Domovina 139: Laži socialista Goloba (Predogled)

Komentar
EVROPA
39
prideta čez prag, kot z eno, ki bi pobrala
manjši seštevek. Če pa ne moreš priti
čez prag ali pa je to tvegano, se sodelovanje
izplača,« je še prepričan Janša, ki
meni, da bi bilo dobro, da bi skupno listo
sestavili SLS in NSi.
Prav to so naredili pred desetimi
leti in s skupno listo leta 2014 v Evropski
parlament pripeljali dva poslanca,
Lojzeta Peterleta (75, NSi) in Franca
Bogoviča, ter dosegli drugo mesto med
vsemi listami na volitvah. Da so bili
skupnemu nastopu na volitvah naklonjeni,
priznava tudi predsednik NSi Matej
Tonin (40), ki obžaluje, da je njegova
ideja o skupnem nastopu, h kateremu je
povabil Anžeta Logarja (47) in SLS, padla
v vodo.
»Takšna lista bi bila v resni igri za
zmago na Evropskih volitvah,« je prepričan
Tonin, a se je »Logar odločil, da ne
gre na volitve, SLS pa za samostojno pot
z nosilcem Petrom Gregorčičem (44)«.
Pogovori o skupnem nastopu naj bi
potekali tudi samo med NSi in SLS, a je
vse padlo v vodo z najavo Gregorčiča,
ki naj prej sploh ne bi bil v igri. Tik pred
svojo najavo kandidature pa je v Uri moči
kritiziral NSi, česar ti še niso pozabili.
Gregorčič je NSi označil za stranko
enega človeka, generalnega tajnika
Roberta Ilca (46), ki bi rad bil Gregor
Golobič (60) desnice, stranka pa da je
prestreljena z interesi, ki jim omogoča
domnevno sodelovanje z vlado. Stranko
je označil tudi za kastrirano zaradi
svoje majhnosti, s čimer se je nanašal
na vodenje parlamentarnih komisij.
NSI RAČUNA NA POSLANCA
Po mnenju nekaterih virov je SLS z najavo
Gregorčiča skušala razburkati politični
prostor in vzpodbuditi pogovore,
ki naj bi do takrat zastali. Po mnenju
drugih je šlo za poskus izboljšanja pogajalske
pozicije, ko naj bi bilo že skoraj
vse dogovorjeno, da bi izboljšali svoje
pogajalsko izhodišče. Ob najavi je sicer
Balažic zatrdil, da so na sodelovanje z
drugimi pripravljeni pod pogojem, da je
nosilec liste Gregorčič, kar pa je za NSi,
ki je večja od SLS, nesprejemljivo.
NSi se je tako začela pripravljati na
samostojen nastop, saj so prepričani,
da bodo tudi sami v Evropski parlament
pripeljali poslanca. »Po do sedaj narejenih
anketah ELS dobi pet mandatov, od
tega NSi zanesljivo enega,« je prepričan
Tonin, ki bo skoraj zagotovo tudi nosilec
liste. Uradno liste še niso razkrili,
bodo pa v boj poslali svojo prvo postavo.
Na listi naj bi bili poleg Tonina še
aktualna evroposlanka Ljudmila Novak
(64), ki bo nov mandat naskakovala
z zadnjega mesta, nekdanja ministra
Janez Cigler Kralj (45) in Jernej Vrtovec
(38), župan Svete Trojice v Slovenskih
goricah David Klobasa (35), poslanka
Vida Čadonič Špelič (64), namestnica
predsednika sveta stranke Mojca Erjavec
(43) ter predsednica podmladka
Mlada Slovenija Katja Berk Bevc (32).
LISTA SLS ŠE UGANKA
Na listi NSi zagotovo ne bo Lojzeta
Peterleta, ki nastop na samostojni listi
stranke zavrača, bi pa kandidiral
na morebitni skupni listi NSI in SLS, k
čemur stranki tudi aktivno spodbuja,
na zadnje s pismom svetu NSi. Stranki
k sodelovanju spodbuja tudi iniciativa
Prebudimo Slovenijo.
Manj je znanega o sestavi liste SLS.
Njen nosilec je, kot že omenjeno, Peter
Gregorčič, na njej pa bo tudi aktualni
evropski poslanec Franc Bogovič.
Omenjalo se je tudi zdravnico in nekdanjo
državno sekretarko Tino Bregant
(48), ki pa se je medtem omenjala
tudi kot nosilka liste Glas upokojencev
Pavla Ruparja (63), vendar se ta po naših
informacijah skoraj zagotovo na evropske
volitve ne bo podala.
Balažic ob tem priznava, da je njihova
najava nosilca liste »marsikoga
presenetila, kar pa ne pomeni, da se
pogovori ne nadaljujejo in da ne iščemo
poti, kako bi sodelovali in s tem dosegli
najboljši rezultat za ELS«. Delegaciji
obeh strank sta bili zadnja dva dni na
kongresu ELS v Bukarešti, vendar naj
ne bi prišlo do kakšnega konkretnejšega
dogovora.
Tudi v NSi sicer vrat za sodelovanje
še niso zaprli in jih vsaj do 25. marca
tudi ne nameravajo, ko naj bi bila njihova
lista dokončno potrjena. Hkrati obžalujejo,
da do dogovora, ki bi Sloveniji
dal upanje, ni prišlo. Vodstvo NSi ima
pri morebitnem sodelovanju še dodaten
problem v svojem terenu, saj so na lokalni
ravni odbori obeh strank marsikje
na povsem nasprotnih bregovih, mnogi
v NSi pa so še vedno prepričani, da so v
volitve 2014 vložili več, dobili pa enako
poslancev kot SLS. Pomenljiva je zato
Toninova ocena: »Politika je umetnost
možnega. Včasih je nekaj nemogoče.«
Čeprav naj bi bili v SLS pripravljeni
na sodelovanje in tudi odstopiti od
prvega mesta na listi, ki so ga pred meseci,
vsaj javno, pogojevali, pa tega očitno
ne kažejo v odnosu do NSi, kjer teh
impulzov ne zaznavajo.
IRACIONALNI STRAHOVI IN EGI
Med strankama NSi in SLS je od samega
začetka precej nezaupanja. Stranki,
ki nagovarjata do neke mere sorodno
volilno telo, sta si med seboj največji
konkurentki, hkrati pa sodelovanje
prav na evropskih volitvah lahko prinese
največ sinergij, saj ima vsak volivec
na glasovnici tako NSi-jeve kot SLS-ove
kandidate in lahko »svojega« izbere
tako, da mu da preferenčni glas, slednje
pa motivira kandidate obeh strank, da
zberejo čim več preferenčnih glasov.
Čeprav NSi kaže, da lahko računa
na svojega poslanca, bi skupni nastop
to še dodatno okrepil in preprečil, da bi
napake, kakršna je obžalovanje Ljudmile
Novak glede obravnave peticije Mitje
Ferenca (63) v Evropskem parlamentu,
to mesto ogrozile. NSi se je sicer od
ravnanja svoje evroposlanke sicer jasno
ogradila. S sodelovanjem tako NSi ne
bi izgubila ničesar, kvečjemu bi utrdila
svojo pozicijo v odnosu do drugih list
in prepričala še največje dvomljivce, da
njihov mandat ni ogrožen.
SLS pa bi realno posegla po možnosti
za poslanca, ki ga trenutno raziskave
javnega mnenja ne kažejo. Stranki se
tako tudi ne bi borili za iste volivce, volivci
pa ne bi bili pred odločitvijo, koga
podpreti. Žal politično realnost pogosto
poleg tega ustvarjajo tudi stare in sveže
politične zamere, porušeno zaupanje in
preračunljivost. Za sodelovanje je bistveno
zaupanje, pa tudi ponižnost v iskanju
sinergij namesto utrjevanja svojega
položaja, ki je tudi politično legitimno.
Te volitve so velik preizkus tako za
Mateja Tonina, ki je po svoje z njimi
zastavil tudi svojo politično kariero
na čelu NSi, kot tudi Marka Balažica,
saj so prve volitve, ko stranko vodi kot
predsednik, izguba evropskega poslanca
pa bi SLS utrdila kot zunajparlamentarno
stranko. Sodelovanje bi
zato moralo biti v interesu obeh. Do
vložitve list je vendarle še nekaj časa,
ki omogoča, da impulzi vseh, ki so
pripravljeni sodelovati, vendarle pridejo
do morebitnih partnerjev. Če bi se
liste vlagale danes, pa bi zelo verjetno
imeli tri ločene liste Evropske ljudske
stranke. Ampak liste se ne vlagajo danes.
Bo do 10. maja kaj drugače? Svojevrstna
ironija bi bila, da bi ob nesposobnosti
vlade ELS svoj rezultat glede
na prejšnje volitve poslabšala zaradi
»preveč petelinov na enem gnoju«.
139 14. 3. 2024