoru o stanju v EU.<br />
Slabosti: Zaradi možnosti domačega<br />
škandala bi lahko bil tvegana izbira.<br />
Kvote: Močan s Svetom, zanašajoč <strong>se</strong><br />
na politično večino v Evropskem parlamentu<br />
kot kandidat EPP. <br />
European Union<br />
Daina Le Laradic/EP<br />
Flickr @vladaRS<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
36 CASNIK.SI<br />
ANTON KOBAL,<br />
ČASNIK.SI<br />
SOVRAŽNIKI ljudstva<br />
Slovenija je postala raj za »luzerje« v<strong>se</strong>h vrst, katerih glavna vrlina je, da so glasni<br />
podporniki režima. Zaradi enoumnih propagandnih sporočil ostaja glas razuma<br />
šibak in neopazen.<br />
Komentar<br />
Ne vem, ali je primerno, da <strong>se</strong><br />
v »svobodi« slišijo drugačna<br />
mnenja od režimskih, saj je<br />
oblast na drugačnost, ki ni<br />
po njeni meri, občutno alergična. Toda<br />
vsaj na papirju imamo še vedno demokracijo,<br />
čeprav je sicer enoumje visoka<br />
prioriteta. Za avtoritarne režime je<br />
značilno, da aktivirajo in zlorabljajo<br />
ambiciozne posameznike, ki jih postavijo<br />
na oblastne pozicije, čeprav za<br />
to nimajo nikakršnih kvalitet niti sposobnosti.<br />
So pa dovolj brezobzirni, da<br />
brezkompromisno služijo gospodarjem,<br />
ki so jih tja postavili.<br />
FANATIČNO REŽIMSKI<br />
Z večino takih ljudi dialog ni mogoč, ker<br />
fanatično zagovarjajo režimsko opcijo<br />
in s tem svojo pozicijo. V takem okolju<br />
ni prostora za logiko in zdravo pamet,<br />
odgovorni ljudje <strong>se</strong> od v<strong>se</strong>ga raje umaknejo.<br />
Taka je videti realnost »svobode«<br />
z vidika ruralnega Slovenca, čisto drugačna<br />
od slike urbanega aktivista. Urbani<br />
aktivizem je všečen, popularen in<br />
nenazadnje – dono<strong>se</strong>n. Drugačna mnenja<br />
so v »svobodi« manjvredna, nezaželena<br />
ali celo razglašena za sovražna.<br />
Urbani aktivisti so deležni široke zaščite<br />
in državne podpore za še tako banalne<br />
aktivnosti.<br />
Slovenija je postala raj za »luzerje«<br />
v<strong>se</strong>h vrst, katerih glavna vrlina je, da so<br />
glasni podporniki režima. Kot je razvidno<br />
iz javnomnenjskih anket, Slovenci<br />
radi verjamemo lepo zrežiranim reklamam,<br />
pa naj bo to za hujšanje, hitro<br />
bogatenje ali pa za javno zdravstvo po<br />
meri Svobode. Naša podzavest je dovzetna<br />
za lepo zapakirane laži, po<strong>se</strong>bno,<br />
če jih mediji dovolj dolgo ponavljajo.<br />
Tako nam spreminjajo vrednote, naši<br />
kriteriji zelo padajo, ker nas mediji načrtno<br />
navajajo na nizka pričakovanja.<br />
Postalo nam je domače, da politiki<br />
pač lažejo, bluzijo, nekaj obljubljajo, govoričijo<br />
brez v<strong>se</strong>bine, ker tako pač funkcionira<br />
komunizem. Tisti, ki pomnimo<br />
enopartijsko državo, smo tega vajeni, to<br />
je naša realnost, nujno zlo, ki ga ni mogoče<br />
odpraviti. Javno mnenje preizkušeno<br />
ustvarja armada družbenopolitičnih<br />
aktivistov, ki jih plačujemo mi vsi. Zaradi<br />
enoumnih propagandnih sporočil ostaja<br />
glas razuma šibak in neopazen.<br />
TEST NA DROGE<br />
Čeprav to ni všečno, bom v<strong>se</strong>eno tvegal<br />
in dal nekatere komentarje, ki niso po<br />
meri svobodne črede. Recimo komentar<br />
k testom na droge med nam dragimi voditelji,<br />
pa k referendumu o konoplji. Kot<br />
brezimni državljan bi nekako pričakoval,<br />
da ima vladajoča elita visoke etične<br />
in moralne standarde, recimo višje, kot<br />
jih imajo običajni »šank« politiki.<br />
Mislim, da so taka moja pričakovanja<br />
normalna in legitimna, kajti problem<br />
ni samo v tem, da nekdo pod vplivom<br />
substanc ne deluje najboljše. Problem<br />
vidim še bolj v tem, da pri uživanju<br />
substanc nujno prihaja v stik s kriminalnim<br />
okoljem in je tako lahka tarča kriminalnega<br />
podzemlja, ki <strong>se</strong> zdi, da postaja v<br />
Splav je dovoljen, ne razumem pa, zakaj<br />
ga je treba še promovirati. Na sliki protest<br />
proti Pohodu za življenje v Ljubljani.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
Komentar<br />
CASNIK.SI<br />
37<br />
Niko Kovač (31) nekateri prištevajo med<br />
»glasne podpornike režima«.<br />
Sloveniji vedno bolj vplivno. Če je nekdo<br />
pošten in odgovoren, ne vidim težave,<br />
da tega ne bi dokazal s testom, saj bi bila<br />
tako njegova verodostojnost manj vprašljiva.<br />
Kot davkoplačevalec ne bi imel nič<br />
proti, če bi <strong>se</strong> za izgubljeni čas za obvezno<br />
testiranje izplačali dodatki.<br />
Druga dvoličnost <strong>se</strong> mi zdi promocija<br />
splava. Splav je dovoljen, ne razumem<br />
pa, zakaj ga je treba še promovirati.<br />
Zakaj taka ihta in vpitje, kjer je ta<br />
možnost že nesporno urejena. Po drugi<br />
strani zaščitniki živali vpijejo in zahtevajo<br />
za živali boljše pogoje, kot jih ima<br />
marsikateri bolnik, upokojenec, ali pa<br />
brezimni državljan. In zakaj moramo<br />
splave plačevati vsi mi, za otroke z redkimi<br />
boleznimi pa <strong>se</strong> zbirajo prostovoljni<br />
prispevki? Kako aktivizem za splav<br />
vidi množica parov, ki si otrok želijo, pa<br />
jih ne morejo imeti? In kako je z v<strong>se</strong>mi<br />
ostalimi, ki imajo zdravstvene težave,<br />
pa čakajo v čakalnih vrstah, ker od odgovornih<br />
ni nobene konkretne rešitve,<br />
razen obrednega vpitja »javnega zdravstva<br />
ne damo«?<br />
Zakaj nihče ne napravi analize stroškov<br />
javnega zdravstva? Ali pa aktivisti<br />
evtanazije? Ali je brezplačna pomoč države<br />
pri končanju življenja res tisto, kar<br />
Slovenci najnujneje potrebujemo? Smo<br />
v svetovnem vrhu po številu samomorov.<br />
Kako bo medijska popularizacija<br />
končanja življenja vplivala na mnoge, ki<br />
v življenju ne vidijo smisla?<br />
AKTERJI USTVARJANJA KAOSA<br />
Ne razumem, kako je možno, da oblast<br />
deluje tako destruktivno, saj v bistvu deluje<br />
tudi v svojo lastno škodo. Aktivisti ne<br />
prispevajo k blaginji niti k boljšim odnosom<br />
v družbi. Spoštujem tiste, ki delujejo<br />
iz prepričanja. Večina je samo podaljšana<br />
Podpiram testiranje nam dragih<br />
voditeljev na droge. Problem ni samo<br />
v tem, da nekdo pod vplivom substanc<br />
ne deluje najboljše, ampak tudi v tem,<br />
da preko prepovedanih drog prihaja v<br />
stik s kriminalnim okoljem.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Flickr @vladaRS<br />
Verjetno <strong>se</strong> demokratični<br />
svet še ne zaveda nevarnosti<br />
in ne prepozna znakov, da<br />
gre samo za drugi obraz<br />
komunizma, ki je veliko<br />
nevarnejši od skrajne desnice.<br />
roka lobijev ali akterjev ustvarjanja kaosa,<br />
ki izkoriščajo šibkosti demokracije.<br />
Verjetno <strong>se</strong> demokratični svet še<br />
ne zaveda nevarnosti in ne prepozna<br />
znakov, da gre samo za drugi obraz<br />
komunizma, ki je veliko nevarnejši od<br />
skrajne desnice. Skrajno desnico, če <strong>se</strong><br />
že pojavi, vsi zatirajo v kali. Konflikti z<br />
namišljeno desnico služijo politikom,<br />
da uničujejo našo svobodo.<br />
Nasprotniki nimamo pravega odgovora<br />
na izzive urbanih aktivistov,<br />
ker bi nas ožigosali za desne skrajneže.<br />
Žal imajo aktivisti brezpogojno medijsko,<br />
finančno in institucionalno podporo,<br />
imajo veliko časa, da nas lahko<br />
brezskrbno posiljujejo s še tako banalnimi<br />
projekti. Tisti, ki ne želimo biti<br />
del njihove agende, moramo pač delati,<br />
plačevati vedno bolj požrešno državo<br />
in spet delati za preživetje. <br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
38<br />
ZGOD(B)OVINA<br />
RENATO<br />
PODBERSIČ ML.<br />
FOTO ATELJE<br />
PAVŠIČ - ZAVADLAV<br />
Obletnica<br />
Še so med nami Čedermaci,<br />
UČIMO SE OD NJIH<br />
12. maja je obhajal »železno mašo«, 70 let duhovništva, msgr. Gašper Rudolf,<br />
nekdaj prvi in zatem dolgoletni župnik v Novi Gorici. V mestu sredi urbane socialistične<br />
gmote je skupaj z dobrimi sodelavci kljub nasprotovanju režima ustvaril župnijsko<br />
skupnost Kristusa Odrešenika.<br />
Gašper Rudolf (93) <strong>se</strong> že <strong>se</strong>demde<strong>se</strong>t<br />
let ne<strong>se</strong>bično razdaja v<br />
Božjo slavo in čast, danes, kot<br />
upokojeni duhovnik skrbi za<br />
vas Medana v Brdih. V začetku januarja<br />
2020 je v dveh delih odmevno nastopil<br />
tudi v oddaji Pričevalci, ki jo že vrsto let<br />
pripravlja njegov nečak dr. Jože Možina.<br />
OČETA ZAPREJO ITALIJANI<br />
Naš jubilant <strong>se</strong> je rodil 29. julija 1930 v<br />
Lomeh, župnija Črni vrh nad Idrijo, v<br />
narodnozavedni in premožni kmečki<br />
družini. Njegov oče Karel je, potem ko<br />
sta njegova brata padla v prvi svetovni<br />
vojni, prevzel kmetijo in <strong>se</strong> poročil z Marijo,<br />
rojeno Zajc. V zakonu <strong>se</strong> jima je rodilo<br />
o<strong>se</strong>m otrok: Marta, Gašper, Marija,<br />
Elizabeta, Jože, Marko, Cirila in Boltežar.<br />
Družina <strong>se</strong> je znašla v težavah, ko so<br />
italijanske oblasti zaprle in preganjale<br />
očeta Karla. Italijani so začeli graditi<br />
»alpski zid«, sistem podzemnih utrdb<br />
in prikritih strojničnih položajev vzdolž<br />
nove rapalske meje proti Jugoslaviji, oče<br />
Karel pa je bil med tistimi domačini, ki<br />
so tajne aktivnosti italijanske vojske zaradi<br />
domoljubne zavesti sporočali pripadnikom<br />
jugoslovanske obveščevalne<br />
službe. Kot kažejo arhivski dokumenti,<br />
ohranjeni v rimskih arhivih, je bil s somišljeniki<br />
vključen v protiitalijansko<br />
obveščevalno delovanje. Sestajali so <strong>se</strong><br />
v gozdu in tam poslušali radio Ljubljana<br />
in radio London. Nekega dne leta 1934 so<br />
ponj prišli karabinjerji, januarja 1935 pa<br />
je bil za tri leta poslan v konfinacijo na<br />
otok Ponza v Tirenskem morju. Mama je<br />
ostala z otroki in veliko kmetijo.<br />
V konfinaciji <strong>se</strong> je Karel srečal z Jožetom<br />
Srebrničem iz Solkana, poznejšim<br />
narodnim herojem. Jože je Karla (neuspešno)<br />
poskušal pridobiti za komunistične<br />
ideje, zato ga je vzel v prevzgojo.<br />
Ko <strong>se</strong> je med drugo svetovno vojno pojavila<br />
revolucija, sta s Srebrničem cele<br />
noči debatirala, pa slednji Karla ni mogel<br />
prepričati, da je komunizem pot v prihodnost.<br />
Po dobrem letu, ob razglasitvi<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
Fantje so za novo mašo celo<br />
noč stražili pripravljeno<br />
cerkev in prizorišče gostije,<br />
da jim ne bi vaški prenapeteži<br />
s sodelovanjem Udbe<br />
pokvarili slavja.<br />
italijanske zmage v abesinski vojni leta<br />
1936, je bil Karel, Gašperjev oče, delno<br />
pomiloščen in poslan domov. Ostal pa je<br />
pod strogim nadzorom karabinjerjev.<br />
POT DO DUHOVNIŠTVA<br />
Mali Gašper je že zelo zgodaj pokazal zanimanje<br />
za »cerkvene zadeve«. Tako je<br />
v hiši večkrat vodil mašni obred, bral je<br />
iz misala, <strong>se</strong>stre so bile cerkvene pevke,<br />
bratje ministranti. Njegovi bližnji poudarjajo,<br />
da je bodoči duhovnik, takrat<br />
star okrog de<strong>se</strong>t let, vzel maševanje zelo<br />
zares; tudi podučil je koga, če <strong>se</strong> ni vedel<br />
primerno, kot je bila tedaj navada. Sicer<br />
pa zatrjujejo, da je znal biti tudi nagajiv.<br />
V vasi so imeli italijansko šolo, ki<br />
je <strong>se</strong>veda imela namen potujčevati<br />
slovenske otroke.Italijanska učiteljica<br />
Teresa Tezzari je opazila Gašperjevo<br />
bistrost, imela ga je zelo rada in očetu<br />
je večkrat prigovarjala, naj da svojega<br />
najstarejšega fanta v šole. Zvedavemu<br />
in bistroumnemu fantiču pa je obzorja<br />
širil tudi domači župnik Ivan Kobal.<br />
Fantič je pri enajstih res šel v pripravljalnico<br />
v Gorico, kjer je stanoval pri<br />
teti. Po kapitulaciji Italije <strong>se</strong> je vrnil domov<br />
za dalj časa. Šolal <strong>se</strong> je v goriškem<br />
malem <strong>se</strong>menišču, ki je tedaj zaradi vojne<br />
gostovalo v kraju Castellerio pri Vidmu,<br />
od koder je v kleriški obleki prihajal<br />
domov za praznike in med počitnicami.<br />
V turbulentnih časih med drugo<br />
svetovno vojno je nekako uspel nadaljevati<br />
šolanje v Škofovih zavodih v<br />
Ljubljani, kjer je opravil četrti letnik. Po<br />
koncu vojne je ob obilici težav zaradi še<br />
nejasne državne meje obiskoval malo<br />
<strong>se</strong>menišče in škofijsko klasično gimnazijo<br />
v Gorici (1945–1947). Do konca<br />
gimnazije je nato privatno opravljal izpite<br />
na ljubljanski klasični gimnaziji. Po<br />
maturi <strong>se</strong> je vpisal na Teološko fakulteto<br />
v Ljubljani.<br />
NAJPREJ FAŠISTI,<br />
POTEM KOMUNISTI<br />
Če je pod Italijo kot slovenski dijak doživljal<br />
fašistično raznarodovanje, <strong>se</strong> je<br />
komunistični pritisk kazal drugače. Kot<br />
bogoslovca so ga decembra 1951 za tri<br />
me<strong>se</strong>ce zaprli v preiskovalni zapor, želeli<br />
so mu naprtiti ilegalne stike s tujino,<br />
ker je nekaj njegovih sorodnikov živelo<br />
v Gorici.<br />
Na zasliševanjih so ga skušali prestrašiti,<br />
da bi kompromitiral druge,<br />
sodeloval z Udbo in prekinil študij teologije,<br />
ponujali so mu celo možnost za<br />
diplomatsko službo v Beogradu. Vendar<br />
je g. Gašper dokaj mirno prestal v<strong>se</strong><br />
skupaj, kljub temu da »tovariši« z njim<br />
niso bili zadovoljni. Zato pa <strong>se</strong> je oviranje<br />
študija nadaljevalo. Za leto dni<br />
je moral domov in <strong>se</strong> nekaj časa vsak<br />
večer javljati domačemu »terencu«. V<br />
tem letu je delal na kmetiji v<strong>se</strong> tako kot<br />
ostali. Nato <strong>se</strong> je vrnil na fakulteto in<br />
zavzeto študiral. Vmes je moral za slabo<br />
leto (1952/1953) v jugoslovansko vojsko.<br />
Pustili so ga bolj ali manj pri miru, le lakote<br />
<strong>se</strong> spomni iz tistih časov.<br />
Mašniško posvečenje mu je 25. aprila<br />
1954 predčasno podelil škof dr. Anton<br />
Vovk v svoji kapeli na ljubljanski škofiji<br />
ob prisotnosti staršev in starejših <strong>se</strong>ster.<br />
Novomašnik si je za geslo izbral<br />
be<strong>se</strong>de iz psalma 116: »Kaj naj povrnem<br />
Gospodu za v<strong>se</strong> dobro, kar mi je storil<br />
sam ali dobri ljudje?«<br />
9. maja 1954 je imel novo mašo v<br />
domačem kraju. Bilo je veliko slavje, so<strong>se</strong>dje<br />
so navdušeno pomagali, gostija pa<br />
je bila v kozolcu, ki so ga obdali s smrečjem.<br />
Značilnost te nove maše je bila
ZGOD(B)OVINA AKTUALNO<br />
39<br />
Komunistična oblast<br />
ga je skrbno spremljala,<br />
pogosto je plačeval kazni za<br />
številne »prekrške«. Leta<br />
1963 so ga za tri tedne poslali<br />
v zapor v Solkanu.<br />
tudi v tem, da so fantje celo noč stražili<br />
pripravljeno cerkev in prizorišče gostije,<br />
da jim ne bi vaški prenapeteži s sodelovanjem<br />
Udbe pokvarili slavja.<br />
Njegova prva kaplanska služba je<br />
bila v Tolminu, kjer ga je zelo zaznamoval<br />
takratni župnik Anton Štrancar, ki<br />
ga je tudi navdušil za katehetiko. Leta<br />
1956 je bil imenovan za župnika na<br />
Vojskem nad Idrijo, kjer je deloval do<br />
leta 1964. Vmes je dve leti soupravljal<br />
tudi Gorenjo Trebušo. Tega obdobja <strong>se</strong><br />
je kasneje takole spominjal: »Ampak<br />
razlika med Gorenjo Trebušo in nepozabnim<br />
Vojskim je bila ta, da so na Vojskem<br />
ljudje veliko brali, so bili načitani,<br />
so imeli kulturno podstat.«<br />
V tem času ga je komunistična oblast<br />
skrbno spremljala, pogosto je plačeval<br />
kazni za številne »prekrške«. Leta 1963<br />
so ga za tri tedne poslali v zapor v Solkanu.<br />
Očitali so mu, da je pri Vojskarjih<br />
neupravičeno in brez dovoljenja oblasti<br />
zbiral les za popravilo strehe na župnijski<br />
cerkvi. Leta 1964 je g. Gašper prišel<br />
na Goriško, v Miren. Takoj je navdušil<br />
mladino, prijel <strong>se</strong> ga je tudi sloves skrbnega<br />
duhovnika in dobrega pridigarja.<br />
CERKEV V<br />
SOCIALISTIČNEM MESTU<br />
Leta 1976 je g. Gašper Rudolf postal prvi<br />
župnik novoustanovljene novogoriške<br />
župnije Kristusa Odrešenika, dekret za<br />
Gašper Rudolf (93) je<br />
praznoval »železno mašo«,<br />
70 let duhovništva.<br />
to je bil sprva tajen, saj je režim sproti<br />
miniral vsak poskus organizacije verskega<br />
življenja v Novi Gorici. V težkih<br />
časih je prav Gašper Rudolf s sodelavci<br />
in široko podporo ljudi uspel izpeljati<br />
načrt o gradnji nove cerkve, ki je bila<br />
decembra 1982 že posvečena.<br />
Gradnja mu je vzela veliko časa, poleg<br />
tega je bilo treba poskrbeti za živo<br />
Cerkev, kar v nastajajočem meščanskem<br />
okolju Nove Gorice nikakor ni bilo<br />
lahko. Že v Tolminu je skrb za njegovo<br />
gospodinjstvo prevzela Jožefa Medvedec,<br />
po domače Pepca, daljna sorodnica<br />
iz Predgriž. Kot otrok je prišla za varuško<br />
k Rudolfovim in je do svoje smrti<br />
leta 1997 ostala z g. Gašperjem v v<strong>se</strong>h<br />
preizkušnjah.<br />
Kot župnik v Novi Gorici je g. Gašper<br />
ostal do leta 2009 oz. 2010, pozneje je<br />
v župniji deloval kot duhovni pomočnik<br />
in pomagal pri verski oskrbi. Leta 2013<br />
je bil imenovan za duhovnega pomočnika<br />
v Medani v Goriških Brdih.<br />
Leta 2010 je pri založbi Družina izdal<br />
knjigo »Sidra Božje be<strong>se</strong>de«, kjer so<br />
zbrani njegovi mašni nagovori. Ljudi nagovarja<br />
z evangeljsko preprostostjo ter v<br />
svojem izrazu preplete biblijsko ozadje<br />
in sodobne človekove razmisleke. Poznan<br />
je kot prodoren krščanski mislec in<br />
kritični presojevalec, ki je pri svojih častitljivih<br />
letih še vedno eden najbolj prepoznanih<br />
duhovnikov na Primorskem.<br />
Najprej ga je oblikovala domača<br />
hiša, nato izobrazba, ki jo je pridobival<br />
po številnih krajih. Črpal je iz humusa<br />
slovenske in italijanske kulture; velika<br />
življenjska preizkušnja je bila zlo fašizma<br />
in komunizma, ki ju je doživljal<br />
in videl propasti. Gradile so ga preizkušnje,<br />
učil <strong>se</strong> je ob velikih o<strong>se</strong>bnostih,<br />
zlasti klenih primorskih duhovnikih,<br />
katerih veren naslednik je postal in ostal<br />
tudi v govorjeni be<strong>se</strong>di.<br />
Za številne pastoralne zasluge ga je<br />
Cerkev leta 1999 odlikovala s častnim<br />
naslovom papeški kaplan (monsignor). <br />
Gradile so ga preizkušnje, učil<br />
<strong>se</strong> je ob velikih o<strong>se</strong>bnostih,<br />
zlasti klenih primorskih<br />
duhovnikih, katerih veren<br />
naslednik je postal in ostal<br />
tudi v govorjeni be<strong>se</strong>di.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
40<br />
ZGOD(B)OVINA<br />
EVROPA praznuje dan zmage<br />
8. maja, SLOVENIJA IN RUSIJA<br />
pa 9. maja<br />
Komentar<br />
Države zahodne Evrope praznujejo dan zmage v spomin na 8. maj 1945, ko so zavezniške sile<br />
prisilile nacistično Nemčijo v kapitulacijo. Slovenija je poleg Rusije in Belorusije ena redkih držav,<br />
ki dan zmage praznuje šele 9. maja.<br />
UREDNIŠTVO<br />
IWM.ORG.UK<br />
8. zaznamujejo konec druge<br />
maja v ZDA, Veliki Britaniji,<br />
Franciji in v drugih državah<br />
s spominskimi slovesnostmi<br />
svetovne vojne. Nemške sile so kapitulacijo<br />
podpisale že 7. maja 1945 v Reimsu.<br />
Po porazu in kapitulaciji Nemčije<br />
je po v<strong>se</strong>m zahodnem svetu izbruhnilo<br />
ve<strong>se</strong>lje in praznovanje. Več kot milijon<br />
ljudi <strong>se</strong> je zbralo na ulicah po v<strong>se</strong>m<br />
Združenem kraljestvu. V Londonu je<br />
množico nagovoril premier Winston<br />
Churchill in dejal: »Bog vas v<strong>se</strong> blagoslovi.<br />
To je vaša zmaga. V naši dolgi<br />
zgodovini še nikoli nismo videli večjega<br />
dne od tega. Vsi, moški in ženske, ste<br />
dali v<strong>se</strong> od <strong>se</strong>be.«<br />
V MOSKVI SO BILI JEZNI<br />
Istočasno je v Moskvi vladala tišina.<br />
Po ukazu komunističnih oblasti sovjetski<br />
mediji državljanov niso obvestili<br />
o koncu vojne. Ob podpisu v Reimsu<br />
je manjkal vrh sovjetske vojske, kar je<br />
razjezilo sovjetskega voditelja Josifa<br />
Stalina. Sovjetski komunistični voditelj<br />
je zahteval, da je treba podpis kapitulacije<br />
ponoviti. Pri podpisu kapitulacije je<br />
zahteval večjo vlogo Sovjetske zveze, da<br />
morajo biti ob podpisu prisotni najvišji<br />
sovjetski generali in da <strong>se</strong> mora kapitulacija<br />
zgoditi v Berlinu, ki so ga zavzele<br />
sovjetske čete. Zaradi Stalinove drame<br />
zavezniki niso želeli komplicirati in so<br />
dan kasneje ponovili v Berlinu podpis<br />
nemške kapitulacije.<br />
8. maja 1945 zvečer ob 21.20<br />
je v Berlinu ob prisotnosti sovjetskih,<br />
ameriških, britanskih in francoskih<br />
poveljnikov feldmaršal Wilhelm<br />
Keitel podpisal akt brezpogojne<br />
kapitulacije. Po moskovskem času je<br />
bil tedaj že 9. maj, zato <strong>se</strong> je v Sovjetski<br />
zvezi in drugih državah, ki so po vojni<br />
imele komunistično državno ureditev,<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
»dan zmage nad fašizmom« praznoval<br />
9. maja, v državah zahodne Evrope in<br />
ZDA pa dan prej. S tem <strong>se</strong> je v Evropi<br />
uradno končala II. svetovna vojna.<br />
Dan zmage praznujejo<br />
9. maja ob Sloveniji še<br />
v Rusiji, Belorusiji, Bosni in<br />
Srbiji. V Ukrajini,<br />
na Poljskem, Češkem,<br />
Slovaškem in Madžarskem<br />
pa je ta že 8. maja.<br />
SOVJETSKI DAN ZMAGE<br />
Sovjetski mediji so kapitulacijo prikazali<br />
kot veliko zmago Sovjetske zveze,<br />
ki naj bi kar sama, brez opazne pomoči<br />
Zahoda premagala nacistično Nemčijo.<br />
Trdili so, da je Nemčija kapitulirala<br />
pred Sovjetsko zvezo, zahodnih zaveznikov<br />
niso omenjali. To doktrino so <strong>se</strong><br />
de<strong>se</strong>tletja po koncu vojne učili učenci v<br />
sovjetskih šolah. Še danes večina ljudi v<br />
Rusiji ne ve, da Sovjetska zveza ni sama<br />
premagala nacistične Nemčije.<br />
Dan zmage je bil državni praznik<br />
Socialistične federativne republike Jugoslavije,<br />
ki <strong>se</strong> je proslavljal 9. maja, saj<br />
je Titova oblast upoštevala moskovsko<br />
uro podpisa kapitulacije. Tako kot nekoč<br />
komunistična Jugoslavija, danes<br />
tudi Slovenija, po<strong>se</strong>bej Ljubljana, nadaljuje<br />
tradicijo praznovanja 9. maja na<br />
dan, ki ga je ukazal Stalin. V nasprotju<br />
z Zahodom 9. maj praznujejo tudi v Rusiji,<br />
Belorusiji, v BiH, Srbiji, na Kosovu<br />
in v nekaterih nekdanjih republikah<br />
bivše Sovjetske zveze. V Ukrajini, na<br />
Poljskem, Češkem, Slovaškem in na<br />
Madžarskem so po demokratizaciji<br />
opustili Stalinov dan in za dan zmage<br />
razglasili 8. maj.<br />
<br />
Praznovanje v Londonu 8. maja 1945.
Komentar<br />
KREATIVNO PRAVO:<br />
lov na »nenaše« je odprt<br />
CASNIK.SI<br />
Z gotovostjo lahko trdim, da <strong>se</strong> je lov na v<strong>se</strong> tiste, ki niso »naši«, šele prav začel. Svoboda to imenuje<br />
depolitizacija. Ker velja rek, da »pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«, si upam trditi, da nam Slovencem<br />
zaradi tega, ker si sami ne znamo pomagati, tudi Bog ne bo mogel več pomagati. Mogoče dočakamo<br />
vsaj njegovo usmiljenje.<br />
41<br />
MITJA PUCELJ<br />
WIKIMEDIA<br />
Omenil <strong>se</strong>m že, da ni<strong>se</strong>m pravnik.<br />
To pa ne pomeni, da <strong>se</strong><br />
skozi svoje izobraževanje in<br />
usposabljanje ne bi <strong>se</strong>znanil<br />
s precejšnjo količino pravnih predpisov,<br />
bodisi pri samem študiju ali pa pri<br />
usposabljanju (strokovni izpiti ipd.),<br />
delu in v vsakdanjem življenju. Zato je<br />
moj pogled na pravo malce drugačen,<br />
kot če bi bil pravnik.<br />
Pri poskusih razumevanja organizacijske<br />
kulture, menedžmenta, vodenja<br />
ipd. <strong>se</strong>m <strong>se</strong> soočil z zanimivim problemom<br />
– odločanjem in sprejemanjem<br />
odgovornosti za sprejete odločitve. Če<br />
poskušaš razumeti razlike med posameznimi<br />
organizacijskimi kulturami, je<br />
potrebno spoznati vzroke za te razlike<br />
(v organizacijski teoriji in praksi temu<br />
pravimo razkorak oz. v angleščini gap).<br />
GRŠKA IN RIMSKA TRADICIJA<br />
Bom zelo poenostavil. Za zahodni krščanski<br />
svet je bistveno razumevanje<br />
razvoja krščanstva. Krščanstvo temelji<br />
med drugim na grški in rimski tradiciji.<br />
Na njunih temeljih so nastala tudi<br />
pravila oz. obče pravo. Vendarle obstaja<br />
izjemno pomembna razlika med grškim<br />
in rimskim občim pravom. Razlike<br />
so nastale zaradi državne ureditve<br />
obeh kultur.<br />
Rim je bila ogromna država, za katero<br />
je bilo ključno pravilo res publika<br />
(javna zadeva). Ni bilo važno, kaj si po<br />
poreklu, kakšne vere, ra<strong>se</strong>, naroda ipd.<br />
si, pomembno je bilo, da si spoštoval<br />
dogovorjena pravila igre oz. predpisano<br />
zakonodajo. Za v<strong>se</strong> je veljalo, da so<br />
pred zakonom (načeloma) enaki. Jasno<br />
je, da zmeraj ni bilo ravno tako, ampak<br />
osnovni princip je bil tak in je sčasoma<br />
preko razvoje družbe privedel do deklaracije<br />
o človekovih pravicah.<br />
Drugi princip – grški, ki je temeljil<br />
na demos kratein (vladavina ljudstva),<br />
pa je bil posledica množice malih<br />
mestnih državic, ki so si bile cel čas »v<br />
la<strong>se</strong>h« in kjer je veljalo, da cilj posvečuje<br />
vsa sredstva za do<strong>se</strong>go ciljev našega<br />
polisa. Zelo poenostavljeno to pomeni:<br />
naš najslabši je še zmeraj boljši od njihovega<br />
najboljšega. To tudi pomeni, da<br />
<strong>se</strong> sodi glede na to, komu <strong>se</strong> sodi in ne<br />
na to, kaj je predmet sojenja. Jaz temu<br />
pravim tudi kreativna uporaba prava.<br />
Meja med Vzhodnim in Zahodnim<br />
rimskim cesarstvom<br />
je bila na Drini, ki še danes<br />
velja za mejo Orienta.<br />
MEJA NA DRINI<br />
Prvi princip <strong>se</strong> je uveljavil na področju<br />
Zahodnega dela Rimskega cesarstva<br />
oz. katoliškem (in poglobljeno v protestantskem)<br />
delu, drugi princip pa <strong>se</strong> je<br />
uveljavil na področju Vzhodnega Rimskega<br />
cesarstva (popularno imenovanega<br />
tudi bizantinskem). Meja je bila<br />
(simbolično in tudi večinoma v praksi)<br />
na reki Drini.<br />
Ta meja je veljala do razpada Habsburške<br />
monarhije, nakar <strong>se</strong> je meja<br />
začela premikati proti zahodu. Po letu<br />
2007 <strong>se</strong> je z znamenitim pismom 571 novinarjev<br />
(popularno imenovanih F571)<br />
začelo izjemno močno širiti v naši državi.<br />
Najprej med družbenopolitičnimi delavci<br />
(ki <strong>se</strong>be imenujejo tudi novinarji),<br />
nato v upravnih organih, organih pregona,<br />
sodiščih itd. Tam je lahko tudi še iz<br />
časov, ko so morali biti policaji (takrat še<br />
tudi uradno imenovani miličniki), uradniki,<br />
tožilci, sodniki itd. ustrezno »izgrajeni«,<br />
tako da so <strong>se</strong> mnogi samo vrnili<br />
v njim »normalno stanje«.<br />
DEPOLITIZACIJA »NENAŠIH«<br />
Zadnji branik »meje na Drini« so bili (še<br />
vsaj na videz) člani Ustavnega sodišča.<br />
Dogajanje v zvezi s pogromom glavnega<br />
branilca principov prava, temelječega<br />
na tradiciji rimskega prava, pa kažejo,<br />
da je padlo tudi Ustavno sodišče.<br />
V tem trenutku lahko z gotovostjo<br />
trdim, da <strong>se</strong> je lov na v<strong>se</strong> tiste, ki nismo<br />
»naši«, šele prav začel. Svoboda to imenuje<br />
depolitizacija. Ker velja rek, da »pomagaj<br />
si sam in Bog ti bo pomagal«, si upam<br />
trditi, da nam Slovencem zaradi tega,<br />
ker si sami ne znamo pomagati, tudi Bog<br />
ne bo mogel več pomagati. Mogoče dočakamo<br />
vsaj njegovo usmiljenje.
42 AKTUALNO DRUŽBA<br />
EVROVIZIJA: razkorak med<br />
elitami in ljudstvom ter<br />
dekadenca zahodne družbe<br />
Letošnjo Evrovizijo sta zaznamovala izrazita politizacija in razkorak med žirijo ter gledalci.<br />
Medtem ko so prebivalci 37 držav glasovali za hrvaškega Babyja Lasagno ter izraelsko Eden Golan,<br />
so v Malmöju v skladu z željami žirije pokal podelili švicarskemu nebinarnemu in propalestinskemu<br />
glasbenemu ustvarjalcu Nemu s pesmijo The Code.<br />
PIA KOS<br />
SARAH LOUISE BENNETT/EBU<br />
Medtem ko so bili Hrvati po<br />
oceni žirije na tretjem mestu,<br />
<strong>se</strong> Eden Golan na lestvici<br />
žirije ni uvrstila niti med<br />
prvih de<strong>se</strong>t.<br />
Evrovizijo je sicer zaznamoval izraelsko-palestinski<br />
konflikt. 20-letna Izraelka<br />
je morala zaradi groženj ostati v<br />
svoji sobi, v Malmöju so morali okrepiti<br />
policijsko prisotnost. Prireditev je pred<br />
finalom ponovno obkolila množica<br />
okoli 10.000 protestnikov, ki so zahtevali<br />
izključitev Izraela iz tekmovanja.<br />
Med njimi je bila tudi švedska aktivistka<br />
Greta Thunberg.<br />
POZIVI K IZKLJUČITVI<br />
Že me<strong>se</strong>ce pred prvim evrovizijskim<br />
večerom so progresivne skupine pozivale<br />
k bojkotu in k izključitvi Izraela iz<br />
tekmovanja. Ob nastopu Eden Golan v<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
Irska predstavnica, ki je po<br />
lastnih navedbah nebinarna<br />
neopoganska čarovnica, ki<br />
prakticira krvno magijo, <strong>se</strong><br />
je na nastopu oblekla v barve<br />
transspolne zastave.<br />
finalu je dvorano napolnilo žvižganje<br />
neodobravajoče množice.<br />
Prisotne so bile tudi LGBT tematike.<br />
Veliko Britanijo je na primer zastopal<br />
Olly Alexander s homoerotičnim in po<br />
oceni številnih neprimernim nastopom,<br />
Belgijo pa bi<strong>se</strong>ksualni Mustii, sicer<br />
tudi žirant v belgijski transvestitski<br />
oddaji Drag Race Belgique.<br />
Organizator Evrovizije je v dvorani<br />
prepovedal evropske zastave. Dovolil<br />
je nacionalne zastave in zastave LGBT.<br />
Nemo (24) z »nebinarno zastavo«.<br />
Zmagovalčeva pe<strong>se</strong>m govori o popotovanju,<br />
ki <strong>se</strong> je začelo s spoznanjem, da<br />
ni ne moški ne ženska. Kot je pojasnil,<br />
ni »nič boljšega od svobode, ki je prišla<br />
s spoznanjem, da <strong>se</strong>m nebinarna o<strong>se</strong>ba«.<br />
Nemo je, ko so ga po zmagi vprašali,<br />
koga bi prvega poklical, odgovoril,<br />
da švicarskega pred<strong>se</strong>dnika, ker v Švici<br />
namreč ne obstaja pravna prepoznava<br />
tretjega, »nebinarnega« spola na o<strong>se</strong>bnih<br />
dokumentih.<br />
»Mnogo ljudi čuti, da je Evrovizija<br />
postala paradni konj naše razklane, dekadentne,<br />
čedalje bolj poganske družbe,<br />
v<strong>se</strong> zakrite z bliščem, glamurjem in<br />
bleščicami. Postala je orodje interesnih<br />
skupin za vcepljanje političnih sporočil,<br />
pa naj bodo o spolnem liberalizmu,<br />
stari dobri anarhiji ali promociji političnega<br />
socializma,« so kritični v The<br />
Spectator Australia.<br />
GLAS LJUDSTVA JASEN<br />
Politizacija Evrovizije ni pov<strong>se</strong>m nova.<br />
Lanska, in sicer dvakratna, zmagovalka<br />
Evrovizije, švedska pevka Loreen, <strong>se</strong> je<br />
že v preteklosti opredeljevala v podporo<br />
različnim gibanjem, nenazadnje je podprla<br />
tudi izključitev Rusije iz Evrovizije<br />
leta 2022. Loreen je Evroviziji napovedala,<br />
da bo, če zmaga Izrael, bojkotirala<br />
predajo steklenega mikrofona (pokala).<br />
Tudi drugi so ocenili, da <strong>se</strong> Izrael ne<br />
bi smel udeležiti tekmovanja. Britanska<br />
skupin LGBT podpornikov Palestine,<br />
Queers for Palestine, je marca pozvala<br />
letošnjega britanskega zastopnika, Ollyja<br />
Alexandra, naj odstopi od tekmovanja<br />
v znak protesta proti udeležbi Izraela.<br />
Isti me<strong>se</strong>c je Alexander z Nemom,<br />
irsko Bambie Thug in šestimi drugimi<br />
nastopajočimi podpisal izjavo v podporo<br />
prekinitvi ognja v Gazi.
DRUŽBA<br />
43<br />
Nastop slovenske predstavnice Raiven (28).<br />
Razkorak med mnenjem<br />
ljudskih množic in umetniško<br />
ter medijsko elito še nikoli<br />
ni bil večji.<br />
Levo Bambie Thug (31),<br />
Švedska, desno Nemo, Švica.<br />
Vodstvo naj bi poskušalo ohranjati<br />
tekmovanje nepolitično, a mnogi, tako<br />
Bambie Thug, ki naj bi ji prepovedali,<br />
da nastopi porisana s propalestinskimi<br />
slogani, so bili kritični do prepovedi izražanja<br />
solidarnosti s Palestino. A tudi<br />
Eden Golan je morala spremeniti naslov<br />
pesmi, saj naj bi bil prvotni po oceni<br />
vodstva preveč političen, ker je aludiral<br />
na teroristični napad Hamasa 7. oktobra.<br />
Kljub temu je kar 14 držav Izraelu<br />
podelilo 12, to je največ možnih točk<br />
in Eden Golan je bila s 323 točkami po<br />
izbiri gledalcev druga, takoj za Hrvati,<br />
ki so prejeli 337 točk. Stroka je Izraelki<br />
skupno podelila le 52 točk.<br />
Član norveške evrovizijske strokovne<br />
žirije, 24-letni Daniel Owen, je sicer<br />
priznal, da zaradi vojne v Gazi Izraelu<br />
ni dal niti ene točke.<br />
Eden so po nastopu vprašali, če<br />
<strong>se</strong> ji ne zdi, da je s svojo prisotnostjo<br />
na tekmovanju ogrožala tekmovalce<br />
in ljudi okoli <strong>se</strong>be (poleg žvižgov med<br />
nastopom so ji tudi grozili). Nekateri s<br />
propalestinske strani so na družbenih<br />
omrežjih sicer ugibali, da so <strong>se</strong> »sionisti«<br />
politično mobilizirali in organizirali,<br />
da so Eden Golan izglasovali na<br />
vrh. Neka uporabnica omrežja X je resda<br />
dejala, da je za Izrael glasovala kar<br />
60-krat in nekateri so pozivali h glasovanju<br />
za Izrael.<br />
Da je Evropa »odj***la« Izrael, je<br />
ocenil tudi Andraž Zorko z Valicona.<br />
Na omrežju X so ga popravili, da je Izrael<br />
prejel največ možnih točk od številnih<br />
evropskih držav.<br />
PETINA PEVCEV LGBT<br />
Novinar The European Con<strong>se</strong>rvative<br />
David Atherton je ocenil, da bodo<br />
zgodovinarji letošnjo Evrovizijo prepoznali<br />
za pokazatelj moralnega propada<br />
Zahoda. Od 37 tekmovalcev jih je<br />
o<strong>se</strong>m odkritih pripadnikov LGBT. Irska<br />
Bambie Thug, ki je po lastnih navedbah<br />
nebinarna neopoganska čarovnica, ki<br />
prakticira krvno magijo, <strong>se</strong> je na nastopu<br />
oblekla v barve transspolne zastave<br />
ter jo, namesto irske, dvigovala tudi v<br />
drugih situacijah.<br />
Znaten razkorak med žirijo in glasom<br />
ljudstva je bil razviden pri Nemčiji,<br />
Finski, Portugalski in Veliki Britaniji.<br />
Britanskemu Ollyju Alexandru<br />
gledalci za nastop, ki so ga mnogi videli<br />
kot neokusnega, niso podelili niti<br />
ene točke, žirija pa ga je v finalu uvrstila<br />
12 mest višje.<br />
A večina od osmih LGBT tekmovalcev<br />
<strong>se</strong> ni uvrstila v prvo de<strong>se</strong>terico.<br />
Politični komentator Brendan O'Neil<br />
je za Spiked zapisal, da je širša javnost<br />
opazovala neumnost v<strong>se</strong>ga skupaj,<br />
medtem ko je »LGBT lobi samovšečno<br />
pospravljal bleščice, zaklepal omarico<br />
za pijačo in <strong>se</strong> na v<strong>se</strong> pretege trudil,<br />
da ne bi preverjal X-a za posodobitve<br />
rezultatov Evrovizije. /.../ Redko je bil<br />
moralni prepad med nami in našimi<br />
kulturnimi gospodarji, ki <strong>se</strong> šopirijo,<br />
tako jasno razkrit.«<br />
O'Neil je visoko podporo Izraelu<br />
označil za droben upor proti histeriji<br />
elit in izraz nestrinjanja z nadlegovanjem<br />
izraelskega dekleta. Tudi Irska, ki<br />
jo je zastopala samooklicana »škratja<br />
čarovnica« Bambie Thug, je Izraelu podelila<br />
10 točk.<br />
Politolog dr. Miro Haček je na družbenem<br />
omrežju X zapisal, da »razkorak<br />
med mnenjem ljudskih množic in umetniško<br />
ter medijsko ›elito‹ še nikoli ni<br />
bil večji. Slovenija pa bi <strong>se</strong> v stilu vedno<br />
več držav lahko poslovila iz te politične<br />
kuhinje in denar raje namenila zmanjševanju<br />
minusa javne RTV.« <br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
44<br />
DRUŽBA<br />
Pohoda neonacistične skupine »Komite<br />
9. maj«, ki je bil 11. maja v Parizu, <strong>se</strong> je po<br />
poročanju francoske radiotelevizije udeležilo<br />
okrog 600 ljudi, večinoma mlajših moških.<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
PROFIMEDIA<br />
Nezadovoljstvo MLADIH<br />
MOŠKIH s stanjem družbe<br />
V<strong>se</strong> več raziskav ugotavlja, da <strong>se</strong> mladina obrača na desno,<br />
trend pa je opazen zlasti med moško populacijo. Kaj tiči zadaj?<br />
Mladi volivci bi lahko bili rastoča in v<strong>se</strong><br />
pomembnejša demografska skupina<br />
za Donalda Trumpa (77). Za <strong>se</strong>danjega<br />
pred<strong>se</strong>dnika, demokrata Joeja Bidna<br />
(81), ki je imel leta 2020 veliko podporo mladih,<br />
bi to lahko zmanjšalo upe na drugi mandat.<br />
Anketa Reuters/Ipsos je pokazala, da ima Biden<br />
med Američani, starimi od 18 do 29 let, le 3 odstotne<br />
točke prednosti – 29 % proti 26 %. Ostali dajejo<br />
prednost drugim kandidatom ali pa niso prepričani,<br />
za koga bi glasovali. Če bi podpora Trumpu v tej<br />
demografski kategoriji ostala enaka v<strong>se</strong> do volitev<br />
5. novembra, bi to bila zanj velika pridobitev v<br />
primerjavi z letom 2020, ko je Biden med mladimi<br />
zmagal z razliko 24 točk. Do spremembe je prišlo<br />
predv<strong>se</strong>m zaradi podpore mladih moških – pri mladih<br />
ženskah je podpora ostala skoraj enaka.<br />
Zaskrbljenost zaradi Bidnove starosti in<br />
njegove podpore Izraelu v vojni proti Hamasu v<br />
Gazi je spodbudila erozijo njegove podpore med<br />
mladimi volivci, hkrati pa izgublja tudi podporo<br />
Latinoameričanov.<br />
Prav tako obstajajo znaki, da med mladimi<br />
počasi narašča podpora republikanski stranki<br />
kljub prizadevanjem Bidna, da bi jih obdržal ob<br />
strani z odpisom študentskega dolga, razširitvijo<br />
cenovno dostopnih stanovanj in nasprotovanjem<br />
omejitvi pravice do splava. Delež Američanov,<br />
starih od 18 do 29 let, ki <strong>se</strong> opredeljujejo za<br />
republikance, je nara<strong>se</strong>l s 24 % leta 2016 na 26 %<br />
leta 2020 in 28 % do tega me<strong>se</strong>ca letos.<br />
Najpogostejši razlog za podporo nekdanjemu<br />
pred<strong>se</strong>dniku sta bili inflacija in prepričanje, da<br />
zanje gospodarstvo ne deluje. Hkrati je večina izjavila,<br />
da <strong>se</strong> strinja s Trumpovo zadržanostjo glede<br />
pomoči Ukrajini v njeni vojni z Rusijo, kar je<br />
izolacionistična drža, ki je v nasprotju z Bidnovo<br />
agendo zunanje politike.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
DRUŽBA<br />
45<br />
PODOBEN TREND V EVROPI<br />
Podoben pojav lahko spremljamo v<br />
Evropi. Kot poroča Washington Post,<br />
ankete kažejo, da mladi Evropejci<br />
spodbujajo rast skrajne desnice v Franciji,<br />
na Švedskem in na Nizozemskem.<br />
Novembra je na Nizozemskem protimigrantsko<br />
nastrojeni Geert Wilders<br />
(60) do<strong>se</strong>gel prvo mesto na volitvah,<br />
na katerih je njegova stranka prejela<br />
največji delež volivcev med 18. in 34.<br />
letom starosti.<br />
Podobno je v Nemčiji stranka Alternativa<br />
za Nemčijo (AfD) na lanskih<br />
deželnih volitvah na Bavarskem za<strong>se</strong>dla<br />
tretje mesto v skupnem <strong>se</strong>števku,<br />
vendar je največ pridobila pri volivcih,<br />
mlajših od 25 let.<br />
Avtorji študije »Mladi v Nemčiji<br />
2024« so ugotovili, da so ljudje, mlajši od<br />
Skrajno desna »Stranka za<br />
svobodo« Geerta Wildersa (60),<br />
ki je novembra lani zmagala na<br />
nizozemskih parlamentarnih volitvah,<br />
je med volivci v starostni<br />
skupini od 18 do 34 let prejela<br />
največji delež glasov.<br />
V Nemčiji je stranka<br />
AfD na deželnih volitvah<br />
na Bavarskem za<strong>se</strong>dla<br />
tretje mesto, vendar je največ<br />
pridobila pri volivcih,<br />
mlajših od 25 let.<br />
30 let, v<strong>se</strong> bolj nezadovoljni s svojim socialnim<br />
in ekonomskim položajem ter da<br />
strahovi glede prihodnje blaginje spodbujajo<br />
njihov premik v desno. Približno<br />
22 % od 2000 mladih, starih od 14 do 29<br />
let, je izjavilo, da bi glasovali za AfD, če<br />
bi zdaj lahko glasovali na parlamentarnih<br />
volitvah. Ta številka je več kot dvakrat<br />
večja kot pred dvema letoma.<br />
Študija ugotavlja, da <strong>se</strong> zaskrbljenost<br />
zaradi podnebnih sprememb zmanjšuje,<br />
vendar pa <strong>se</strong> krepijo strahovi, ko gre<br />
za vprašanja, kot so inflacija, gospodarstvo<br />
in revščina v starosti. Mladi so bili<br />
zaskrbljeni predv<strong>se</strong>m zaradi inflacije<br />
(65 %), dragih stanovanj (54 %), revščine<br />
v starosti (48 %), razdeljenosti družbe<br />
(49 %) in povečanja migrantskih in<br />
begunskih tokov (41 %). Študija kaže visoko<br />
stopnjo nezadovoljstva s politično<br />
situacijo in povečan potencial za desno<br />
populistična stališča.<br />
Washington Post medtem trdi, da<br />
imenovanje 34-letnega Gabriela Attala<br />
za premierja Francije s strani sredinskega<br />
pred<strong>se</strong>dnika Emmanuela<br />
Macrona (46) morda odraža spoznanje,<br />
da je skrajna desnica dejavno po<strong>se</strong>gla<br />
po mladih volivcih. Jordana Bardella,<br />
28-letnega pred<strong>se</strong>dnika skrajno desne<br />
stranke Nacionalno združevanje Marine<br />
Le Pen (55), je Le Journal du Dimanche<br />
nedavno uvrstil med 50 najbolj<br />
priljubljenih francoskih zvezdnikov.<br />
MOŠKE TEŽAVE<br />
Kot je za Delo dejal dr. Žan Lep, je to povezano<br />
s tem, da <strong>se</strong> že de<strong>se</strong>tletja govori<br />
o težavah žensk, o moških pa ne. »Še<br />
vedno <strong>se</strong> od moškega pričakuje, da bo<br />
poskrbel za družino, imel dobro službo,<br />
nikoli ne bo pokazal šibkosti, ne bo imel<br />
negativnih čustev, fizično naj bo močen,<br />
privlačen, takšen, da bodo ženske kar<br />
padale nanj, vsakdo, ki pa ni najlepši,<br />
najpametnejši, najboljši in najbogatejši,<br />
pa <strong>se</strong> lahko zaznava kot poraženec. Te<br />
težave <strong>se</strong> že de<strong>se</strong>tletja izražajo v slabših<br />
psiholoških izidih; moški imajo večje<br />
tveganje za samomorilnost, za zlorabo<br />
psihoaktivnih substanc, za alkoholizem.<br />
Tudi veliko depresije, anksioznosti in<br />
drugih psiholoških težav izhaja iz tega,<br />
da nikoli ne morejo biti tako dobri, kot<br />
družba od njih pričakuje.«<br />
Po drugi strani <strong>se</strong> na področju pravic<br />
žensk dogajajo družbene spremembe,<br />
imajo platforme, na katerih lahko<br />
izrazijo svoje skrbi in strahove. Družba<br />
<strong>se</strong> veliko ukvarja tudi z drugimi deprivilegiranimi<br />
skupinami, zato <strong>se</strong> mladim<br />
moškim na zahodu zdi, da ostajajo<br />
nekako zadaj, pravi dr. Lep. <br />
O težavah moških v sodobnem svetu<br />
smo pisali v Temi tedna Domovine 123.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
46<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Facebook @JASlovenijaZZSPM<br />
Naj dijaško podjetje leta je postalo podjetje AO Wood Design, ki<br />
so ga ustanovili dijaki Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka.<br />
ZMAGOVALEC je le<strong>se</strong>ni stol<br />
Na de<strong>se</strong>tem tekmovanju Junior Achievement Slovenija,<br />
ki spodbuja podjetništvo med mladimi, je sodelovalo 170 dijaških podjetij.<br />
Med udeleženci prevladujejo srednje strokovne šole.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
NENAD GLÜCKS, JAKOB VID ZUPANČIČ<br />
V<br />
začetku maja je v organizaciji<br />
Zavoda za spodbujanje podjetnosti<br />
mladih potekalo že de<strong>se</strong>to<br />
JA (Junior Achievement),<br />
nacionalno tekmovanje po programu<br />
Moje podjetje 2024. Dogodek je bil v<br />
dvorani A Gospodarske zbornice Slovenije<br />
v Ljubljani. Gre za tekmovanje,<br />
prek katerega dijake celo leto vodijo<br />
skozi program Moje podjetje, s čimer si<br />
pridobijo odlično podjetniško izkušnjo.<br />
V letošnjem programu Moje podjetje<br />
je sodelovalo več kot 750 dijakov, ki so<br />
ustanovili 170 dijaških podjetij in so <strong>se</strong><br />
potegovali za vrsto priznanj in nagrado<br />
»Podjetje leta 2024«. Nagrajenec si<br />
je priboril udeležbo na evropskem tekmovanju<br />
GEN-E 2024 (Europe’s Largest<br />
Entrepreneurship Event) pod okriljem<br />
Junior Achievement Europe, ki bo letos<br />
v Italiji. Zmagovalce so izbrali člani žirije,<br />
pri tekmovanju pa gre za slovensko<br />
izvedbo Company programa, ki ga po<br />
pooblastilu JA Worldwide izvaja omenjeni<br />
zavod. Izvedeno je bilo v sodelovanju<br />
s Fundacijo Unicredit, ki je podprla<br />
triletni program Re-power Your<br />
Future. Program je namenjen učencem<br />
in dijakom, starim od 10 do 19 let. To<br />
starostno obdobje je ključno za nadaljnje<br />
izobraževanje ter vključevanje na<br />
trg dela. Namen pobude je ponovna<br />
vključitev učencev in dijakov v šolski<br />
sistem, izboljšanje njihovih do<strong>se</strong>žkov,<br />
preprečevanje opuščanja šolanja in<br />
spodbuda pri iskanju poklicev, kjer vidijo<br />
svojo prihodnost.<br />
CERTIFIKAT<br />
PODJETNIŠKEGA ZNANJA<br />
V okviru tekmovanja Moje podjetje<br />
2024 mladi v enem šolskem letu spoznajo<br />
življenje podjetja. Izberejo ekipo<br />
sodelavcev, s prodajo delnic zberejo<br />
kapital za nabavo materialov, oblikujejo<br />
poslovno idejo, raziščejo potencialni<br />
trg, izdelujejo izdelke oziroma zagotavljajo<br />
storitve, jih prodajajo ter izdelajo<br />
poročilo o izkušnjah in finančnih<br />
izkazih. To izkušnjo pridobijo dijaki v<br />
varnem okolju pod vodstvom učitelja in<br />
zunanjega mentorja. Na voljo sta jim,<br />
ko potrebujejo pomoč. Celoten proces<br />
je usmerjen in podprt s strokovnim gradivom.<br />
Gre za trden okvir, a omogoča<br />
tudi inovativnost. Mladostniki spoznajo<br />
posamezne vloge v podjetju, kar<br />
jim pomaga pri njihovi poklicni usmeritvi.<br />
Pridobijo certifikat podjetniškega<br />
znanja, torej mednarodno kvalifikacijo<br />
za potrditev resnične podjetniške izkušnje,<br />
potrebnega znanja, veščin in<br />
sposobnosti za zagon podjetja ali zaposlitev.<br />
Certifikat je priznan v 54 državah<br />
na petih celinah. Za pedagoške namene<br />
dijaki kasneje svoja podjetja preoblikujejo<br />
v delniške družbe in priskrbijo<br />
za to potreben ustanovitveni kapital.<br />
Seveda pri tem ne gre za dejanske delniške<br />
družbe (za kar je potreben ustanovitveni<br />
kapital v višini 25.000 evrov),<br />
ampak simulirano obliko, pri čemer pa<br />
dijaki v<strong>se</strong>eno dobijo določene izkušnje<br />
in znanja, ki jim bodo v prihodnosti na<br />
podjetniški poti zagotovo koristila.
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
47<br />
ZMAGALO PODJETJE<br />
AO WOOD DESIGN<br />
Na tekmovanju je 3. mesto do<strong>se</strong>glo podjetje<br />
MTP print d. d., ki so ga ustanovili<br />
dijaki Srednje šole za mehatroniko v<br />
Celju. Njihovo podjetje izdeluje okolju<br />
prijazne in praktične zaščitne tulce za<br />
nasadne ključe. Zaščite so 3D natisnjene<br />
iz fleksibilnega filamenta na osnovi<br />
biorazgradljivih materialov.<br />
Drugo mesto so za<strong>se</strong>dli dijaki četrtega<br />
letnika srednje šole za lesarstvo<br />
Škofja Loka, ki so ustanovili podjetje<br />
Geoles. Vizija tega podjetja je ustvarjati<br />
naravne, unikatne izdelke iz lesa, ki bi<br />
bil sicer zavržen.<br />
Prvo mesto, in s tem tudi naziv Podjetje<br />
leta, ter udeležbo na evropskem<br />
tekmovanju GEN-E pa so do<strong>se</strong>gli dijaki<br />
srednje šole za lesarstvo Škofja Loka. Ti<br />
so ustanovili podjetje AO Wood Design,<br />
katerega osnovna ideja je oblikovati in<br />
ustvariti zelo lep stol.<br />
Nagrado za najboljše poslovno poročilo<br />
dijaškega podjetja je prejelo podjetje<br />
Planty d.d. Ustanovili so ga dijaki<br />
Gimnazije in ekonomske srednje šole<br />
Trbovlje. Podjetje <strong>se</strong> ukvarja z izdelavo<br />
<strong>se</strong>menskih paketov, ki vključujejo tako<br />
<strong>se</strong>mena, primerno zemljo in gnojila. Kot<br />
Facebook @JASlovenijaZZSPM<br />
750<br />
dijakov<br />
je sodelovalo<br />
so povedali za Domovino, želijo najprej<br />
prodati v<strong>se</strong> izdelke, potem izplačati dividende.<br />
Če bo šlo podjetju dobro tudi<br />
v prihodnje, pa nameravajo s podjetjem<br />
nadaljevati in idejo še nadgraditi. <br />
Flickr @Nova Slovenija<br />
Flickr @Nova Slovenija<br />
Anton Kokalj (63).<br />
ANTON KOKALJ:<br />
OD TEKMOVANJA DO<br />
USPEŠNOSTI NA TRGU<br />
Po be<strong>se</strong>dah Antona Kokalja, soustanovitelja<br />
Zavoda za spodbujanje podjetnosti<br />
mladih, je program namenjen predv<strong>se</strong>m<br />
pridobivanju prve podjetniške izkušnje.<br />
Je zelo komplek<strong>se</strong>n, dijaki pridobijo skozi<br />
celo šolsko leto ogromno veščin. Spoznavajo,<br />
kje imajo oni in njihovi sošolci<br />
talente, saj si morajo v podjetju razporediti<br />
vloge, izpeljati program, napisati<br />
poročilo. Ocenjuje <strong>se</strong> v<strong>se</strong> te kategorije.<br />
Kokalj je pono<strong>se</strong>n, da <strong>se</strong> nekaj takšnih<br />
podjetniški zgodb tudi uspešno preizkuša<br />
na trgu. Med njimi je izpostavil<br />
podjetje Teglc, kjer izdelujejo darila v<br />
obliki le<strong>se</strong>nih dekorativnih posod, ki s<br />
pomočjo magnetov lebdijo. Pri enem<br />
od podjetij izdelujejo z lesom oblečene<br />
brezžične polnilce za mobilne telefone,<br />
uspešni so pri prodaji prek spleta, pri<br />
enem pa izdelujejo pasto za poliranje<br />
orodjarskih orodij z roževino namesto z<br />
umetnimi diamantnimi krožnicami. Njihovi<br />
proizvodi so cenejši in konkurenčni.<br />
Kokalj opaža, da <strong>se</strong> zanimanje za njihov<br />
program povečuje. Začeli so s <strong>se</strong>dmimi<br />
šolami, ustanovljenih je bilo okoli 20 dijaških<br />
podjetij. Letos je bilo vključenih 28<br />
šol, dijaki so ustanovili 170 podjetij, od<br />
katerih je bilo na dogodku 25 finalistov. V<br />
programu sodelujejo podjetja (sodelujejo<br />
tudi pri mentoriranju), ki iščejo inovativne<br />
kadre, željne znanja. Vedo, da gre za<br />
odločne in predane ljudi, ki so poleg šolskih<br />
obveznosti pripravljeni čas in trud<br />
vložiti še v druge ustvarjalne dejavnosti.<br />
Ne sodelujejo zgolj srednje tehnične<br />
šole, imajo tudi nekaj ekonomskih in<br />
gimnazij. Na primer Škofijska klasična<br />
gimnazija v Ljubljani sodeluje že v<strong>se</strong>h<br />
de<strong>se</strong>t let. Večinoma pa gre za srednje<br />
strokovne šole – strojne, elektro in<br />
lesne usmeritve. Aktivna sta tudi biotehniška<br />
centra v Ljubljani in Naklem.<br />
Na prireditvi so bili predstavljeni poleg tehničnih<br />
izdelkov še prehrambni ter naravna<br />
kozmetika. Zraven so <strong>se</strong>veda še storitve.<br />
Žal, kot pravi Kokalj, slovenske vlade ne<br />
pomagajo dovolj pri spodbujanju njihovega<br />
programa in podjetništva nasploh. V<br />
tujini na Zahodu poteka tovrstno tekmovanje<br />
že petde<strong>se</strong>t let in tam imajo organizatorji<br />
in mladi veliko podporo države.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
48<br />
DALMATINO<br />
Nismo SAMI<br />
Ko prideš na prireditev ene od štirih katoliških gimnazij,<br />
je to po<strong>se</strong>ben občutek. Zdi <strong>se</strong> ti, da si <strong>se</strong> znašel v sanjskem svetu.<br />
Kot v kakšnem futurističnem znanstvenofantastičnem filmu,<br />
kjer so vsi prebivalci čisti, lepi, dobri, pametni, ve<strong>se</strong>li in umirjeni.<br />
Kolumna<br />
TINO MAMIĆ<br />
JANEZ ERŽEN<br />
Živimo v podivjanem zahodnem<br />
svetu, ki so ga nekateri<br />
lepo opazovali tudi na televiziji,<br />
med maškarado, pardon,<br />
med festivalom za najboljšo evropsko<br />
popevko. S soprogo sva med prenosom<br />
<strong>se</strong>veda spala, sva si pa skušala ogledati<br />
film Najtemnejša ura. Z ogledom za nazaj,<br />
kakopak, saj televizije, po<strong>se</strong>bej informativnega<br />
programa, ne gledava več<br />
v živo. Nimava namreč časa za tečne<br />
ogla<strong>se</strong> in še bolj tečne novinarske aktiviste<br />
RTVS in POP TV, prepričane, da so<br />
pametnejši od drugih. Film o Churchillu<br />
<strong>se</strong>m sicer že gledal, a <strong>se</strong>m ga hotel<br />
ponovno gledati v dvoje, saj prikazuje<br />
izjemno vlogo vojskovodjeve soproge.<br />
Take, kot so velikokrat žene: v trenutkih,<br />
ko je vročekrvni mož v krizi, <strong>se</strong> pokažejo<br />
kot bolj umirjene in preudarne.<br />
Srčni glas razuma.<br />
DAN PO TEM<br />
Dan kasneje, v nedeljo, sva z ženo šla<br />
na koncert Zavoda sv. Stanislava, ki je<br />
bil v ljubljanskem Cankarjevem domu<br />
ob 30. obletnici obnovitve gimnazije.<br />
Ne razumem sicer, zakaj bi človek, ki<br />
ima 119 let, praznoval 30. obletnico. V<br />
Zavodu pojasnjujejo, da je bila obnova<br />
izjemno pomembna in nadv<strong>se</strong> težavna,<br />
kar je res, a leta 1905 je bilo postaviti<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
prvo slovensko gimnazijo v zgodovini<br />
še veliko težje. Kakorkoli že, tudi pred<br />
tistimi, ki so jo obnovili, je treba sneti<br />
klobuk. Enako tudi pred obnovitelji iste<br />
ideje škofa Jegliča v Vipavi (1957), Želimljah<br />
(1967) in Mariboru (1997).<br />
Dvakrat polna Gallusova dvorana<br />
z izjemnim programom (srednješolci<br />
so, <strong>se</strong>veda s pomočjo odraslih, izvedli<br />
slovito Carmino Burano) je pokazala<br />
odličnost, ki je ne zmore nobena druga<br />
srednješolska inštitucija v državi.<br />
POSEBNA DRUŽBA<br />
A še bolj izjemna in nenavadna je družba,<br />
ki je ustvarjala to krasno glasbo.<br />
Z balkona smo dobro videli orkester<br />
mladeničev in mladenk v večerni toaleti.<br />
Nobenih tetovaž ni bilo opaziti,<br />
kljub mnogim razgaljenim ramenom.<br />
Nobenih modrih, rožnatih ali nenavadnih<br />
pričesk.<br />
Po<strong>se</strong>bno vzdušje pa je vladalo v<br />
preddverju dvorane. Obiskovalci so<br />
bili praktično vsi brez izjeme oblečeni<br />
urejeno, številni dosledno po bontonu.<br />
Vsi pa umirjeni, vljudni in ve<strong>se</strong>lo razpoloženi.<br />
Ogromno je bilo otrok. Celo<br />
vrsto znancev in prijateljev <strong>se</strong>m srečal,<br />
Največjo dvorano Cankarjevega doma so<br />
napolnili dvakrat. Vstopnice pa niso bile drage<br />
(15 evrov).<br />
ki imajo po štiri, pet in več otrok. V Sloveniji<br />
je polovica v<strong>se</strong>h otrok edincev, v<br />
razredih katoliških šol pa so edinci bolj<br />
kot ne izjema.<br />
NEPRIMERLJIVO<br />
Z ženo sva zaradi najinih petih »doktoratov«,<br />
starih med 8 in 24 let, bila<br />
Mladostni šarm ubranega petja.
DALMATINO<br />
49<br />
Koncert ob 30-letnici obnove Zavoda<br />
sv. Stanislava <strong>se</strong> je začel z venčkom<br />
zimzelenih skladb Jožeta Privška.<br />
že na mnogih osnovnih in srednjih<br />
šolah. Spoznala sva ogromno staršev<br />
sošolcev najine mularije, <strong>se</strong> udeležila<br />
brezštevilnih roditeljskih <strong>se</strong>stankov<br />
in govorilnih ur. Nobene šole <strong>se</strong> ne da<br />
primerjati s tem, kar sva doživela na<br />
treh katoliških gimnazijah. Kakovost<br />
– če primerjava razgledanost, znanje,<br />
kulturnost, nravnost in vrednote – je<br />
tu za nekaj kategorij višja. Neprimerljivo.<br />
Na katoliški šoli <strong>se</strong> počutim podobno,<br />
kot <strong>se</strong>m <strong>se</strong> počutil v osnovni šoli<br />
pred 40 leti, le da namesto avtoritete<br />
vlada spoštovanje.<br />
Ne gre za svetnike, <strong>se</strong>veda <strong>se</strong> tudi<br />
med »škofijci« sliši grdo govorjenje in<br />
vulgarnost. Tudi kaka cigareta <strong>se</strong> pokadi.<br />
Ne vem, a si mislim, da <strong>se</strong> tudi<br />
kdo od »škofijcev« zadeva. A v<strong>se</strong> to so<br />
izjeme, lahko rečem kot zunanji opazovalec.<br />
Seveda <strong>se</strong> lahko še marsikaj<br />
postori. Oziroma bi <strong>se</strong> moralo (sic!) še<br />
marsikaj popraviti. Če bi, morda, pol<br />
energije, ki je v Šentvidu nad Ljubljano<br />
vložijo v glasbo (upravičeno, da ne bo<br />
pomote!), vložili v vzgojo za aktivno državljanstvo<br />
in domoljubje, bi med katoliškimi<br />
intelektualci gotovo slišali manj<br />
kritik o tem, da je »škofijcev« v politiki,<br />
družbi in v življenju župnij premalo.<br />
A o tem na tem odličnem koncertu<br />
ni<strong>se</strong>m razmišljal. Mislil <strong>se</strong>m na to, kako<br />
mi je v taki družbi lepo. Kako je lepo<br />
tudi mojima gimnazijcema, enemu v<br />
Želimljah in enemu v Šentvidu. Da <strong>se</strong> ne<br />
počutim zapostavljen, osamljen ali čuden,<br />
ker imam več otrok in ker ne preklinjam.<br />
V taki množici sorodnih in podobnih<br />
duš si kot riba v vodi. Ali bolje,<br />
kot riba v jati. V taki družbi – nisi sam.<br />
EPILOG<br />
Po koncertu <strong>se</strong>m direktorju zavoda v<br />
preddverju čestital za doživet koncert<br />
in <strong>se</strong> mu zahvalil. A mi je odvrnil: »Ne,<br />
ne, hvala vam, staršem, ki nam zaupate<br />
svoje otroke.« In ima prav. Tako za<br />
škofijske gimnazije kot tudi za Cerkev<br />
na Slovenskem in za Slovence velja:<br />
samo otroci nas bodo ohranili. Več kot<br />
jih bomo imeli in vzgojili, več možnosti<br />
bomo imeli za ohranitev svojega (na)<br />
roda. To je edina prava politika. Pika. <br />
Stoječe ovacije kažejo, da je Carmina Burana<br />
navdušila. Videti je bilo, da so glasbeniki dali v<strong>se</strong><br />
od <strong>se</strong>be, dirigent Damijan Močnik pa sploh.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
50<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
FERFILA O PRIZNANJU<br />
PALESTINE<br />
Da <strong>se</strong> v Sloveniji politika odloča za<br />
solistične akcije, je še dodatna neumnost<br />
aktualne vlade Roberta Goloba, je v oddaji<br />
Planet 18 v komentarju izjavil profesor<br />
na FDV dr. Bogomil Ferfila (70). Priznanje<br />
Palestine v tem trenutku ne bo koristilo<br />
nikomur, prav tako Hamas ne more biti<br />
sogovornik slovenske vlade, meni Ferfila.<br />
»Ne vem, komu naj bi to priznanje koristilo;<br />
če naj bi to koristilo Palestincem,<br />
je to neprimerno. Palestinci so suvereni<br />
gospodarji nad 12 do 13 odstotki palestinskega<br />
ozemlja. Gaza je ob tem pov<strong>se</strong>m<br />
okupirana z izraelskimi vojaki. Ali mi<br />
priznavamo takšen delež palestinskega<br />
ozemlja,« <strong>se</strong> sprašuje Ferfila, ki opozarja,<br />
da je Slovenija nestalna članica Varnostnega<br />
sveta Združenih narodov in bi kot<br />
taka morala ravnati modreje. »Naj <strong>se</strong> v<strong>se</strong><br />
strani u<strong>se</strong>dejo in dogovorijo, kakšna naj<br />
bosta Izrael in Palestina.«<br />
Ferfila opozarja, da je Palestino do danes<br />
priznalo 140 držav in da je število držav, ki<br />
je ne priznavajo, podobno tistemu, ki ne<br />
priznava Izraela, saj arabske države Izraela<br />
večinoma ne priznavajo. Ferfila je dodal, da<br />
je Hamas ves čas zlorabljal denar, ki ga je<br />
mednarodna skupnost vlagala v obnovo<br />
Gaze, in da je velika večina svetovne<br />
javnosti proti tej teroristični organizaciji.<br />
»Palestina ima nekje srednji dohodek. Če<br />
bi Palestina denar pametneje porabila, bi<br />
bilo življenje tam danes bistveno boljše.«<br />
O bodočih odnosih Slovenije z zahodom in<br />
Izraelom v primeru priznanja Palestine pa<br />
je Ferfila opozoril, da je največja nasprotnica<br />
tega dejanja, ki tudi brezpogojno<br />
podpira Izrael, Nemčija, razlog pa je <strong>se</strong>veda<br />
v holokavstu med 2. svetovno vojno. »Izkopati<br />
bojno <strong>se</strong>kiro z Izraelom ni pametno.<br />
Izrael lahko reče Nemčiji, naj prekine<br />
trgovinske odno<strong>se</strong> s Slovenijo. Morali bi<br />
ravnati modreje, Tanji Fajon so takšno dejanje<br />
ob obisku v Izraelu tudi odsvetovali,«<br />
je še dodal Ferfila, ki pa ni pretirano obsojal<br />
študentkih protestov proti vojni, saj <strong>se</strong><br />
študentje vedno »zavzemajo za mir«.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
PETROL BO GRADIL<br />
POLNILNICE<br />
Petrol je bil skupaj s podjetji Allego,<br />
Emobility Solutions in GreenWay izbran<br />
za postavitev polnilne infrastrukture za<br />
električna vozila na koridorjih v<strong>se</strong>evropskega<br />
prometnega omrežja. Namen<br />
evropskega projekta Cross-E je postavitev<br />
visokozmogljivih polnilnih mest za<br />
električna vozila na ključnih tranzitnih<br />
poteh in pristaniščih po Evropi, s čimer<br />
želi Evropska komisija uresničiti vizijo<br />
prihodnosti ničelnih izpustov pri potovanjih<br />
z električnimi vozili po Evropi,<br />
poroča spletni portal Forbes Slovenija.<br />
Konzorcij štirih podjetij bo polnilnice<br />
tako postavil na Hrvaškem, Madžarskem,<br />
Poljskem, Slovaškem in Nizozemskem<br />
ter v Sloveniji, Belgiji in Italiji. Do zaključka<br />
projekta, ki je predviden za oktober<br />
2026, si bodo prizadevali za postavitev 838<br />
polnilnih mest za lahka električna vozila<br />
(150 do 350 kilovatov moči) in 73 polnilnih<br />
mest za težka električna vozila (350<br />
kilovatov moči).<br />
Petrol v sklopu projekta načrtuje postavitev<br />
65 polnilnih mest na 20 lokacijah v<br />
Sloveniji, od katerih bo devet primernih<br />
tudi za polnjenje težkih vozil, ter 40 polnilnih<br />
mest na 15 lokacijah na Hrvaškem,<br />
od katerih bo o<strong>se</strong>m primernih za težka<br />
vozila, piše Forbes Slovenija. V<strong>se</strong> polnilnice<br />
naj bi bile dostopne 24 ur na dan, v<strong>se</strong><br />
dni v letu ter naj bi omogočale različne<br />
načine plačevanja.<br />
Podjetja bodo za izvedbo projekta namenila<br />
skupno 130 milijonov evrov, pri čemer si od<br />
Bruslja obetajo 34 milijonov evrov nepovratnih<br />
sredstev. Uprava Petrola pozdravlja<br />
sodelovanje s partnerskimi podjetji kot<br />
del spodbujanja zelenega prehoda. Kot so<br />
namreč še zapisali v Petrolu, lahko projekt<br />
Cross-E pospeši uvajanje električnih vozil<br />
v evropski vozni park, s čimer pomembno<br />
prispeva k zmanjšanju izpustov ogljika.<br />
Evropska komisija je projekt izbrala v okviru<br />
razpisa iz instrumenta za infrastrukturo za<br />
alternativna goriva. Finančno je podprt z<br />
Instrumentom za povezovanje Evrope (CEF).<br />
PUTIN IN GAZA<br />
Medtem ko so fanatični in nekritični<br />
podporniki Palestine in njihovih »demokratičnih«<br />
prizadevanj in ideološki<br />
nasprotniki Izraela celo Evrovizijo spremenili<br />
v nekakšno politično platformo<br />
za »izbris« Izraela, Putin očitno začenja<br />
dolgo načrtovano ofenzivo na drugo<br />
največje ukrajinsko mesto Harkiv, ki<br />
ga je neuspešno poskušal zavzeti že v<br />
prvih dneh agresije na Ukrajino, pišejo v<br />
uredniškem komentarju spletnega Portala<br />
plus. Pišejo, da je Rusom nedvomno<br />
izredno mudi, saj dodatno strelivo in<br />
orožje iz EU po me<strong>se</strong>cih zastoja že nekaj<br />
tednov pospešeno prihaja v Ukrajino,<br />
v teh dneh pa bodo dobili tudi prve<br />
dobave iz paketa odobrene pomoči<br />
Združenih držav Amerike.<br />
»Putin kljub konstantnemu, a še vedno<br />
omejenemu napredovanju in za<strong>se</strong>dbi<br />
nekaj vasi v vzhodni Ukrajini ni dobil<br />
darila, ki ga je pričakoval za parado 9.<br />
maja: mesto Chasiv Yar, kar bi lahko<br />
predstavil kot dokaz uspešnosti njegove<br />
neskončne specialne operacije. Kot<br />
ocenjujejo številni analitiki, je Ukrajina<br />
zaradi zastoja v pomoči zahodnih zaveznikov<br />
preživela nekaj izredno težkih<br />
me<strong>se</strong>cev, zaradi nove pomoči pa <strong>se</strong><br />
položaj na fronti tudi ne bo hitro obrnil.<br />
Večina pričakuje novo omejeno napredovanje<br />
ruskih sil, ki ga bodo poskušali<br />
pospešiti z večjo ofenzivo na Harkiv,«<br />
piše spletni Portal plus.<br />
Sicer pa si analitiki trenutno niso<br />
enotni, ali je vdor ruskih sil <strong>se</strong>verno<br />
od Harkiva res začetek nove ofenzive<br />
ali samo tipanje, preizkušanje trdnosti<br />
ukrajinske obrambe na tem območju. V<br />
vsakem primeru so Ukrajinci na poskus<br />
Rusov pripravljeni. Kot pa izpostavljajo<br />
celo nekateri ruski komentatorji in Putinovi<br />
dežurni propagandisti, je splošni<br />
napad na drugo ukrajinsko mesto malce<br />
drugačna zgodba kot topniško »ravnanje«<br />
vasi in na<strong>se</strong>lij z nekaj sto ali nekaj<br />
tisoč prebivalci.
Priporočilo<br />
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
FATIMA<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
V Fatimi na Portugalskem so trije pastirčki – Lucija dos Santos ter Frančišek in Jacinta<br />
Marto – v Irijski globeli 13. maja 1917 prvič doživeli videnje Marije, ki <strong>se</strong> jim je prikazala<br />
nato še šestkrat do 13. oktobra 1917. Češčenje je bilo uradno potrjeno 30. oktobra 1930.<br />
Redovnica Lucija je umrla 13. februarja 2005, papež Frančišek pa je Jacinto in Frančiška,<br />
ki sta umrla dve leti po prikazovanjih, 13. maja 2017 razglasil za svetnika.<br />
51<br />
V<br />
karmeličanskem samostanu v Coimbri<br />
profesor Nichols leta 1989<br />
obišče <strong>se</strong>stro Lucijo in jo sprašuje<br />
o njenih videnjih Marije. Sestra Lucija<br />
mu pripoveduje, kako je de<strong>se</strong>tletna med<br />
1. svetovno vojno doživela videnje angela<br />
miru. Nekega dne pa je med pašo ovc v<br />
Irijski globeli, skupaj s <strong>se</strong>strično Jacinto<br />
in bratrancem Frančiškom, doživela videnje<br />
lepe nebeške gospe – Marije …<br />
O fatimskih prikazovanjih je bilo<br />
posnetih že več filmov, a noben od teh<br />
ni uspel tako dobro zajeti celotne drame<br />
treh malih vidcev – kaj je namreč motiviralo<br />
odrasle ljudi – Lucijino mater,<br />
skeptičnega župnika in antiklerikalno<br />
nastrojenega župana, da so jim tako<br />
zelo nasprotovali. Ta nasprotovanja so<br />
umeščena v širši okvir kontrastov: na<br />
eni strani morečega vzdušja in groze<br />
1. svetovne vojne in na drugi strani pomirjujoče<br />
lepote Marijinih prikazovanj,<br />
ki <strong>se</strong> odraža tudi v drži treh vidcev. Film<br />
zvesto sledi zgodovinskim dogodkom<br />
(edini re<strong>se</strong>n nezgodovinskih vložek je<br />
Lucijin brat, ki je vojak na fronti, dejansko<br />
pa je bil bratranec), ki so umeščeni<br />
v fiktiven pogovor med karmeličanko<br />
s. Lucijo in profesorja Nicholsa,<br />
pri čemer njegovo spraševanje občasno<br />
izpade bolj sofistično kot profesorsko.<br />
Osrednji vidik filma – Marijina prikazovanja<br />
– je reži<strong>se</strong>rju dokaj dobro uspel,<br />
saj transcendentna narava doživetja<br />
ni nakazana s po<strong>se</strong>bnimi svetlobnimi<br />
učinki ali glasbenimi poudarki, temveč<br />
s subjektivno, impresionistično kamero<br />
in montažo. Gledalec sprva le delno vidi<br />
Marijo, a žal ne ostane le pri tem, saj film<br />
slednjič eksplicitno pokaže Marijo, kar<br />
pa odvzame čar pre<strong>se</strong>žnosti in skrivnostnosti<br />
prikazanj in <strong>se</strong> ob igralkinem<br />
celem obrazu preveč prelevi v tukajšnjost,<br />
če ne kar v izumetničenost, kar pa ne velja<br />
za upodobitev angela miru.<br />
Ustvarjalci <strong>se</strong> tudi ne izogibajo<br />
omenjanju pokore, še manj prikazovanju<br />
Marijinih skrivnosti – pekla in<br />
moža v belem – pa tudi zavajanja in<br />
napadanja demonov. Tako kot je Marija<br />
veliko zahtevala od treh otrok, tudi reži<strong>se</strong>r<br />
Pontecorvo veliko zahteva od svojih<br />
izvrstnih mladih igralcev, saj prav<br />
njihova prepričljiva igra daje pripovedi<br />
resnično verodostojnost.<br />
<br />
O FILMU:<br />
• naslov: Fatima<br />
• čas trajanja: 113 minut<br />
• država in leto: ZDA,<br />
Portugalska, 2020<br />
• režija: Marco Pontecorvo<br />
• igralska za<strong>se</strong>dba: Harvey Keitel,<br />
Joaquim de Almeida, Goran Višnjič,<br />
Stephanie Gil, Alejandra<br />
Howard, Jorge Lamelas<br />
FATIMA<br />
(YOUTUBE.COM)<br />
Claudio Iannone/PICTUREHOUSE<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
O prikazovanjih v Fatimi so 1952<br />
posneli »Čudež naše Gospe iz Fatime«,<br />
1991 portugalsko dokudramo<br />
»Prikazanje« in 2009 »13. dan«, ki pa<br />
niso uspeli zajeti globine, ki jo prinaša<br />
film Marca Pontecorva, v katerem<br />
ob vrhunskih igralcih kot so Harvey<br />
Keitel, Joaquim de Almeida in Goran<br />
Višnjič nastopa v vlogi vidkinje<br />
Lucije štirinajstletna Stephanie Gil,<br />
ki je 2023 nastopila tudi v musicalu<br />
»Popotovanje v Betlehem«.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG – 13 – zaradi nekaterih strašljivih<br />
prikazov zla je bolje, da si otroci<br />
ogledajo film v spremstvu staršev.<br />
DOSTOPNOST:<br />
Fatima 2020 (youtube.com)<br />
www.fatimathemovie.com<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
52<br />
NARODNO-ZABAVNO<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
Glasba<br />
Vsak ne more biti MUZIKANT<br />
V Sloveniji deluje več kot 700 narodnozabavnih skupin.<br />
Res pa je, da tovrstne glasbene skupine nastajajo tako rekoč čez noč<br />
in večkrat prav na hitro razpadejo. V zadnjih letih je zelo v modi, da <strong>se</strong> člani<br />
nekdanjih skupin po dolgih letih spet zberejo in nastopijo v začetni postavi.<br />
Nekaj takega – z obogatitvijo<br />
obširnega drugega glasbenega<br />
potenciala – <strong>se</strong> bo zgodilo<br />
v Mengšu v okviru praznika<br />
Občine 26. maja. Tedaj <strong>se</strong> bo namreč<br />
odvilo Ve<strong>se</strong>lo Stoparjevo popoldne.<br />
To pa ne bo samo spominsko srečanje<br />
nekdanjih mladih glasbenikov,<br />
temveč bo nastopilo kar šest glasbenih<br />
skupin: Učenci diatonične harmonike,<br />
ki jih vodi Robi Stopar, Harmonikarski<br />
orkester Kulturnega društva Mihaelov<br />
<strong>se</strong>jem, Klub harmonikarjev Stopar,<br />
Pevska skupina Rž Kulturnega društva<br />
Antona Lobode iz Loke, Mladi Stoparji<br />
in Stoparji v nekdanji <strong>se</strong>stavi.<br />
NEKDANJI<br />
ANSAMBEL STOPARJI<br />
Nekdanji Stoparji so zdaj <strong>se</strong>veda že vsi<br />
čez petde<strong>se</strong>t. Po širni Sloveniji so bili<br />
pred slabimi štiride<strong>se</strong>timi leti – nastali<br />
so namreč leta 1985 – znani kot najmlajši<br />
glasbeni <strong>se</strong>stav na slovenskih tleh.<br />
Vodila sta jih Franc Kompare in Franci<br />
Lipičnik, ki je zanje ustvaril tako rekoč<br />
v<strong>se</strong> melodije. Vodja ansambla Robi Stopar<br />
pripoveduje:<br />
»Res, tedaj smo bili najmlajši in prvi<br />
tovrsten ansambel v Sloveniji. Bili smo<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
Diatonična harmonika<br />
je bila pred nastopom<br />
Lojzeta Slaka v javnosti<br />
slabo cenjena, danes pa igra<br />
nanjo več tisoč Slovencev.<br />
nekaj po<strong>se</strong>bnega tako po starosti kot<br />
po glasbenem znanju. Kapelnik tedanje<br />
Mengeške godbe je večino glasbenih talentov<br />
zvabil v pihalno godbo, od tam pa<br />
so nastajali takšni in drugačni ansambli.<br />
Gospod Lipičnik nas je močno vzpodbujal<br />
in nam pisal skladbe na kožo, veliko<br />
pa nam je pomagal tudi Franc Kompare.«<br />
Robi Stopar je bil nadarjen glasbenik<br />
že od malih nog naprej. Veliko znanj<br />
si je pridobil pri enem najboljših slovenskih<br />
glasbenikov, Pavlu Koscu, redno je<br />
s harmoniko spremljal Otroško folklorno<br />
skupino. Seveda je že v zgodnji mladosti<br />
sanjal tudi to, da bi ustanovil svojo<br />
glasbeno skupino.<br />
»Treba je vedeti, da smo nasploh živeli<br />
v živahnem glasbenem okolju. Prvi<br />
odmevnejši nastop je bil Pod mengeško<br />
Prva za<strong>se</strong>dba Ansambla Stopar, ko ni<br />
bil še nihče od članov polnoleten.<br />
V<strong>se</strong> niti ima v rokah odličen harmonikar<br />
in učitelj Robi Stopar.<br />
marelo, pozneje pa so <strong>se</strong> začela tudi snemanja<br />
ka<strong>se</strong>t, nastopi na večjih in manjših<br />
prireditvah, veliko tudi na ve<strong>se</strong>licah.«<br />
Ker so bili tako rekoč še vsi otroci,<br />
<strong>se</strong>veda ni šlo brez pomoči staršev. Pri<br />
tem si je še po<strong>se</strong>bej prizadevala odlična<br />
organizatorka mama Tončka, oče Tone<br />
pa je bil neutruden šofer in pomočnik pri<br />
postavljanju ozvočenja. Nekoč je izjavil:<br />
»Moja nedelja je videti tako, da imamo<br />
kosilo ob pol enajstih, potem pa<br />
brž na pot v neznani kraj, postavljanje<br />
ozvočenja, nato pa šest do <strong>se</strong>dem ur čakanja<br />
ob kozarcu mineralne.«<br />
Mladoletni Stoparji so obstajali od<br />
leta 1985 do 2001, posneli so šest ka<strong>se</strong>t,<br />
imeli so tri samostojne koncerte v mengeški<br />
dvorani, več nastopov na televiziji<br />
in odmevno gostovanje v ZDA.<br />
UČENJE PO NOTAH<br />
Diatonična harmonika je bila pred<br />
nastopom Lojzeta Slaka v javnosti slabo<br />
cenjena. Mnogi so celo menili, da je to<br />
manjvreden ljudski inštrument. Zdaj pa<br />
igra nanj na naših tleh več tisoč – nekateri<br />
pravijo, da celo de<strong>se</strong>t tisoč – harmo-
nikarjev. A prav Robi Stopar je bil tisti, ki<br />
je v kamniški Glasbeni šoli kot prvi v državni<br />
ustanovi poučeval – frajtonarico.<br />
»Tedaj mladina ni bila še tako navdušena<br />
nad domačo glasbo kot zdaj.<br />
Seveda si je marsikdo želel naučiti igranja,<br />
a še po<strong>se</strong>bej mlade so mnogi gledali<br />
malce postrani. Ravnatelj kamniške<br />
Glasbene šole Franci Lipičnik pa je čutil,<br />
da je za učenje tovrstnega inštrumenta<br />
veliko zanimanja in je kot prvi<br />
pri nas ustanovil tovrstni oddelek. V tej<br />
Glasbeni šoli <strong>se</strong>m poučeval petnajst let,<br />
od leta 1994 do 2009.«<br />
Prednost poučevanja Stoparjeve<br />
šole je bila od samega začetka v tem, da<br />
je nadobudne harmonikarje učil igrati<br />
po notah, ne samo po posluhu.<br />
»Ko zna učenec brati note, <strong>se</strong> lahko<br />
veliko nauči tudi sam, z mojo pomočjo<br />
nasploh lahko hitreje napreduje, igranje<br />
pa je tudi veliko bolj točno.«<br />
Po zaključku delovanja v kamniški<br />
šoli je Robi Stopar ustanovil svojo,<br />
za<strong>se</strong>bno šolo, imenovano Poučevanje<br />
diatonične harmonike Stopar. Že pred<br />
tem je poučeval prav po<strong>se</strong>bno skupino,<br />
Harmonikarice Zupan, v kateri so<br />
nastopale same ženske, kar je bil tudi<br />
slovenski fenomen.<br />
»Za<strong>se</strong>bnih glasbenih šol po Sloveniji<br />
zdaj res kar mrgoli in vsaka ima nekoliko<br />
drugačen pristop. Sam, kot že rečeno,<br />
učim s pomočjo notnega gradiva,<br />
predv<strong>se</strong>m Slakovega, Av<strong>se</strong>nikovega in<br />
Miheličevega. Trenutno imam dvaj<strong>se</strong>t<br />
učencev, vrata pa so <strong>se</strong>veda na široko<br />
odprta. Predv<strong>se</strong>m bi si želel več starejših<br />
harmonikarjev, ki bi lahko poučeval<br />
v dopoldanskem času.«<br />
In še šala, ki kroži med Abrahamovci:<br />
»Mnogi štejejo srečanje z Abrahamom<br />
za prelomni datum. Marsikdo<br />
dobi ali si tedaj sam omisli tudi harmoniko.<br />
Ljudje <strong>se</strong> radi pošalijo, da je to čas,<br />
Klub harmonikarjev Stopar vedno napravi<br />
lepo razpoloženje.<br />
ko je marsikdo nekoliko manj aktiven<br />
pri zakonskih dolžnostih, pa mu nategovanje<br />
harmonike pride kar prav ...«<br />
ZLATA GLASBENA NIT<br />
Kdor ima rad glasbo, mu ni nikdar dolgčas.<br />
Znano je tudi, da je igranje na harmoniko<br />
najboljša terapija po možganski<br />
kapi oziroma najbolj uspešen boj proti<br />
staranju. Pri igranju ne delujejo samo<br />
prsti, temveč predv<strong>se</strong>m možgani v povezavi<br />
z njimi, kar blagodejno vpliva na<br />
vsakega človeka. Glasba je nasploh povezava<br />
med dušo in telesom.<br />
Robi Stopar nima ob <strong>se</strong>bi samo<br />
glasbeno nadarjenega sina Klemena in<br />
hčerke Mance, temveč <strong>se</strong> pri njih glasba<br />
preliva tudi širše. Brat Franci ima tri sinove,<br />
ki so torej Robijevi nečaki, in prav<br />
oni trije <strong>se</strong>stavljajo trio Mladi Stoparji,<br />
k njim pa sta pristopila še dva štajerska<br />
muzikanta in tako je nastal kvintet s<br />
pevko Manco, Robijevo hčerko.<br />
Pevska skupina Rž je cenjena daleč naokrog.<br />
NARODNO-ZABAVNO 53<br />
V vokalni skupini Rž nastopa Robijeva<br />
snaha Beti, ki je bila sicer pevka<br />
Stoparjevega ansambla, stalno pa je nastopala<br />
tudi pri skupini Vrisk. Sestavni<br />
del Rži so tudi vsi trije Francijevi sinovi<br />
in nekdanja člana Stoparjeve skupine<br />
Andrej Ropas in Pavle Jerše. Gre za izjemno<br />
kakovostno pevsko skupino.<br />
»Še po<strong>se</strong>bej <strong>se</strong>m ve<strong>se</strong>l, ko v tako kakovostni<br />
za<strong>se</strong>dbi slišim eno od naših<br />
najbolj priljubljenih skladb Koroška,<br />
moja bolečina. Kjerkoli nastopijo, povsod<br />
požanjejo velike uspehe.«<br />
Iz svojih učencev je Robi Stopar<br />
<strong>se</strong>stavil tudi Klub harmonikarjev Stopar,<br />
tedensko pa tudi redno poučuje<br />
Harmonikarski orkester KD Mihaelov<br />
<strong>se</strong>jem. Veliko nastopa tudi sam, saj<br />
zna odlično igrati in prepevati, zato je<br />
dobrodošel na vsaki za<strong>se</strong>bni zabavi, na<br />
obletnicah in nasploh ob ve<strong>se</strong>lih družinskih<br />
trenutkih.<br />
In zakaj Ve<strong>se</strong>lo Stoparjevo popoldne:<br />
»Po uspešni predstavitvi produkcije<br />
moje glasbene šole 1. marca so me k temu<br />
nagovorili pravzaprav starši harmonikarjev.<br />
Verjetno bodo tovrstni koncerti<br />
postali tradicionalni, saj zna občinstvo<br />
v Mengšu in okolici globoko ceniti dobro<br />
glasbo. Ve<strong>se</strong>l <strong>se</strong>m tudi, da bomo s po<strong>se</strong>bnim<br />
koncertom popestrili prireditve ob<br />
mengeškem občinskem prazniku, ob katerem<br />
je več kot de<strong>se</strong>t prireditev.«<br />
Mengeška dvorana je že zdavnaj<br />
razprodana, delno tudi zaradi voditelja<br />
in humorista Franca Pestotnika Podokničarja,<br />
ki bo tudi tokrat prijetno povezal<br />
program v šopek melodij, smeha in<br />
spominov. Tudi on pravi tako, kot ena<br />
največjih Stoparjevih uspešnic:<br />
»Vsak ne more biti muzikant. Stoparji<br />
pa so tako rekoč vsi. In to na kubik.« <br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
54<br />
AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
ŽEPKI s šparglji<br />
ZA 6 ŽEPKOV<br />
PREPROSTO<br />
30 MINUT<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
SESTAVINE<br />
• 500 g špargljev<br />
• 6 rezin kraškega pršuta<br />
• 6 rezin mocarele<br />
• 1 zavitek listnatega testa<br />
• 1 jajce<br />
• mleta bučna <strong>se</strong>mena<br />
1. Špargljem odlomimo spodnji<br />
ole<strong>se</strong>neli del, jih operemo pod tekočo<br />
vodo in blanširamo v slanem kropu<br />
(10–15 min, odvisno od njihove debeline).<br />
Blanširane poberemo iz vode<br />
in osušimo na papirnati brisački.<br />
2. Pečico <strong>se</strong>grejemo na 200 stopinj<br />
Celzija, enakomerno gretje spodaj<br />
in zgoraj.<br />
3. Listnato testo razvijemo in<br />
narežemo na 6 enakih kosov. Na vsak<br />
kos listnatega testa položimo rezino<br />
mocarele, rezino kraškega pršuta in<br />
3–4 blanširane šparglje. Nato kvadrat<br />
listnatega testa prepognemo,<br />
da dobimo trikoten žepek.<br />
Z vilicami spojimo obe strani testa,<br />
ki sta odprti. Žepke premažemo<br />
z razžvrkljanim jajcem ter posujemo<br />
z mletimi bučnimi <strong>se</strong>meni.<br />
Postavimo v prej ogreto pečico<br />
in na srednjem vodilu pečemo<br />
20 minut oziroma toliko časa,<br />
da ostanejo žepki zlato zapečeni.<br />
4. Ponudimo vroče ali hladne.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
GOVORICA TELESA 55<br />
POGOVORI v Palestini<br />
Najprej nam v oči <strong>se</strong>veda pade manko velike zastave<br />
za hrbtom slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon.<br />
To ni prvič in očitno <strong>se</strong> opozorila, da <strong>se</strong> državniških obiskov<br />
brez tovrstne simbolike ne izvaja, nikakor ne primejo.<br />
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve<br />
V diplomatsko prtljago pa res ni tako težko zložiti še ene<br />
ali dveh velikih slovenskih zastav, kajne? Na simbolni ravni<br />
zdaj deluje tako, kot da ne gre za pripravljen obisk, temveč<br />
zgolj za postanek na poti – po sistemu: če bodo Palestinci<br />
pač imeli čas.<br />
DRŽA PODREJENOSTI<br />
Ozko <strong>se</strong>denje, naklon glave in stisnjena drža dlani pri Tanji Fajon<br />
izražajo podrejenost, globoko hvaležnost, da si je nekdo<br />
vzel čas za nas, celo nekakšno pohlevnost. Na drugi strani pa<br />
lahko pri palestinskem sogovorniku opazimo nevtralno držo<br />
telesa in dlani postavljene v t. i. spuščeni stolp, ki ga običajno<br />
uporabljamo pri zbranem poslušanju. Iz videnega lahko zaključimo,<br />
da gre predv<strong>se</strong>m na palestinski strani za vljudnostni<br />
sprejem, na slovenski strani pa bi si lahko želeli boljše priprave,<br />
saj je slikovni material s takšnih srečanj običajno edino,<br />
kar ostane, potem ko je takšno srečanje končano. <br />
Ministrica Tanja Fajon (53) s palestinskim pred<strong>se</strong>dnikom<br />
vlade/zunanjim ministrom Mohamedom Mustafo (69) v Ramali, 5. maja.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
56<br />
FILMSKI KAŽIPOT<br />
Kozolci, dok. film, SLO 2021<br />
ČET, 16. 5., 18.15, TVS 2<br />
Kozolci lahko stoji sami ali pa so prislonjeni<br />
k drugi stavbi. Običajno so le<strong>se</strong>ni, razen<br />
opečnate ali slamnate strehe. Poslikani<br />
kozolci kažejo finančno stanje lastnika.<br />
Drugod po Evropi kozolci nimajo strehe in so<br />
uporabljeni le za sušenje, medtem ko imajo<br />
slovenski kozolci širšo namembnost. Večina<br />
ima streho in <strong>se</strong> uporabljajo za sušenje<br />
žita, <strong>se</strong>na, koruze, lana, konoplje, stročnic,<br />
korenin in praproti. Film pripoveduje zgodbo<br />
o nastanku slovenskega kozolca.<br />
Operacija Valkira, zgodovinski<br />
film, Nemčija 2004<br />
PET, 17. 5., 11.00, AMC<br />
Igra: Tom Crui<strong>se</strong><br />
Film razkriva ozadje najbolj znanega, a neuspelega<br />
poskusa atentata na Adolfa Hitlerja<br />
med drugo svetovno vojno. Nemški vojaški<br />
poveljnik Claus, razočaran nad nesmi<strong>se</strong>lnostjo<br />
vojne, <strong>se</strong> ranjen vrne iz afriških bojišč.<br />
Po amputaciji roke in očesa vzpostavi stik z<br />
vplivnimi generali, ki načrtujejo odstranitev<br />
Hitlerja. Claus pripravi drzen načrt za prevzem<br />
oblasti in zaupajo mu izvedbo atentata.<br />
Film temelji na resničnih dogodkih.<br />
kolo<strong>se</strong>j.si<br />
Gospodična Potter,<br />
biografski film, ZDA 2006<br />
SOB, 18. 5., 19.00, TV1000<br />
Zgodba <strong>se</strong> dogaja leta 1902 v Londonu.<br />
Mladi Beatrix Potter je mama predstavila<br />
več snubcev, ki pa ji niso bili všeč. Beatrix<br />
od otroštva riše živali in si izmišlja zgodbe<br />
o njih, vendar starši nikoli niso prepoznali<br />
njenega umetniškega talenta. Nekega dne<br />
Beatrix svoje zgodbe ponudi tiskarni in<br />
založniku Normanu Warneju, ki je navdušen<br />
nad njenimi zgodbami, in izda njeno prvo<br />
otroško knjigo. Zaradi uspeha knjige <strong>se</strong> med<br />
Beatrix in Normanom razvije ljubezensko<br />
razmerje, ki pa mu mati močno nasprotuje.<br />
Njena knjiga Zbrane prigode Petra Zajca je<br />
prevedena v več kot 36 jezikov.<br />
Patriot, zgod. film, ZDA 2000<br />
PON, 20. 5., 15.00, KINO<br />
Igra: Mel Gibson<br />
Zgodba <strong>se</strong> odvija med ameriško revolucijo<br />
leta 1776 in sledi kmetu Benjaminu Martinu,<br />
ki je razpet med družinske obveznosti in<br />
dolžnosti do domovine. Benjamin, nekdanji<br />
vojak, <strong>se</strong> je odločil, da <strong>se</strong> bo umaknil iz<br />
vojskovanja in mirno vzgajal svojo številčno<br />
družino. Ko sovražnik ogrozi njegovo družino,<br />
Benjamin prevzame orožje, da bi zaščitil<br />
svoje bližnje.<br />
Otroci s Petrička,<br />
dok. film, SLO 2007<br />
TOR, 21. 5., 07.20, KINO<br />
Otroci s Petričkega je ganljiva zgodba o sirotah<br />
iz koncentracijskega taborišča Teharje.<br />
Partizani so jih odvzeli staršem in namestili<br />
v taborišče Petriček. Sirote, stare od dveh<br />
me<strong>se</strong>cev do o<strong>se</strong>mnajst let, so čutile, da so<br />
zapuščene in nezaželjene. Avtor romana Ivan<br />
amazon.com<br />
Ott poudarja, da je bila vera, ki so jo starši<br />
prenašali na svoje otroke, ključna za preživetje.<br />
Otroci s Petričkega so bili prepričani,<br />
da jih ima vsaj Bog rad, če že ne drugi. Na<br />
Festivalu slovenskega filma je dobil nagrado<br />
Vesna za najboljši slovenski film.<br />
Gospa s kombijem,<br />
komedija, VB 2015<br />
ČET, 23. 5., 18.50, TV1000<br />
Bennettova pripoved temelji na resnični<br />
zgodbi o gospe Shepherd, ekscentrični<br />
ženski neznanega porekla, ki je svoj pokvarjeni<br />
kombi "začasno" parkirala na njegovem<br />
dovozu v Londonu in v njem živela naslednjih<br />
15 let. Sprva nejevoljen, <strong>se</strong> Bennett počasi<br />
zbliža z nenavadno gospo, kar spremeni<br />
njuni življenji. Film so posneli na prizorišču,<br />
kjer sta Bennett in gospa Shepherd v resnici<br />
preživela ta dolga leta.<br />
<br />
PRIPRAVIL: LUKA MAMIĆ<br />
V 80 dneh okoli sveta,<br />
akc. film, Nemčija 2004<br />
SOB, 18. 5., 10.50, AMC<br />
Zgodba po slovitem romanu Julesa Verna<br />
<strong>se</strong> odvija leta 1890. Pas<strong>se</strong>partou je kitajski<br />
tatič, ki ukrade kip dragocenega Bude, nato<br />
pa <strong>se</strong> skrije pri londonskem izumitelju in<br />
pustolovcu Phileasu Foggu. Le-ta je sklenil<br />
stavo s člani svojega kluba, da bo v 80 dneh<br />
obšel svet. Pas<strong>se</strong>partou ga spremlja na poti<br />
in uporabi svoje borilne veščine, da zaščitil<br />
gospodarja pred nevarnostmi in zasledujujočim<br />
detektivom. Zgodba o lojalnosti in<br />
zvestobi svojemu narodu.<br />
Bsf.si<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
Koledar dogodkov MAJ<br />
DOGODKI<br />
57<br />
16<br />
ČET<br />
X @JozeMozina<br />
Slovesnost v spomin na žrtve<br />
komunističnega nasilja: Ker smo ljudje<br />
21.00<br />
Trg republike,<br />
Ljubljana<br />
Spominska slovesnost<br />
Spomin na pobite bodo obudili z molitvijo, z branjem<br />
njihovih imen, s prižiganjem sveč, s cvetjem z njihovih<br />
domačih travnikov, položenim pod farne križe, z umetniško<br />
be<strong>se</strong>do in glasbo.<br />
Osrednji govornik bo dr. Mitja Ferenc, spregovorili bodo<br />
Vlasta Doležal Rus, dr. Matija Ogrin, Alexander Jerman,<br />
dr. Helena Jaklitsch in Jože Kurinčič, prisluhnili bomo<br />
pesniku Tonetu Kuntnerju, Pavletu Ravnohribu, Mateji<br />
Subotičanec, Jožetu Bartolju, dr. Janezu Juhantu in Romani<br />
Bider, nastopili bodo glasbeniki Marta Močnik,<br />
Lucas Osterc Somoza, Fran Matić in oktet De<strong>se</strong>ti brat.<br />
17<br />
3450 umorjenih: Jama pod<br />
Macesnovo gorico – slovenski Katin<br />
18<br />
Grajski<br />
dnevi<br />
PET<br />
18.00 otvoritev razstave, 19.00 maša<br />
zadušnica, 20.00 dokumentarni film<br />
in pogovor z avtorjem<br />
Frančiškanski samostan sv. Ane,<br />
Destradijev trg 10a, Koper<br />
Razstava<br />
SOB<br />
19<br />
NED<br />
9.00–18.00<br />
Ljubljanski grad,<br />
Grajska planota 1, Ljubljana<br />
Družabna prireditev<br />
18<br />
Noč orgel: István Bátori<br />
(Madžarska)<br />
18<br />
Praznik sv. Jošta: Rok Škrlep,<br />
Tambura Team, Ansambl Ikebana<br />
SOB<br />
20.00<br />
Stolnica Ljubljana,<br />
Dolničarjeva ulica 1, Ljubljana<br />
SOB<br />
17.00 maša, 19.00 predstava,<br />
21.00 zabava<br />
Poče, Cerkno<br />
Koncert<br />
Družabna prireditev<br />
19<br />
Prepevam<br />
ti v zahvalo<br />
21<br />
P. Stanislav Škrabec tako in<br />
drugače ob 180-letnici rojstva<br />
NED<br />
18.00<br />
TOR<br />
18.00<br />
Župnijska cerkev sv. Martina,<br />
Jobstova cesta 34, Žiri<br />
Frančiškanska knjižnica in muzej,<br />
Prešernov trg 4, Ljubljana<br />
Koncert<br />
Odprtje razstave in predavanje<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
58<br />
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
3 7 2 7 4 2 3 20<br />
8 8 3 5 8 4 5 30<br />
8 1 5 7 3 5 4 22<br />
6 4 8 6 2 8 7 25<br />
4 5 7 6 9 3 4 22<br />
4 8 9 8 5 1 4 26<br />
3 2 9 6 6 8 9 27<br />
27 17 33 38 15 13 29<br />
2 6 1 6 1 6 3 12<br />
5 9 2 1 6 6 7 9<br />
6 6 1 1 4 3 7 14<br />
5 2 7 2 7 8 3 14<br />
8 8 9 6 9 9 4 28<br />
1 1 6 8 4 3 2 17<br />
8 2 2 1 9 7 9 9<br />
2 17 11 16 24 21 12<br />
3 7 2 7 4 2 3<br />
8 8 3 5 8 4 5<br />
8 1 5 7 3 5 4<br />
6 4 8 6 2 8 7<br />
4 5 7 6 9 3 4<br />
4 8 9 8 5 1 4<br />
3 2 9 6 6 8 9<br />
2 6 1 6 1 6 3<br />
5 9 2 1 6 6 7<br />
6 6 1 1 4 3 7<br />
5 2 7 2 7 8 3<br />
8 8 9 6 9 9 4<br />
1 1 6 8 4 3 2<br />
2 2 2 1 9 7 9<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
Kolumna<br />
AKTUALNO<br />
Več slovenske GLASBE<br />
in nič MARIHUANE<br />
»Na tej postaji predvajate več naše glasbe, kot jo pri nas v Zadru,«<br />
sta ugotovila moja prijatelja že pred de<strong>se</strong>timi leti. V tem času<br />
<strong>se</strong> ni nič spremenilo. Na mnogih naših radijih predvajajo veliko<br />
tuje glasbe in premalo naše. Za moj okus. Pa ni<strong>se</strong>m nacionalist.<br />
59<br />
IGOR GOŠTE<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
Dober teden <strong>se</strong>m potoval po Albaniji<br />
in po Bosni in Hercegovini<br />
(BiH) z avtobusom z avtobusne<br />
postaje v Tuzli. Med sopotniki,<br />
ki so bili vsi z različnih koncev BiH, sva<br />
bila z ženo edina iz Slovenije. Ni me motilo,<br />
da so v avtobusu predvajali bolj kot<br />
ne le glasbo bosanskih izvajalcev. Žal pogosto<br />
ni tako, ko potujem kam s katero od<br />
slovenskih turističnih agencij.<br />
Potem ko <strong>se</strong>m po nekajdnevnem potovanju<br />
po Albaniji še nekaj dni ostal v okolici<br />
Tuzle v Tuzelskem kantonu (bosansko<br />
<strong>se</strong> reče Tuzlanski kanton) in <strong>se</strong> mimogrede<br />
okopal tudi v tamkajšnjih znamenitih<br />
slanih panonskih jezerih, <strong>se</strong>m v svojem<br />
o<strong>se</strong>bnem avtomobilu prisluhnil nekaterim<br />
bosanskim radijskim postajam.<br />
DOMAČI IZVAJALCI<br />
Res jih imajo veliko in kar je zanimivo,<br />
za razliko od mnogo naših, je pri njih<br />
več glasbe kot »praznega« govorjenja.<br />
A tisto, kar mi je dalo misliti, je to, da<br />
na njihovih postajah najpogosteje lahko<br />
prisluhneš ravno glasbi, ki jo izvajajo<br />
njihovi domači glasbeniki.<br />
Nekateri nam poznani še iz časov<br />
nekdanje skupne države Jugoslavije,<br />
mnogo pa je tudi mlajših, ki morebiti nam<br />
Slovencem niso tako poznani. Le redko<br />
<strong>se</strong> kje »znajde« kakšna glasba tujih izvajalcev,<br />
še manj slovenskih. V teh dneh<br />
<strong>se</strong>m »ujel« le pe<strong>se</strong>m Vlada Kreslina, pa še<br />
ta pe<strong>se</strong>m je bila zapeta v hrvaškem jeziku.<br />
Ko to primerjam z našimi radijskimi<br />
postajami, v tem prednjači Radio Aktual<br />
iz tako imenovanega Odlazkovega<br />
medijskega imperija, je zgodba pov<strong>se</strong>m<br />
druga. Z ženo pogosto na Izlakah gostiva<br />
prijatelje iz Dalmacije, pri katerih zadnji<br />
dve de<strong>se</strong>tletji letujeva. S ponosom jima<br />
razkazujeva lepote naše prekrasne domovine.<br />
Zdaj že dobro poznata naše radijske<br />
postaje, zato vesta, kje predvajajo<br />
veliko njihove glasbe. Včasih me zaprosita,<br />
če lahko v avtu, ko <strong>se</strong> vozimo <strong>se</strong>m<br />
ter tja, prestavim na Radio Aktual.<br />
»Na tej postaji predvajate več naše<br />
glasbe, kot jo pri nas v Zadru,« sta ugotovila<br />
že pred de<strong>se</strong>timi leti, ko sta bila<br />
prvič pri nama. V tem času <strong>se</strong> ni nič<br />
spremenilo. Na tem radiu in mnogih<br />
drugih naših, z izjemo Radia Ognjišče,<br />
ki ga redno poslušam, predvajajo veliko<br />
tuje glasbe in premalo naše. Za moj okus.<br />
Zelo cenim naše glasbene izvajalce – pa<br />
<strong>se</strong>m daleč od nekoga, za katerega bi lahko<br />
rekli, da je nacionalist.<br />
BOLJ SLOVENSKA SMER<br />
Ko <strong>se</strong>m na Hrvaškem, rad poslušam<br />
njihovo glasbo, v Bosni njihovo, ko <strong>se</strong>m<br />
doma, rad našo. Tako kot verjetno Bosanci,<br />
Hrvatje in Srbi zadovoljni, ker<br />
na njihovih radijskih postajal lahko<br />
poslušajo veliko svoje glasbe, bi bil tudi<br />
sam veliko bolj, če bi denimo omenjeni<br />
Radio Aktual ubral drugo smer. Bolj<br />
slovensko. Nenazadnje tudi radio ozavešča<br />
in sporoča, kdo smo, kakšna je<br />
naša kultura, kakšna naša glasba. Če pa<br />
smo »prisiljeni« poslušati le tujo glasbo,<br />
potem nas ne sme čuditi, da smo mlade<br />
dobe<strong>se</strong>dno (pre)vzgojili, da zadnja leta<br />
množično obiskujejo koncerte tujih izvajalcev<br />
in mnogo manj domačih.<br />
Zato <strong>Domovina</strong> po mojem opravlja<br />
pomembno delo, ker <strong>se</strong> je ne njenih straneh<br />
našel prostor tudi za Ivana Sivca, ki<br />
nas vsak teden spomni na naše korenine<br />
in nas s članki popelje v kakšen naš bolj<br />
ali manj znan ansambel. Upam, da njegove<br />
članke, pravzaprav tednik v celoti,<br />
ne prebiramo le tisti, ki smo <strong>se</strong> že srečali<br />
z Abrahamom, ampak tudi mladi.<br />
Prav tako <strong>se</strong>m v Domovini prebral svarila<br />
o tem, kaj prinaša (morebitna) legalizacija<br />
marihuane. Mene je, kot očeta<br />
in dedka, precej strah, ko opažam, da<br />
so tako cigarete kot alkohol v<strong>se</strong>splošno<br />
dostopni, ko bo (ali če bo) še marihuana,<br />
potem me bo le še bolj. Tako kot <strong>se</strong><br />
bojim morebitne uzakonitve evtanazije<br />
oziroma pomoči pri končanju življenja.<br />
Imamo mar oblast zato, da nas spodbuja<br />
k uživanju marihuane ali denimo h končanju<br />
življenja? Prepričan <strong>se</strong>m, da ne. <br />
Ko <strong>se</strong>m na Hrvaškem,<br />
poslušam njihovo glasbo,<br />
v Bosni njihovo,<br />
ko <strong>se</strong>m doma, pa našo.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
60 AKTUALNO RAZVEDRILO Humor<br />
Študentski protestniki<br />
na Fakulteti za družbene vede<br />
v znak solidarnosti s Hamasom<br />
zažgali LGBT zastavo.<br />
Raiven obljubila, da bo pred<br />
naslednjim nastopom spremenila<br />
spol in spolno usmerjenost,<br />
da omogoči zmago Sloveniji.<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
barbadinko @barbadinko<br />
Dragi,<br />
ne morem<br />
spati!<br />
To je normalno.<br />
Vrag nikoli ne spi.<br />
Ana Blu
KRIŽANKA 61<br />
SHUTTERSTOCK<br />
DOMOVINA<br />
OKULIST<br />
SLOV.<br />
PISATELJ<br />
(NOČ DO<br />
JUTRA)<br />
GROBO<br />
OBDELA-<br />
NA DESKA<br />
ZA PLOT<br />
JURE<br />
NATEK<br />
KRAJŠA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
URŠULA<br />
OKRAS<br />
USLUŽBE-<br />
NEC,<br />
KI VODI<br />
EVIDENCO<br />
NELLY<br />
SACHS<br />
ŽENSKA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
OTO<br />
RIMSKO<br />
MESTO V<br />
SREMSKI<br />
MITROVICI<br />
ŽENSKA,<br />
KI SE UK-<br />
VARJA S<br />
TKANJEM<br />
NASELJE-<br />
NOST,<br />
POSELJE-<br />
NOST<br />
SLOV.<br />
PISATELJ<br />
(MARTIN<br />
KRPAN)<br />
KRAD-<br />
LJIVEC,<br />
ZMIKAVT<br />
KNJIŽNA<br />
JUNA-<br />
KINJA<br />
KARENINA<br />
LOVRENC<br />
KOŠIR<br />
DIRIGENT<br />
15<br />
(ARTURO)<br />
VRSTA MA-<br />
KARONA<br />
GORSKE<br />
REŠEVAL-<br />
NE SANI<br />
ZEMELJ-<br />
SKI TEČAJ<br />
MOTORNO<br />
KOLO<br />
VELIKA<br />
OŠAB-<br />
NOST<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
NASELJE<br />
JUŽNO<br />
OD NOVE<br />
GORICE<br />
ZVEZNA<br />
DRŽAVA<br />
NA SZ.<br />
ZDA<br />
6<br />
BREZ-<br />
MOČNOST<br />
GLAVNO<br />
MESTO<br />
BELO-<br />
RUSIJE<br />
SAKSO-<br />
NEC<br />
HRIBOVJE<br />
V BIH<br />
GRŠKO<br />
OTOČJE<br />
NAJVEČJI<br />
JELEN<br />
BESEDNA<br />
2<br />
FIGURA,<br />
PONOVIT.<br />
BESEDE<br />
PLEMENIT,<br />
TEŽKO<br />
DOSEG-<br />
LJIV CILJ<br />
ČASOVNI<br />
TERMIN<br />
DIRKAČ<br />
LAUDA<br />
MESTO<br />
V S. IRANU<br />
(KONVEN-<br />
CIJA)<br />
16 MURSKA<br />
SOBOTA<br />
8<br />
IDENTIČ-<br />
NOST<br />
GRŠKI<br />
14<br />
BOG<br />
LJUBEZNI<br />
HVALNICA<br />
VAS SZ. OD<br />
12<br />
SEŽANE<br />
Ž. IME,<br />
NADA<br />
JUDOVSKI<br />
KRALJ<br />
VELIKA<br />
PAPIGA<br />
NEODIM<br />
MATEVŽ<br />
LANGUS<br />
3<br />
NOŠENJE<br />
JEK,<br />
ODMEV<br />
UGOTOVI-<br />
TEV, SPO-<br />
ZNANJE<br />
10<br />
4<br />
TEMNI<br />
DEL<br />
DNEVA<br />
TUJA<br />
ČRKA<br />
9<br />
MOČVIR-<br />
SKA ALI<br />
VODNA<br />
RASTLINA<br />
ŽUPNIJA<br />
ILOVICA<br />
MAŠČOB-<br />
NO TKIVO<br />
PRI<br />
PRAŠIČIH<br />
ŠTIRIKOT-<br />
11<br />
NO OB-<br />
TESANO<br />
DEBLO<br />
VESLAČ<br />
V SKIFU<br />
5<br />
ČLOVEK<br />
Z OČALI<br />
SLOV. PRE-<br />
VAJALEC<br />
(SREČKO)<br />
GESLO<br />
OTOK OB<br />
1<br />
VZHODNI<br />
OBALI<br />
DANSKE<br />
13<br />
GLAVNO GESLO<br />
1 2 3 4<br />
5<br />
OLIVIER<br />
6 7 8<br />
MESSIAEN<br />
7 9 10 11 12<br />
13 14 15 16<br />
Ana Blu
62 JU3 2052<br />
ČOKOLINČKI<br />
Kolumna<br />
Ne mine dan, da <strong>se</strong> ne bi soočala z dokaj razklanimi občutki na račun<br />
naše skupne domovine. Sprašujem <strong>se</strong>, pa kaj presneto, smo <strong>se</strong> zamerili<br />
Stvarniku, da nas tako kaznuje? Zakaj nam je dal takrat, ko nas je ustvarjal,<br />
tako upogljivo hrbtenico? Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni?<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
Pravijo, da človek živi vsaj tri različna<br />
življenja. Eno je tisto, ki ga<br />
poznajo tudi drugi, po katerem<br />
ga tudi sodijo – v dobrem ali slabem.<br />
So pa še druge plati, še druga življenja<br />
istega človeka, ki so lahko dosti<br />
bolj krute, mračne, nevarne in zlobne.<br />
Neštetokrat <strong>se</strong> zalotimo, kako nas celo<br />
kdo ob bližnjih, za katerega <strong>se</strong> nam zdi,<br />
da ga poznamo vsaj toliko kot <strong>se</strong>be, pre<strong>se</strong>neti.<br />
Šokira.<br />
Spominjam <strong>se</strong>, bilo je lansko leto,<br />
ko sva <strong>se</strong> pogovarjala z nekim starejšim<br />
gospodom, iz<strong>se</strong>ljencem. Ko je njegov<br />
ljubljeni oče, ki je pred 2. svetovno vojno<br />
iz rodnega kraja zbežal čez ocean,<br />
nenadoma umrl, je v zapuščini našel<br />
več pi<strong>se</strong>m, ki so pričala, da je v mladosti<br />
nekoga na zverinski način ubil.<br />
»Vsa leta, do svoje smrti, nam je bil<br />
najboljši oče,« mi je zaupal sogovornik,<br />
ki <strong>se</strong>, preprosto rečeno, ni mogel nikoli<br />
sprijazniti z očetovo skrivnostjo.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024<br />
SIROTA JERICA<br />
Ne mine dan, da <strong>se</strong> ne bi soočala z dokaj<br />
razklanimi občutki na račun naše skupne<br />
domovine. Sprašujem <strong>se</strong>, pa kaj za<br />
vraga, smo <strong>se</strong> zamerili Stvarniku, da nas<br />
tako kaznuje? Zakaj nam je dal takrat,<br />
ko nas je ustvarjal, tako upogljivo hrbtenico?<br />
Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni?<br />
Zakaj je skoparil s pametjo, razsodnostjo?<br />
Pa ne, da je računal na to, da<br />
nam bo zdrav razum kar sam padel v naročje?<br />
Pogosto <strong>se</strong> sprašujem, zakaj smo<br />
leta 1991 zažigali jugoslovanske zastave<br />
in pri<strong>se</strong>gali, da te nesnage v novo nastali<br />
domovini ne bomo nikoli več prenašali?<br />
V resnici ni nikoli odšla, le potuhnila <strong>se</strong><br />
je ter <strong>se</strong> v zavetju teme ter ob pomoči<br />
»profit partizanov« (Miran Videtič) razbohotila<br />
do neslutenih raz<strong>se</strong>žnosti.<br />
Ko stojim na vrh Žirka in gledam v<br />
dolino, kjer leži moj rojstni kraj, si rečem:<br />
»Kdo bo ljubil to ubogo, edino domovino,<br />
ki jo imamo, če je še mi, ki nam<br />
srce bije na pravi strani, ne bomo?!«<br />
ZA CRKNIT SMEŠNO<br />
Berem, da ima po zadnjih anketah ta<br />
vlada največjo podporo v zadnjega pol<br />
leta. Kdo jim je dal glas? Poplavljenci?<br />
Bolniki, ki jim je ta vlada – oprostite izrazu<br />
– do amena zj**ala zdravstvo? So<br />
dvignili roke podjetniki? Morda s.p.-ji,<br />
ki jih po umetno ustvarjeni aferi z dr.<br />
Jakličem, pribijajo na križ in sramotijo,<br />
češ da so manjvredni? Se navdušujejo<br />
zanje tisti iz okolice Brežic, ki jim hočejo<br />
podtakniti migrante? Skačejo od<br />
ve<strong>se</strong>lja v Ljubljani, kjer jim dotični migranti<br />
malodane vsak dan nadlegujejo<br />
kakšno dekle? So za to vlado glasovali<br />
gledalci RTV, katero so v 2,5 letih popolnoma<br />
uničili, da ni več vredna niti<br />
pol piksne mlakužaste vode? So glasovali<br />
tisti, ki imajo še toliko zdravega razuma,<br />
da ne pozabijo, da obljuba, dana<br />
danes, jutri izgine za obzorjem? So glasovali<br />
tisti, ki še niso pozabili na dvojnika<br />
iz Romunije?<br />
Kdo torej je – poleg provladnih<br />
NVO-jev, borcev NOB, sindikalistov,<br />
Za božjo voljo, saj na vladi<br />
ne počnejo drugega, kot da<br />
<strong>se</strong> važijo z nekimi otročjimi<br />
forami po Instagramu!<br />
oportunistov in že omenjenih »profit<br />
partizanov« – sploh glasoval zanje?<br />
So <strong>se</strong> v tej vladi zapisali v zgodovino s<br />
kakšnim omembe vrednim uspehom?<br />
Za božjo voljo, saj ne počnejo drugega,<br />
kot da <strong>se</strong> važijo z nekimi otročjimi forami<br />
po Instagramu!<br />
»KAPITALIZEM MORA PAST«<br />
Od »delavskih protestov«, ki smo jih letos<br />
gledali za prvi maj, je preteklo že kar<br />
nekaj vode. A vam po pravici povem, da<br />
ne morem in ne morem pozabiti mladih,<br />
ki so po ljubljanskih ulicah nosili<br />
ene takšne smešne, prvoaprilske transparente,<br />
ki jih človek z vsaj malo znanja<br />
o delovanju pravne in gospodarsko<br />
uspešne države ne bi smel jemati resno.<br />
Žal nam usoda ne prizanaša: prav ti, ki<br />
kot muhe na drek tiščijo glave v Venezuelo,<br />
hočejo krojiti našo prihodnost.<br />
Ob enega od transparentov, na katerem<br />
je pisalo »Delavstvu oblast, kapitalizem<br />
mora past« <strong>se</strong> je obregnil tudi dr. Ivan<br />
Simič. Takole je zapisal: »A mi lahko<br />
kdo razloži namen zapisa? Če kapitalizem<br />
pade, kaj bo z delavci? Bodo ustanovili<br />
podjetje, vplačali kapital, najeli<br />
posojilo, kupili opremo, poskušali prodati<br />
proizvode, če bo izguba, bodo dokapitalizirali<br />
podjetje?«<br />
MEDSEBOJNA ODTUJENOST<br />
Konec aprila je v Portorožu pes pred<br />
eno od trgovin do smrti pogrizel drugega<br />
psa. V Zgornji Avstriji je oktobra lani<br />
ameriški staffordshirski terier večkrat<br />
ugriznil tekačico, ki je nato podlegla<br />
poškodbam. Večji pes brez ovratnice<br />
je v Izoli lani ob tem času napadel in<br />
ugriznil 17-letnico in 18-letnika. Oba<br />
sta poiskala zdravniško pomoč v izolski<br />
bolnišnici. Če je bilo še v začetku leta<br />
2005 pri nas registriranih 125.719 psov,<br />
je ta številka v letu 2022 poskočila že na<br />
251.608 psov in 44.502 mački. Številke,<br />
ki ogromno povedo o naši med<strong>se</strong>bojni<br />
odtujenosti in o nepripravljenosti, da<br />
bi strpno in razumevajoče navezovali<br />
medčloveške stike.
Razvedrilo<br />
LLLLL+<br />
63<br />
SKRITA MISEL<br />
SHUTTERSTOCK<br />
VRV LADEN IBIS TRK MIZA<br />
ALEP ŠOPAR PIH ODNOS<br />
STJEPAN DEL LIST ANODA ROD<br />
V vsaki gornji be<strong>se</strong>di prečrtajte pravo črko,<br />
ostale pa po vrsti prepišite v sodnja polja.<br />
Tu boste prebrali modro ugotovitev. (jp)<br />
KOMBINACIJSKI<br />
MAGIČNI LIK<br />
APERTURA AŽ ERICERIA<br />
GANGSTER GREŠNICE<br />
RAKEV STRNITEV TUNITAR<br />
Vsako gornjo be<strong>se</strong>do vpišite v lik dvakrat,<br />
vodoravno in navpično. Ko boste vpisali v<strong>se</strong>,<br />
<strong>se</strong> vam bo prikazala be<strong>se</strong>da, ki je ni na spisku.<br />
Le v polju, kjer <strong>se</strong> križa sama s sabo,<br />
dodajte pravo črko.<br />
V liku sta le dve črni polji. (jp)<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
64<br />
SLIKOVITO<br />
BINKOŠTI – Andrew Wyeth<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
Satira<br />
Vem.<br />
Sam <strong>se</strong>m si kriv.<br />
Kaj pa <strong>se</strong> dajem ljudem v<br />
zobe!<br />
Res mi ne bi bilo treba. Mirno bi<br />
lahko živel svoje provincialno življenje<br />
od šestih zjutraj pa do de<strong>se</strong>tih zvečer<br />
od ponedeljka do petka, ob sobotah od<br />
devete zjutraj do triindvaj<strong>se</strong>te, ob nedeljah<br />
bi šel tiho in pobožno k dopoldanski<br />
sveti maši, tiho in pobožno bi požiral<br />
v<strong>se</strong>, kar bi <strong>se</strong> mi s prižnice (prazno)<br />
slamnatega nastlalo v moje jasli, za<br />
praznike bi za priboljšek smel tiho in<br />
pobožno stegniti jezik po kepi zapisane<br />
škofovske soli, še tiše in s primerno<br />
dozo apatije bi pozobal, kar bi <strong>se</strong> s TV<br />
ekrana kot piča nasulo v<br />
moje malo koritce in goltal<br />
– skupaj z apaurini – v<strong>se</strong>,<br />
kar bi padlo parlamentarcem<br />
iz glav, ko bi si jih (še<br />
bolj) praznili … in to bi bilo<br />
to. Razsuti zdravstveni sistem<br />
bi skrbel za moje razsuto<br />
slovensko telo, da bi mi<br />
življenje mirno teklo ali pa<br />
bi mi ga, kdo od njegovih<br />
uslužbencev mirno in prostovoljno<br />
končal, če bi levi<br />
svobodnjaki in svobodni levaki<br />
tako predpisali.<br />
Vem.<br />
Sam <strong>se</strong>m si kriv.<br />
Kaj pa <strong>se</strong> dajem ljudem v<br />
zobe!<br />
Res mi ne bi bilo treba<br />
poslušati srca, ki mi bije<br />
pokopano nekje pod preštetimi<br />
rebri, ali pa <strong>se</strong> celo<br />
popolnoma neodgovorno<br />
predati in prepustiti njegovemu<br />
utripanju. Srce vendar<br />
nima ne pameti ne odgovornosti<br />
in včasih človeku<br />
govori same traparije. Meni<br />
je srce večkrat – in vam to<br />
lahko zaupam iz prve roke,<br />
tako leve kot desne, kajti<br />
obe sta prvi in ju zaenkrat<br />
še ni<strong>se</strong>m menjal – šepetalo<br />
zaljubljene bedastoče, ki<br />
<strong>se</strong>m jih, zaslepljen od srca in<br />
njegovega zmešanega bitja,<br />
kdaj pa kdaj celo zapisal v<br />
verze in jih potem – O, Bog<br />
Andrew Wyeth, Binkošti (1989),<br />
za<strong>se</strong>bna zbirka.<br />
<strong>se</strong> me usmili! – objavil v javnih občilih<br />
in jih celo šel glasno prebirat na kakšno<br />
prireditev. V<strong>se</strong>m na očeh. In ušesih. Saj<br />
vendar Bog ni dal človeku srca, da bi ga<br />
poslušal, ampak da bi mu gnalo kri po<br />
zamaščenih žilah. Srce ni namenjeno<br />
temu, da bi ga človek nosil na dlaneh<br />
in ga ponujal naokrog, saj je tako v nevarnosti,<br />
da mu pade iz rok. Da <strong>se</strong> pohodi<br />
in potepta. Potem pa boli! Srce je<br />
najbolj umno, varčno in varno – nositi<br />
v hlačah! Tako so me učili modri ljudje,<br />
preden <strong>se</strong>m <strong>se</strong> jim dal v zobe.<br />
In vem: sam <strong>se</strong>m si kriv! Čisto sam!<br />
Nihče mi nikoli ni rekel, naj bom<br />
umetnik – sam <strong>se</strong>m <strong>se</strong> tega domislil.<br />
Nihče mi nikoli ni rekel, da <strong>se</strong>m umetnik<br />
– le spričevalo za to imam, pa je to<br />
bolj diagnoza kot dokazilo. Nihče mi nikoli<br />
ni rekel, da <strong>se</strong>m zabaven in smešen<br />
– le sam <strong>se</strong>bi <strong>se</strong>m <strong>se</strong> zdel tak do te mere,<br />
da <strong>se</strong>m si začel domišljati, da <strong>se</strong>m zabaven<br />
in smešen tudi drugim. No, saj smešen<br />
<strong>se</strong>m jim, a ne iz pravih razlogov, zabaven<br />
pa očitno ne. Ali pa zmeraj manj.<br />
O, napuh, napuh … ki me vedno znova<br />
pripravi do tega, da stegnem jezik. Ko<br />
bi bilo bolje, da bi molčal. Da poropotam<br />
s prstki po tipkovnici in zapišem in objavim,<br />
ko bi bilo koristneje – morda celo<br />
spodobneje – ko bi si vrtal po nosu, kot<br />
pa da pišem in objavljam svoje v v<strong>se</strong>h<br />
pogledih vprašljive misli.<br />
»Kaj pa delaš?« me je vprašala.<br />
<strong>148</strong> 16. 5. 2024
»Mreže obešam,« <strong>se</strong>m ji odgovoril.<br />
»Kakšne mreže?«<br />
»Saj vendar vidiš. Ribiške mreže.«<br />
»Boš lovil ribe? Ti?« <strong>se</strong> je čudila.<br />
»Ne, <strong>se</strong>veda ne.«<br />
»Kaj potem? Boš lovil metulje?« <strong>se</strong> je<br />
smejala.<br />
»Tudi ne.«<br />
»Kaj pa potem?«<br />
»Veter.«<br />
»?«<br />
»Veter grem lovit. Tisti veter, ki veje,<br />
koder hoče. Ki ga slišiš, pa ne veš od kod<br />
prihaja in kam gre!«<br />
»Norec,« mi je rekla. Ampak čisto<br />
prijazno. In me je ob tem tako lepo pogledala,<br />
da mi je srce šepnilo, naj ji napišem<br />
kako pe<strong>se</strong>m. In če bo dobra, jo potem<br />
lahko objavim ali na glas preberem.<br />
Pa ga ni<strong>se</strong>m poslušal, srca, toliko<br />
<strong>se</strong>m pa zdaj že pameten, ampak<br />
<strong>se</strong>m raje napisal tale člančič. <br />
GREG REPOUS<br />
ZLATA MLADINA<br />
Spet <strong>se</strong> hudovala je mladina,<br />
beri: tisti, ki bili bi radi<br />
ne le v srcu, ampak večno mladi,<br />
kakšna dandanašnji je starina.<br />
Dohtarji najhujši so med njimi,<br />
ni ga, pravi, ki jih ne prezira,<br />
kasta ta kar sama da odmira,<br />
pokažimo, kar ji gre, mrcini.<br />
Ker mladino izkorišča stalno,<br />
<strong>se</strong>ga v žepe ji, ji ne plačuje,<br />
kar mladina od nje pričakuje,<br />
beri skratka: to je nemoralno.<br />
POLITIČNA POEZIJA 65<br />
Konec temu nujno bo storiti,<br />
delnice za<strong>se</strong>či fotru, mami,<br />
da svobodo z njimi <strong>se</strong> nahrani,<br />
polne da bodo mladine riti.<br />
Kot golob na veji na svobodi<br />
naj mladina <strong>se</strong> poslej počuti,<br />
stari pa naj končno že občuti,<br />
kar mu gre, <strong>se</strong>veda, prav mu bodi.<br />
To da zgodovinska je priložnost,<br />
besno je mladina zapisala,<br />
ni starina nebuloz teh brala,<br />
delo je izbrala, pravo možnost.<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />
A to ni navadna puhla fraza,<br />
vam mladina znova dokazuje,<br />
kdo jo izkorišča, izčrpuje,<br />
komu služi davčna ta oaza.<br />
Ta oaza tukaj je, na tuje<br />
treba ni, doma kapitalizem<br />
zganja kruti ekshibicionizem,<br />
vas o tem mladina prepričuje.<br />
Kar zadeva puhlih glav peresa,<br />
in golobčke do ušes v ljubezni,<br />
pa edinole mladino strezni,<br />
oče ko navije ji ušesa.<br />
Kaj bi <strong>se</strong> v oazi mrha pasla,<br />
ko v puščavo svet bi spremenila,<br />
delat bosta starša nagonila<br />
mladež, ki nikoli ni odrasla.<br />
Fotomontaža CITRUS
TEŽKO JE NAJTI<br />
DOBRE PRIJATELJE.<br />
ŽELIM SI, DA BI<br />
BILI LJUDJE BOLJ<br />
PODOBNI ŽIVALIM.<br />
ŽIVALI TE NE POSKUŠAJO<br />
SPREMENITI, AMPAK<br />
SAMO UŽIVAJO V TVOJI<br />
DRUŽBI.<br />
TROOOBB!<br />
TROOOB!<br />
PRISLUHNEJO TVOJIM TEŽAVAM,<br />
TE TOLAŽIJO, KO SI ŽALOSTEN,<br />
IN VSE, KAR ŽELIJO V ZAMENO,<br />
JE MALO PRIJAZNOSTI. *HLIP* TO JE TAKO … RES!<br />
THBPBTPTH!<br />
… V ZVEZI Z "MALO<br />
PRIJAZNOSTI",<br />
KO BOŠ V BLIŽNJI<br />
PRIHODNOSTI DELAL<br />
TUNIN SENDVIČ, BI TUDI<br />
JAZ ENEGA …<br />
POTREBUJEM<br />
VEČ DENARJA.<br />
ŽIVALI SO PRIJATELJI<br />
BREZPOGOJNO. ŽIVALI TE IMAJO<br />
RADE NATANKO TAKŠNEGA,<br />
KAKRŠEN SI.<br />
SEVEDA<br />
TI GREJO<br />
NEKATERE<br />
ŽIVALI OBČASNO<br />
NA ŽIVCE.
Domovino berem, ker me zanima<br />
drugačno mnenje.<br />
• neodvi<strong>se</strong>n način poročanja,<br />
• enaka merila za v<strong>se</strong>,<br />
Milena Miklavčič<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
159<br />
175 €<br />
205,40 €<br />
Pridružite<br />
<strong>se</strong> širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite <strong>se</strong> na<br />
Domovino<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-me<strong>se</strong>čna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-me<strong>se</strong>čna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />
kaj <strong>se</strong> v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />
Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da <strong>se</strong> strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da <strong>se</strong>m <strong>se</strong>znanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Change language