Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

7. 3. 2024 

Velik odmev filma 

Nebesa pod Triglavom 

23 

Kakšno bo meso 

Pregrešno drage 

iz laboratorija 36 železniške postaje 40 

RAZPADA zdravstvo, 

razpada VLADA 12 

3,95 € 

138

Izšla je nova Domovina PLUS 

PLUS 

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA 

14 intervjujev, ki leta 

po nastanku (p)ostajajo 

še bolj aktualni 

Najbolj odmevni pogovori, 

ki jih je v novinarski karieri 

naredil Tino Mamić. 

Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti. 

ZAGOTOVITE 

SI SVOJ 

IZVOD!* 

• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater: 

Trava je kot bonbonček 

• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti: 

Razvajenost je rak vzgoje 

• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par: 

Ljubezen se z leti krepi 

• Pedro Opeka, misijonar, ki je na smetišču 

zgradil univerzo 

• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel 

smrtno obsodbo 

• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka: 

Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka 

in Pika Nogavička 

*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

MOJA BESEDA 

KLOVN Z ULICE in medijski linč 

3 

Medicinska fakulteta sprejema 

najboljše od najboljših 

maturantov. Brez vsakega 

dvoma sodi med najtežje in 

najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele 

večletna specializacija doda formalni 

izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno 

opravlja svoj poklic. 

Novinarji ali ekonomisti, specializirani 

za zdravstvo, zelo težko objektivno 

ocenjujejo naravo zdravnikovega dela. 

Navadni ljudje pa še toliko težje. Lahko 

samo verjamemo enemu ali drugemu 

zdravniku in njegovim argumentom, 

ne moremo pa ocenjevati ne kakovosti 

zdravnikov ne njihovih urnikov. 

VLADA ULICE 

Žal je politična levica v križarski vojni 

proti Janezu Janši med epidemijo 

korone ta ugledni poklic razvrednotila, 

saj so argumenti zdravnikov v 

trenutku postali samo glas v množici. 

Facebook doktorji ali – če povemo po 

starem – vaški pijančki so v trenutku 

vedeli vse o na novo izumljenih cepivih 

in vseh mogočih stranskih učinkih. 

Zakaj neki smo vlagali stotine 

milijonov v razvoj cepiv, če dobiš vse 

znanje zastonj na ulici? Zakaj vlagamo 

milijone v državno upravo, če nam zakone 

pišejo kar na ulici? 

Diplomirani režiser, ki je sredi Ljubljane 

našemljen v angelca, oblečen 

samo v dolge »gate« reklamiral slaščičarno, 

se lahko obleče v pomečkano 

srajco, a zato še vedno ne more presojati 

o kakovosti dela kirurgov. Lahko se šali, 

klovni pač to počno tudi pri stvareh, na 

katere se ne spoznajo, ne more pa na 

nacionalni televiziji dobiti termina, da 

bi sodil o kakovosti nočnega dežuranja 

doktorjev medicinskih znanosti. 

GLAVNO VLOGO IMA REŽISER 

Če klovna z ulice predsednik vlade jemlje 

resno, pa to ni več smešno. Posebej ne, 

ker ta bivši angelček z ljubljanske tržnice 

usmerja zdravstveno reformo. Premierju 

bi bilo treba povedati, da Jaša Jenull 

ni rdeči nosek, smešni zdravnik Patch 

Adams, ki je zdravil tudi s humorjem. 

Jenull namreč ni ne smešen ne zdravnik. 

Jenull ni rdeči nosek, 

ni namreč ne smešen 

ne zdravnik. 

Facebook 

Aktualna levičarska vlada, ki se 

do zdravnikov obnaša kot hudobna 

mačeha, bo povzročila odhod zdravnikov 

v tujino in med zasebnike. 

Na slabšem bomo državljani, saj bo 

zdravnikov manj, v belih haljah bo 

vse več tujcev, zdravstveno zavarovanje 

pa ne bo več krilo vsega. 

Tisti, ki tako kričijo, da hočejo 

javno zdravstvo, bodo 

dosegli ravno nasprotno. 

Vse večkrat bomo morali 

k zasebnikom. 

Državno zdravstvo, ki je za državljane 

brezplačno, je bilo utemeljeno 

v komunizmu. Delovalo je dobro, ker 

partija ni mogla strokovno vplivati na 

izobraževanje zdravnikov. Za razliko 

od Zahoda, na katerem lahko nekateri 

s socialnega dna ostanejo brez najboljše 

oskrbe, teh težav v komunistični 

Sloveniji nismo imeli. Zdravstveni 

sistem je bil paradni konj slovenskega 

komunizma (ki ga danes napačno imenujemo 

socializem). 

BUMERANG 

Jenull in njegova vladna tovarišija, ki 

se ji kolca po bivšem režimu, bo dosegla, 

da bo ravno zdravstvo, enega 

redkih uspešnih sistemov nekdanje 

diktature, sesula. Spremenila ga bo v 

povprečnega zahodnega, v katerem 

ni vse zastonj in se luksuz plačuje. 

Zdravniki, ki jih je provladna medijska 

mašinerija postavila za razrednega 

sovražnika – v isti koš kot kapitalizem, 

podjetnike, kmete, Cerkev in 

Janšo –, niso neumni in se bodo hitro 

prilagodili. Dr. Žiga Turk napoveduje, 

da bodo iz državnih ambulant za stalno 

šli med zasebnike, kjer bodo bolje 

plačani in bolj spoštovani. Tega vlada 

ne bo mogla prepovedati in posledično 

bo ZZZS moral zdravstvene storitve 

plačevati njim, saj bodo sicer pacienti 

ostali brez zdravnika. 

Politično-medijski linč zdravnikov 

tudi ne bo rešil problema posameznikov, 

ki izkoriščajo sistem. Ko se bo 

stavka končala, lenih in koruptivnih 

zdravnikov ne bo nič manj. Mnogi najboljši 

pa bodo odšli. Ideološka negativna 

selekcija namreč ne nagrajuje samo 

slabših, marveč najboljše tudi uničuje. 

V nogometu je pravilo, da se ekipe, 

ki zmaguje, ne menjuje. Ne glede na 

argumente. Tudi če je v enajsterici nogometaš, 

ki ga vsi ocenjujejo za slabega. 

Slovensko zdravstvo je taka ekipa. 

Menjave se zato ne bodo dobro končale. 

Ne za paciente ne za vlado. 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

138 7. 3. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Umik soglasij je pokazal 

cesarjeva nova oblačila 

Teo Petrovič Presetnik · Komentar 

14 Za odloke, s katerimi vlada 

predpisuje delo zdravnikom, 

podlage v zakonih ni 

Jakob Vid Zupančič 

16 Tarča na TVS je bila le 

pogrom nad zdravniki 

Federico V. Potočnik · Kolumna 

18 Ali bo Golob sesutje 

zdravstva reševal 

z evtanazijo 

Peter Merše · Komentar 

23 

36 

40 

44 

David Sipoš, režiser: 

Druga svetovna vojna je bila za 

vsakega posameznika drugačna 

Urban Šifrar · Intervju 

Kdaj bomo prišli do cenovno 

dostopnega mesa iz laboratorija 

Martin Nahtigal · Komentar 

Jeseniška postaja bo stala 

preko 170 milijonov evrov 

Martin Nahtigal · Komentar 

Sodobno izobraževanje: 

na Zahodu zaskrbljujoči trendi, 

rešitve pa zelo različne 

Pia Kos 

ŠIRIMO OBZORJA 

Velik odmev filma 

Nebesa pod Triglavom 

23 

7. 3. 2024 

Kakšno bo meso 

Pregrešno drage 

iz laboratorija 36 železniške postaje 40 

RAZPADA zdravstvo, 

razpada VLADA 12 

Zaključek redakcije: 5. marec 2024 

3,95 € 

138 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 138, LETNIK 4, 

7. marec 2024 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,95 € 

Naročnina: 

175 € (eno leto, lahko obročno), 

95 € (pol leta) 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: 

MARTIN NAHTIGAL 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

URBAN ŠIFRAR 

Tehnični urednik 

in urednik fotografije: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 

7000 izvodov 

Naslovnica: 

FOTOMONTAŽA CITRUS 

NAROČNINE: 


T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O. 

Direktor: 

MITJA ŠTULAR 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

138 7. 3. 2024

VSEBINA 

5 

20 

Župan Moravč Milan Balažic pod 

drobnogledom policije in tožilstva 

Uredništvo 

34 

Politični obračun na RTV Slovenija: 

Svet prisolil zaušnico upravi 

Uredništvo 

42 

V primežu zdravnikov 

Aljuš Pertinač · Kolumna 

48 

Samoupravljanje je v resnici anarhija 

Tino Mamić · Kolumna 

28 

Pomembno je, da nas gane 

Uredništvo 

38 

Franc Bole: »oče urednik«, pionir 

in velikan katoliške medijske scene 

Milan Gregorič · Kolumna 

43 

Osovražena Vesna Vuković 

se mora vrniti k Odlazku 

Bojan Požar · Komentar 

52 

Ježek z Avseniki 

Ivan Sivec · Glasba 

3 Klovn z ulice in medijski linč 

Tino Mamić · Moja beseda 

6 Pregled tedna 

8 Foto tedna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

30 Nepremičninski podvigi 

Turističnega društva Gorje 

Nenad Glücks 

32 Cukjati: zdravstvo je nemogoče peljati po 

načelu socialistične uravnilovke 

Jakob Vid Zupančič 

46 Strah ob ocenjevanju 

ali kako si ustvarjamo slike o drugih ljudeh 

Mateja Peršolja · Kolumna 

47 Srečal sem fanta, ki me je 

pozdravil z »Dober dan« 

Aleš Čerin · Kolumna 

49 Beremo, gledamo, poslušamo 

50 Med(ijski) sosedi 

51 Jožef iz Nazareta 

Andraž Arko 

54 Lazanja s pečeno papriko in bučkami 

Selma Bizjak 

55 Ilustratorji 

Edvard Kadič · Govorica telesa 

56 Filmski kažipot 

57 Koledar dogodkov 

58 Sudokuja, vsotnici 

59 Kisovec – kraj, v katerem 

se kujejo zlate medalje 

Igor Gošte · Kolumna 

60 Razvedrilo 

61 Križanka 

62 Kaj je sreča 

Milena Miklavčič · Kolumna 

64 Šopek – Pierre-Auguste Renoir 

Gregor Čušin · Slikovito 

65 Stevo Vandalšek Deček s piščalko 

Politična poezija 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

138 7. 3. 2024

6 

PREGLED TEDNA 

ANDREJA KATIČ, 

NOVA MINISTRICA 

Poslanke in poslanci so s 45 glasovi za in 

18 proti za novo pravosodno ministrico 

potrdili Andrejo Katič (54). Premier Robert 

Golob (57) je v uvodni predstavitvi povzel 

kandidatkin življenjepis in poudaril, da je 

Katičeva izkušena političarka v pozitivnem 

pomenu besede s številnimi izkušnjami 

tako na lokalni kot državni ravni. »Moja 

odločitev zanjo je bila sorazmerno enostavna. 

Gre za eno od najbolj izkušenih 

kandidatk, predvsem pa za kandidatko, 

ki je na tem resorju že opravljala naloge 

ministrice,« je dejal Golob in izrazil 

prepričanje, da bo prav zato »tudi sredi 

mandata zastavljene naloge, ki jih ni malo, 

lahko začela opravljati v polnem zamahu«. 

Katičeva je že prejšnji teden dobila zeleno 

luč matičnega odbora DZ-ja za pravosodje. 

Opozicija je Katičevi pričakovano odrekla 

podporo. V NSi menijo, da bo ena od 

prvih nalog nove ministrice razčistiti 

nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, 

skeptični pa so do vladne napovedi, 

da bo začela uresničevati pravosodno 

reformo. V SDS pravijo, da so razočarani 

nad plitvim kadrovskim bazenom Svobode. 

Ne verjamejo, da se bo ministrica 

iz kvote SD-ja resnično lotila izzivov na 

področju korupcije. 

TRUMPOVA SODNA ZMAGA 

Vrhovno sodišče ZDA je zavrnilo prizadevanja 

posameznih držav, da Donaldu 

Trumpu (77) preprečijo kandidiranje za 

predsednika na novembrskih volitvah. 

Sodniki so soglasno razveljavili odločitev 

Sodišče je v primeru 

Donalda Trumpa (77) 

ugotovilo, da lahko t. i. 

protiuporniško klavzulo 

iz ameriške ustave 

uporabi le kongres. 

138 7. 3. 2024 

Predsednik vlade je novo 

ministrico Andrejo Katič 

(54) opisal kot izkušeno 

političarko, opozicija pa 

ne verjame v njen boj proti 

korupciji. 

Kolorada, da Trumpa diskvalificira iz 

predizbora republikancev. Sodniki v zvezni 

državi so se sklicevali na protiuporniško 

klavzulo v ameriški ustavi. Podobni poskusi 

so bili tudi v Illinoisu in Mainu. 

Tretji člen 14. amandmaja namreč 

prepoveduje funkcijo vsakomur, ki je 

sodeloval v uporu ali uporu. Toda v svoji 

odločitvi, objavljeni v ponedeljek zjutraj, 

so sodniki razsodili, da ima le kongres 

pristojnost za uveljavljanje določbe, ne pa 

tudi države. Odločitev vrhovnega sodišča 

je velika zmaga za Trumpa, tako meni tudi 

sam. »To je velika zmaga za Ameriko,« je 

v odzivu zapisal na svojem družbenem 

omrežju Truth Social. 

NSI ZAHTEVA REFERENDUM 

Poslanci Nove Slovenje s prvopodpisanim 

Aleksandrom Reberškom (37) so v 

parlamentarni postopek vložili predlog 

za razpis posvetovalnega referenduma 

o predlogu Zakona o uresničevanju 

SHUTTERSTOCK 

kulturnih pravic pripadnikov narodnih 

skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Predlog 

Zakona o uresničevanju kulturnih pravic 

pripadnikov narodnih skupnosti narodov 

nekdanje SFRJ je sicer v parlamentarni 

postopek vložila koalicija s prvopodpisanima 

Matejem Tašnerjem Vatovcem (40) iz 

stranke Levica. 

Z zakonom predlagajo, da bi se financiranje 

oz. sofinanciranje kulturnih projektov 

in programov pripadnikov narodnih 

skupnosti narodov nekdanje SFRJ prek 

javnih pozivov oz. javnih razpisov preneslo 

z Javnega sklada za kulturne dejavnosti na 

Ministrstvo za kulturo. Predlog predvideva 

tudi, da bo Svet vlade za vprašanja 

narodnih skupnosti pripadnikov narodov 

nekdanje SFRJ dobil status stalnega 

vladnega posvetovalnega telesa, ki mu bo 

predsedoval minister za kulturo. 

Kot je ob vložitvi pobude za posvetovalni 

referendum pojasnil predsednik NSi-ja 

Matej Tonin (40), je sodu izbila dno zavrnitev 

predloga Zakona o šolstvu, s katerim 

so v NSi-ju predlagali, da bi otroci, katerih 

materni jezik ni slovenščina, najprej hodili 

v pripravljalnico. Tako bi se otroci, ki ne 

govorijo slovenskega jezika, na stroške 

državnega proračuna naučili slovenščine, 

šolski učni proces pa bi tako manj trpel, 

je prepričan Tonin. Da je predlog zakona 

nesmiseln, menijo tudi v SDS-u. 

FIDES NA 

USTAVNO SODIŠČE 

Borut Živulović/BOBO 

Fides bo na Ustavno sodišče vložil zahtevo 

za presojo ustavnosti in zakonitosti 

Odloka o opravljanju zdravniške službe 

med stavko, ki ga je sprejela vlada. 

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik 

Rupel (51) pa poudarja, da vladni 

odlok ostaja v veljavi. Sindikat je sicer

PREGLED TEDNA 7 

SHUTTERSTOCK 

Opozicija Emmanuelu 

Macronu (46) očita, 

da splav uporablja za 

volilne namene. 

prepričan, da vladni odlok ne more biti 

pravna podlaga za določanje obsega 

zdravniških storitev, ki so del minimuma 

delovnega procesa, saj ga določa zakon. 

Prav tako se je glavni stavkovni odbor 

strinjal, da se bodo v primeru kakršnega 

koli ukrepanja zoper stavkajoče na podlagi 

navedenega odloka vlade uporabila 

vsa pravna sredstva za zaščito interesov 

stavkajočih. To vključuje tožbe, prijave 

na pristojne inšpektorate in po potrebi 

tudi podajanje kazenskih ovadb. 

Ministrica je sicer spomnila na besede 

predsednika vlade Roberta Goloba (57), ki 

je na seji DZ-ja v odgovoru na poslansko 

vprašanje poudaril, da je v pripravi interventni 

zakon, v katerem bodo zapisani 

enaki ukrepi, kot jih določa vladni odlok. 

Zakon bi bil po besedah ministrice Prevolnik 

Ruplove lahko sprejet zelo hitro, vlada 

bi ga lahko obravnavala že na naslednji seji 

Državnega zbora. 

SPLAV USTAVNA PRAVICA 

Francija je postala prva država na svetu, 

ki je pravico do splava izrecno vključila v 

svojo ustavo. Predsednik Emmanuel Macron 

(46) je potezo opisal kot »francoski 

ponos«, ki je poslal »univerzalno sporočilo«. 

Skupine proti splavu, tudi Vatikan, pa 

so spremembo ostro kritizirale. 

Splav je v Franciji zakonit od leta 1975, 

ankete kažejo, da približno 85 odstotkov 

javnosti podpira spremembo ustave, da 

bi zaščitili pravico do prekinitve nosečnosti. 

Medtem ko se odpor desničarjev v 

parlamentu ni uresničil, je bil predsednik 

Macron obtožen uporabe ustave za 

volilne namene. Kritiki pravijo, da revizija 

sama po sebi ni nujno napačna, ampak je 

nepotrebna. Predsednika so obtožili, da 

poskuša to izkoristiti za krepitev svoje 

levičarske verodostojnosti. 

AFERA LITIJSKA: 

HIŠNE PREISKAVE 

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v 

torek skupaj s kriminalisti več policijskih 

uprav izvedel 16 hišnih preiskav zaradi 

suma storitve kaznivega dejanja zlorabe 

položaja ali zaupanja pri gospodarski 

Apple mora v EU odpraviti 

vse omejitve pri plačilu 

storitev pretakanja glasbe 

zunaj svoje trgovine 

z aplikacijami. 

SHUTTERSTOCK 

dejavnosti v zvezi z nakupom stavbe na 

Litijski za potrebe pravosodnih organov. 

Zlorabe položaja je osumljenih 13 ljudi 

– večina je zaposlenih na Ministrstvu za 

pravosodje, pri čemer ni nihče pridržan, je 

povedal prvi mož NPU-ja Darko Muženič. 

NPU je obiskal tudi Igorja Šoltesa (59), 

donedavnega državnega sekretarja na 

ministrstvu. Kot je poročal STA, pa Šoltes 

ni med osumljenimi, prav tako ne Dominika 

Švarc Pipan (45). 

Šoltesov odvetnik, Koščak, nam je 

povedal: »V skladu z uredbo se išče dokumentacija 

glede nakupa na Litijski. Policisti 

so bili res pri gospodu Šoltesu doma, 

vendar doma ni imel dokumentacije. So 

pa policisti odnesli telefon in računalnik. 

Gospod Šoltes je tudi dal soglasje za preiskavo 

naprav v interesu, da se preiskava 

čim prej zaključi.« 

KAZEN ZA APPLE 

EU je podjetje Apple zaradi kršenja zakonov 

o konkurenci kaznovala z 1,8 milijarde 

evrov kazni. Apple je kaznovan zaradi preprečevanja, 

da bi Spotify in druge storitve 

pretakanja glasbe obveščale uporabnike o 

možnostih plačila zunaj Applove trgovine 

z aplikacijami. Evropski organ za nadzor 

konkurence je dejal, da je Apple desetletje 

zlorabljal svoj prevladujoč položaj na trgu. 

EU je ameriškemu tehnološkemu velikanu 

naročila tudi, naj odpravi vse omejitve 

in se v prihodnje vzdrži podobnih praks. 

Apple je dejal, da se bo pritožil zoper 

odločitev, češ da ni dokazov, da so bili 

potrošniki oškodovani. 

 

138 7. 3. 2024

8Gašper Stopar, občina Ivančna Gorica 

FOTO TEDNA 

30. POHOD PO JURČIČEVI POTI 

Pisatelju Josipu Jurčiču je za 180. rojstni dan prišlo voščit 5.500 pohodnikov.

ČIVKARIJA 

9 

Bojan Požar @BojanPozar 

Na razpis za urednika razvedrilnega programa TVS se 

je prijavila Tjaša Platovšek, novinarka bivše Panorame. 

Direktorica TVS Ksenija Horvat je za odgovornega 

urednika televizijskega razvedrila najprej začasno 

postavila Gregorja Peternela, sicer odgovornega urednika 

športnega programa, a ga je pred dnevi zamenjala 

z Rokom Smolejem, njenim pomočnikom. 

No, njen dolgoročni izbranec za to funkcijo pa naj 

bi bil Mario Galunič (ki je enkrat že bil odgovorni 

urednik tega programa, vendar se kot vodja ni 

najbolje izkazal, saj ima menda precejšnje težave 

pri komuniciranju s sodelavci), uredništvo menda 

podpira Tomaža Kregarja, urednika oddaje Nedeljsko 

popoldne. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Zdravniška zbornica Slovenije @zdravniska 

Prof. Zver o predlagani uzakonitvi evtanazije: 

»Kdo sem jaz, da bom odtegnil življenje 

nekomu drugemu? Kdo? Stvari, ki se mi zdijo 

zavržne, ne bom počel. Če bo moja zdravniška 

usoda pogojevana s tem, ali bom to naredil 

ali ne, ne bom. Znam kaj drugega. Lahko 

grem kopat jarke.« 

Aleš @ales2_ 

Dopisnica RTVS Vlasta Jeseničnik je na pogrebu 

Navalnega oblečena kot za na veselico. 

Milenko Ziherl @MilenkoZiherl1 

Pa še plače imajo, ki so višje od zdravniških! 

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo 

Naše šolstvo in njega reforme so kot pralni prašek. 

Vsak prašek v reklami pere najbolj belo, popolnoma 

belo in potem naslednji pere še bolj popolno 

belo. Zakaj spreminjaš, kar je popolno? 

Žiga Turk @ZigaTurk 

Od kod ideja, da bi moral državljan (ali pa politik 

brez državne funkcije) prositi zunanje ministrstvo 

za dovoljenje za potovanje v tujino ali 

pa da bi se moral javiti na ambasadi? Saj nismo 

v Kranjski Gori leta 1985, ko si se moral prijaviti 

na policijo. 

138 7. 3. 2024

10 

ČIVKARIJA 

Bwana Dik @bwana_dik 

Strokovnjak z referencami. 

Darko Bulat @Darko_Bulat 

Pozdravlja vas nova (bodoča) ministrica za pravosodje. 

Uroš Mikolič @UrosMikolic 

Lepo, da Tina enkrat letno uporabi kuhinjo. Nož jo 

lahko jaz naučim držati. 

Tomaž Štih @Libertarec 

Kako si umetna inteligenca predstavlja 170-milijonsko 

železniško postajo na Jesenicah? 

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek 

Kaj o legi grba na fotografiji pravi stroka? Je torej 

Nemčija spremenila podobo zastave Slovenije? 

Ne, le priredila jo je v skladu z mednarodno uveljavljenimi 

pravili za pravilno navpično izobešanje. 

Lahko bi rekli, da nam je prijazno naredila uslugo. 

Nora krava @norakrava 

Kot izgleda, se je KPK resno lotila korupcije. 

138 7. 3. 2024

Stavkamo ... 

KARIKATURA 

11 

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

Umik soglasij je pokazal 

CESARJEVA NOVA OBLAČILA 

Prvega marca je v veljavo stopil umik soglasij za nadurno delo zdravnikov. 

Praktično vsi javni zdravstveni zavodi neprekinjeno zdravstveno varstvo omogočajo s tem, 

da zdravniki delajo nadurno delo, torej prek 40 ur tedensko. 

Medtem v osmem tednu 

zdravniške stavke pogajanja 

med Fidesom in vlado 

še vedno stojijo in nič ne 

kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. 

Vlada pa med drugim že načrtuje 

uvedbo izmenskega dela. 

Direktorji javnih zdravstvenih ustanov 

so pripravili načrte za organizacijo 

dela po 1. marcu, ko je zdravnikom, ki 

so se za to odločili, začel veljati umik 

soglasja za nadurno delo, vlada pa je 

sprejela Odlok o opravljanju zdravniške 

službe v času stavke. Vlada je razmišljala 

tudi o uvedbi izmenskega dela, 

vendar se potem za ta ukrep ni odločila. 

Predsednik Fidesa Damjan Polh je 

na novinarski konferenci po dogodku, 

na katerem je potekala razprava o 

evropskem delovnem času in odnosu 

držav EU do zdravniškega poklica, dejal, 

da na vladni strani stavijo na zavlačevanje 

in utrujanje ter mislijo, da 

bodo sindikat zlomili. 

POSLEDICE ZA SISTEM 

»Z umikom soglasij bomo delali največ 

40 ur na teden, plus 8 nadur, kar je 

največ 200 nadur na leto, in ne več kot 

16 ur skupaj. Jaz sem recimo danes po 

dežurstvu delal 28 ur skupaj, tega od 1. 

marca ne bo več. Glede na to, da sistem 

sloni na takem delu, ker nas je premalo 

– število zdravnikov v Sloveniji je podpovprečno 

glede na ostale države EU in 

OECD –, to pomeni, da sistem, kot ga 

poznamo, propade,« pravi zdravnik Federico 

V. Potočnik, specialist infektologije, 

zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. 

»V primeru določenih oddelkov 

po dveh do treh tednih padejo dežurne 

službe, oddelki, na katerih ne bo 

zdravnikov, ki bi gledali paciente, ker 

bodo zdravniki že prej opravili te dolžnosti. 

Če jaz delam v povprečju 80 nadur 

na mesec, to je pri meni običajno, 

tu nisem nobena izjema, če toliko teh 

nadur ne bo, odpadejo službe. To je tisto, 

kar se bo začelo dogajati 1. marca, 

138 7. 3. 2024 

najprej bodo porabili vse ure, ki so na 

voljo, in potem bo približno tretji teden 

zmanjkalo ljudi za večino delovišč, 

kar pomeni, da se bodo tisti zdravniki, 

ki še ostajajo, preusmerili na urgentna 

delovišča,« opisuje Potočnik. 

Neprekinjeno zdravstveno varstvo 

bo delovalo, a vse ostale stvari se bodo 

krčile. Na oddelkih bo na primer namesto 

40 postelj 30 ali še manj postelj. 

Konziliarne službe se bodo ukinile, ambulantni 

pregledi bodo šli na minimum, 

saj zdravnikov ne bo. Lahko racionaliziramo, 

kar se da, da bo ostal neki minimum 

zdravstvene oskrbe, ampak tega 

bo izredno malo, pravi dr. Potočnik. 

»Glede na to, da je večina zdravnikov 

umaknila soglasja – govorijo o 

majhnih številkah, 30 %, kar pa ni res, 

ker nimajo vsi zdravniki soglasja oziroma 

vsi ne delajo tega. Zdravniki nad 

55 let ne delajo toliko nadur. Večina 

zdravnikov, ki ima soglasja za prekomerno 

delo, jih je umaknila. In to se bo 

zelo poznalo sistemu,« zaključi. 

X @RRavnikar 

CESARJEVA NOVA OBLAČILA 

»Koliko je zdravnikov, smo govorili že 

12 let, če ne še več, in vemo, koliko se 

je ves sistem napajal z nadurami, sočasnim 

delom in tako naprej, in ta umik 

soglasij je pokazal cesarjeva nova oblačila 

– končno bo pokazal, kako smo 

podhranjeni z zdravstvenim kadrom, 

koliko smo naredili s tako malo kadra, 

da smo bili primerljivi z ostalimi državami, 

kar se tiče zdravstvenih rezultatov,« 

je za Domovino dejal družinski 

zdravnik Rok Ravnikar. 

Izziv v prihodnosti bo, kako zagotoviti 

dovolj kadra za tak sistem, kot smo 

ga v Sloveniji vzpostavili, da v rednem 

času zagotoviš vsa delovišča, ki jih sistem 

predvideva. Jasno je, pod kakšnimi 

pogoji so delali zdravniki, ki so umaknili 

soglasja, pravi dr. Ravnikar. 

»Rezerv v tem, da bi zdravstveni delavci 

še več ali pa hitreje delali kot sedaj, 

ni. V zadnjih letih smo to prignali 

do skrajnosti. V praksi tako lahko pričakujemo 

podaljšanje čakalnih dob. 

Če se bo zagotavljalo samo neprekinjeno 

zdravstveno varstvo in nujno 

medicinsko pomoč, pomeni, da bo to 

šlo na račun rednih programov, v bolnicah 

se to po navadi kaže v daljšanju 

čakalnih dob. Na primarni ravni, na 

kateri čakalnih dob ne smemo imeti, 

bo to bolj zapleteno, predvidevam, da 

se bo treba navaditi na daljše čakanje 

medicinskih administrativnih opravil 

– stvari, ki niso nujno zdravljenje, 

ne bodo rešene isti dan. Tako predvidevam, 

videli pa bomo, kako bo,« razmišlja 

dr. Ravnikar. 

 

Rok Ravnikar, družinski 

zdravnik: »Rezerv v tem, 

da bi zdravstveni delavci 

še več ali pa hitreje 

delali kot sedaj, ni.«

TEMA TEDNA 

13 

»DIALOGA NI, ZANJ STA POTREBNA DVA« 

Tako je o najdlje trajajoči stavki zdravnikov v zgodovini samostojne Slovenije dejal 

podpredsednik sindikata FIDES Janusz Klim, dr. med. (na sliki). Kritičen je bil do 

tega, da vlada ob že dveh neizpolnjenih zavezah sedaj ponuja še tretjo, a brez zagotovila, 

da bo to izpolnila. Po prvem marcu, ko bodo začeli veljati novi ukrepi, ki jih 

je po tem, ko so nekateri zdravniki umaknili soglasja za nadurno delo, sprejela vlada, 

ostaja vse več odprtih vprašanj. Pristojno ministrstvo se snemanja 

ni udeležilo, sogovornika niso mogli zagotoviti, je pa podpredsednik 

Fidesa dejal, da bodo tisti, ki bi potrebovali nujno medicinsko oskrbo, 

to tudi dobili. 

VROČA TEMA JE NA OGLED NA SPLETU: 

Fotomontaža CITRUS 

GOLOB: ZA STAVKO KRIV BEŠIČ LOREDAN 

Na ponedeljkovi redni seji Državnega zbora je premier Golob 

(57) povedal, da je na lastni koži doživel razpad javnega 

zdravstva, ko so mu pogajalci povedali, da so med vikendom 

že oddelali svojih 48 ur dodatka. »Do tega je prišlo, do zlorab 

nadur, dela. Odziv na stavko bo zelo dober način, kako nasloviti 

te anomalije. Prepričan sem, da bo kakšen direktor 

ugotovil, da ne zmore več opravljati svojih nalog,« je povedal 

in dodal, da je pravica do osnovnega zavarovanja osnovna 

človekova pravica in da bodo interventni zakoni tudi poslani 

v parlament. Ne dvomi, da bodo potrjeni. Poudaril je, 

da si želi, da bi v vrstah Fidesa prevladal razum in da bo na 

torkovih pogajanjih ponovno pozval k zamrznitvi stavke. 

Po njegovih besedah je vlada odlok, s katerim so določene 

zdravstvene storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati 

v času stavke, sprejela šele v četrtek (29. februarja), 

saj je upala, da »bo prevladal razum v vrstah Fidesa«. Dodal 

je, da bodo pri odloku vztrajali. (Več o tem na strani 14.) 

Za stavko pa je dejansko okrivil nekdanjega ministra 

Bešiča Loredana in dejal: »In veste, zakaj imamo danes 

stavko? V resnici zato, ker je bivši minister takrat prisluhnil 

pozivom mladih zdravnikov in jim pred ostalimi 

dvignil plače, verjamem, da upravičeno. In to je glavni 

razlog, zakaj so se starejši zdravniki, ki so pa v večini v 

Fidesu, danes organizirali in zahtevajo enake oziroma v 

resnici bistveno višje povišice zase in se počutijo diskriminirane 

s strani mladih zdravnikov.« 

138 7. 3. 2024

14 TEMA TEDNA 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

Za odloke, s katerimi vlada 

predpisuje delo zdravnikom, 

PODLAGE V ZAKONIH NI 

Na Ministrstvu za zdravje so v četrtek, 29. 2., sprejeli odlok, ki določa zdravniške storitve, 

ki jih morajo zdravniki opravljati v času stavke. To sicer ureja že 46. člen Zakona o zdravniški 

službi, storitve v odloku pa se od navedenih v zakonu razlikujejo. Sindikat Fides meni, 

da pravne podlage za odločanje z odloki ni, vlada pa z njimi posega v pravico do stavke. 

Nekateri so ob tem spomnili tudi na problematiko vladanja z odloki v času kovida. 

Ali sta situaciji vladanja z odloki 

v času krizne situacije zaradi 

pandemije in v času stavke 

zdravnikov primerljivi, kdaj 

lahko vlada uporablja odloke in ali gre 

sedaj za upravičeno uporabo odloka, 

smo povprašali pravne strokovnjake. 

POSEG V PRAVICO 

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik 

Rupel je po seji vlade v četrtek 

povedala, da so sprejeli odlok, ki določa 

zdravniške storitve, ki jih morajo 

zdravniki opravljati za časa stavke. Odlok 

je vmes že začel veljati. 

Po novem naj bi tako zdravniki morali 

opravljati storitve, na katere so pacienti 

napoteni s stopnjo nujnosti »zelo 

hitro«, storitve za vse ranljive skupine 

(npr. invalide, osebe s posebnimi potrebami, 

paliativne bolnike, vojne veterane, 

žrtve vojnega nasilja ...), izdajo 

zdravniških potrdil in bolniških listov, 

napotitve pacientov na nadaljnje 

zdravljenje, zagotavljanje informacij 

o zdravstvenem stanju oskrbovalcev 

v domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih 

zavodih in storitve 

ugotavljanja zdravstvenega stanja, ki 

jih pacient uveljavlja zaradi zahtev ali 

predpisov na drugih področjih ali pri 

drugih organih, npr. zavarovalnicah 

ali sodiščih. 

Po besedah dr. Prevolnik Ruplove 

se na ministrstvu sicer zavedajo pravice 

do stavke, a »mora biti ta sorazmerna 

in nikakor ne sme pretehtati 

nad drugimi ustavno zagotovljenimi 

pravicami, kot sta pravica do zdravstvenega 

varstva in pravica do socialne 

varnosti, še zlasti ne pri invalidih 

in starejših«. 

V zdravniškem sindikatu Fides so 

se takoj odzvali in povedali, da ne vidijo 

pravne podlage za ta odlok ter da je 

določanje obsega zdravstvenih storitev 

z novim odlokom nezakonito, vlada 

pa z njim posega v pravico do stavke. 

Zakon o stavki po besedah Fidesa 

sicer predvideva možnost, da se način 

zagotavljanja minimuma delovnega 

procesa lahko določa tudi z odlokom, 

a mora ta odlok temeljiti na zakonu. 

Zakonske podlage oziroma pooblastila 

pa ni, in sicer ne v Zakonu o zdravstveni 

dejavnosti in ne v določbah Zakona 

o zdravniški službi. 

ZOBEC: ODLOK 

JE PROTIUSTAVEN 

Pogovarjali smo se z vrhovnim sodnikom 

dr. Janom Zobcem. Kot je povedal 

za naš medij, je ta odlok protiustaven. 

Podlage v zakonih, na katere se sklicuje, 

ni. Zobec tudi ni našel pooblastila, 

s katerim bi lahko izvršilna oblast 

izvajanje zdravniške stavke omejila ali 

celo nadaljnje omejila drugače, kot je že 

omejena in urejena v 46. členu Zakona 

o zdravniški službi, ki govori o opravljanju 

zdravniške službe v času stavke. 

Zdravnik je tako v času stavke dolžan 

izvajati tiste zdravniške storitve, katerih 

opustitev bi v kratkem času vodila 

v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali 

smrt. To so npr. zdravljenje vročinskih 

stanj ali infekcij, zdravljenje poškodb 

in zastrupitev, trajne okvare zdravja ali 

nevarnost smrti ter druge storitve nujne 

zdravniške pomoči. To, kar je vlada 

storila, ko je predpisala celo vrsto zdravniških 

storitev, ki nimajo nobene zveze 

niti z zdravljenjem, pa posega v pravico 

do stavke ter v načelo zakonitosti, je dodal 

Zobec. Tu vlada deluje mimo zakona 

in ustave, zato je ta odlok protiustaven. 

ZAKON O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI 

Opravljanje zdravniške službe v času stavke sicer že ureja 

46. člen Zakona o zdravniški službi: 

Zdravnik je v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške 

storitve iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, 

katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo 

hudo okvaro zdravja ali v smrt. To so zlasti: zdravljenje 

vročinskih stanj in infekcij, zdravljenje poškodb in zastrupitev, 

zdravljenje kroničnih bolezni, če bi opustitev 

neposredno in v krajšem času povzročila poslabšanje 

zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare 

zdravja ali smrt, druge storitve nujne zdravniške pomoči, 

opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj v 

obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja v prejšnjih alinejah 

(triažni pregledi), predpisovanje zdravil in medicinskih 

pripomočkov za zdravljenje stanj iz prejšnjih alinej. 

Za prvi pregled se šteje na primarni ravni prva obravnava, 

na sekundarni ali terciarni ravni pa prva napotitev 

k specialistu zaradi nove bolezni ali stanja ali zaradi poslabšanja 

bolezni. 

Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati 

še naslednje storitve: vse zdravstvene storitve za otroke 

do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene 

storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom, ukrepe 

za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. 

138 7. 3. 2024

TEMA TEDNA 

15 

potrebovala še dodatno specialno zakonsko 

pooblastilo Državnega zbora 

ali pa je v luči navedenih določb mogoče 

šteti, da takšnega dodatnega pooblastila 

ne potrebuje in je torej odlok 

veljaven. Cerar se nagiba k odgovoru, 

da takšno dodatno pooblastilo v tem 

primeru ni nujno. Res pa je, da gre, 

kot poudarja Cerar, za mejno situacijo, 

zato lahko avtoritativno razreši to 

vprašanje le Ustavno sodišče. 

Ministrica Prevolnik Ruplova (52): pravica do stavke ne sme pretehtati nad 

pravico do zdravstvenega varstva in pravico do socialne varnosti. 

Zobec je dejal, da je argument, da 

vlada s tem odlokom ščiti paciente, 

nekoliko demagoški. Vlada ima v tem 

primeru škarje in platno, da z zdravniki 

reši ta problem. Vlada mora samo 

izpolniti zahteve zdravnikov, ki jih je že 

obljubila. Če pa kdo meni, da je ta določba 

Zakona o zdravniški službi problematična, 

bi morali sprejeti nov zakon 

ali pa spremeniti obstoječ zakon, sploh 

če menijo, da ne pokriva vseh storitev, 

ki so po mnenju zakonodajalca nujne, je 

za naš medij povedal Zobec. 

CERAR: ZADEVA JE MEJNA 

Pogovarjali smo se tudi s profesorjem z 

ljubljanske pravne fakultete dr. Mirom 

Cerarjem. Kot je povedal, je že po Zakonu 

o zdravniški službi (ZZdrS), in sicer 

po zgoraj omenjenem 46. členu, treba 

v času zdravniške stavke zagotavljati 

najnujnejše storitve. Nekatere takšne 

storitve zakon primeroma že izrecno 

navaja, dopušča pa, da se po potrebi k 

temu seznamu dodajo še druge nujne 

storitve, če to zahtevajo utemeljene 

Tomo Strle/CITRUS 

Bivši ustavni sodnik Jan Zobec (70) meni, da 

je vladni odlok protiustaven. 

okoliščine. To lahko storijo sami zdravniki, 

pravno vprašanje pa je, ali lahko to 

stori tudi neposredno vlada z odlokom. 

Zdravniška stavka traja dolgo, je 

povedal Cerar, zato je z vsebinskega 

vidika razumno pričakovati, da se lahko 

med obvezne zdravniške storitve 

v času stavke dodajo še druge nujne 

storitve. Takšno dodajanje v korist 

pacientov po njegovi oceni vsebinsko 

ne krši načela ustreznega sorazmerja 

med pravico do stavke in pravico pacientov 

do nujne zdravniške pomoči. 

Po formalni plati pa je zadeva nekoliko 

mejna, meni Cerar, saj 21. člen 

Zakona o vladi sicer pravi, da lahko 

vlada z odlokom ureja določena vprašanja 

in ukrepe, ki imajo splošen pomen. 

Po 7. členu Zakona o stavki pa se 

lahko z odlokom, ki temelji na zakonu, 

predpiše način zagotavljanja pogojev, 

ki v času stavke zagotavljajo nujne pogoje 

za življenje in delo, s čimer se na 

dopusten način omejuje pravica do 

stavke v dejavnostih, kot je zdravstvo. 

Vprašanje, ki se tu zastavlja, je, ali 

bi vlada za izdajo sedanjega odloka 

PROFIMEDIA 

Miro Cerar (60): »Po formalni plati je zadeva 

nekoliko mejna.« 

Flickr @vladaRS 

ODLOKI MED PANDEMIJO 

Nekaj besed o razmerju med odlokom in 

zakonom je za naš medij predstavil tudi 

profesor ustavnega prava z ljubljanske 

Pravne fakultete dr. Igor Kaučič. Situaciji 

uporabe odlokov v časa pandemije 

in v primeru, ko se omejuje stavko, nista 

povsem primerljivi. Odlok je podzakonski 

akt, ki ga sprejme vlada (lahko 

tudi druge inštitucije, a največkrat prav 

vlada), zato da konkretizira, razčlenjuje 

pravila, določena z zakonom. Odlok ne 

sme biti v nasprotju z zakonom, ki ga 

razčlenjuje, poleg tega pa se ta razčlenitev 

veže le na vsebino zakona. Odlok ne 

more predpisovati nekaj novega in originalnega. 

V primeru odloka aktualne 

vlade pa gre za to, da je odlok uredil tudi 

stvari, ki jih zakon ni, kar je nedopustno. 

V primeru odlokov iz časa kovida pa 

je šlo za situacijo, ko je odlok temeljil na 

V primeru odloka aktualne 

vlade gre za to, da je odlok 

uredil tudi stvari, ki jih zakon 

ni, kar je nedopustno. 

zakonu, ki ga je Ustavno sodišče kasneje 

prepoznalo kot protiustavnega. Zato 

to ni čisto primerljivo, dodaja Kaučič. 

Odloki so v času kovida padli zaradi 

t. i. hierarhije pravnih aktov, ki 

deluje kaskadno. Če je višji pravni akt 

(v tem primeru zakon) v neskladju z 

ustavo, so z njo neskladni tudi vsi akti 

pod njim, torej doživijo enako usodo. 

Preprosto je treba analizirati, kaj 

zakon, na podlagi katerega je odlok 

sprejet, določa ter kaj dopušča. Kasneje 

pa še, ali je odlok skladno z zakonom 

razčlenil njegove določbe ali pa 

je preširok in je šel širše od tega, kar 

mu zakon dopušča, je za naš medij še 

povedal Kaučič. 

 

138 7. 3. 2024

16 TEMA TEDNA 

FEDERICO 

V. POTOČNIK 

POSNETEK 

ZASLONA TV SLO1 

Tarča na TVS je bila le 

POGROM NAD ZDRAVNIKI 

Kakšen cirkus! Zadnja Tarča je bila namenjena zgolj in le pogromu nad zdravniki. 

Zdaj vemo, kaj nas čaka, če se upremo oblasti. 

Kolumna 

Kdor je Tarčo gledal, je moral 

imeti pri sebi pokovko. Oddaja, 

ki vabi Jašo Jenulla (41), je 

očitno namenjena resničnostnemu 

šovu in ne resnemu pogovoru 

o tako pereči temi, zato je logično, da 

so vsi resni sogovorniki vabilo zavrnili. 

Še dobro, da je vsaj dr. Bregantova 

(48) rešila, kar se rešiti da, sicer bi bila 

oddaja do vrha polna nekih zavajanj, 

ki jih nihče ne bi mogel demantirati. 

Ampak v resnici ne moreš demantirati 

tako velikih neumnosti, kot jih je 

v nekaj stavkih povedal Jenull. On se 

pač na zdravstvo ne spozna, pa je kljub 

temu dobil največ besede. Še dr. Brecelj 

(54) mu je nalil čistega vina, čeprav 

se zadnje čase nazaj drži v svoji vlogi 

paravladnega sodelavca v Strateškem 

svetu za zdravstvo. 

Leitmotiv oddaje je bil linč neposlušnih. 

Že bivši minister Bešič Loredan 

(50) je grozil s totalno vojno, če ne bi 

podpisali dogovora. Zdaj jo imamo, totalno 

vojno. Izvaja jo vlada, izvajajo jo 

depolitizirani mediji, jo izvaja skrajno 

levi profesionalni provokator, ki skakanju 

s krilci v plenicah po centru Ljubljane 

reče služba. 

Žalostno, da nekateri mediji pri 

tem sodelujejo. Povejte mi, za katero 

stavko so šli delat anketo, koliko ljudi 

jo podpira? Kdaj so šli iskat tistega, ki 

se s stavko svojih ne strinja? Kdaj so 

odkrito navijali, naj stavka propade? 

Dvojna merila za naše in za ne naše. 

Če bi vso to energijo za hujskanje proti 

nam vložili raje v delo, za katerega so 

plačani, bi imeli do danes kakšne tri 

zdravstvene reforme. 

DELO 

Ste videli, kje delajo naši ortopedi? In 

naš direktor? In kolegi v odboru Fidesa? 

Tarča je poimensko kaznovala 

zdravnike, ki so se drznili izpostaviti. 

Sporočilo je jasno: če se upreš oblasti, 

sledi osebna diskreditacija. Kot v »Jugi« 

pred pol stoletja. Podlo je premil izraz. 

Sploh pa ker jim očitajo – pazi to, da delajo! 

Ne, da delajo na črno. Niti ne, da 

138 7. 3. 2024 

preplačujejo sodno stavbo in si urejajo 

1-odstotne obrestne mere na milijonske 

kredite. Ne, da sklepajo stoti aneks za 

gradnjo drugega tira. Ne, da zapravljajo 

170 milijonov za neko železniško postajo. 

In ne, da jim odpišejo več milijonov 

evrov dolga. Ne, v Sloveniji je problem, 

če pošteno delaš. 

V resnici ni toliko problem, da 

delaš, ampak da ne delaš za »naše«. 

Meni je povsem nerazumljivo, da neki 

nevladnik pametuje o tem, kje, koliko 

in kdaj smem delati. Baje, dokler delaš 

v državnem zavodu je OK, če pa delaš 

v zasebnem, pa ni OK. Am ... Zakaj 

že? Naj bi dopoldne v javnem zavodu 

delal nič, popoldne pri zasebniku pa 

»zares«. Mislim, resno! Podhranjeni 

oddelki, povsod manjka zdravnikov, 

dotok pacientov je stalen in vsi potrebujejo 

pomoč – in mislite, da sedimo 

v kotu in gledamo nadaljevanke? To 

Z leve: Valentina Prevolnik Rupel 

(52), Tina Bregant (48), Erik 

Brecelj (54) in Jaša Jenull (41). 

lahko izjavi samo nekdo, ki se valja po 

brezveznih nevladnih organizacijah in 

sodi po sebi. 

VOJNA V SLOVENIJI 

Vojna proti zasebnemu zdravstvu je v 

resnici vojna proti vsem, ki jih ne morejo 

kontrolirati – svoboden človek je 

vedno bil sovražnik totalitarnih oblasti. 

V svobodni državi imam sklenjeno 

pogodbo s svojim delodajalcem in popoldne 

počnem, kar hočem. V državnem 

zdravstvu konkurenca ne obstaja 

– saj imamo en sam ZZZS, ki plačuje 

storitve! Problem je v tem, ker ZZZS ne 

plačuje vseh storitev, a o tem kdaj drugič. 

Če ne želim delati nad 48 ur na teden, 

mi ni treba opravičevati tega s tem, 

da sem utrujen. Zakaj moram razne 

jenulle prepričati, da je moja odločitev 

vredna njihovega odobravanja? Zakaj si

TEMA TEDNA 

17 

drugi lastijo pravico do odločanja o mojem 

delu? Pač nočem delati tam več kot 

toliko, kot imam v pogodbi, in amen. Za 

mnenje raznih jenullov bi moralo biti 

vsakemu popolnoma vseeno. 

Ali ste slišali ministrico? Vlada je 

kršila podpisane dogovore, kar je vzrok 

za stavko. To je priznala, lepo. V normalnem 

pogovoru bi sledilo vprašanje, 

kdaj bodo te dogovore izvajali oz. kako 

bodo kompenzirali neizvajanje, saj 

menda ne bežijo od odgovornosti. Ampak 

v isti sapi ministrica pove, da se teh 

dogovorov ne namerava držati. Wait, 

what? V tistem stavku, ki ga je meni 

nič tebi nič izrekla ministrica vlade 

RS, pade pravna država! Zakaj ne zvonijo 

vsi alarmi?! Pa pustite za trenutek 

zdravnike – ta vlada od prvega dne laže, 

zavaja in krši vse možne obljube, pa gre 

karavana gladko naprej. Če ob majhnih 

svinjarijah ni posledic, potem ni čudno, 

da so svinjarije vsakič večje. 

POSLEDICE 

Vsak podsistem, vsaka reforma, ki se 

je loteva ta vlada, propade. Še za davčno 

reformo so jih (celo levi!) ekonomisti 

prosili, naj se je ne lotijo, ker bo več 

škode kot koristi. V zdravstvu je enako. 

Ukrepi, ki so jih najavili za »zaščito« 

zdravstvenega sistema, bodo prinesli še 

večjo škodo, kot če jih ne bi bilo. Primer: 

v času stavke imaš manj ljudi na voljo, 

ampak vlada jim odredi izmensko delo, 

za katerega rabiš več ljudi. Drug primer: 

odvzem soglasij za delo popoldne. Dajmo 

tole počasi prebrati, ker je bizarno: če 

delaš dopoldne in popoldne, narediš več 

ali manj, kot če delaš samo dopoldne? Jaz 

bi si mislil, da delaš več, s čimer se čakalne 

dobe krajšajo. Če pa taista vlada pravi, 

da več pasov na avtocesti poveča zastoje, 

potem razumeš, od kod jim logika. 

Sedaj pa imamo po novem odlok (oh, 

vladanje z odloki!), ki nas vrača v totalitarne 

čase, v prisilno delo. Saj gre konec 

koncev ves čas za to: za popolno kontrolo 

vseh podsistemov. Kdor ne uboga, je 

pokorjen, mu umaknejo soglasje, ukinejo 

kakšen dodatek, onemogočijo napredovanje. 

V socializmu, kjer ima država 

preveliko moč, imate vi pač premajhno. 

Težko je sprejeti nadaljnje korake. 

Mi se krvavo zavedamo, da če ne 

delamo protizakonito in prekomerno, 

sistem propade. Mi hočemo, da 

zdravstvo deluje, ne pa, da propade! 

Hkrati pa nismo pripravljeni držati 

pokonci sistema, ki ga zanemarjajo in 

zavestno uničujejo, medtem ko sebi 

urejajo udobne službice s 32-urnim delavnikom, 

nam pa pod prisilo nalagajo 

po šest tednov dela na mesec. Danes je 

Ministrica: »Vlada je kršila 

podpisane dogovore, kar je 

vzrok za stavko.« Ampak 

v isti sapi ministrica pove, 

da se teh dogovorov ne 

namerava držati. 

odlok prisilnega dela za nas, jutri bo za 

vas. Nekdo mora te norce ustaviti, mi 

sami očitno ne moremo. 

Še pred tedni smo se med seboj pogovarjali, 

da bomo ta soglasja za prekomerno 

delo pač vrnili, ko se stavka 

reši. Če je vlada s tem odnosom kaj 

dosegla, je to, da so v zadnjih dneh 

pogovori zgolj v smeri: soglasja ne 

vrnem več. Pa naj Jenull reši zdravstvo, 

če je tako pameten. 

 

KOMENTARJI BRALCEV 

Tudi levaki potrebujejo zdravnike. 

Računam, da bodo po tem pogromu 

dobili oskrbo po črki zakona: brez zvez 

in poznanstev, čakajoč na oskrbo v vrsti 

kot navdani državljani, brez napotnic v 

tujino, brez plačila storitev v privatnih 

bolnicah ... 

Aleš 

Sam imam zdravnico doma. Že več kot 

pol stoletja. Dobro vem, kako je bilo v 

Jugi in kako je danes. Zdravniki, Zdravniška 

zbornica in Fides, vzdržite! Trudite se, 

da odstranite Jenulle in Nike. Trudite se 

za zasebno zdravstvo, ker v nasprotnem 

propade zdravstveni sistem, če ne celo 

država. 

Nejo 

Vsem zdravnikom je treba dovoliti, da 

gredo na svoje, in jih plačevati tako, kot 

se sedaj koncesionarje. Potem bodo vsi 

zdravniki plačani po delu in čakalne vrste 

se bodo skrajšale. 

Andrej Muren 

V vseh teh letih, kar se nam zdravstvo sesuva, 

od zdravniškega ceha nismo dobili 

nobene analize in nobenega predloga, kaj 

narediti, da kot družba in država oblikujemo 

zdravstveni sistem, ki bo učinkovit in 

prijazen do pacientov ter bo ustrezal tudi 

zdravnikom. 

Rasputin 

138 7. 3. 2024

18 TEMA TEDNA 

PETER MERŠE 

Ali bo Golob sesutje 

zdravstva reševal 

Z EVTANAZIJO 

Komentar 

Vladna koalicija ignorira sporazum z zdravniki in Slovenija je že v osmem tednu stavke, 

poleg katere pa se zdravstvu obeta nov udarec – uzakonjeno ubijanje pacientov. Poslanci 

bodo namreč odločali o Zakonu o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. 

Če so v drugih državah sprva 

sprejeli rigorozen zakon z veliko 

omejitvami in ga rahljali 

kasneje, je predlagana različica 

v Sloveniji že danes primerljiva 

z najbolj liberalnimi zakoni po svetu. 

V pričakovanju, da bo zakon v prvem 

branju sprejet, se zagovorniki življenja 

in nasprotniki ubijanja onemoglih 

že pripravljajo na referendum. A ni še 

vse izgubljeno. 

RDEČA ČRTA 

Vladno nespoštovanje sporazuma z 

zdravniki je stavko in s tem razmere 

v zdravstvu privedlo do skrajnosti, ko 

je ogroženo zagotavljanje zdravstvene 

oskrbe. Vlada kljub temu ne popušča in 

zdravnikom še naprej napoveduje vojno, 

premier pa jih celo javno žali. Medtem je 

na poslanskih klopeh predlog, za katerega 

se zdi, da bi predlagatelji radi načet 

zdravstveni sistem reševali z aktivnim 

skrajševanjem čakalnih vrst – tako da bi 

paciente enostavno evtanazirali. 

A zakon, ki je pred poslanci, prinaša 

tudi uničujoče posledice za zdravstveni 

sistem. »Ko je enkrat dovoljeno 

ubijanje, je prestopljena ključna rdeča 

črta, ki varuje človeka. Od tukaj naprej 

se pogovarjamo samo še, kdo lahko 

ubija in pod kakšnimi pogoji,« opozarja 

Alex Schadenberg (55), direktor Euthanasia 

Prevention Coalition (Koalicija 

za preprečevanje evtanazije), ene od 

največjih organizacij na tem področju, 

ki je bil januarja na obisku v Sloveniji. 

Slovenski predlog je po vrhu vsega še 

eden od najbolj odprtih ter nedorečenih 

glede na zakonodajo po svetu. 

ZDRAVNIŠKA DOKTRINA 

Predlagatelji zakona, društvo Srebrna 

nit, se sklicuje na osebno avtonomijo, 

načelo pravičnosti in načelo največje 

zdravstvene koristi, postopek pa naj bi 

potekal brez zlorab. A še v bolj urejenih 

138 7. 3. 2024 

Alex Schadenberg 

(55) opozarja, da je po 

uzakonjenju evtanazije 

prestopljena rdeča črta, 

od katere naprej se 

pogovarjamo samo še o 

pogojih ubijanja. 

državah, kot so Kanada, Nizozemska, 

Belgija in Avstrija, v katerih podobno 

zakonodajo že poznajo, zaznavajo pojav 

resnejših zlorab, medtem ko predlagatelji 

zakona enostavno zapišejo, 

da bo postopek potekal brez zlorab. 

Tudi sicer ima zakon precej kontradiktornosti. 

Razlog za evtanazijo je 

tako že subjektivno dojemanje pacienta, 

da doživlja neznosno trpljenje, za 

katerega ne obstaja zanj sprejemljiva 

možnost lajšanja. To pa že po definiciji 

ni objektivno. 

Predlagatelji sicer jasno zapišejo, 

da medicinska usmrtitev ni omogočena 

zgolj pri t. i. utrujenosti od življenja. 

A primeri iz tujine kažejo drugače. 

Tudi v Kanadi usmrtitev uradno 

ni mogoča zgolj zaradi revščine ali 

brezdomstva. Dejstvo pa je, da se ljudje 

zanjo prav zaradi tega odločajo, kot 

uradni razlog pa navedejo neko zdravstveno 

stanje, zaradi katerega trpijo. 

In povsem zdrav ni praktično nihče. 

Paradoksalen je tudi ugovor vesti, 

ki ga zakon sicer predvideva, a hkrati 

zdravniku, ki ne želi ubijati svojih pacientov, 

nalaga, da pacienta usmrti oz. mu 

poišče zdravnika, ki je pripravljen sprejeti 

vlogo rablja. Zdravniki opozarjajo, 

da je to v neskladju z zdravniško doktrino. 

Ugovor vesti je namreč namenjen 

postopkom, ki so v skladu z zdravniško 

doktrino, a jih posameznik zaradi svojega 

verskega ali moralnega prepričanja ne 

more izvajati. Medicinska usmrtitev pa 

je v neskladju z zdravniško doktrino, ki 

zdravnikom nalaga, da varujejo življenje 

in delujejo v največjo korist pacienta, torej 

ga ne ubijejo. Doktrina pa je namenjena 

prav temu, da omejuje posameznike 

v zdravniških vrstah, ki bi bili pacientu 

iz takšnega ali drugačnega razloga pripravljeni 

škodovati. 

Tomo Strle/CITRUS

TEMA TEDNA 

19 

Predlagatelji niti ne skrivajo, da je v 

ozadju tudi finančna motivacija, saj že 

v obrazložitvi zakona pišejo, da je evtanazija 

cenejša od dejanske skrbi za 

pacienta. Izkušnje iz Kanade pa kažejo, 

da »koristi« niti za zdravstveni sistem 

ne nastopijo, saj se mnogi dobri zdravniki 

iz takšnega sistema umaknejo, saj 

ne želijo biti rablji svojih bolnikov. 

ZDRAVNIKI OSTRO PROTI 

Profesor Samo Zver (58) je tako jasno 

zapisal: »Kdo sem jaz, da bom odtegnil 

življenje nekomu drugemu? Kdo? Stvari, 

ki se mi zdijo zavržne, ne bom počel. 

Če bo moja zdravniška usoda pogojevana 

s tem, ali bom to naredil ali ne, ne 

bom. Znam kaj drugega. Lahko grem 

kopat jarke.« 

Da ostaja zavezan kodeksu medicinske 

etike, poudarja tudi kirurg Erik Brecelj 

(54), sicer vodja Strateškega sveta za 

zdravstvo pri vladi: »Imamo primere iz 

zgodovine, ko so diktatorji sprejemali 

zakone in ukazovali zdravnikom početi 

stvari, zaradi katerih nas je lahko 

sram.« Kot pravi, raje vrne zdravniško 

licenco, kot da izpolnjuje ukaze ljudi, ki 

leta niso prijeli bolnika za roko. 

Ne le zdravniki, tudi invalidske organizacije 

zakonu ostro nasprotujejo. 

Elena Pečarič (53) pravi: »Srebrna nit 

in avtorji zakona se mi zdijo naravnost 

cinični in hinavski v oceni stanja 

ter razmer v naši družbi in državi.« 

Da se ni poslušalo niti zdravnikov niti 

Komisije za medicinsko etiko pa opozarja 

dr. Tina Bregant (48) in dodaja, 

da zdravniki iz varuhov življenja s tem 

zakonom postajajo angeli smrti. 

Erik Brecelj (54) raje vrne zdravniško licenco, 

kot da izpolnjuje ukaze ljudi, ki leta niso 

prijeli bolnika za roko. 

Arhiv Domovine 

ETIKA IN ZAKON 

Zakon bi v primeru sprejema vzpostavil 

neskladnost med poklicno etiko in zakonom, 

kar ne more imeti dobrih posledic. 

Komisija tudi dvomi, da se bodo 

bolniki za prekinitev življenja, četudi 

na videz svobodno, vselej odločali brez 

zunanjih vplivov ali pritiskov. Izsiljene 

želje po smrti se bodo končale z umori 

bolnikov, ki jih ne bo mogoče obravnavati 

kot prostovoljno končanje življenj. 

Pri tako občutljivem področju, kot 

so načrtovane prekinitve življenja, 

čeprav pod plaščem dostojanstva in 

usmiljenja, in ob nepredvidljivi človeški 

naravi ter socialnih danostih kljub 

zagotovilom predlagateljev ne more 

biti učinkovitih varoval zoper etične 

dileme, zaplete in zlorabe, so med drugim 

še zapisali pri komisiji za medicinsko 

etiko. 

NEGOTOVA PODPORA 

Čeprav podpora tudi med poslanci koalicije 

nikakor ni enoznačna, naši viri v 

Državnem zboru pričakujejo, da bo zakon 

v prvem branju sprejet v nadaljnjo 

obravnavo, dokončno pa bodo o njem 

glasovali na aprilski ali majski seji. 

Čeprav mu osebno nasprotuje več 

poslancev koalicije, je predvsem vprašanje, 

v kolikšni meri bodo koalicijski 

poslanci zgolj glasovalni stroj. Hkrati 

ne gre zanemariti dejstva, da je med 

glavnimi predlagatelji Mateja Kožuh 

Novak (80), predlagateljica kandidature 

Nataše Pirc Musar (55) za predsednico 

republike in njena svetovalka, 

premier Robert Golob (57) pa s predsednico 

ni v najboljših odnosih. 

A zakonu hkrati odločno nasprotujejo 

zdravniška združenja, s katerimi 

pa je Golob trenutno v totalni vojni zaradi 

zdravniške stavke. Da koalicijska 

podpora nikakor ni tako zelo trdna, 

kot bi radi prikazali nekateri, kaže tudi 

dejstvo, da je bil zakon v parlamentarni 

proceduri kar devet mescev. 

Gibanje za otroke in družine zato 

poziva državljane, naj pišejo poslankam 

in poslancem, naj ne podprejo 

»tega morilskega zakona, saj bolniki 

in starejši potrebujejo pomoč, bližino, 

sočutje in lajšanje bolečin, ne pa usmrtitve 

z zastrupitvijo,« kar jim sicer prinaša 

omenjeni zakon. Če bi bil zakon 

sprejet, napovedujejo zbiranje podpisov 

za razpis referenduma. Bistveni so 

poslanci Svobode in Socialnih demokratov, 

saj se bo tam odločitev prevesila 

v večino na eni ali drugi strani. 

Prav tako že zdaj pozivajo k pripravi 

na zbiranje najprej 2.500 in nato 

40.000 podpisov, potrebnih za razpis 

referenduma. Neuradno naj bi bili referendumu 

naklonjeni celo nekateri iz 

vrst Socialnih demokratov. 

SKRB ZA STAREJŠE 

Poleg aktivnega upora sprejemanju nesprejemljive 

zakonodaje, ki uvaja medicinsko 

usmrtitev, pa Alex Schadenberg 

opozarja še na en pomemben vidik, pri 

katerem lahko nekaj naredi vsak sam. 

Poskrbimo, da izkoreninimo osamljenost, 

ki je ključni razlog, zakaj se ljudje 

dejansko odločajo za evtanazijo: »Obiščimo 

bližnjega, gospo, ki živi na koncu 

ulice, pokličimo mamo ali gospo, ki jo 

morda poznamo iz cerkve. Nič vas ne 

stane, naredi pa ogromno razliko.« 

medicina.bhc.si 

Tudi Samo Zver (58) je v primeru prisiljene 

evtanazije pripravljen oditi iz zdravniškega 

poklica. 

138 7. 3. 2024

20 AKTUALNO 

Zaradi prepoceni prodaje zemljišča za 

dom starejših občanov in drugih spornih 

dejanj se županu Občine Moravče Milanu 

Balažicu (65) očita povzročitev večje 

premoženjske škode za občino. 

drugič. V naznanilu suma kaznivih dejanj 

zlorabe uradnega položaja, oškodovanja 

javnih sredstev in nevestnega dela 

v službi se županu najprej očitajo nepravilnost 

v samem postopku prodaje. 

Zanimivo je, da je poleg MGC Bistrica 

(Medgeneracijski center Bistrica) 

iz Domžal ponudbo edina oddala še 

»firma mati« – IMP, ki je lastnik MGC- 

-ja. Zaradi višje ponujene cene je bila 

izbrana njena »firma hči«, očitno pa je 

šlo za dogovor. A kot sledi iz naznanila, 

sta ponudbi pripravila tudi zakonca 

Janez in Andrejka Jančigaj, ki sta po 

besedah naših virov za zemljišče ponudila 

več, vendar pa menda njuni powww.moravce.si 

Župan Moravč MILAN BALAŽIC 

pod drobnogledom 

policije in tožilstva 

Milan Balažic je v zvezi s sporno prodajo zemljišč za dom starejših občanov v Moravčah 

osumljen več kaznivih dejanj. Sam trdi, da je žrtev laži in klevet. Kot izhaja iz pojasnil 

ljubljanskega tožilstva, je zadeva v zaključni fazi predkazenskega postopka. 

UREDNIŠTVO 

ARHIV DOMOVINE 

16. podjetja MGC Bistrica 

junija 2021 je župan občine 

Moravče Milan Balažic 

(65) z direktorjem 

Primožem Cimermanom podpisal pogodbo 

o prodaji 5.342 kvadratnih metrov 

zemljišč v Moravčah za znesek 

127.368 evrov (z DDV). Hkrati je v imenu 

občine omenjenemu podjetju prodal še 

projektno dokumentacijo z gradbenim 

dovoljenjem vred za gradnjo doma starejših 

občanov, ki je bil predviden na 

tem zemljišču. Znesek za projektno dokumentacijo 

je bil 106.750 evrov. Zdaj, 

marca 2024, na tej lokaciji res gradijo 

dom starejših občanov, o čemer kasneje, 

138 7. 3. 2024 

v povezavi z omenjenim poslom pa zoper 

Balažica poteka (pred)kazenski postopek 

zaradi suma več kaznivih dejanj. 

OŠKODOVANJE 

JAVNIH SREDSTEV 

Pridobili smo kazensko ovadbo oziroma 

naznanitev suma kaznivih dejanj, 

ki so jo oktobra 2021 zoper moravškega 

župana (in morebitne sostorilce na občini) 

vložili občinski svetniki z liste (nekdanjega 

župana) Martina Rebolja (75), 

pridružil se je tudi sam. Slednjega je Balažic 

leta 2018 na lokalnih volitvah tesno 

premagal. Predlani je na volitvah zmagal

AKTUALNO 

21 

Ker se spremenjena 

dokumentacija ni ujemala 

z gradbenim dovoljenjem, 

MGC od Ministrstva za delo 

ni uspel pridobiti koncesije. 

nudbi nista vsebovali tudi odkupa projektne 

dokumentacije. Od ponudb naj 

bi odstopila ob posredovanju Balažica, 

pri čemer pa jima je bila, kot izhaja iz 

naznanila kaznivih dejanj, vseeno od 

občine po hitrem postopku protipravno 

vrnjena varščina – skupaj 20 tisoč 

evrov. S tem naj bi nastala tolikšna 

škoda za občino, še večja pa v zvezi s 

prodajno ceno zemljišč. 

Osnova za izhodiščno ceno javnega 

zbiranja ponudb je bila 80.718 evrov 

brez DDV, torej zgolj dobrih 15 evrov 

za kvadratnih meter. Za občino je to 

cenitev marca 2021 opravilo podjetje 

Grad inženiring. A tik pred sklenitvijo 

prodajne pogodbe je (po izvedenem 

postopku) cenilca angažiral še Martin 

Rebolj. Po oceni podjetja Elo – Projekti 

je bila cena kvadratnega metra tega 

zemljišča nekajkrat višja, torej 70 evrov, 

kar bi pomenilo skupno ceno 374 tisoč 

evrov brez DDV. Občini naj bi bila tako 

povzročena večja premoženjska škoda. 

Zaradi opisanega se Balažicu in 

morebitnim sostorilcem z občine očitajo 

navedena kazniva dejanja. Mimogrede, 

po pojasnilih Balažica za Domovino, 

je postopke operativno vodil 

direktor občinske uprave Ivan Kenda. 

Ta mu je zagotovil, da je bilo vse izvedeno 

po predpisih. 

OSTALI BREZ KONCESIJE 

Moravški občinski svetnik Roman Cerar 

nam je razložil predzgodbo sporne 

prodaje zemljišča za dom starejših 

občanov. Še v času župana Rebolja je 

koncesijo od Ministrstva za delo za to 

dejavnost v Moravčah dobilo podjetje 

Comett domovi, ki je pridobilo tudi 

gradbeno dovoljenje. A zaradi, kot so 

zapisali pri Comettu, nestrokovnega 

pristopa na občini v času novega župana 

Balažica do gradnje doma ni prišlo, 

koncesija pa jim je leta 2020 potekla. 

Vrnimo se na MGC Bistrica, ki 

je bil predviden za gradnjo doma in 

upravljanje z njim, vendar ga zdaj na 

koncu gradi država s pomočjo evropskih 

sredstev. Podjetje MGC je po nakupu 

zemljišč na Ministrstvo za delo 

vložilo vlogo za koncesijo za upravljanje 

z domom, toda nato se je zapletlo. 

Ministrstvo jim namreč koncesije ni 

dalo, saj je, kot poudarja Cerar, občina 

po prodaji zemljišč na lastne stroške 

naročila spremembo projektne dokumentacije, 

s čimer bi dom iz 87 postelj 

povečali na 120 postelj (iz projekta bi 

umaknili lekarno). 

Dopolnitev ovadbe, ki jo je "vložil" 

nekdanji župan Rebolj, kaže, da je občina 

za spremembo projektne dokumentacije 

namenila 35 tisoč evrov, in 

to v času, ko sploh ni bila (več) lastnik 

zemljišč, ampak je bil to MGC. Nastala 

je zagata: ker se spremenjena dokumentacija 

ni ujemala z gradbenim dovoljenjem, 

MGC-ju od Ministrstva za 

delo ni uspel pridobiti koncesije. 

91.500 EVROV ODŠKODNINE 

Potem se je Balažic v iskanju rešitve 

obrnil na državo. 8. marca 2022 je sklenil 

z Ministrstvom za delo in Javnim zavodom 

Dom upokojencev Domžale sporazum, 

da bo občina svoje zemljišče, 

namenjeno za dom starejših, brezplačno 

prenesla na državo pod pogojem, da 

slednja zagotovi sredstva za financiranje 

projekta. Država in omenjeni javni 

zavod pa sta se zavezala, da bosta zagotovila 

investicijsko dokumentacijo v 

zvezi s pridobitvijo sredstev iz skladov 

Evropske unije za gradnjo. 

Toda dejansko je bilo v času sklenitve 

tega sporazuma zemljišče še 

Investitor gradnje doma je zdaj 

država, podjetje MGC Bistrica pa je 

izpadlo iz igre zaradi napak občine, ki 

mu je poleg vračila celotne kupnine 

izplačala še visoko odškodnino. 

Po besedah občinskega svetnika Romana 

Cerarja so na občini dostop do dokumentacije 

v tej zadevi praviloma prikrivali. 

vedno v lasti podjetja MGC, z njim je 

namreč župan Balažic podpisal dogovor 

o razveljavitvi prodaje zemljišča 

šele tri mesece kasneje – junija 2022. V 

dopolnitvi kazenske ovadbe zoper Balažica 

je tako Rebolj zapisal, da je župan 

(in sostorilci z občine) tako storil 

kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi 

in uporabi posojila ali ugodnosti, 

saj je zavedel državo, češ da je občina 

že lastnica parcel. 

A to je le en problematični vidik. 

Občina ob razvezi pogodbe s podjetjem 

MGC slednjemu ni vrnila zgolj celotne- 

138 7. 3. 2024

22 AKTUALNO 

ga zneska za zemljišče in za projektno 

dokumentacijo, ampak še 91.500 evrov 

odškodnine. V dogovoru o razvezi piše, 

da je bila izpolnitev na strani občine 

s stvarno napako, saj je bila vloga za 

pridobitev koncesije zavržena zaradi 

neskladnosti projektne dokumentacije 

»z minimalnimi tehničnimi standardi«. 

Naši viri pravijo, da je šlo v resnici 

za to, da je šla občina »na svojo roko« v 

spreminjanje projektne dokumentacije 

(povečanje števila postelj), kar pri pristojnih 

organih pač ni »šlo skozi«. 

Občinski svetniki v Moravčah z odškodnino 

v višini 91.500 evrov sploh 

niso bili seznanjeni, naš sogovornik 

Roman Cerar se sprašuje, kdo je sploh 

Zajem zaslona 

določil tak znesek. Sam je zanj izvedel 

šele na podlagi postopka preko informacijske 

pooblaščenke in zadevo februarja 

lani prijavil na KPK in Računsko 

sodišče. Dokumentacijo so mu na 

občini praviloma prikrivali. 

Tožilstvo je na Policijsko 

postajo Kamnik pod 

vodstvom Damirja Jukana 

poslalo urgenco, naj 

postopke pospešijo. 

BALAŽIC: NIMAM SE ČESA BATI 

In kako je zdaj z gradnjo doma starejših 

občanov? Gradi ga država, ki je zagotovila 

devet milijonov evrov in ima stavbno 

pravico na zemljišču v lasti občine. Z 

domom pa naj bi upravljal Javni zavod 

Dom upokojencev Domžale. 

Župana Milana Balažica smo vprašali, 

kako odgovarja na očitke iz ovadbe, 

da je oškodoval občino, ker je bilo 

zemljišče podjetju MGC Bistrica prodano 

za veliko prenizko ceno. Zakaj 

je občina zakoncema Jančigaj vrnila 

varščino, čeprav sta sama odstopila od 

ponudb? Zanimale so nas tudi okoliščine 

plačila odškodnine podjetju MGC. 

Ali je policija med predkazenskim postopkom 

z njim že opravila razgovor? 

V daljšem županovem odgovoru je 

bolj malo vsebinskih pojasnil. Po njegovem 

mnenju gre pri vsem skupaj za 

politični konstrukt in osebno maščevanje 

nekdanjega moravškega župana 

Rebolja (SD), ki ne more preboleti dvojnega 

volilnega poraza. Balažic pravi, 

da v času Rebolja ni bilo nobenega večjega 

projekta, odkar je na oblasti on, 

pa se je veliko spremenilo. »Stara politika« 

naj bi za projekt gradnje doma 

v 14 letih porabila preko milijon evrov, 

a se ni začel graditi, njemu pa je uspelo 

kljub polenom, ki jih je dobival pod 

noge. Dodaja, da »dokler traja ta novi 

predkazenski postopek, ne bo komentiral 

laži in klevet Martina Rebolja in 

Romana Cerarja«. Vesel je, da bo postopek 

razkril vse podrobnosti, nima 

se česa bati, dela pošteno. 

Organa odkrivanja in pregona kaznivih 

dejanj, policija in tožilstvo, pa 

še zdaleč nista prepričana o skladnosti 

ravnanja Balažica s predpisi, o čemer 

pišemo v posebnem okvirju. Objavljamo 

pojasnila z okrožnega tožilstva v 

Ljubljani in s Policije. 

TOŽILSTVO IN POLICIJA 

Kot smo zapisali, so Martin Rebolj in 

njegovi občinski svetniki že oktobra 

2021 zoper Balažica na Okrožno državno 

tožilstvo v Ljubljani poslali naznanilo 

storitve več kaznivih dejanj. Aprila 

2022 so dodali še dopolnitev tega naznanila. 

Kasneje je prijavo na KPK in 

Računsko sodišče (glede domnevnega 

oškodovanja občine za 91.500 evrov) 

poslal še Cerar. V okviru Policije je bila 

zadeva dodeljena v delo Policijski postaji 

Kamnik pod vodstvom načelnika 

Damirja Jukana, vendar se tam postopki 

izvajajo sumljivo počasi. Poznavalci 

celo sumijo, da so na kamniški policiji 

primer potisnili globoko v predal, in 

sprašujejo se, ali je Jukan ali kdo drug 

povezan z Balažicem. 

Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu 

so namreč na prošnjo policije v Kamniku 

večkrat podaljšali rok za obveščanje 

in zbiranje obvestil. Tožilka Tanja 

Ahčan je tej policijski postaji julija lani 

poslala tudi pisno urgenco in zahtevala, 

naj tožilstvu nemudoma posredujejo 

vso dokumentacijo in zbrana obvestila. 

Kdo blokira postopek? Z ljubljanskega 

tožilstva so za Domovino sporočili, 

da »je zadeva v zaključni fazi 

predkazenskega postopka«. Gre sicer 

za sum več že omenjenih kaznivih dejanj, 

vse zadeve pa so združene v enotno 

obravnavo na kamniški policiji. 

Kot so zapisali na tožilstvu, je »glede 

na do sedaj izvedene aktivnosti policije 

treba oceniti, da se zadeva nahaja 

v zaključni fazi, zato na tožilstvu v 

prihodnjih mesecih pričakujemo zaključni 

akt Policije. Po prejemu zaključnega 

akta Policije bo sprejeta ustrezna 

državno-tožilska odločitev.« 

Objavljamo še obrazložitev z Generalne 

policijske uprave na vprašanje, 

ali bodo uvedli notranji nadzor 

nad delom policije v tem primeru? 

Kako bodo ukrepali zoper načelnika 

policijske postaje Kamnik Damirja 

Jukana? Bodo primer morda dodelili 

drugi policijski postaji? Pravijo, da 

»konkretni predkazenski postopek 

zahteva pridobitev večje količine dokumentacije 

in podatkov ter zbiranje 

obvestil od več fizičnih in pravnih 

oseb, zaradi česar ta terja daljše časovno 

obdobje za obravnavo«. Zatrjujejo, 

da so v Policiji vzpostavljeni 

tako sistemi nadzorstvene funkcije 

kot tudi drugi mehanizmi medsebojnega 

sodelovanja ter pomoči: »Preiskave 

tako niso stvar samo enega 

zaposlenega v Policiji, ki bi lahko 

vplival na sam potek preiskave.« Nenavadna 

utemeljitev. Mar ni ravno 

načelnik odgovoren, da se zadeve na 

policijski postaji rešujejo ažurno? 

138 7. 3. 2024

INTERVJU 

23 

DAVID SIPOŠ, REŽISER 

Druga svetovna vojna 

je bila za vsakega 

POSAMEZNIKA DRUGAČNA 

Skozi vso kariero se ukvarjam z vsebinami, ki jih v Sloveniji, čisto objektivno, splošni mediji zelo malo prikazujejo. 

– Nekateri so v drugi svetovni vojni našli oportunizem, drugi so imeli srečo, nekateri pa tudi nesrečo. 

– Igrani film je neke vrste spomenik, ki ga je nemogoče izbrisati. – Upam, da bo film Nebesa pod Triglavom 

pokazal, da se lahko o tem spregovori na način, da se ne spet stepemo, ampak da samo odpiramo zgodbe. 

URBAN ŠIFRAR 

KLEMEN LAJEVEC/DOMOVINA 

138 7. 3. 2024

24 

INTERVJU 

138 7. 3. 2024 

Igrani filmi 

so dostopnejši 

širšemu gledalstvu, 

ker smo ljudje 

pravzaprav bitja zgodb. 

Na Domovini smo vas pred približno 

dvema letoma, ob premieri 

filma Kraljica miru, že gostili. V 

tem času se je kar veliko zgodilo. 

Posneli ste celovečerec o blaženem 

Antonu Martinu Slomšku, igrani 

film o osamosvojitvi Slovenije, številne 

dramatizacije za ameriško 

televizijsko hišo. Kaj bi sami označili 

kot ključne mejnike v razvoju 

vašega studia v tem času, katere 

projekte bi poudarili? 

Ko zastavite vprašanje, kako bi zaobjel 

delo našega studia, se mi zdi, da je tu 

zelo pomembna predvsem ena beseda 

– studio. Predvsem smo v zadnjih letih 

delali na rasti ekipe. Ekipe, ki se ukvarja 

z ustvarjanjem filmov in dramatizacij, 

da imamo neko stabilno enoto 

ljudi, ki to lahko dela na dnevni ravni. 

Filmski svet je velikokrat sestavljen 

tako, da ljudje delajo na projektih. Na 

določenem projektu se izbere določena 

ekipa in po koncu tega projekta se ta 

ekipa tudi razide. Tukaj pa pristopamo 

k produkciji na malce drugačen način, 

recimo temu studijski način. Da je ekipa 

vedno bolj kot ne podobna, enaka, vsaj 

notranji del ekipe vedno isti. S tem nabiramo 

izkušnje, da so naši izdelki lahko 

vedno boljši. 

Po drugi strani pa gradimo kulturo, 

ki jo lahko tukaj v naših prostorih zaznate: 

da so ljudje povezani, da skrbimo 

drug za drugega, da si ustvarjajo 

družine, da postaja ekipa vedno večja. 

Zato v zadnjih letih niti ne bi posebej 

izpostavljal kakšnega izstopajočega 

projekta, ampak to, da smo uspeli 

postaviti studio na način, da imamo 

dovolj dela tako pozimi kot poleti. 

Tako za enim kot za drugim projektom 

in da je to neka konstanta. Na to sem 

najbolj ponosen: nimamo strahu, da se 

bomo po enem projektu razšli in mogoče 

pri naslednjem ne bomo ponovno 

sodelovali. Mislim, da je stvar zadnjih 

let predvsem gradnja stabilne ekipe in 

dovoljšne količine naročnikov, ki zagotavlja 

delo skozi vse leto. 

Pri ekipi govorimo predvsem o 

stalno zaposlenih v studiu, kot so 

na primer snemalci? 

Tako. Naša ekipa trenutno šteje okoli 

petnajst zaposlenih. Večina ljudi je 

multipraktikov v smislu, da niso ljudje 

samo za eno stvar, ampak ponavadi 

počnejo več stvari. Če je nekdo dober v 

maski ali kostumih, je velikokrat tudi 

producent. Če je nekdo dober v organizaciji 

med ekipami, je lahko tudi režiser. 

Ne pogojujemo tega, da je človek lahko 

samo eno, ker pri tako majhni ekipi to 

tudi ni mogoče in si moramo stvari razdeljevati, 

ker je funkcij v filmski produkciji 

veliko. Seveda pa za specifične 

snemalne dni najemamo še dodatne 

okrepitve v smislu asistentov na setu, ki 

potem pomagajo izvesti prav specifičen 

snemalni dan. Ampak kar se tiče začetka 

od scenarija do končne postprodukcije, 

je ekipa bolj kot ne vedno stalna. 

Je posebnost vašega studia torej 

tudi v tem, da iščete talente, ki 

nimajo nujno formalne izobrazbe, 

in jih potem vzgajate? 

Ja. Jaz sem sicer en slab primerek neizobraženega 

režiserja, ki je vseeno šel 

skozi večinski del filmske izobrazbe. 

Na koncu filmskega faksa sicer nisem 

zaključil, ampak sem skozi življenje videl, 

da je nekdo, ki je zagret, pripravljen 

se učiti, sprejemati kritiko, velikokrat 

sposoben napredovati tudi v pozicijah, 

ki jih svet pogosto slavi, npr. da je 

nekdo režiser. Zelo hitro in praktično 

lahko v letu ali dveh pride do tega, da 

režira filme, medtem ko je neka splošna 

percepcija, da moraš za to hoditi 

leta in leta v šolo in šele potem ti nekdo 

dovoli, da boš režiral film. V resnici 

se mi zdi, da je dandanes na spletu na 

voljo toliko znanja, ki ga mogoče deset, 

petnajst let nazaj ni bilo. In marsikdo 

je z začetnim znanjem seznanjen veliko 

hitreje kot včasih, ko si moral res iti 

na fakulteto in se tam učiti obrti. Danes 

pa je obrt praktično vsakemu dostopna 

na spletu brezplačno in sta samo 

praksa in neka pripravljenost učiti se, 

delati napake in jih popravljati, tisto, 

kar te potem lahko pelje do pozicij, za 

katere smo včasih mislili, da potrebujejo 

neko formalno izobrazbo. 

Danes smo tik pred premiero 

najnovejšega izdelka, filma Nebesa 

pod Triglavom. Zapisali ste, da 

z njim posegate v temno obdobje 

slovenske zgodovine, kamor do 

sedaj ni še nihče. Od kod odločitev 

za brskanje po teh stvareh? 

Odločitev za to temo je bila pravzaprav 

precej spontana. Skozi vso kariero se 

na neki način ukvarjam z vsebinami, 

ki jih v Sloveniji, čisto objektivno, zelo 

malo prikazujejo splošni mediji, ki se 

jih loteva malokateri filmski ustvarjalec. 

Zakaj točno je tako, tudi v svetu na 

splošno, je kar kompleksno vprašanje. 

Zakaj se o vsebinah vere ali specifično 

v Sloveniji o več plateh druge svetovne 

vojne, ne govori tudi skozi umetniške 

medije, najbrž lahko razglabljamo, gre 

pa za našo zadnjo polovico stoletja, za 

celoten ustroj slovenske družbe. Pri 

meni je to šlo precej naravno, iz projekta 

v projekt. Ker izhajam iz družine, 

v kateri nam je vera veliko pomenila, 

so bili tudi prvi filmi povezani s tem. 

Ravno v tistem času pa tudi na tem področju 

ni bilo drugega, ki bi se loteval 

takšnih tem. Tako da iz filma v film je 

bila ta znamka, ki sem jo gradil, da sem 

pripravljen spregovoriti o teh temah, 

vedno močnejša. 

V drugu svetovno vojno in teme, ki 

se je tičejo, pred, med in po njej, smo 

posegali z našimi filmi že prej. Recimo 

filma o škofu Vovku ali Lojzetu Grozdetu 

se oba dotikata te teme. Gotovo 

pa je pri njih bolj v ospredju svetniškost 

lika, o katerem smo govorili. Naš 

zadnji film Nebesa pod Triglavom pa 

v to tematiko posega brez svetniškega 

lika. Čeprav, konec koncev, je vedno 

vprašanje, kdo pa je res svetnik, ali 

sem svetnik lahko tudi jaz. 

Mislim, da ne posegam zelo daleč 

od tega, kar so že prejšnji filmi na nek 

način nakazovali. Nebesa pod Triglavom 

govorijo o čisto navadnih ljudeh. 

Glavni lik je najstnik Jože in preko njega 

spoznavamo en del zgodovine, ki do sedaj 

v filmski formi še ni bil predstavljen 

na tak način. Vsaj do sedaj nismo naleteli 

na filme, ki bi o drugi svetovni vojni 

in zločinih, ki so se dogajali med in po 

njej, spregovorili na tak način, skozi to 

prizmo ljudi, ki so izgubljali življenja ali 

morali zapustiti domovino. Tukaj smo 

pionirji, da si upamo o tem spregovoriti. 

Kako je prišlo do te specifične zgodbe, 

pa je ena zanimiva zgodba, in sicer okoli 

gospoda iz Clevelanda. Pred desetimi 

leti sem ustvaril kratek fantazijski film, 

ki je bil sprejet tudi na filmski festival 

v Clevelandu. In ko sem šel na ta festival, 

sem tam spoznal slovensko skupnost. 

Presenetilo me je, kako je velika,

INTERVJU 

25 

kako je narodno zavedna. In med njimi 

sem spoznal tudi gospoda, s katerim 

sem potem prijateljeval leta in leta. Šele 

pred kratkim sva prišla do skupnega jezika, 

da je najbrž igrani kratki film tisti, 

ki lahko predstavi njegovo zgodbo, ki 

je pravzaprav prototip zgodbe skorajda 

vseh Slovencev, ki so v Clevelandu. 

Tako je potem končno pristal na to, da 

je doniral večinski del produkcijskih 

stroškov za ta film, in tako je lahko ta 

film tudi nastal. 

Gre torej za film po resnični zgodbi 

posameznika? 

Tako, gre za resnično zgodbo, ki je seveda 

filmsko malce prilagojena, ker nihče 

nima zapisov, kaj točno so v tistih trenutkih 

ljudje govorili. Kar se tiče glavnih 

likov in dogodka, ki se zgodi na tisto 

usodno noč leta 1942, smo vse pobirali 

iz pripovedi tega gospoda in tudi iz pripovedi 

ljudi, ki so živeli na Brezovici, 

kjer se ta film dogaja. 

Gradiva, pričevanj, intervjujev 

in podobnih stvari o temah druge 

svetovne vojne, tudi povojnih 

pobojih in eksodusu Slovencev, je 

že kar nekaj. Že oddaja Pričevalci 

Jožeta Možine je ohranila mnogo 

David Sipoš (35) je mlad slovenski režiser, 

ustanovitelj in vodja Studia Siposh, ki je 

Slovencem prinesel številne filme s sicer 

redko izpostavljenimi tematikami – od 

zgodb svetniških kandidatov do domoljubja 

in osamosvojitve. Z novim kratkim 

filmom Nebesa pod Triglavom sega v čas 

druge svetovne vojne na Slovenskem. 

takih spominov. Kaj drugačnega 

lahko ponudi igrani film? 

Zdi se mi, da je igrani film pravi medij 

za spregovoriti o tej temi, ker gledalcu 

pušča svobodo, da iz situacije, ki jo 

gleda, kjer pač liki interpretirajo eno 

zgodbo, sam dela vrednostne zaključke. 

Dokumentarni filmi ljudem velikokrat 

v ušesa polagajo preko zgodovinarjev, 

poznavalcev, teologov, kogarkoli zelo 

jasne in definirane opise ali označitve 

dogodkov, čemur se je pri intervjuju 

zelo težko izogniti, ker v vsakem primeru 

moraš podati dejstvo, podajaš pa 

dejstvo z besedami, ki lahko imajo eno 

ali drugo konotacijo. V vsakem primeru 

je objektivnost tam zelo težka, ker lahko 

nekaj sporočiš že s tonom ali z ozadjem, 

ki ga daš v tistem trenutku, ko intervjuvanec 

govori. Medtem pri igranih 

filmih tega ni. Liku pustiš, da pove svoj 

del zgodbe, gledalec pa si mora ob tem 

ustvariti svoje zaključke. 

Konec koncev je tudi igrani film 

takšen, da nikoli ne more zaobjeti 

zelo širokega konteksta. Če si predstavljamo 

človeka, ki je postavljen v 

situacijo med vojno, tudi ta človek vidi 

svet samo skozi svojo prizmo in lahko 

reagira na stvari, ki se dogajajo okoli 

njega, samo s tolikšnim poznavanjem, 

kot ga ima sam. V našem primeru je to 

dvanajstletni Jože. In skozi otroške oči 

lahko tudi skozi njegove besede vidimo, 

kako dojema vojno. Da je v tistem 

času, ko se okoli dogajajo grozne reči, 

lahko tudi zaljubljen, lahko je še vedno 

hudomušen, nagajiv. Gre za neko zelo 

kompleksno kombinacijo različnih 

stvari, pri kateri ni vse samo tako, kot 

ko danes zgodovinar pove en stavek, 

npr. druga svetovna vojna je prinesla 

toliko in toliko žrtev, pri katerem si 

lahko predstavljamo samo eno stvar. 

V resnici pa je bila druga svetovna vojna 

zelo dinamična in kompleksna reč, 

za vsakega posameznika drugačna. 

In nekateri so v vojni našli oportunizem, 

drugi so imeli srečo, nekateri pa 

tudi nesrečo. Kako so se takrat ljudje 

odločali, je bilo zelo odvisno od tega, 

v kakšni družini so bili, kakšni so bili 

njihovi prijatelji, katera stvar jih je v 

tistem trenutku nagovorila, za katero 

stvar so se morali morda v tistem trenutku 

boriti. Ali pa tudi, katera stvar 

jim je bila zamolčana in je v tistem trenutku 

niso vedeli in bi se najbrž čez 

trideset let v grobu obračali, če bi vedeli, 

kaj so v tistem trenutku naredili, 

kako so se odločili. 

Morda je en problem 

dokumentarnih vsebin pogosto 

tudi to, da ne pridejo do publike, 

ki ne bi bila v svoj pogled že neomajno 

prepričana. Včasih se zdi, 

da ravno umetnost lahko 

to preseže, npr. Jančar z romani. 

Na kakšno publiko pa vi ciljate? 

Gotovo so Igrani filmi dostopnejši širšemu 

gledalstvu. Ker smo ljudje pravzaprav 

bitja zgodb. Igrani film je zgodba v 

svoji čisti formi in v resnici spremljamo 

življenje nekoga, v katerega se lahko vživimo. 

In skozi tisto, kar vidimo, najbrž 

premišljujemo ali pa nam daje dodaten 

kontekst ali razmislek za naše življenje. 

Igrani filmi in filmi nasploh; konec koncev 

gre tukaj za umetnost, ki jo vidim 

kot neki sodoben spomenik ljudem, 

pri katerem je dobro, da se iz njihovih 

zgodb nekaj naučimo. Ko rečemo besedo 

spomenik, velikokrat pomislimo 

na kipe, ki jih imamo po mestih, da nas 

spominjajo na določene ljudi, dogodke. 

In tudi igrani film je neke vrste spo- 

138 7. 3. 2024

26 

INTERVJU 

Pri igranem filmu liku pustiš, da 

pove svoj del zgodbe, gledalec pa si 

mora ustvariti svoje zaključke. 

menik, ki ga je nemogoče izbrisati, ker 

dandanes film živi, dokler bo digitalni 

medij na voljo. In ta zgodba se bo lahko 

širila tudi takrat, ko bodo mogoče ljudje 

imeli že čisto razčiščen odnos do tega 

dela zgodovine ali jih ta del zgodovine 

ne bo več zanimal, morda bodo skozi 

to zgodbo uspeli videti, kako so ljudje v 

neki določeni življenjski in zgodovinski 

stiski premagovali, se soočali s stvarmi, 

ki so jim kratile življenje ali jim bile v 

velik izziv. 

Pri Nebesih upamo na čim širšo publiko, 

a zdi se mi, da je to ena zelo splošna 

izjava, saj si vsak filmar želi, da so 

filmi gledani. Noben filmar si najbrž 

ne želi, da njegov film obtiči na kakšni 

polici. Gre za umetnost, ki potrebuje 

gledalca, da doživi svoj smisel. Doseg 

širše publike pa je seveda dandanes 

zelo zahteven. Najbrž je bil zahteven v 

vsakem zgodovinskem trenutku, danes 

pa je še posebej, ker je medijski prostor 

zelo zasičen, zgodb imamo pravzaprav 

nešteto, umetna inteligenca nam lahko 

spiše zgodbe. In kako ljudem povedati, 

da je prav ta zgodba, prav ta film o tem 

delu slovenske zgodovine pomemben 

še danes in da se lahko še danes nekaj 

iz njega naučimo, je velik izziv. Ali nam 

lahko to uspe, je seveda težko vprašanje. 

Glede na to, da k temu delu zgodovine 

pristopamo na zelo mehak način, 

da predstavljamo zelo perečo rano slovenskega 

naroda skozi oči dvanajstletnika 

in da ta film poskuša ne razdvajati, 

ampak ljudem predstaviti zgodbo, 

138 7. 3. 2024 

v kateri se bo našel marsikdo, če ne 

drugega samo skozi čustva, ki jih igralci 

izražajo, in skozi situacije, ki bi jih lahko 

preslikali tudi na danes ali na vsako 

človeško življenje, saj imamo v njem 

ljubezen, odpuščanje, maščevanje, odločati 

se za pravo stvar. In vse to ta film 

sporoča. Upamo, da tega filma ne vidijo 

samo ljudje, ki jih tematika druge svetovne 

vojne posebej zanima, ampak da 

si ga ogledajo tudi tisti, ki jih zanima 

samo to, kako biti boljši človek. 

Premiero ste napovedali na platformi 

YouTube. Kje bomo film še 

lahko videli? 

Film bo zaenkrat ekskluzivno predvajan 

en večer, 3. marca. Upamo, da zberemo 

ljudi na kup, danes je to virtualno 

možno. Po drugi strani pa je to mogoče 

tudi najbolj smiselno zaradi dosega. 

Upam, da bo tisti večer v Sloveniji malce 

zašumelo in da se bo zgodba razširila 

čim širše med ljudi in tudi med medije, 

pri katerih upamo, da dobimo vsaj nekaj 

odziva. Da se ne govori samo o zgodbah, 

ki navdihujejo bolj s humorjem ali neko 

zapolnitvijo brezčasja, ampak da spregovorimo 

tudi o delu slovenske zgodovine, 

ki je, vemo, problematičen in ki 

ljudem dviguje pritisk. Upam, da bo ta 

film pokazal, da se lahko o tem spregovori 

na način, da se ne spet stepemo, 

ampak da samo odpiramo zgodbe, ki do 

sedaj niso bile predstavljene. In da so to 

zgodbe ljudi, ki jih je zgodovina do sedaj 

sistematsko zatirala. 

Jasno je, da so iz tistega časa 

ostale krivice, ki do sedaj niso bile 

popravljene. Pogosto se pogovarjamo 

o tem, kako nadaljevati boj 

za dosego teh pravic, vsaj nekih 

osnovnih, pokop ostankov ljudi, ki 

so bili pobiti, in tako naprej. Kaj bi 

vi rekli? Kaj je danes nek pravilen 

odgovor, kako naj nadaljujemo ta 

boj? Smo pri njem dovolj ostri, kaj 

bi morali delati? 

Zdi se mi, da je ta stvar, ko jo enkrat človek 

sliši, predvsem zgodbe potomcev ali 

celo žrtev tega nasilja, taka, da se gotovo 

vriše v srce vsakega, ki ji je priča. Žal pa 

od druge svetovne vojne naprej o teh temah 

nismo mogli govoriti ali pa so bile 

zapostavljene, prepovedane. Ljudje imajo 

veliko strahu sploh o tem govoriti. Počasi 

se delajo premiki naprej. Realist pa 

sem v tem smislu, da so generacije, ki so 

v to obdobje vpete osebno s svojim osebnim 

spominom in življenjem, tiste, ki 

bodo mogoče morale vseeno prepustiti 

ta boj naslednjim generacijam. 

Tukaj je bilo najbrž narejene veliko 

škode, da so naslednje generacije slišale 

ali spoznale to temo v okvirjih, ki so bili 

ali travmatološki ali mogoče izkrivljeni, 

tabuizirani. Mislim, da tudi generacija, ki 

je neposredni naslednik teh ljudi, ki so to 

doživeli, velikokrat gleda in se pogovarja 

o teh temah na način, kot da gre za njihov 

travmatičen boj, ne pa da bi poskušali biti 

vsi skupaj Slovenci in se o tem pogovoriti 

z dejstvi in skupnim iskanjem rešitve.

INTERVJU 

27 

Zdi se mi, da sem sam preveč neuk 

za marsikatero stvar, da bi lahko o tem 

sodil. Ampak kot človek lahko marsikdaj 

vidi, so gotovo v ozadju velikokrat 

finančni interesi, da se ljudje zbirajo in 

kregajo med seboj. Težko vidim enostavno 

rešitev razen tega, da se vsak 

po svojih močeh trudi na tistem področju, 

na katerem je močan, delati in 

biti pogumen. Mogoče včasih tvegati, 

da nečesa, recimo vira financiranja ali 

česa podobnega, ne bo dobil, ker bo govoril 

o tem. Zdi se mi, da smo poklicani 

k temu, tako kot je že škof Vovk nagovarjal, 

kar mi še vedno odzvanja, da 

stojimo trdno, kakor hrast na poljani, 

ki se upira vsemu vetru, ki piha proti 

njemu. Mislim, da mora tako biti tudi 

glede te tematike. Da govorimo o tem 

odkrito, mogoče samo govorimo naprej 

zgodbe, ki so nam jih povedali naši 

starši ali stari starši. Tudi te zgodbe 

so pomembne. Če dosegajo v tem letu 

in tem trenutku še burne odzive, ki se 

zdijo podkrepljeni s preveč čustvi, pa 

bo mogoče boljše čez deset, dvajset let. 

Nebesa pod Triglavom še zdaleč 

niso edini zgodovinski film, ki ste 

ga posneli v zadnjem času. Pred 

kratkim je bil objavljen tudi kratki 

igrani film o letu 1848. Kako izbirate 

te teme? 

Zaenkrat poskušamo ustvarjati filme, ki 

govorijo o tematikah, ki so nam blizu. Da 

pa ustvarjaš filme, ki vsebinsko sovpadajo 

s tvojim poslanstvom, je velikokrat 

treba tudi taktno razmišljati, kaj je tvoja 

naslednja tema in kako financiranje za 

tak film tudi zagotoviti. V zadnjem desetletju 

smo veliko potovali po slovenskih 

svetniških kandidatih. Škof Slomšek je 

gotovo eden izmed zvezdnikov, zato si 

je tudi, na srečo, prislužil celovečerni 

igrano-dokumentarni film. Z zadnjim 

filmom o Magdaleni Gornik izpostavljamo 

še eno svetniško kandidatko. 

Velikokrat je čisto realno vprašanje 

financiranje: česa se bomo lotili in kako 

sploh zagotoviti produkcijsko stabilen 

projekt, ki bo lahko tako ekipo, ki dela 

na takem nivoju, držal nad gladino za 

nekaj časa. Vsebine, ki smo se jih do 

sedaj lotevali, so bile pred nami precej 

podhranjene, vsaj na visokem umetniškem 

nivoju. To so na srečo teme, ki so 

nam tudi blizu. O Slomšku smo se učili 

že v srednji šoli, o letu 1848 se vsak uči 

pri zgodovini. In štejem si kot veliko 

milost, da lahko sedaj ustvarjamo vsebine, 

ki so nam blizu, ki nas zanimajo 

in ki niso, grdo rečeno, neke reklame 

za stvari naročnikov, ki bi nam rekli, 

da moramo ustvariti nekaj, česar mogoče 

mi niti ne čutimo. Imamo srečo, 

da nam je ta vsebina večinoma blizu. 

Smo pa veliki navdušenci nad igranimi 

filmi, zato recimo film o letu 1848, 

ki je pravzaprav podfilm celovečerca o 

Antonu Martinu Slomšku, predstavi 

en zgodovinski aspekt Slomškovega 

življenja in delovanja skozi igrani film, 

ker se nam zdi, da se gledalec vedno 

lažje vživi v situacijo, če je lik postavljen 

v neko specifično dogajanje, v okolje, 

v katerem se dogaja ena zanimiva 

reč, in skozi tisto velikokrat več odnese 

kot skozi serijo izjav zgodovinarjev 

in drugih intervjuvancev, ki jih lahko 

ponudi dokumentarec. 

Zdi se mi, da smo poklicani k temu, da 

stojimo trdno kakor hrast na poljani, ki se 

upira vsemu vetru, ki piha proti njemu. 

Že prej ste dejali, da ste za novi 

film Nebesa pod Triglavom večino 

financiranja pridobili preko donacij. 

Tudi za enega vaših zgodnejših 

filmov, Kresnik, se je financiranje 

zagotovilo na podoben način. 

Kaj pa ostali filmi? Je to običajna 

praksa? 

Slovenija je tako majhna, da je žal zelo 

specifična glede nastajanja filmov. Film 

je zelo drag medij, ki ga gledalec pogleda 

v eni uri, pol ure, uri in pol. Tudi če je 

pripravljen za ta ogled plačati, če govorimo 

o kino distribuciji, tudi če je v Sloveniji 

film zelo uspešen, večinoma ne 

pokrije svojih produkcijskih stroškov. 

Mogoče pokrije produkcijske stroške 

ekipe, ki je pripravljena vložiti veliko 

ur prostovoljnega dela, in drugih sodelavcev, 

ki so pripravljeni pri takem filmu 

delati brez honorarja. Ko pa enkrat 

spremeniš film v posel in plačuješ pravzaprav 

za vsako malenkost pri nastajanju 

takšnega produkta, so ti stroški ogromni 

in kino distribucija tudi takšnih 

filmov ne more narediti, da bi bili samoobstojni 

na način, da prihodek iz enega 

filma ustvari naslednji film. 

Tako smo v Sloveniji največkrat 

filmarji odvisni od financiranja države, 

ki podpira kulturo. Mi se večinoma 

osredotočamo na cerkvene institucije, 

na donacije raznoraznih ljudi, ki 

so pripravljeni v minimalnem znesku 

podpreti takšno produkcijo, in donatorjev, 

ki so pripravljeni takšno produkcijo 

podpreti v malo večjem znesku. 

Vsak bi seveda rad imel spisek 

ljudi, ki jih lahko pokliče in prosi za 

nekaj deset tisoč evrov za, a ta zadeva 

ni tako preprosta. In včasih ti z določeno 

vsebino uspe nagovoriti nekoga, 

za drugo vsebino pa takšen donator 

nima posluha. Veliko je dela pri iskanju 

financiranja, ki je v našem primeru 

zelo raznoliko. V velikem znesku je gotovo 

prispevala tudi slovenska Cerkev. 

V zadnjem času pa se osredotočamo 

predvsem na ameriški trg, na katerem 

sedaj snemamo serijo o mučencih iz 

prve Cerkve. Letos se snemajo trije polurni 

deli o mučencih iz prvih stoletij, 

pri katerih produkcijske stroške krije 

ameriška televizija in tudi nekaj dodatnih 

donatorjev. 

 

DRUGI DEL INTERVJUJA 

NA SPLETU: 

138 7. 3. 2024

28 AKTUALNO 

Pomembno je, DA NAS GANE 

Po predpremieri filma Nebesa pod Triglavom je na okrogli mizi nekdanji predsednik Borut Pahor povedal: 

»Pomembno je čutiti bolečino. V preteklosti smo vsak na svoji strani čutili bolečino. Poanta pa je, 

da se vživimo v bolečino drugega. To lahko prepreči, da bi ponovili te grozote.« 

UREDNIŠTVO 

PETER MERŠE 

Na predpremieri novega kratkega 

filma Nebesa pod Triglavom, 

ki je nastal v Studiu 

Siposh, se je zbralo več kot 

200 gostov slovenskega družbenega, političnega, 

gospodarskega in medijskega 

sveta. »S filmom Nebesa pod Triglavom 

smo se vrnili v 2. svetovno vojno, v del 

slovenske zgodovine, ki je identiteti slovenskega 

naroda prizadel globoke rane. 

Želeli smo si poseči tja, kamor do zdaj ni 

še nihče, in prikazati eno izmed mnogih 

pozabljenih resničnih 

zgodb, ki so ostale v 

senci,« je dejal David 

Sipoš, (35), direktor 

Studia Siposh. 

Vodja projekta David Sipoš 

(35) pravi, da so nam take 

zgodbe zgled in opomin, 

da smo si Slovenci lahko 

sovražniki ali bratje. 

Studio Siposh 

OZAVEŠČANJE 

O ZGODOVINI 

Film je navdahnjen po 

resničnih dogodkih 

in spremlja najstnika 

Jožeta, ki v negotovih 

časih italijanske okupacije 

leta 1942 pomaga 

mami z vodenjem 

družinske trgovine. 

Zagledan je v sosedo 

Nežo, vse pa se spremeni 

v temni noči, ko 

njegovo mladost prekine 

žalostna usoda. 

Jožetova otroška nedolžnost 

je dokončno 

pokopana, odločiti 

se mora, ali bo stopil 

na pot maščevanja ali 

odpuščanja. Film orisuje 

usodo Slovencev, 

ki so bili primorani v 

času med drugo svetovno 

vojno in po njej 

pobegniti iz domovine, 

da bi ohranili svoje 

življenje in življenja 

svojih bližnjih. 

Pri tem Sipoš poudarja: 

»Verjamemo, da 

ima vsak narod pravico 

poznati svojo zgodovino. Brez nje ne 

moremo vedeti, kaj je naša identiteta in 

kaj nas je izoblikovalo v najbolj mračnih 

trenutkih. To niso zgodbe desnih 

in levih, izdajstva in zmagoslavja. To 

so zgodbe trpljenja, kljubovanja in preživetja. 

Zgodbe povsem običajnih ljudi, 

ki so se znašli v prostoru in času s 

svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi 

in odločitvami. Predvsem pa z voljo do 

življenja in z veliko ljubeznijo do slovenskega 

naroda.« 

PROCES SPRAVE 

Po projekciji filma Nebesa pod Triglavom 

je sledil pogovor o poteku sprave, 

že narejenih korakih ter pogledu v 

prihodnost. Pri pogovoru so sodelovali 

nekdanji predsednik Borut Pahor 

(60), dr. Mitja Ferenc (63), zgodovinar 

in raziskovalec na področju prikritih 

grobišč, Romana Bider, vodja projekta 

Vseposvojitev, in Peter Hribar (79), nečak 

umorjenih zakoncev Strmol, ki si 

prizadeva za pomiritev in spravo v narodu. 

Pogovor je vodil 

Martin Nahtigal (33), 

odgovorni urednik 

portala Domovina. 

Nekdanji predsednik 

Pahor je izpostavil: 

»Po koncu svojega 

mandata se pol leta 

nisem nič oglašal. 

Prvič sem se oglasil 

ob ukinitvi dneva 

spomina na žrtve komunističnega 

režima. 

Postopek nastanka 

tega dneva spomina 

ne more zmanjšati 

pomena, da smo ta 

dan dobili. Imamo 

pa dan spomina na 

žrtve vseh totalitarnih 

sistemov, ki ga 

zelo sramežljivo obeležujemo. 

Prav je, da 

obeležimo tudi mrtve 

komunističnega nasilja. 

To je del v tem postopku 

pomiritve oz. 

sprave.« 

Ferenc je opisal 

svoja zadnja prizadevanja 

z državljansko 

peticijo pri Evropskem 

parlamentu o 

pravici do pokopa. Bil 

je presenečen nad pozitivnim 

sprejemom, 

ki ga je bila deležna v 

Bruslju. Romana Bi- 

138 7. 3. 2024

AKTUALNO 29 

Sprava v Sloveniji 

trenutno ni mogoča. Bilo bi 

bolje ne govoriti o spravi, 

ampak o pomiritvi. 

Mitja Ferenc (63) in Borut Pahor (60) na 

okrogli mizi po predpremieri filma. 

der pa je dejala: »Smisel vseposvojitve, 

varuhov spomina, je vzpostavljanje 

osebnega odnosa. Pomembno je, da 

nas gane.« 

Pri tem velja izpostaviti tudi življenjsko 

zgodbo Petra Hribarja, ki je po 

dolgih letih sodnih bojev dosegel rehabilitacijo 

Rada in Ksenije Hribar, njun 

pokop in odškodnino za grad. Sprejel 

je tudi javno opravičilo predsednika 

države. Odslej si brez zamer prizadeva 

za spravo na novih temeljih in pravi: 

»Sprava v Sloveniji trenutno ni mogoča. 

Bilo bi bolje ne govoriti o spravi, ampak 

o pomiritvi. Pomiritev je bolj smiselna. 

Sam sem odpustil storilcem zločina, ki 

se je zgodil nad Mačami na Gorenjskem 

(nad Radom in Ksenijo Hribar, op. a.). 

Konkretno tistim desetim partizanom 

in partizanki. Ugotovil sem, da je to 

ena od pravilnih poti, vprašanje pa je, 

koliko je uporabna. Vprašanje je, kako 

odpustiš zločincem. S tem, ko odpustiš, 

presekaš to, kar traja že dolgo časa, 

in prisiliš zločince, da odreagirajo. Na 

borčevski strani na provokacije odreagirajo. 

Odreagirajo na napačen način, 

ampak odreagirajo.« 

PRIKAZOVANJE ZGODOVINE 

Mitja Ferenc je spomnil, da smo bili 

do sedaj navajeni drugačnega prikazovanja 

zgodovine: »Navajeni smo črno-bele 

zgodovine, kjer imamo junake 

in izdajalce. Premalo pa poslušamo 

konkretne življenjske zgodbe. Preveč 

je etiketiranja in premalo občutkov. 

Zgodovinarji, če se izpostavimo, smo 

pogosto etiketirani kot figure. Mene je 

enostavno moralno gnalo, da me je po 

16. maju lani, ko je med intimno slovesnostjo 

na Trgu republike vlada med 

korespondenčno sejo ukinila dan spomina 

na žrtve komunističnega nasilja, 

podobno zabolelo kot na dan, ko smo 

odkrili žrtve v Hudi jami.« 

Razvila pa se je tudi debata o potrebi 

po političnem dokumentu, ki bi 

govoril o spravi. Kot je slikovito opisal 

Hribar, je nemogoče, da bi en dokument, 

sprejet v Državnem zboru, 

čez noč kar razglasil spravo in bi bili 

zaradi tega ljudje med seboj boljši oziroma 

bi vsi odpustili vsem. Pri tem je 

nekdanji predsednik dejal: »Razumem 

nevarnost deklarativnega dokumenta 

sprave, vidim pa tudi njegovo pomanjkanje. 

Ne, da bi z njim uvedli spravo. 

Dejstvo pa je, da na ravni SAZU takšen 

dokument imamo. Če ga že Državni 

zbor ni mogel ali hotel sprejeti, ga je 

sprejela akademija. In če bi ga Državni 

zbor posvojil, mislim, da ne bi vlada 

sprejela majske odločitve o ukinitvi 

dneva spomina. Tako pa se je ta napaka 

zgodila. V teh okoliščinah ne moremo 

krepiti narodne zrelosti.« 

Vsi sogovorniki so se strinjali, da 

je proces sprave nedokončan in da 

nas čaka še veliko korakov na tej poti. 

»Pomembno je čutiti bolečino. V preteklosti 

smo vsak na svoji strani čutili 

bolečino. Poanta pa je, da se vživimo v 

Prizor iz filma. 

bolečino drugega. To lahko prepreči, 

da bi ponovili te grozote,« je povzel nekdanji 

predsednik Pahor. 

ŠELE ZAČETEK 

Ekipa Studia Siposh se zaveda, da je s 

filmom Nebesa pod Triglavom predstavila 

le delček večplastne celote, zato si 

v prihodnosti želi na filmskem platnu 

predstaviti bolj celovito, v obliki filmske 

trilogije. David Sipoš je dejal: »Takšne 

zgodbe se nam zdijo vredne, da jih prikažemo 

na filmskem platnu. Ljudje jih 

potrebujemo za zgled in tudi opomin, 

da smo si Slovenci lahko sovražniki ali 

bratje. Naša srčna želja je, da s prenosom 

teh zgodb na platno pomagamo, da njihovih 

resnic in naukov ne pozabimo ne 

mi ne rodovi, ki prihajajo za nami.« 

Občinstvu so zato dali ekskluzivni 

vpogled v napovednik novega potencialnega 

projekta z delovnim naslovom 

»Exodus 1945«, ki prikazuje del zgodbe 

o vračanju domobrancev v domovino. 

Razvoj projekta pa bo odvisen od finančnih 

sredstev, ki bodo na voljo, zato 

je Sipoš tudi apeliral na zbrano občinstvo, 

da po svojih močeh pomaga pri realizaciji 

tega zgodovinskega projekta. 

138 7. 3. 2024

30 AKTUALNO 

NENAD GLÜCKS 

Nepremičninski podvigi 

Turističnega društva Gorje 

V zadnjem času je bilo v medijih precej objav o Turističnem društvu Gorje, ki po ugotovitvah 

Ministrstva za naravne vire in prostor z naravno vrednoto Blejski vintgar (Vintgar) 

upravlja brez pravne podlage. Na ministrstvu poudarjajo, da je Vintgar del Triglavskega 

narodnega parka (TNP), za upravljanje katerega je z zakonom določen upravljavec 

Javni zavod Triglavski narodni park. 

Turistično društvo Gorje (TD 

Gorje) se medtem brani, da ravna 

zakonito, saj je bila soteska 

Vintgar z odločitvijo organov 

LRS (Ljudska republika Slovenija) leta 

1946 prenesena v upravljanje njemu. A v 

ozadju njihovega delovanja je predvsem 

denar, veliko denarja, čeprav so društva 

organizacije, katerih namen po zakonu 

ni pridobivanje profita. Društvo, katerega 

predsednik je nekdanji minister 

za zdravje Janez Poklukar (45), na letni 

ravni dosega izjemne presežke, to pa jim 

uspeva zaradi oderuških cen vstopnic in 

parkirnine. Leta 2022 (zadnji podatek) 

so imeli osem zaposlenih in skoraj tri 

milijone evrov prihodka od prodaje, pri 

čemer je bilo 1,4 milijona evrov čistega 

presežka. Leto pred tem je bilo čistega 

presežka 732.489 evrov. V društvenem 

skladu se je do konca leta 2022 nabralo 

že 6,3 milijona evrov. 

STROŠEK ZA DRUŽINO 

Takšne rezultate bi jim zavidala mnoga 

podjetja, katerih namen pa je, drugače 

kot pri društvih, ustvarjanje dobička. 

Blagajno polnijo z vstopnicami za ogled 

Predsednik TD Gorje je 

nekdanji minister za zdravje 

Janez Poklukar (45). 

Flickr @vladaRS 

Vintgarja za odrasle, ki znašajo kar deset 

evrov, za dijake in študente je cena 

sedem evrov, enako plačajo upokojenci 

in invalidi. Za otroke od šestega do petnajstega 

leta starosti znašajo vstopnice 

tri evre, za mlajše en evro. Parkiranje na 

parkirišču ob vhodu stane deset evrov 

za čas do dveh ur in pol, na centralnem 

parkirišču pa sedem evrov za do štiri 

ure. Ogled soteske, ki jo je izdolbla rečica 

Radovna, traja okoli uro in pol. Družino 

z dvema šoloobveznima otrokoma 

tako obisk (upoštevaje še parkiranje) 

stane prek 40 evrov. 

Denar kar leti, leta 2022 je Vintgar 

obiskalo 347 tisoč ljudi, od tega štiri 

petine tujcev. Za mnoge slovenske družine 

so vstopnice enostavno predrage. 

Ministrstvo za naravne vire in prostor 

društvu za lani ni izdalo sklepa o potrditvi 

višine vstopnine, saj predlog TD 

Gorje ni bil v skladu s predpisi. 

nepremicnine.net 

KUPOVANJE PODPORE 

Skratka, društvo se z oderuškimi cenami 

za ogled javne naravne vrednote 

kopa v denarju. Je tudi ustanovitelj in 

lastnik podjetja Soteska Vintgar, katerega 

direktor je nekdanji novinar Bojan 

Traven (50). Na podjetje so prenesli pobiranje 

vstopnine in parkirnine. Devet 

članov upravnega odbora društva si je 

za predlani razdelilo kar 40 tisoč evrov 

nagrade (pred tem 30 tisoč evrov.) Očitno 

so se, da bi se prikazali v boljši luči, 

nedavno v finančnem načrtu za letos 

»velikodušno« odločili, da bodo občinam 

Gorje, Bled in Jesenice od vstopnin 

namenili 250 tisoč evrov, kar je bistveno 

več kot do zdaj. Podobno naj bi ravnali 

v prihodnje. 

Poznavalci pravijo, da si tako 

»kupujejo« podporo v lokalnih skupnostih. 

Na občinah so »darila« seveda 

veseli, vendar v Javnem zavodu Tri- 

Društvo se z oderuškimi 

cenami za ogled javne 

naravne vrednote Blejski 

vintgar kopa v denarju. 

138 7. 3. 2024

AKTUALNO 31 

glavski narodni park opozarjajo, da gre 

za nezakonito deljenje denarja. 

NEPREMIČNINARJI 

Ker jim denarja ne manjka, so se lotili 

celo nepremičninskih poslov. Tako 

društvo na svoji parceli v Spodnjih 

Gorjah zaključuje gradnjo hiše dvojčka. 

Vsako od dveh enot zdaj na portalu 

nepremicnine.net prodajajo za ceno 

385 tisoč evrov. Torej gre za skupno 

postavljeno ceno 770 tisoč evrov. Posamezna 

enota obsega 158 kvadratnih 

Pobiranje dragih vstopnin 

in parkirnine so prenesli na 

firmo Soteska Vintgar, katere 

direktor je nekdanji novinar 

Bojan Traven (50). 

Posnetek zaslona 

Namen društev v skladu z 

zakonodajo ni pridobivanje profita, 

v Turističnem društvu Gorje pa se 

ob obilju denarja ukvarjajo celo z 

gradnjo hiš za trg. 

metrov, zgrajena bo do tretje gradbene 

faze. Pravijo, da gre za »izjemno lokacijo, 

ki nudi mirno bivanje v lepem, 

varnem in zdravem okolju«. 

V skladu z zakonodajo ima pravna 

oseba, ki uredi naravno vrednoto za 

ogledovanje in obiskovanje (vzdrževalna 

dela na poti v soteski, popravljanje 

ograj, nameščanje in čiščenje 

zaščitnih mrež …), pravico zaračunavati 

vstopnino, pri čemer pa njena višina 

praviloma zajema povrnitev stroškov 

za ureditev te naravne vrednote. 

Očitno omenjeno društvo z oderuškimi 

cenami služi tako dobro, da 

gradi celo nepremičnine za trg. Edini 

način, kako bi lahko TD Gorje zakonito 

upravljalo z Vintgarjem, je, da bi sklenili 

z Javnim zavodom Triglavski narodni 

park sporazum o upravljanju ali 

pridobili koncesijo od države. Za zdaj 

nimajo ne enega ne drugega. 

Mi vemo, da je Domovina VREDNA 

svojega denarja. Prepričajte se TUDI VI! 

Tiskan tednik mi je všeč, 

ker imajo samo časopisi in revije začetek 

in konec in je mogoče pregledati vse. 

Na internetu tega ni. 

Žiga Turk 

Naročite 3 brezplačne: 

ogledne izvode 

tednika Domovina 

• Preverjene informacije, kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Dostop do člankov novinarske ekipe, ki ne menja retorike 

ob menjavi vlade, ampak ostaja zvesta svojemu poslanstvu: 

informiranju bralcev. 

• Dostop do ekskluzivnih člankov, intervjujev in oddaj, 

ki so na voljo samo naročnikom. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

domovina.je/brezplacni-izvodi 

138 7. 3. 2024

32 

MEDIJI 

France Cukjati (81): »Vlada noče upoštevati 

ekonomsko-tržnih načel.« 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

POSNETEK ZASLONA 

TV SLO1 

CUKJATI: zdravstvo je 

nemogoče peljati po načelu 

socialistične uravnilovke 

Nekdanji predsednik parlamenta France Cukjati primerja aktualno Gibanje Svoboda 

s svobodo, kot so jo obljubljali komunisti po drugi svetovni vojni. Svobodo vladajoči 

jemljejo kot pravico početi, karkoli se jim zahoče, kar je sploh razvidno npr. v dogajanju 

na RTV Slovenija ali pri povrnitvi glob kolesarjem, s katero so dejansko uvedli 

nekakšno splošno amnestijo. 

138 7. 3. 2024 

Jože Možina (55) se je v oddaji Intervju 

na TV Slovenija pogovarjal 

z nekdanjim predsednikom parlamenta, 

doktorjem medicine in 

predsednikom Zbora za republiko, 

Francetom Cukjatijem (81). Cukjati 

je strogo ocenil delo aktualne vlade, 

sploh na področju zdravstva, sodstva, 

medijev in polpretekle zgodovine. 

V uvodu je Cukjati namenil nekaj 

besed svojemu otroštvu. Cukjati se je 

rodil 15. februarja 1943 v Šentgotardu 

pri Trojanah. Oče je padel v partizanih, 

ko je imel le dve leti, mama pa je 

kot učiteljica v povojni Jugoslaviji obiskovala 

verske obrede, zaradi česar je 

imela težave. Pojavili so se tudi pritiski, 

naj ne hodi k maši. Ti pritiski so 

se stopnjevali, mama pa je bila deležna 

tudi groženj, da bo premeščena v hribovsko 

šolo. 

Šlo je celo tako daleč, da je Zveza 

komunistov predlagala, da ji za vsako 

nedeljo plačajo vožnjo v Ljubljano, kjer 

bi se udeležila maše, in nazaj, da je v 

lokalnem okolju ne bi opazili, kako se 

udeležuje verskih obredov. Mama je pri 

svojem verskem prepričanju vztrajala, 

kar je pomembno vplivalo tudi na mladega 

Franceta. 

SLOVENSKE PODOBE ZLA 

Cukjati je izdal knjigo Slovenske podobe 

zla, v kateri se poleg slovenskega 

zla preteklega obdobja, npr. povojnih 

pobojev, dotakne tudi nadaljevanja 

tega zla v sedanjosti, k temu je uvrstil 

tudi lansko ukinitev dneva spomina na 

žrtve komunizma. Z ukinitvijo dneva

MEDIJI 

33 

spomina na žrtve komunizma sta se pokazala 

nestrpnost in strah vladajočih, 

saj z njegovim obstojem ne bi mogli biti 

več »ponosni nasledniki komunizma«. 

Kot je povedal Cukjati, je veliko proučeval 

zlo, in sicer z vidika psihologije 

in psihoanalize. Vse psihološke smeri 

pa razlagajo zlo in k njemu pristopajo 

iz načela nagonskosti, kot da je zlo nezavedna 

reakcija, ki se hoče maščevati 

povzročitelju zla, ki ga je človek doživel 

v otroštvu. V slovenskih podobah in 

zlu, ki se je razbohotilo med in po drugi 

svetovni vojni, se zlo največkrat pojavi, 

ko ni ne vzroka za samo zlo dejanje ne 

nobenega cilja, ugotavlja Cukjati. Zlo 

srečujemo v blažji obliki tako rekoč 

povsod, saj prihaja iz človeka, v katerem 

je dobro in zlo. Nekoga prizadeti, in 

to zavestno, pa je osnova za zlo. 

KOMUNISTIČNA SVOBODA 

Cukjati primerja aktualno Gibanje Svoboda 

s svobodo, kot so jo obljubljali komunisti 

po drugi svetovni vojni. Svobodo 

vladajoči jemljejo kot pravico početi, 

karkoli se jim zahoče, kar je sploh razvidno 

npr. v dogajanju na RTV Slovenija 

ali pri povrnitvi glob kolesarjem, s katero 

so dejansko uvedli nekakšno splošno 

amnestijo. Tudi za sodstvo se zdi, da ne 

dela več kot samostojna veja oblasti. 

Cukjati je bil sicer tudi zdravnik in 

tudi eden izmed ustanoviteljev Zdravniške 

zbornice. Delal je v obrtni ambulanti 

v Litostroju, v Iskrini ambulanti 

v Stegnah, leta 1991 pa je postal direktor 

zdravstvenega doma na Vrhniki. 

Tri leta kasneje je dobil koncesijo za 

zdravnika zasebnika. 

Kot je povedal glede aktualne stavke 

zdravnikov, je zdravnikom od nekdaj šlo 

na živce, da je zdravnik, ki je oskrboval 

tisoč pacientov, dobil enako plačo, kot 

tisti, ki jih je oskrboval dva tisoč. Danes je 

po Cukjatijevih besedah nemogoče zdravstvo 

peljati po načelu socialistične uravnilovke, 

kajti če ne deluje po ekonomsko- 

-tržnih načelih, se bodo zdravniki znašli 

po svoje, npr. tako da bodo šli v tujino. 

Vlada tega ne razume, ekonomsko-tržnih 

načel pa noče upoštevati, razen ko 

gre za podeljevanje sredstev nevladnim 

organizacijam, je bil oster Cukjati. 

OCENA VLADE 

Nekdanji predsednik Državnega zbora 

je zelo negativno ocenil sedanjo vlado. 

Kot je povedal, vlada namesto pogovora 

vodi umazano medijsko kampanjo proti 

zdravnikom, kar lahko rezultira v katastrofi. 

Zavrgla je tudi rešitev prejšnje 

vlade na področju dolgotrajne oskrbe, 

sama pa alternative ne zna vzpostaviti. 

Po Cukjatijevih besedah so predstavniki 

vlade ljudje, ki ne znajo vladati, na 

položaj pa zaradi svoje nesposobnosti 

sploh ne bi smeli priti. 

REAKCIJE NA INTERVJU 

Po besedah našega neimenovanega 

vira iz RTVS intervju posebnih reakcij 

ni povzročil. Urednik se Možine kot avtorja 

prispevka sicer izogiba, na RTVS 

pa so prejeli tudi nekaj pisem bralcev. 

Frontalno proti Možini ne morejo storiti 

ničesar, ker ne morejo dokazati, da je 

storil karkoli narobe, poskusili pa bodo 

reagirati na druge načine, je še napovedal 

naš vir. 

Na televizijo je bilo sicer poslanih veliko 

pohval, a tudi dve kritiki, ena izmed 

njiju je bila kasneje objavljena v Dnevniku. 

V njej dva bralca Cukjatiju očitata 

predvsem način podajanja kritike aktualne 

oblasti, to pomeni, da je prestroga. 

ČIVK JOŽETA MOŽINE 

Intervju je požel veliko pozornosti 

na družbenih omrežjih. Samo čivk 

Jožeta Možine z vabilom k ogledu 

intervjuja po spletu je dobil 438 

tako imenovanih retvitov. 

Ob avtorjih 

Časnika 

še izbrane 

dnevne vsebine 

slovenskih 

medijev! 

www.casnik.si 

138 7. 3. 2024

34 

MEDIJI 

POLITIČNI OBRAČUN 

na RTV Slovenija: 

Svet prisolil zaušnico upravi 

Po odstopu nekdanjega člana uprave RTV Slovenija (RTVS) Simona Karduma je predsednik uprave 

Zvezdan Martič svetu zavoda za novega člana predlagal vodjo kadrovske službe Tino Gruden Marucelj. 

Podprl jo je zgolj en član sveta, štirje so se vzdržali glasovanja, deset pa jih je glasovalo proti. 

Martič mora tako poiskati novega kandidata. 

UREDNIŠTVO 

Kandidatka je v predstavitvi kot cilje navedla prenovo 

sistematizacije opisov delovnih mest, prepoznavanje 

pričakovanega obsega dela in oblikovanje kariernih 

načrtov zaposlenih. Izpostavila je tudi več 

kot 20-letne delovne izkušnje na RTVS in poznavanje zaposlenih, 

toda svetniki so Martiču (61) predlagali, naj poskusi 

najti kandidate, ki niso zaposleni v zavodu, še poroča RTVS. 

Svetniki so v razpravi dejali, da ima zavod na kadrovskem 

področju veliko težav in so zaradi tega skeptični do 

podpore nekoga, ki je doslej vodil kadrovsko službo. Dodali 

FOTOMONTAŽA CITRUS 

so, da so v predstavitvi Gruden Marucljeve umanjkal širši, 

strateški in vsebinski pogled na prihodnost in smer RTVS. 

Svetniki so se sicer odločili, da se pridružujejo skupni 

izjavi uprave in direktorjev, v kateri pozivajo k razpravi o 

vprašanju udeležbe Izraela na Evroviziji in ki jo bodo v četrtek 

poslali Evropski radiodifuzni zvezi (EBU). 

NEZAUPNICA MARTIČU 

Odgovorni urednik Informativnega programa Drugega programa 

TVS Rajko Gerič (64) domneva, da želijo v svet pripe- 

Zvezdan Martič (61, v sredini), je na mesto člana 

uprave RTVS, ki ga je z odstopom izpraznil Simon 

Kardum (61), predlagal Tino Gruden Marucelj. Svet 

RTVS je njeno imenovanje zavrnil. 

138 7. 3. 2024

MEDIJI 

35 

ljati nekoga svojega od zunaj. Ob tem je 

poudaril, da novi zakon določa, da se 

javni zavod upravlja korporativno, kar 

pomeni, da je uprava veččlanska. Včeraj 

pa je svet »praktično povozil lasten 

zakon«, saj so svetniki »predsedniku 

uprave na neki način onemogočili, da 

imenuje svoje člane uprave«. 

»Kaj s tem želijo povedati, tega ne 

vem … A z glasovanjem za predsednika 

uprave mu daš možnost, da ostale člane 

predlaga on in naj bi si tudi sam oblikoval 

ekipo. Svetniki so mu to onemogočili. To 

glasovanje ni bilo proti Tini Gruden, pač 

pa klofuta, nezaupnica Martiču.« 

PETMILIJONSKA LUKNJA 

Po letnem poročilu za leto 2023, ki so 

ga na peturni seji sprejeli svetniki, je 

zavod posloval s 6,9-milijonsko izgubo. 

Prihodkov je bilo skupno 139,7 milijona 

evrov, odhodkov pa 146,7 milijona evrov. 

Po Martičevih besedah so bili prihodki 

na ravni načrta, odhodki pa 

znatno višji. Predvsem visoki so bili 

stroški dela redno zaposlenih. Po navedbah 

vodje službe za finančne zadeve 

in računovodstvo Saše Umek Knez 

so stroški dela redno zaposlenih presegli 

načrt za 5,1 milijona evrov. 

Kot je dejal Martič, naj bi problematiko 

pokrivanja izgube naslovili na 

ustanovitelja. Nepokrit presežek odhodkov 

sicer znaša 5,1 milijona evrov, 

saj je svet sprejel sklep, da bo RTVS 1,8 

milijona evrov izgube kril iz presežka 

prihodkov nad odhodki iz preteklih let. 

NOVA MATEMATIKA 

Na seji so razpravljali tudi o predlaganih 

spremembah statuta, ki med drugim 

predvideva ukinitev Informativnega 

programa Drugega programa TVS in 

več drugih sprememb, ki jih je prinesla 

novela Zakona o RTV Slovenija. Ker statuta 

še niso sprejeli, je Gerič zaenkrat še 

zmeraj odgovorni urednik. 

Največ časa je bilo posvečenega 

42. členu statuta, ki določa glasovanje 

uprave in je po besedah Geriča in predsednika 

Sindikata delavcev radiodifuzije 

(SDRS) Toma Zalaznika (59) nezakonit. 

Gerič je tudi na včerajšnji seji 

Na RTVS očitno 

izumljajo novo matematiko, 

kjer je 2 enako 3. 

Bojan Puhek 

Ker na seji sveta zavoda RTVS še niso sprejeli sprememb statuta, je Rajko Gerič (64) še vedno urednik. 

opozarjal, da je uprava prejela poslovnik, 

ki ji omogoča nezakonito glasovanje 

z ozirom na zakon o RTVS. »Zakon 

o RTV zelo jasno določa, da uprava odloča 

z večino glasov vseh članov. Glede 

na to, da imamo štiričlansko upravo, je 

večina glasov enaka tri.« 

V poslovniku so namreč zapisali, 

da je dovolj, če za sklep uprave glasujeta 

predsednik uprave in še en član 

uprave. Poslovnik so SDRS v preteklosti 

kritizirali, a ker je interni akt, je z 

njim težko sprožiti sodni postopek. 

Toda včeraj so razpravljali o statutu 

RTVS, ki pa je pravni akt in ga ne 

določa uprava, temveč ga potrdi svet. 

»Zato sem opozoril, da je tokrat potrditev 

nezakonitega poslovnika na svetnikih 

ter da s tem s statutom upravi 

omogočajo nezakonito glasovanje. To 

zdaj ni več hec.« 

DEPOLITIZIRANI 

NA SODIŠČE 

Gerič je napovedal, da bodo s 15 »depolitiziranimi«, 

ki so jih poslali na čakanje, 

takšno odločitev izpodbijali na sodišču. 

Sklep uprave o tem, da bodo dali 

15 zaposlenih na čakanje, sta namreč 

potrdila le Martič in član uprave Andrej 

Trček (36). 

Če bo statut sprejet, bo torej »večina« 

lahko enaka predsedniku in 

enemu članu uprave. Gerič opozarja, 

da bo imela takšna logika dolgoročno 

resne posledice, in se sprašuje, zakaj 

je v zakonu sploh določeno korporativno 

upravljanje, saj je to v direktnem 

nasprotju z njim. Na seji naj bi jih vprašal, 

če se zavedajo posledic – dokler ne 

bi zadeve razčistili na sodišču, bi tekom 

več mesecev odločitve sprejemali 

samo z glasovoma Martiča in Trčka. 

Nekateri naj bi proti Geričevim 

pritožbam dejali, da se tudi v primeru 

dveh glasov za in dveh proti odločilen 

Martičev glas (oziroma glas 

predsednika uprave), vendar Gerič 

meni, da je bistvena razlika v tem, da 

glasujejo štirje. Dejal je še, da je bil 

nad včerajšnjo sejo razočaran in da 

na RTVS očitno izumljajo novo matematiko, 

kjer je 2 enako 3. 

 

KOMENTARJI BRALCEV 

Ta institucija je tako zavožena, da je edina 

solucija razpustitev in postavitev nove 

RTVS. Da dam primerjavo, ilustracijo: po 

40- 50 letih krpat streho nima smisla. 

Zamenjaš strešnik tu, zamenjaš tam, 

pribiješ novo lato.... in tako dokler se ne 

sesuje. 

Friderik 

Gre le za dokaj nedolžne frakcijske praske 

v okviru dokončne depolitizacije RTVS, v 

kateri je spet vse tako, kot je že bilo. 

Mefisto 

Kmalu se bodo stepli in takrat bo konec 

idile. Tudi finančne inekcije ne bodo 

pripomogle k pomiritvi. 

APMMB2 

138 7. 3. 2024

36 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

MARTIN NAHTIGAL 

SHUTTERSTOCK 

V 

Kmetijsko-gozdarski zbornici 

Slovenije (KGZS) nasprotujejo 

uvozu, proizvodnji, oglaševanju 

in prodaji tovrstne 

hrane. Tudi ker ta dolgoročno uničuje 

slovensko živinorejo in kmetijstvo, poleg 

tega je vprašljiva glede vpliva na 

zdravje ljudi, ima negativne vplive na 

okolje in, nenazadnje, je sporna tudi 

z etičnega vidika. Na ravni Evropske 

unije trenutno živinoreja predstavlja 

45 % celotne kmetijske dejavnosti. Zaposluje 

4 milijone ljudi, posredno podpira 

delo 30 milijonov ljudi in prinaša 

gospodarske, kulturne in socialne koristi 

za podeželje, še pravijo na KGZS. 

»Prepričan sem, da bo zaradi klimatskih 

sprememb, ki se dogajajo, 

vedno večji izziv pridelati krmo za 

živino. Kot napovedujejo, bomo imeli 

vedno pogostejša obdobja močnih padavin 

s poplavami, kar bo povzročilo 

Raziskovalec 

Mark Ušaj, ki z 

Boscarolovim podjetjem 

sodeluje kot 

zunanji sodelavec: 

»To je dejansko 

pravo meso, a zanj 

ni treba rediti in 

ubijati živali.« 

138 7. 3. 2024 

KDAJ BOMO PRIŠLI 

do cenovno dostopnega 

mesa iz laboratorija 

Ajdovski poslovnež Ivo Boscarol je izpolnil napoved, ki jo je dal leta 2022: 

zaživelo je podjetje, ki razvija in proizvaja meso iz izvornih celic. Boscarol je ob zagonu 

podjetja Tech4Meat dejal, da bo proizvodnja mesa v laboratorijih, v katerih bi pozneje 

lahko proizvajali tudi rastline, pripomogla k reševanju prihodnjih težav s pomanjkanjem 

hrane. »Če to področje ne bi imelo perspektive in če ne bi pomenilo izziva, 

ne bi šel v to,« je dejal. 

uničevanje krme in potem dolga obdobja 

suše, kar bo seveda onemogočilo 

pridelavo krme,« je odločitev za sodelovanje 

v tem start-up podjetju za STA 

predstavil Boscarol (67). 

SMELI NAČRTI 

V podjetju Tech4Meat imajo trenutno 

dve zaposleni in več zunanjih sodelavcev, 

med njimi iz ajdovskega Centra 

odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo 

in procesno kontrolo (CO BIK), ki 

je tudi eden izmed družbenikov. Izvajajo 

številne raziskave, že v nekaj letih pa 

želijo na trg poslati prve izdelke, je za 

Forbes Slovenija povedala direktorica 

Katja Križman, ki je pred tem delala na 

podobnih projektih v Singapurju. 

V laboratorijih se lahko po besedah 

raziskovalca Marka Ušaja poleg mesa 

pridela tudi drugo hrano. Tudi iz rastlin 

lahko vzamejo (izvorne) celice in jih potem 

gojijo, iz tega pa proizvajajo bodisi 

končne izdelke bodisi polizdelke. »Če 

recimo gojimo alge, lahko iz njih naredimo 

nekakšen suhi prah, ki ga uporabljamo 

kot alternativni vir beljakovin,« 

je za STA pojasnil Ušaj in dodal, da so 

tako na Finskem že proizvedli kavo. 

Kot je Boscarol še dejal, načrtujejo 

gradnjo prostorov podjetja v obrtno- 

-podjetniški coni v Ajdovščini. Objekt 

naj bi imel 15.000 do 20.000 kvadratnih 

metrov uporabnih površin, velik 

del tega bo namenjen laboratorijem in 

pozneje proizvodnji tkiv iz izvornih 

celic oziroma »mesa«. Vrednosti same 

investicije ni želel razkriti, po njegovih 

besedah pa zaradi zahtev tovrstne proizvodnje 

hrane in raziskovalnih laboratorijev 

nikakor ne bo majhna. »Glede na 

obetavno povpraševanje na trgu trajnostne 

prehrane ciljamo na dosego stabilnega 

tržnega deleža, ki naj bi v prihodnosti 

prinesel pričakovane prihodke v 

višini več deset milijonov evrov,« je še 

dejal Boscarol. Čeprav je trg kultiviranega 

mesa v razvoju, v bližini Slovenije 

že obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo s 

podobnimi inovacijami. 

ETIČNOST PRIDELAVE 

Raziskovalec Mark Ušaj, ki z Boscarolovim 

podjetjem sodeluje kot zunanji 

sodelavec, je za medije dejal, da je v laboratorijih 

iz ene same živalske celice 

mogoče narediti meso na human način: 

to je dejansko pravo meso, a zanj ni treba 

rediti in ubijati živali. S tem bi po njegovih 

besedah prispevali tudi k varovanju 

okolja, saj za prehrano človeštva ne 

bo več treba rediti toliko živali. 

»Govoriti o tako imenovanem čistem 

mesu ali etičnem mesu je zavajajoče. 

Proizvodnja laboratorijskega mesa

Komentar 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 37 

se začne s postopkom pridobivanja matičnih 

celic iz mišic živih živali. Pri tem 

se odvzame mišičnina živim živalim, 

kar običajno pomeni poseg in bolečino. 

V nadaljevanju se gojijo matične celice 

s plodovim telečjim serumom. Pridobi 

se ga iz krvi še vedno utripajočih src 

nerojenih telet, ki poginejo, ko serum 

odstranimo. Za podporno strukturo 

je nujen kolagen, pridobljen iz kosti 

govedi in prašičev. Uporabljajo se 

hormoni in njim podobne substance, 

ki spodbujajo razmnoževanje in rast 

celic. Evropska zakonodaja jih strogo 

prepoveduje,« navaja vodja službe za 

rejo neprežvekovalcev in varno hrano 

na KGZS Gabrijela Salobir. 

BIOREAKTORJI POTRATNI 

Prof. dr. Gregor Majdič (56), rektor Univerze 

v Ljubljani in redni profesor za 

fiziologijo na Veterinarski fakulteti 

Univerze v Ljubljani in na Medicinski 

fakulteti Univerze v Mariboru, je na Facebooku 

objavil zapis, v katerem je povzel 

največje ovire pri nadaljnjem razvoju 

takšnega mesa. Dr. Majdič opozarja, 

da je pridobivanje mesa v laboratoriju 

še zelo daleč od možnosti dejanske 

uporabe in vprašanje je, ali bo resnično 

kdaj lahko zamenjalo meso živali. 

Ostaja ogromno odprtih vprašanj, 

začenši z nadgradnjo opreme za začetek 

množične proizvodnje, saj največji 

bioreaktorji (veliki nekaj 1000 litrov), 

ki jih trenutno uporabljamo, ne morejo 

proizvesti več kot nekaj kilogramov 

celic v nekaj tednih in nihče ne ve, ali 

bo mogoče narediti veliko večje bioreaktorje, 

v katerih bi gojili mišične 

celice. Ob vprašanju okoljske sprejemljivosti 

takšnega mesa je zelo pomembno 

vprašanje poraba energije, ki 

je zelo velika. Celice moramo namreč 

gojiti pri 37 stopinjah Celzija ter v bioreaktorju 

ves čas mešati, je zapisal dr. 

Majdič. Stalno vzdrževanje temperature 

za nekaj tisoč ali nekaj deset tisoč 

litrov tekočine, v kateri rastejo celice, 

pa porablja veliko energije. 

Pri gojenju celic se danes še vedno 

pogosto uporablja antibiotike, čeprav 

se temu sicer lahko izognemo, a je potem 

celoten proces veliko zahtevnejši, 

saj mora potekati v povsem sterilnih 

pogojih, kar pa seveda celoten proces 

močno podraži. Nenazadnje, zelo 

pomemben vidik, ki se ga zanemarja, 

čeprav se obenem govori o zmanjševanju 

trpljenja živali, pa je, da se pri gojenju 

celic uporablja serum nerojenih 

teličkov, saj celice brez tega dodatka 

zelo slabo rastejo. Nadomestek za serum 

govejih zarodkov se išče že nekaj 

desetletij (tudi zaradi cene, ker je to izjemno 

drag del postopka gojenja celic), 

a do sedaj še nismo uspeli najti dobrega 

nadomestila, zaključi dr. Majdič. 

GLOBALNI RAZVOJ 

Ko je bila tehnologija prvič razvita, je 

bil postopek veliko dražji od običajnega 

kmetovanja, vendar se stroški proizvodnje 

nenehno znižujejo, kar kaže na to, 

da bi lahko vzgojeno meso postalo uspešen 

komercialni produkt. Zanimanje 

v svetu narašča, kar kaže tudi kitajski 

sporazum z Izraelom v vrednosti 300 

milijonov ameriških dolarjev za uvoz 

laboratorijsko vzgojenega mesa. Ker se 

cena laboratorijsko vzgojenega mesa 

še naprej znižuje, lahko v prihodnosti 

postane cenejše od konvencionalnega 

mesa in s tem prevlada na trgu. 

Za povečanje proizvodnje in znižanje 

cen bodo raziskave z odprtim dostopom 

bistvenega pomena za zmanjšanje 

stroškov celičnih gojišč brez 

živalskih sestavin, povečanje razpoložljivosti 

celičnih linij, izboljšanje lestev, 

ki se uporabljajo za podporo rasti 

celic in poustvarjanje kompleksne 

vlaknaste strukture, kakršno ima običajno 

proizvedeno meso, ter izdelavo 

večjih in učinkovitejših bioreaktorjev, 

v katerih rastejo celice. 

Prvi od teh ukrepov – gojišča za celične 

kulture brez živalskih sestavin – 

trenutno predstavlja večino sedanjih 

stroškov proizvodnje gojenega mesa. 

Medtem ko so proizvajalci gojenega 

mesa in akademski raziskovalci dosegli 

velik napredek pri zmanjševanju 

stroškov in razvoju formulacij gojišč 

za različne vrste celic in gojenih vrst, 

pa cene in široka razpoložljivost vrstno 

specifičnih in živilskih različic 

sestavin gojišč za celične kulture ostajajo 

izziv. 

PREMIKI V EVROPI 

Laboratorijsko vzgojeno meso ni trajnostna 

alternativa primarni kmetijski proizvodnji 

in odpira etična, gospodarska, 

socialna in javnozdravstvena vprašanja, 

ki so bistvena za prihodnjo družbo, je 

zapisano v sporočilu Svetu ministrov, ki 

bo obravnavano na naslednjem zasedanju 

kmetijskih ministrov EU. »Te prakse 

ogrožajo primarne pristope na kmetijah 

in pristne metode pridelave hrane, ki so 

bistvo evropskega modela kmetovanja,« 

Boscarol (67) načrtuje gradnjo prostorov za 

svoje podjetje Tech4Meat v Ajdovščini. 

Tomo Strle/CITRUS 

je zapisano v dokumentu. 

Avtorji dopisa so avstrijska, francoska 

in italijanska delegacija, podpirajo 

pa ga delegacije Češke, Cipra, Grčije, 

Madžarske, Luksemburga, Litve, 

Malte, Romunije in Slovaške. Tovrstni 

izdelki niso in ne morejo biti del kmetijske 

pridelave oz. predelave, zato ne 

smejo biti upravičeni do kakršnihkoli 

podpor z naslova skupne kmetijske politike, 

je pred časom dejal tudi evropski 

komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski 

(69). Evropska unija sicer 

že nekaj let financira raziskave na tem 

področju, tako da je tako stališče zanimiva 

shizofrenija – sofinancirati produkt 

ne, sofinancirati raziskovanje, 

kako priti do produkta da. 

V Evropi se trenutno ne trži mesa 

na celični osnovi, dovoljenje pa bi lahko 

bilo izdano šele po oceni Evropske 

agencije za varnost hrane (EFSA) v 

skladu z določbami tako imenovane 

uredbe o novih živilih. 

Dvanajst držav za zdaj ne zahteva 

spremembe pravil, vendar poziva, 

da je treba »pred sprejetjem kakršnih 

koli odločitev o odobritvi trga upoštevati 

ta vprašanja in rezultate razprav, 

ki bodo potekale z državami 

članicami in evropsko civilno družbo«. 

Italija je bila doslej najglasnejši 

nasprotnik laboratorijsko vzgojenega 

mesa, saj je predlagala in odobrila nacionalno 

prepoved prodaje proizvodov 

celičnega kmetijstva. Ukrep trenutno 

preverja EU zaradi morebitne 

kršitve pravil enotnega trga. 

138 7. 3. 2024

38 

MEDIJI 

Franc Bole je segel na vsa medijska področja: 

od tiskanega medija do radia, 

skušal pa je ustanoviti tudi televizijo. 

MILAN 

GREGORIČ 

TINO MAMIĆ/ 

DOMOVINA 

FRANC BOLE: »oče urednik«, 

pionir in velikan katoliške 

medijske scene 

Ko je Franc Bole leta 2018 prejel častno priznanje Boruta Meška, je Združenje novinarjev 

in publicistov (ZNP) v utemeljitvi zapisalo, »da bi v Sloveniji težko našli človeka, ki je toliko 

naredil in žrtvoval za svobodo medijev, kot je bil Franc Bole«. 

Pravkar minevajo štiri leta od 

smrti msgr. Franca Boleta 

(1932–2020). Rodil v Koritnicah 

pri Knežaku. Obiskoval je štiri 

razrede gimnazije na reškem semenišču, 

ostale razrede pa končal v pazinskem 

semenišču. Bogoslovje je študiral 

na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil 

junija 1958 posvečen v duhovnika. Kot 

kaplan je služboval v Postojni in Bertokih. 

Leta 1966 je s kaplanoma Bojanom 

Ravbarjem in Silvestrom Čukom v 

Postojni ustanovil župnijski list Farno 

Ognjišče, ki je postal najbolj razširjen 

slovenski mesečnik, ter prevzel mesto 

odgovornega urednika. 

Že leta 1968 je začel z organiziranjem 

prvih romanj bolnikov in invalidov 

na Brezje. Ustanovil in vodil je 

tudi Založbo Ognjišče ter bil pobudnik 

138 7. 3. 2024 

ustanovitve Radia Ognjišče (1994) in 

televizijske družbe TV 3 (1996). Bil je 

soustanovitelj in prva tri leta tudi direktor 

Slovenske Karitas. 

PLURALIZACIJA MEDIJEV 

V nadaljevanju se bomo ognili pisanju 

o Boletovem duhovnem in pastoralnem 

poslanstvu, njegovi vlogi pri ustanovitvi 

in vodenju Slovenske Karitas ter 

organizaciji romanja bolnikov in invalidov 

na Brezje, ker je bilo o tem že veliko 

napisanega. Omejili se bomo predvsem 

na njegov prispevek pri ustvarjanju katoliških 

medijev in pluralizaciji slovenske 

medijske scene. 

Davnega leta 1965 je, kot že navedeno, 

zasnoval mladinski verski list 

Farno Ognjišče, ki se je od začetne ciklostirane 

naklade 1300 izvodov v nekaj 

letih prelevil v vsebinsko bogato, 

oblikovno okusno in ugledno mladinsko 

revijo Ognjišče, ki je v nekaj letih 

dosegla mesečno naklado 100.000 izvodov. 

In to se je dogajalo v pogojih, 

ko so oblasti poskušale z vsemi sredstvi 

zadušiti to pobudo. Iz utemeljitve 

Združenja publicistov in novinarjev 

Slovenije (ZNP) za podelitev častnega 

priznanja Boruta Meška msgr. Francu 

Boletu (2018) lahko preberemo, »da je 

policija ustvarjalce Ognjišča budno 

spremljala. Zmanjkovalo je zanje papirja 

za tisk. Boletu so za tri leta odvzeli 

tudi potni list. V 70. letih preteklega 

stoletja je moral pred sodnike, ker je v 

Ognjišču odgovoril na pismo bralca, 

zakaj Tito ni dobil Nobelove nagrade 

za mir. Celodnevne hišne preiskave 

na uredništvu revije v Kopru so bile za

Kolumna 

MEDIJI 

39 

zaposlene pravi hišni pripor: prostorov 

namreč ves dan nihče od zaposlenih ni 

smel zapustiti, niti visoko noseča tajnica 

uredništva ne.« 

ZALOŽBA IN TELEVIZIJA 

Iz revije je potem nastala tudi Založba 

Ognjišče, ki je v času duhovne lakote 

pod prejšnjim enoumnim sistemom 

izdajala knjige v sanjski nakladi od 

20.000 do 30.000 izvodov. Z demokratizacijo 

in nastankom slovenske države 

so navedeni akterji pridobili tudi 

radijske frekvence in tako se je začel 

oglašati tudi Radio Ognjišče, najprej 

iz improviziranega studia pod cerkvijo 

sv. Marka v Kopru, nato pa iz Ljubljane, 

in sicer s polnim 24-urnim programom 

od prvega dne naprej. Tedaj je bil edini 

nacionalni elektronski medij, v katerem 

so dobili dovolj medijskega prostora 

tudi politična opozicija, oporečniki 

in preprosti ljudje. 

Izvršen je bil tudi poskus ustanovitve 

katoliške televizije (TV3), ki 

Zasnoval je revijo Ognjišče, 

ki je v nekaj letih dosegla 

mesečno naklado 

100.000 izvodov. 

pa zaradi zahtevnosti produkcijskega 

programa, pomanjkanja finančnih 

sredstev in političnih pritiskov 

ni uspel. Tako so ti medijski projekti 

koprske škofije obogatili Cerkev in 

tudi slovensko družbo, saj ob verskih 

vsebinah opravljajo tudi javno informacijsko 

dejavnost ter se lotevajo tudi 

širših družbenih problemov. 

BOLETOVA OSEBNOST 

Urednik pričujočega tednika Tino Mamić 

je ob Boletovi smrti zapisal, da je 

bil Bole »oče urednik predvsem zaradi 

očetovske drže do svojih sodelavcev. Bil 

je namreč bolj oče kot direktor. Zato je 

mirno in vztrajno požiral tudi vse pikre, 

Z medijskimi projekti je 

Franc Bole v časih enoumja 

oral ledino pri pluralizaciji 

slovenske medijske scene, 

zaradi česar je imel tudi 

težave z oblastjo. 

tu in tam tudi zlobne pripombe z očetovsko 

ljubeznijo, ki svojim otrokom 

vedno znova odpusti. Največ se jih je 

naposlušal od blizu in daleč, ko je ustanovil 

televizijo, ki pa so jo oglaševalci 

s tiho podporo stricev iz ozadja načrtno 

ignorirali. Blokirali. Politiki desne 

sredine pa je niso izkoristili in ji niso 

pomagali. Bole je bil oče ne samo svojim 

sodelavcem, ampak tudi njihovim 

družinam, saj se je vedno zanimal zanje. 

Zato je bilo njegovo slovo za mnoge 

boleče. Na skromnem duhovniškem 

grobu na robu koprskega pokopališča 

sem na vencu prebral sledeče ganljive 

besede: Dragemu očetu Francu, njegova 

koprska družina«. 

O tej svoji izjemni življenjski epopeji 

je msgr. Bole v svoji skromnosti 

nekoč spregovoril sledeče zelo preproste 

in razumljive besede, ki pa o 

njem veliko povedo: da je namreč pomembno 

imeti neke ideale in biti pripravljen 

se žrtvovati zanje. In da je vse 

delal v ekipi in so tako vsi uspehi bili 

skupni ter da mu je Bog dal dobre sodelavce, 

brez katerih bi ne bilo nič tega, 

kar smo ustvarili. Tudi sam mislim, 

da Slovenija res ni imela moža, ki bi ob 

sovražnih odporih in pritiskih oblasti 

s tako odločnostjo zaoral v zatohlo slovensko 

levičarsko medijsko sceno in jo 

prezračil z dragocenimi in nenadomestljivimi 

projekti. 

Portret bi zaključil s stavkom iz utemeljitve 

ZNP, »da bi v Sloveniji težko 

našli človeka, ki je toliko naredil in žrtvoval 

za svobodo medijev, kot je bil Franc 

Bole«. In še z mojo mislijo: kaj bi Slovenija 

brez svojih Ognjišč in brez Boleta? 

PRIZNANJA 

Franc Bole je za svoje delo prejel kar 

nekaj dragocenih priznanj: naziv 

»monsinjor« (papež Janez Pavel II, 

1985), odličje sv. Cirila in Metoda 

(Slovenska škofovska konferenca, 

1993), nagrada 15. maj (MO Koper, 

1997), priznanje ljudje odprtih rok 

(revija Naša žena, 1999), Schwentnerjeva 

nagrada za založniško 

dejavnost (2003), red za zasluge 

(predsednik republike Borut Pahor, 

2013), častno priznanje Boruta Meška 

(Združenje novinarjev in publicistov 

Slovenije, 2018). 

138 7. 3. 2024

40 


MARTIN 

NAHTIGAL 

Jeseniška postaja bo stala 

preko 170 milijonov evrov 

Komentar 

Prenova železniške postaje na Jesenicah se vse bolj draži. Tik pred parlamentarnimi 

volitvami aprila 2022 je bila ocenjena vrednost investicije 81 milijonov evrov. Vendar 

jeseniška zgodba ni edina. Tudi manjše postaje, kot sta denimo Grosuplje ali Domžale, 

dosegajo številke do 20 milijonov evrov. 

Ocenjena vrednost celotne 

investicije nadgradnje železniške 

postaje Jesenice znaša 

skladno s potrjenim investicijskim 

programom 139,46 milijona 

evrov. Zagotovljeno je tudi sofinanciranje 

EU iz Instrumenta za povezovanje 

Evrope (IPE) v višini 56,56 milijona 

evrov, so nam sporočili z Ministrstva 

za infrastrukturo. V letu 2024 je za 

investicije v javno železniško infrastrukturo 

v sprejetem proračun načrtovanih 

372,76 milijona evrov, za 

vzdrževanje javne železniške infrastrukture 

pa 100,7 milijona evrov. 

ZGODBA PODRAŽITEV 

Nenavadno je bilo že dogajanje pred pripravo 

investicijske dokumentacije za obnovo 

postaje na Jesenicah. Javni razpis za 

izbor izvajalca je bil objavljen februarja 

2021. Na njem je zmagalo SŽ – Projektivno 

podjetje (ni lastniško povezano s SŽ) 

s ponudbo za 1,87 milijona evrov, čeprav 

je bila ponudba za 200 tisoč evrov dražja 

od konkurenčnega konzorcija. Z dodatnimi 

referencami za vodenje projekta 

si je izborilo dodatne točke in prišlo do 

posla, pozneje pa tudi do aneksa, vrednega 

skoraj 300 tisoč evrov. 

V času vlade Janeza Janše (65) je ministrstvo 

načrtovalo, da bi projekt izpeljalo 

med letoma 2023 in 2025. Cena: 

81,2 milijona evrov. Mesec dni po volitvah 

se je projekt začel dražiti. Ta cena 

je veljala kot uradna še vsaj do 14. aprila 

2022. Še deset dni pred parlamentarnimi 

volitvami jo je Janševa vlada 

navedla na seznamu projektov, ki so 

se začeli v njenem mandatu. Toda že 

maja 2022, ko je opravljala le še tekoče 

posle, se je projekt prvič podražil. Razlog: 

na direkciji, ki jo je takrat vodila 

Ljiljana Herga, so naročili še potrjeno 

verzijo idejne zasnove projekta (IZP), 

ki naj bi upoštevala, da so se gradbene 

storitve po indeksu Gospodarske zbornice 

Slovenije (GZS) v vmesnem času 

podražile za 25 odstotkov. 

Junija lani, le nekaj tednov po nastopu 

nove vlade, so na direkciji prejeli 

predlog za podaljšanje roka dokončanja 

del in izvedbo dodatnih del. Šlo je za izdelavo 

načrtov arhitekture ureditve zunanjega 

ovoja postajnega poslopja, izdelavo 

načrtov nove električne napajalne 

postaje in druga dodatna dela. 

Po zamenjavi oblasti je Hergovo 

na čelu direkcije zamenjal Bojan Tičar 

(59). Oktobra 2022 so na direkciji 

pridobili novo investicijsko dokumentacijo, 

ki je na več področjih razširila 

zahteve. Vse to je ob upoštevanju gradbenega 

indeksa vrednost investicije 

podražilo na 111 milijonov evrov, kolikor 

je njena uradna vrednost znašala 

konec oktobra 2022. Že do konca istega 

leta pa se je uradna cena povzpela 

na 126 milijonov evrov. 

Z železniške postaje Jesenice je bilo 

leta 2022 odpravljenih okoli 180 tisoč 

potnikov. Za primerjavo: nadgradnja 

celotne ljubljanske železniške postaje, 

s katere so lani odpravili desetkrat več 

potnikov kot na Jesenicah, bo skupaj 

z ureditvijo tirov in peronsko infrastrukturo 

po napovedih stala 245 milijonov 

evrov. Le dvakrat več torej. 

Cena nadgradnje vozlišča 

Pragersko je presegla 

110 milijonov evrov. 

Klemen Razinger/RIKO.si 

138 7. 3. 2024


41 

Kljub znatni razliki v velikosti bo 

obnova ljubljanske železniške 

postaje samo dvakrat dražja 

od obnove jeseniške. 

Model prenovljene grosupeljske 

železniške postaje. Celotna obnova 

in nadgradnja, ki so jo končali julija 

2022, je po poročanju STA stala 

nekaj več kot 24 milijonov evrov. 

Načrtovana cena prenove jeseniške 

postaje je bila še aprila 2022 81,2 

milijona evrov. 

Zaslonski posnetek Kanal A Občina Grosuplje krajsamorazdalje.si 

DRUGE POSTAJE 

V zadnjem času je bilo izvedenih več 

nadgradenj oziroma prenov večjih železniških 

postaj. Nadgradnja železniške 

postaje Grosuplje znaša dobrih 18 milijonov 

evrov. Tudi v Domžalah je železniška 

postaja sedaj vredna preko 18 

milijonov evrov. 

Vendar se zgodba ne konča pri tem. 

Kot so nam sporočili z Ministrstva za 

infrastrukturo je nadgradnja vozlišča 

Pragersko presegla 110 milijonov evrov. 

Ureditev železniške postaje Zagorje 

je narasla na skoraj dvajset milijonov. 

Pri tem je zanimivo, da so na Direkciji 

RS za infrastrukturo (DRSI) sicer že 11. 

februarja 2022 prejeli ponudbo za izvedbo 

del, a je bila za več kot 6 milijonov 

evrov višja od projektne vrednosti. 

Konzorcij podjetij SŽ – ŽGP, CGP in GH 

Holding je namreč ponudil, da bo železniški 

postaji dal nov videz v zameno 

za 19.514.234 evrov. Po več kot dveh 

mesecih prvih pogajanj so se zato na 

DRSI odločili njihovo ponudbo zavrniti. 

Na koncu pa so očitno sprejeli njihovo 

ponudbo za 19,14 milijona evrov. Tako 

pravijo podatki, ki nam jih je posredovalo 

Ministrstvo za infrastrukturo. 

Medtem pa se v Šentjurju zaključuje 

prenova železniške postaje za skoraj 

7,5 milijona evrov. Pri tem je mala 

postaja Rače po obnovi vredna preko 4 

milijone evrov. 

DRŽAVNI GRADBINEC 

Pri večini projektov se seveda pojavlja 

gradbeno podjetje GH Holding, ki po 

propadu konkurence slovi po pridobivanju 

državnih projektov. Gradbenemu 

podjetju GH Holding, ki je v lasti Blaža 

Miklavčiča (55), je pred kratkim uspelo 

pridobiti tudi posel v UKC Ljubljana. 

Potem ko je lani spomladi podpisalo 

pogodbo za energetsko sanacijo glavne 

stavbe, je zdaj v največji bolnišnici v 

državi prišlo do še enega velikega posla. 

Ministrstvo za zdravje ga je namreč 

izbralo za glavnega izvajalca celovite 

notranje prenove glavne stavbe. 

Tako bo GH Holding med drugim 

zamenjal električno in strojno napeljavo 

ter naprave, prezračevanje in vrata. 

Opravil bo tudi vsa obrtniška dela. 

Projekt, ki ga bo GH Holding predvidoma 

izpeljal do maja 2026, bo po dogovoru 

stal 55,5 milijona evrov. Če k 

temu prištejemo še 53 milijonov evrov, 

ki jih bo podjetje dobilo za energetsko 

sanacijo glavne stavbe, znaša trenutna 

skupna vrednost obeh poslov skoraj 

110 milijonov evrov. 

138 7. 3. 2024

42 

PREHITEVAM PO LEVI 

ALJUŠ PERTINAČ 

FLICKR @VLADARS 

V primežu ZDRAVNIKOV 

Kolumna 

Nikakor ni prvič, da v samostojni Sloveniji zdravniki stavkajo, vendar tokrat to traja že 

več kot sedem tednov. Pravljično število, ni kaj. Enako pravljičen bi bil ta hip tudi dogovor 

z vlado oziroma izpolnitev njihovih stavkovnih zahtev, vendar se vse bolj zdi, da bo 

težko šlo za pravljico s srečnim koncem. 

Zdravniška stavka zato počasi 

začenja spominjati na inflacijo. 

Vsi vemo, da je, vendar je ne 

opazimo, dokler nas ne udari 

po žepu. V primeru stavke zdravnikov 

pa seveda po zdravju. 

Ni videti, da bi si vlada posebej 

prizadevala za čim hitrejše končanje 

zdravniške stavke. Raje se ukvarja 

sama s sabo in z notranjimi frakcijskimi 

oziroma medstrankarskimi boji. Vse 

bolj nastaja vtis, da si želi, da bi stavka 

še kar trajala. Verjetno računa na to, da 

z vsakim nadaljnjim dnem stavke gnev 

javnosti do zdravnikov vse bolj raste. 

In pa seveda: ko se vsi ukvarjamo z 

zdravniki, se manj ukvarjamo z vlado. 

Problem je v tem, da smo na nek način 

obsojeni na oboje. Drugih zdravnikov 

zagotovo nimamo. Ta hip seveda nimamo 

niti druge vlade. Vendar vlade pridejo 

in grejo, zdravniki pa ostajajo. 

POZIV K PREKINITVI 

Še zmeraj relativno novopečena ministrica 

brez trohice političnih in omembe 

vrednih menedžerskih oziroma upravljalnih 

izkušenj se v tej zgodbi, ki je 

vse manj pravljična in vse bolj spominja 

na nočno moro, zdi povsem brez moči. 

Zdravnikom malo žuga, malo pa jih 

vabi za pogajalsko mizo. Po mesecu in 

pol stavke ji je le uspelo vladi predlagati 

odlok, ki določa, kateri so nujni posegi 

v času zdravniške stavke. Do sedaj je 

bilo to popolnoma prepuščeno stihiji. 

Mimogrede, kje je sedaj Požrešnica, 

pardon, predsednica republike, Nataša 

Pirc Musar (55), ki je v času pandemije 

vehementno zatrjevala, da se z odloki 

ne da vladati? Seveda je hinavsko tiho 

in se je raje pridružila pozivu Robi-Starja 

Solarja, ki bi rad bil premier Golob 

(57), naj zdravniki stavko prekinejo. Kar 

tako, ker sta jih k temu pač onadva pozvala. 

Si predstavljate, da začnete s stavko, 

ker naj bi bile razmere in pogoji za 

vaše delo nevzdržni, potem pa jo meni 

nič tebi nič prekinete, ker vas je k temu 

pozval premier, proti kateremu pravzaprav 

stavkate, ker je, odkar je na oblasti, 

tudi po njegovi zaslugi, ker za ministre 

za zdravje serijsko imenuje povsem nekompetentne 

ljudi, zdravstvo šlo rapidno 

navzdol?! Saj bi vas bilo treba vprašati 

po zdravju. Če s stavko misliš resno, 

potem je pač ne prekinjaš kar tako. 

NEBODIJIHTREBA 

Tako kot zdravniki s svojo stavko tudi 

vlada očitno misli resno. Ampak na žalost 

s svojo umazano protizdravniško 

kampanjo, ki jo je lansirala kmalu po 

začetku stavke in katere cilj je očitno 

prikazati slovenske zdravnike kot nebodijihtreba 

pijavke, ki ne delajo nič 

in zraven mastno služijo. Pri tem vladi 

seveda obilno asistirajo vsi njeni tako 

imenovani civilnodružbeni priveski. 

Kaj bi bil rezon take kampanje, treznemu 

človeku ni prav nič jasno. Bomo 

zamenjali vse zdravnike z bolj poslušnimi? 

Bomo imeli bolj učinkovito in 

lažje dostopno zdravstvo, če bodo pacienti 

zdravnike do konca zasovražili? Se 

bodo zdravniki v prihodnje trudili bolj 

in za manj denarja, če bodo demonizirani 

in osovraženi? Jasno, da ne. 

Eden od temeljnih kamnov spotike 

pri tem je, koliko zdravniki dejansko 

delajo in kako so za to plačani. Priznajmo 

si, tudi mi velikokrat zavijemo 

z očmi, ko slišimo, koliko zasluži denimo 

kakšen direktor zdravstvenega 

doma ali pa ko občudujemo palače, ki 

se pogosto gradijo v zasebnem zdravstvu. 

Vendar za oboje obstaja preprosta 

rešitev. To pa je seveda dvig zdravniških 

plač. Ja, prav ste prebrali. Če 

bodo zdravniki ustrezno plačani, ne 

bodo iskali dodatnega popoldanskega 

zaslužka. Če bodo ustrezno plačani, 

se ne bodo pehali za nadure in dežurstva. 

Dokler pa se bo zdravniku, ki je 

za polni delovni čas denimo zaposlen 

v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec, 

bolj splačalo delati popoldne kot zasebniku 

za sosednji Zdravstveni dom 

Velenje, se ne bo nič spremenilo. 

BREZ ZDRAVNIKOV NE GRE 

Skrajni čas je torej, da se vlada neha 

zafrkavati in z vso resnostjo pristopi k 

pogajanjem oziroma sklene stavkovni 

sporazum z zdravniki. V nasprotnem 

primeru jo bo zdravniška stavka požrla, 

tako kot naše prihranke inflacija. 

Kajti brez zdravnikov dandanes ne gre, 

brez vlade pa bi mogoče šlo. 

Premier Robert Golob (57) in ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel (52). 

Vlade pridejo in 

grejo, zdravniki 

pa ostajajo. 

138 7. 3. 2024

Komentar 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

POŽAREPORT 

Osovražena Vesna Vuković 

se mora VRNITI K ODLAZKU 

To naj bi se sicer zgodilo že marca, aprila ali najkasneje maja. Glavni očitek je, da se je 

ukvarjala samo z visoko politiko, ne pa utrditvijo stranke Svoboda na terenu, po občinah. 

43 

Vesna Vuković (52), notorična 

generalna sekretarka Gibanja 

Svoboda, ki jo znotraj poslanske 

skupine Gibanja Svoboda 

vsi sovražijo, a se je hkrati tudi 

bojijo, je enega od najhujših udarcev na 

interni sceni doživela pred časom, ko 

je prišlo do pomiritve med Robertom 

Golobom (57), predsednikom vlade in 

prvakom Gibanja Svoboda, ter predsednico 

Državnega zbora Urško Klakočar 

Zupančič (46). Za to naj bi bil zaslužen 

predvsem nekdanji poveljnik Morisa, 

brigadir Slovenske vojske, bivši generalni 

sekretar SDS, osamosvojitelj in 

pesnik, zdaj pa uslužbenec GEN-I, Tone 

Krkovič (67). To naj bi pripeljalo do še 

večjega sovraštva Vukovićeve do Krkovića. 

Vukovićeva mu namreč očita, da 

je podtaknjenec Janeza Janše (65). Urška 

Klakočar Zupančič, ki prav tako ne 

mara Vukovićeve, pa bo – zelo verjetno 

in kmalu – na poziciji nosilke kandidatne 

liste Gibanja Svoboda na junijskih 

volitvah v Evropski parlament. 

GOLOBNJAK 

Zdaj naj bi vendarle prišlo tako daleč, 

da mora Vukovićeva »zapustiti« Goloba 

(beri: funkcijo generalne sekretarke Gibanja 

Svoboda). Vrnila naj bi se tja, kjer 

je že bila, tja, »kjer se je vse začelo« – k 

smetarsko-medijskemu tajkunu Martinu 

Odlazku. Vrnitev naj bi se zgodila 

marca, aprila ali najkasneje maja, zato na 

politično-medijski sceni vlada že skoraj 

nestrpno pričakovanje, v »golobnjaku«, 

kot pravijo stranki Gibanje Svoboda, pa 

skoraj vre, saj bodo ob njenem odhodu 

razni »Boruti Sajovici« seveda na veliko 

odpirali šampanjce. Pri tem gre tudi 

za dogovor med Golobom in Gregorjem 

Golobičem (60), kar je znova svojevrstna 

karma, saj je bila Vukovićeva pred parlamentarnimi 

volitvami aprila 2022 pri 

Golobu pristojna tudi za to, da je pazila, 

da se ne bi v Gibanje Svoboda vrnilo preveč 

Golobičevih ljudi. 

Eden od pomembnih očitkov Vesni 

Vuković znotraj stranke je, da kot generalna 

sekretarka Gibanja Svoboda ni 

naredila praktično ničesar za vzpostavitev 

tako imenovanega »terena stranke«, 

skratka lokalnih odborov, ampak 

se je ukvarjala samo s kadrovanjem, 

državnimi podjetji, medijskimi umori 

in »visoko politiko«. 

RAČUNI 

Odlazek naj bi prisilno vrnitev oziroma 

ponovno »hospitalizacijo« Vesne Vuković, 

ki naj bi bila pri njem po novem 

zadolžena za občine, karkoli naj bi že 

to pomenilo, predsedniku vlade Golobu 

tudi »debelo zaračunal«. Tako Odlazek 

s svojega posestva na Dolenjskem med 

drugim zahteva »bistveno povečanje« 

paradržavnega oglaševalskega denarja 

za svoj medijski imperij. Zahteva tudi 

postavitev Tomaža Vesela (56), trenutno 

direktorja Odlazkove krovne družbe 

Salomon, na mesto novega predsednika 

nadzornega sveta Slovenskega 

državnega holdinga (SDH). 

Po naših informacijah naj bi Golob 

Odlazku sicer ponujal, da Vesel namesto 

SDH prevzame nadzorni svet 

novomeške Krke, kar pa naj bi Odlazek 

in Vesel trmasto zavrnila, češ da 

hočeta SDH. Temu, da bi Vesel prišel 

na SDH, se upirata predsednik uprave 

Robert Golob (57) in Vesna Vuković (52): vsi jo 

sovražijo, a se je hkrati tudi bojijo. 

SDH Žiga Debeljak (53) in minister za 

finance Klemen Boštjančič (51) – tudi z 

izgovorom, da bi bilo bolje, da bi nadzorni 

svet SDH znova vodila ženska. 

MEDIJSKI ZAKON 

Odlazek pa je, kot vemo, pod Golobom 

pred kratkim že dobil nazaj zaželen 

nadzor nad 100-odstotnim lastništvom 

podjetja Salomon. Nova medijska zakonodaja, 

ki jo je pravkar predlagalo 

Ministrstvo za kulturo, Odlazku poleg 

novih kanalov za proračunsko financiranje 

zagotavlja tudi to, da zakonsko 

sporne koncentracije njegovega medijskega 

imperija ne bodo niti preiskovali 

niti prepovedali, saj ta zakon tovrstne 

lastniške koncentracije medijev prepoveduje 

samo za naprej. Povedano drugače, 

ta del predloga novega medijskega 

zakona je salomonsko napisan dobesedno 

samo za Odlazka. 

 

138 7. 3. 2024

44 

ŠOLA 

V 53 šolah v Illinoisu v ZDA niti en učenec 

nima matematičnega znanja na ravni, 

primerni stopnji izobraževanja. 

PIA KOS 

DEPOSITPHOTOS 

SODOBNO IZOBRAŽEVANJE: 

na Zahodu zaskrbljujoči 

trendi, rešitve pa zelo različne 

Državni zbor je s 46 glasovi za iz koalicije in 24 glasovi proti iz opozicije 

potrdil novelo Zakona o osnovni šoli (OŠ). Ta prinaša obvezni tuj jezik v prvem 

razredu in spremembe na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) 

ter šolanja na domu. Do sprememb so kritični v civilni iniciativi za izobraževanje 

na domu, ki je napovedala vložitev pobude za ustavno presojo. 

Novela je upoštevala dopolnilo Gibanja 

Svoboda, SD-ja in Levice, ni pa bil 

sprejet amandma, ki ga je predlagala 

NSi (več o tem preberite na tej povezavi). 

Nekdanji učitelj in ravnatelj Dušan Merc 

(71) je dejal, da so programi za OŠ prezahtevni 

in neumni ter da lahko pričakujemo vedno več 

vzgojnih in učnih težav. 

Na začetku februarja je bil objavljen tudi 

osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje 

in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki ga 

je pripravila strokovna delovna skupina pod 

vodstvom dr. Janeza Vogrinca z ljubljanske Pedagoške 

fakultete. 

Slovenija se sprememb na področju izobraževanja 

loteva v času zaskrbljujočih trendov, 

ki jih opažajo številne države po svetu – nenazadnje 

tudi Slovenija sama, ki se je na več 

področjih znanja, od temeljnih predmetov do 

državljanske vzgoje – po ugotovitvah zadnjih 

raziskav poslabšala. 

UPAD ZNANJA 

Mednarodna raziskava PISA 2022, ki primerja 

dosežke 15-letnikov, je za Slovenijo pokazala 

splošen upad pri matematični, naravoslovni in 

bralni pismenosti, pri čemer je bila zadnja pod 

povprečjem OECD. Najbolj se je poslabšalo mate- 

138 7. 3. 2024

ŠOLA 

45 

matično znanje, povprečni dosežek slovenskih 

šolarjev je bil leta 2018 24 točk 

višji kot sedaj. Najmanj pa se je poslabšalo 

naravoslovno znanje, in sicer za 

sedem točk. 

V splošnem gre za največji padec 

od leta 2000. V raziskavi je sodelovalo 

700.000 udeležencev, tudi iz držav 

nečlanic. V primerjavi z letom 2018 so na 

področju branja beležili 10 točk manj, pri 

matematiki pa 15 točk manj, kar pomeni 

zaostanek za 75 % leta za povprečjem. 

Znanje se je poslabšalo v dobri polovici 

držav, na področju matematike 

najbolj v Nemčiji, na Islandiji, Nizozemskem, 

Norveškem in Poljskem. V 

povprečju je imel vsak četrti 15-letnik 

slab uspeh na vseh treh področjih. OE- 

CD-jev direktor za izobraževanje Andreas 

Schleicher (59) je opozoril, da ne 

smemo preceniti vloge koronavirusa. 

Daleč najboljše rezultate na vseh 

področjih so dosegli v Singapurju – bili 

naj bi tri do pet let pred ostalimi članicami 

OECD. V naravoslovju in matematiki 

so bili izredno uspešni tudi Macau, 

510 

505 

500 

495 

490 

485 

480 

475 

Povprečne ocene učencev 

iz držav OECD na testu PISA 

Matematika 

Branje 

Naravoslovje 

Hongkong, Tajvan, Japonska in Južna 

Koreja. V branju so se dobro izkazale še 

Irska, Japonska, Južna Koreja in Tajvan. 

Zaskrbljujoče trende opažajo tudi 

v ZDA. V 53 šolah v Illinoisu na primer 

niti en učenec nima matematičnega 

znanja na ravni, primerni stopnji izobraževanja, 

v 30 šolah pa to drži za branje. 

V slabi četrtini vseh šol v Illinoisu 

je leta 2022 vsak deseti učenec ali manj 

znal brati starosti primerno in v več kot 

četrtini šol je imel primerno matematično 

znanje vsak deseti učenec. 

2003 2006 2009 2012 2015 2018 2022 

VZROK NI PANDEMIJA 

Kot poroča Wirepoints, slabih rezultatov 

ni mogoče pripisati (le) epidemiji 

koronavirusa. Rezultati leta 2019, torej 

pred pandemijo, so bili le nekoliko boljši 

od najnovejših. Prav tako ni vzrok 

zgolj pomanjkanje sredstev, kar je razvidno 

iz podatkov o šoli Spry, v kateri je 

bil delež učencev s primernim matematičnim 

znanjem leta 2019 nič. 

Na družbenih omrežjih se je pojavilo 

tudi več pričevanj učiteljev, ki pritrjujejo 

ugotovitvam raziskav, da otroci 

ne dosegajo zadostnih standardov 

znanja. »Ti otroci ne znajo brati. Nimajo 

razumevanja. Nimajo nikakršnega 

besedišča, nobenega osnovnega znanja. 

Česa takega še nisem doživela,« je 

dejala ena od učiteljic. Dodala je, da so 

učenci z učnimi motnjami nekoč bolje 

pisali od sedanjih, ki nimajo motenj. 

ŠVEDSKA KORAK NAZAJ 

Sprememb se loteva tudi nova poljska 

vlada pod Donaldom Tuskom (66). Med 

drugim sledeč svojim 100 predvolilnim 

obljubam po premierjevih besedah z 

aprilom ukinja domače naloge za prvoin 

tretješolce, starejši pa lahko po želji 

delajo naloge doma, a se to ne sme šteti 

k njihovi oceni. Ministrica za izobraževanje 

Barbara Nowacka (48) je dejala, 

da si morajo osnovnošolci zapomniti 

preveč stvari, in to doma, na škodo prostega 

časa, zunajšolskih dejavnosti in 

spoznavanja prijateljev. 

Na področju šolskih reform je s ciljem 

kompetitivnosti zavezana tudi digitalizaciji 

učnega procesa. Z začetkom 

tega šolskega leta so za četrtošolce nabavili 

prenosne računalnike. Skupno 

naj bi jih razdelili okoli 400.000, učenci 

jih dobijo v uporabo za pet let. Učitelji 

pa naj bi dobili bone v vrednosti 

559 evrov, s katerimi bi si pomagali pri 

nakupu lastnih prenosnikov. 

Nekatere države pa so stopile korak 

nazaj. Švedska, ki je v vrtce nedavno 

vpeljala tablične računalnike, je septembra 

razglasila 50-milijonsko investicijo 

v nakupe tiskanih učbenikov in 

v naslednjih letih načrtuje pospešeno 

vrnitev »tradicionalnih« pristopov. 

Vlada je namreč začela prevpraševati 

hiperdigitaliziran pristop, ko je raziskava 

PIRLS pokazala upad pismenosti 

med švedskimi četrtošolci. 

Strokovnjaki za izobraževanje so 

ocenili, da je treba del težav pripisati 

pandemiji ali rastočemu številu priseljencev, 

hkrati pa »obstajajo jasni 

znanstveni dokazi, da uporaba digitalnih 

orodij poslabša in ne izboljša 

učenja«, so avgusta pojasnili na 

švedski medicinski šoli Karolinska 

Institute v izjavi o nacionalni strategiji 

digitalizacije v izobraževanju. 

Skrb nad (pre)hitrim vpeljevanjem 

digitalnih orodij v izobraževanje so 

izrazili tudi v agenciji Združenih narodov 

za izobraževanje in kulturo. 

138 7. 3. 2024

46 

ŠOLA 

MATEJA PERŠOLJA 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

STRAH ob ocenjevanju 

ali kako si ustvarjamo 

slike o drugih ljudeh 

Ob ocenjevanju slišim stisko učenke, kako težko je podeliti 

negativno oceno z mamo, ker jo je strah, da bo ta jezna in žalostna. 

Kolumna 

Strah jo je tudi pisati teste, ker ima izkušnje, 

da je vedno neuspešna, mi pove. Posledično 

je neuspešna, ker jo strah hromi. 

Amigdala deluje na način preživetja, glava 

je prazna, ne uspe ji izraziti niti znanja, ki ga sicer 

izraža med urami in pri različnih dokazih o znanju 

(testih, spraševanjih …). To smo vsi kdaj izkusili, 

kajne? Prazno glavo, ko smo bili poklicani k 

tabli na ustno ocenjevanje ali zagovor. 

POGOVOR Z UČENKO 

Zgoraj zapisano podelim z njo. Podelim tudi, da 

verjamem vanjo, da lahko najde bolj učinkovit 

način učenja, ki bo zanjo deloval ter ji prinesel 

večji učinek učenja med uro. Pogovoriva se o 

tem, kaj bi ji pomagalo, da bo bolj verjela vase 

in šla z večjim zaupanjem pisat ali zagovarjat 

naloge. Pogovor je usmerjen v prihodnost in v 

iskanje priložnosti. 

Glede njene stiske z mamo se pogovoriva o 

različnih možnostih, ki jih ima, da se sooči z 

njo. Ena je, da ne pove doma in se čim prej javi 

za izboljšanje ocene. Ob tej možnosti se učenka 

spomni, kako je bila na razredni stopnji mama 

jezna, ko ji je zamolčala oceno. Druga možnost 

je, da pove oceno in tvega strah pred mamino 

jezo, žalostjo, ki jo je opazila, ko je prinesla domov 

negativne ocene. Glede na njene izkušnje 

z mamo jo povabim, naj se sama odloči, kaj bo 

naredila. Karkoli se bo odločila, bo dobro. Če ne 

drugega, bo to izkušnja, iz katere se bo nekaj naučila. 

Učenka je pomirjena odšla. 

PRESENEČENJE 

Odločila se je, da pove mami, zbrala je pogum, 

izpustila je pomisleke. Bila je presenečena. 

Mama je rekla, da ni jezna nanjo, da si želi, da 

ji takšne stvari pove. Pogovarjali sta se tudi o 

pomoči, ki jo potrebuje. Mama ji je sporočila, da 

sta pomembna trud in učenje, ne ocena. Tako 

sva obe z mamo dekletu pomagali ustvariti 

novo možnost, da si oblikuje življenje, v katerem 

je strah ne ustavi in v katerem v strahu vidi 

priložnost za napredek. 

Ljudje si pogosto na račun preteklih izkušenj, 

pomislekov in pričakovanj ustvarimo 

slike o drugih ljudeh in jih delamo take, 

kot niso. Včasih jih spremenimo v pošasti. 

Ko se tega zavemo, pogosto je to ob iskrenih 

pogovorih z drugimi, ustvarimo nove možnosti 

zase, za drugega in naš odnos. 

138 7. 3. 2024

Kolumna 

ALEŠ ČERIN/ 

PREPROSTOST.SI 

SHUTTERSTOCK 

ŠOLA 

Srečal sem fanta, ki me 

je pozdravil z »DOBER DAN« 

V začetku leta sem v starem delu Krškega prehitel fanta, starega kakih deset let. Gotovo me 

ni mogel poznati, ker sem le občasno v Krškem. Lepo je pozdravil: »Dober dan!« Odzdravim 

in odhitim malo naprej. Pa malo pomislim, v slogu, da v Ljubljani redko slišim pozdrav od otrok. 

47 

Ralph Waldo Emerson: 

Seješ misel, žanješ dejanje. 

Seješ dejanje, žanješ navado. 

Seješ navado, žanješ značaj. 

Seješ značaj, žanješ usodo. 

Otroku se navade vcepi tako, da od njega zahtevamo, 

da ponavlja določena dejanja. 

Obrnem se nazaj in ga pohvalim: »Fant, 

zelo lepo znaš pozdravljati!« 

Odgovori z novim presenečenjem: 

»Hvala.« 

»Kdo te je naučil pozdravljati?« 

»Starši,« skomigne z rameni, kot da je to nekaj 

najbolj normalnega. 

Še enkrat se obrnem k njemu: »Pohvali očeta 

in mamo, da te tako lepo učita vljudnosti.« 

»Hvala, bom.« 

Grem naprej, a ko se še enkrat ozrem nazaj, 

opazim, da fant vstopa v avto. Tak preprost. 

Pristopim, potrkam in očeta pohvalim za odlično 

vzgojo. Odgovor očeta: »Hvala.« Kaj pa drugega. 

Voščila sva si obilo lepega v novem letu in odšel 

sem domov v Ljubljano. 

PRIŠLO MU JE V NAVADO 

Fantu je pozdravljanje in lepo obnašanje očitno 

prešlo že v navado. Pozdravlja namreč vse po vrsti 

in ne samo poznanih. 

Ralph Waldo Emerson: Seješ misel, žanješ dejanje. 

Seješ dejanje, žanješ navado. Seješ navado, 

žanješ značaj. Seješ značaj, žanješ usodo. 

Zna se tudi zahvaliti za pohvalo, 

kar pogosto ni v navadi niti pri odraslih. 

Po navadi rečemo kaj v stilu: 

»Saj ni nič takega!« 

Otrokom je treba vcepiti 

navade tako, da večkrat od 

otroka zahtevamo, da ponovi 

določena dejanja. Tako se 

primejo in postopno preidejo 

v navado. 

Poleg tega 

pa morata 

biti starša 

z g l e d 

– to 

morata 

delati. 

Oba. In 

o t r o k a 

opozarjati. 

Oba. Dosledno. 

R a l p h 

W a l d o 

Emerson je 

zapisal: »Seješ 

misel, žanješ 

dejanje. Seješ 

dejanje, žanješ 

navado. Seješ navado, 

žanješ značaj. 

Seješ značaj, žanješ 

usodo.« Starša tega 

mladeniča se tega držita. 

Sejeta lepe navade. Žela bosta dober 

značaj in – verjamem – dobro usodo. 

138 7. 3. 2024

48 

DALMATINO 

Samoupravljanje je 

v resnici ANARHIJA 

Kolumna 

Šolski ravnatelji morajo pred imenovanjem dobiti mnenje sveta zavoda, 

v katerem sedijo predstavniki zaposlenih in staršev. Uredniki državnih 

medijev morajo dobiti pred imenovanjem pozitivno mnenje podrejenih 

– direktorji izjemno redko imenujejo urednika z negativnim mnenjem. 

TINO MAMIĆ 

PRINCIP.INFO 

Dpodrejeni odločajo o tem, kdo 

bo postal njihov šef, je relikt bivšega 

komunizma. Predvsem 

jugoslovanskega in še bolj predvsem 

slovenskega, saj je samoupravljanje 

slovenski izum. Izmislil si ga je Edvard 

Kardelj, drugi mož za jugoslovanskim 

diktatorjem Josipom Brozom, ki ga poznamo 

po ukazu, naj partizani poleti 1945 

pospešijo pobijanje vojnih ujetnikov in 

slovenskih civilistov, tudi žensk in otrok. 

Samoupravni socializem je bil ideološka 

izmišljotina, ki v praksi ni delovala. 

Partijci so namreč natančno usmerjali 

delavce, da so prav glasovali, ko so 

med partijskimi kandidati izbirali 

(sic!) »najboljšega«. V demokraciji 

pa je vrag vzel šalo, saj so zapisane 

besede o samoupravljanju lahko 

začeli uresničevati. 

KONKRETNO 

Spominjam se, ko sem se prijavil 

na razpis za odgovornega urednika 

Primorskih novic. Gre za 

dnevnik, ki mu je do takrat stalno 

padala naklada. V dveh letih 

s kakih 25 na 17 tisoč prodanih 

izvodov. Zvonili so vsi alarmi. 

Za to, da mi je sploh uspelo 

priti v ta kolektiv, je bilo ključno 

dvoje. Prišel sem iz Bruslja v času, 

ko je bila Slovenija sveža članica EU, zato 

je ta tujina pomenila izjemno referenco. 

Primorske novice pa so krvavo potrebovale 

kader, saj novinarjev na tržišču ni 

bilo. V novogoriškem uredništvu, v katerem 

so me bolj poznali in so za moj prihod 

izvedeli že, ko sem podpisal pogodbo 

o zaposlitvi, so pobesneli. Sin bivšega 

poslanca napačne stranke (NSi) in nekdanji 

novinar Ognjišča namreč po logiki 

stvari nikoli ne bi smel dobiti prostora na 

pravovernih Primorskih novicah. 

Že po dveh ali treh objavljenih komentarjih 

sem prišel na črno listo in 

so moje delo zelo omejili. A ne glede na 

to sem veliko pisal, saj sem bil vedno 

pripravljen napisati komentar na kako 

družbeno temo, medtem ko drugi ne. 

Njihova lenobnost je bila moj zaveznik, 

da sem imel razmeroma veliko 

medijskega prostora. 

Ko sem se dve leti kasneje prijavil 

na razpis, so podtalno zagnali močno 

kampanjo proti meni in nahujskali vse 

urednike, naj glasujejo proti moji kandidaturi. 

Neka stara partijka iz sosednje 

pisarne mi je tako odkrito priznala, da je 

bila nadvse presenečena, ko je prebrala 

moj življenjepis in mi za kandidaturo 

čestitala. Čez dan ali dva je glasovala 

Samoupravljanje 

rodi samoupravljanje. 

proti. A partijska celica se je uštela, ker 

ni prepričevala vseh novinarjev, marveč 

samo stare mačke. Čeprav so glasovanje 

naredili v novogoriškem uredništvu, da 

bi tudi z atmosfero vplivali na novinarje, 

to ni bilo dovolj in je mojo kandidaturo 

krepka polovica novinarjev podprla. 

DELAVEC ODLOČA O ŠEFU 

Tega ne opisujem, ker okorelo partijsko 

delovanje v 21. stoletju zveni komično. S 

konkretnim primerom hočem pokazati, 

kako Kardeljevo samoupravljanje ne 

služi ničemur razen anarhiji. V katerem 

podjetju na svetu delavci z glasovanjem 

izbirajo svojega direktorja? Nikjer. Zakaj, 

menda ni treba posebej pojasnjevati. 

A vendar se ravno to dogaja na 

RTVS, STA in vseh drugih državnih ter 

tudi mnogih zasebnih slovenskih medijih. 

Nič čudnega torej, da v kaosu izbrani 

uredniki tudi pri svojem delu nadaljujejo 

s kaotičnostjo. Konkretno to 

vidimo v zadnjih tednih na nacionalki. 

Na podoben način se izbira tudi 

direktorje državnih zavodov in podjetij. 

Delavci imajo svojega zaupnika 

v svetu zavoda ali podjetja, ponekod, 

v koprskem pristanišču, imenovanem 

Luka Koper, denimo celo delavskega 

direktorja. Učitelji pred 

imenovanjem ravnatelja glasujejo 

o zaupnici kandidatu za 

ravnatelja, v svetu, ki postavlja 

ravnatelja, pa imajo pet članov 

od enajstih. Skupaj s starši, ki 

radi potegnejo z učitelji, imajo 

od enajstih osem glasov. 

Zanimivo je, da tako učitelji 

kot ravnatelji velikokrat 

kritizirajo stanje v šolah, ker 

ravnatelj nima prave moči in ne 

more učinkovito ukrepati zoper 

slabe učitelje. A to je logično. 

Samoupravljanje rodi samoupravljanje. 

Samoupravljanje pa 

v resnici ne pomeni nič drugega 

kot anarhijo. 

 

138 7. 3. 2024

Priporočila 

FRANCE PIBERNIK, ZORKO 

SIMČIČ: DOHOJENE STOPINJE 

Tokrat sem se odločil, da vam priporočim 

delo, ki je v bistvu pogovor, ki 

je nastal med akademikom Zorkom 

Simčičem in Francetom Pibernikom. 

Zanimiva so pota Dohojene stopinje, 

DAMIAN AHLIN ki obsegajo 500 strani. Iz uvodne besede 

Franceta Pibernika razberemo 

sledeče: »Leta 2000 sva začela s pogovori, 

ki sem jih snemal in nato prepisoval, kar pomeni, da so 

bili Simčičevi odgovori na moja številna vprašanja podani v 

živem jeziku, izredno odprto, brez slehernega zadržka, zajemajo 

celotno Simčičevo življenjsko pot od rojstnega Maribora 

prek begunskih postaj, kot so Celovec, Rim, Trst in Buenos 

Aires, do vrnitve v Ljubljano, predvsem pa zelo poglobljeno 

razkrivajo njegovo literarno ustvarjanje.« Knjiga, čeprav razprodana, 

je bila izdana leta 2019 pri Beletrini tudi v digitalni 

obliki. Po Simčičevih besedah: »Nekoč je med hojo pomislil: ta 

bi bila prihodnja stopinja. Ne! Z nogo že v zraku se je obrnil in 

šel po cesti nazaj.« 

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

49 

Ljubljana, Beletrina, 2019, 552 strani, 29 evrov. 

Dob pri Domžalah, Miš, 2023, 224 strani, 31 evrov. 

ANNA WOLTZ: PREDOR 

Anna Woltz je pisateljica, ki je našim 

mladim bralcem že dobro znana. 

Doslej so v prevodu izšle že knjige Dekle 

z marsa (2012), Nenavaden teden 

s Tesso (2016), Mavec (2017), Aljaska 

(2018) in Zobje morskega psa (2021). 

Tokrat svoje junake prvič preseli v 

MONIKA JEGLIČ 

preteklost. Glavni junakinji, najstnici 

Elli, ki nam zgodbo pripoveduje, se kot 

glavni liki pridružijo še Jay ter sorojenca 

plemiškega rodu, Quinn in Sebastian. Vsi štirje se na določeni 

točki srečajo v rovih londonske podzemne železnice, kjer so 

med drugo svetovno vojno revni iskali svoje zatočišče, saj zaklonišč 

ob nenehnem nemškem bombardiranju ni bilo dovolj. 

Poleg predorov, v katerih se skrivajo protagonisti zgodbe, 

spoznamo še drug predor, t. i. železna pljuča, ki so Elli, ko je 

zbolela za otroško paralizo in imela težave z dihanjem, pomagala 

preživeti. 

Zgodba nas potegne vase že s prvima dvema stavkoma: »Zdaj 

smo trije. Bili smo štirje, a eden od nas bo umrl.« Sledi niz Ellinih 

osebnih izpovedi in dogodkov, ki iz vseh glavnih junakov 

potegnejo nenavadno moč za preživetje, ki se v normalnih 

okoliščinah morda ne bi aktivirala. 

Spremno besedo je romanu dodal zgodovinar Miha Pohar in 

pojasnil nekaj okoliščin življenja v bombandiranem Londonu. 

Tako bralcu približa del, ki mu je ob prvoosebni zgodbi mladega 

dekleta, ki je bilo (fiktivno) vpeto v dogajanje, morda ušel. 

138 7. 3. 2024

50 

MED(IJSKI) SOSEDI 

ZDRAVSTVENI PLAČNI 

STEBER JE BEDARIJA 

Izvor sedanje zdravniške stavke je v tem, 

da je sedanja vlada Roberta Goloba v času 

ministra Danijela Bešiča Loredana s Fidesom 

podpisala sporazum, da bo do 30. 

6. 2023 v zakonodajni postopek vložila 

dopolnitev Zakona o zdravniški službi, 

v katerem bo oblikovan ločen plačni 

zdravstveni steber. Da pa bi ta steber 

sploh lahko deloval, bi morala vlada še 

pred tem izdelati standarde in normative 

dela v zdravstvu, ki bi urejali plačevanje 

zdravstvenih delavcev glede na njihova 

specifična znanja, izkušnje in delovne 

obremenitve, piše v kolumni za Delo dr. 

Alojz Ihan. 

Žal je v zadnjih treh desetletjih ZZZS, 

ob asistenci politike, nerazumno podcenila 

cene zdravstvenih storitev, zato 

se je povsem ustavil razvoj zdravstvenih 

ustanov, ki bi ga poganjala poslovna 

uspešnost pri izpolnjevanju potreb 

bolnikov. Nove investicije niso rasle 

iz dobrih poslovnih rezultatov ob bolj 

učinkovitem zdravljenju bolnikov, ampak 

iz političnih dogovorov z direktorji 

bolnišnic. Zato si ti tudi niso prizadevali 

za povečevanje produktivnosti svojih 

ustanov, te pa so ostale slabo organizirane, 

z neurejeno informatiko, slabo 

funkcionalnimi in izkoriščenimi prostori, 

slabo organizacijo timov, neusklajenimi 

urniki in delovnimi obveznostmi. 

Naše javno zdravstvo je v preveč kritičnem 

stanju, da bi ga krojili s pavšalnimi 

pravili javnega sektorja. Briga me, ali bo 

plača kirurga brez doktorata in mednarodnih 

znanstvenih člankov večja od 

profesorske na univerzi, saj je marsikje 

tako. Pomembneje je, da ne bom čez nekaj 

let za operacijo navadne kile plačal pet 

tisočakov ali več, še zapiše dr. Ihan. 

KO SE KUČAN VRNE 

V GOSTILNO PEČARIČ 

Težko je verjeti, koliko ljudi se grebe za 

stečajnega upravitelja Socialnih demokratov, 

razkriva v zadnjem blogu na svojem 

spletnem portalu Požareport raziskovalni 

novinar Bojan Požar. Je to res tako dobro 

plačana služba? SFRJ je razpadla 11 let po 

Titovi smrti, stranka SD razpada manj kot 

štiri leta po smrti Janeza Kocijančiča, na 

kar, ob živem Milanu Kučanu, SD ni bila 

pripravljena, piše Požar. Ob živem Kučanu, 

ki – po Požarjevih zanesljivih informacijah 

– zadnje čase znova zahaja tudi v 

znano staro ljubljansko gostilno Pečarič, 

ne samo v Solista, lokal v Cankarjevem 

domu. Ta pa med boljšimi poznavalci velja 

tudi za tradicionalno utrdbo SD. 

Iz »Kučanove gostilne« Pečarič prihajajo 

zanimive informacije. Po pisanju Požareporta 

naj bi Kučan v neki ožji družbi pri 

Pečariču razlagal, da bodo predsednika 

vlade Roberta Goloba zamenjali z ministrom 

za finance Klemnom Boštjančičem, 

kar je tudi že usklajeno z Zoranom 

Jankovićem. Če to vsaj približno drži, po 

pisanju Požareporta tako nenadni vzpon 

ministra Boštjančiča kot tudi afera z 

njegovim sinom Anžetom na zalogo ni 

nikakršno naključje, hkrati pa je potrjeno, 

da ljubljanski župan Janković deluje 

tudi kot nekakšen boter Roberta Goloba. 

In očitno se strinja, da je Goloba res 

treba zamenjati. 

ALI SO REŠITEV 

VIŠJI DAVKI 

V prihodnjih letih se bodo izdatki za 

obrambo, še zdaleč ne samo pri nas, 

pomembno povečevali, pri nas pa se bodo 

relativno verjetno povečevali še bolj kot 

drugje. Glavno vprašanje pri tem je, od 

kod bomo ta denar vzeli, v svoji kolumni 

za Finance opozarja Peter Frankl. Slovenija 

za obrambo namenja nekaj več kot 

odstotek BDP (1,26 odstotka). Če bi sledila 

merilom zveze Nato, bi morala obrambi 

namenjati vsaj dva odstotka. Slovenija je 

med tistimi članicami Nata, ki obrambi 

namenjajo tako absolutno kot relativno 

najmanj. Ocenjujemo, da se bodo izdatki 

za obrambo v prihodnjih letih podvojili. 

Za koliko denarja gre? Podatki iz leta 

2022 povedo, da smo za obrambo namenili 

737 milijonov evrov. No, recimo, 

da bomo za obrambo sčasoma namenili, 

denimo, 1,6 milijarde evrov. »In tako pridemo 

do najpomembnejšega vprašanja. 

Od kod bomo jemali za obrambo oziroma 

vojsko? Čemu se bomo odpovedali,« se 

sprašuje Peter Frankl. No, jasno je, da se 

zaradi starajoče se družbe ne bomo odpovedali 

večanju izdatkov za zdravstvo. 

Temu zdaj namenjamo več kot pet milijard, 

če ne štejemo tega, kar zanj damo iz 

svojega žepa. Gotovo se bodo poviševali 

tudi stroški za starostno oskrbo. Več 

bomo namenjali tudi za infrastrukturo – 

železnice, ceste, obrambo pred podnebjem, 

električno infrastrukturo in tako 

naprej. Tudi za pokojnine ne bo šlo manj, 

prav tako za šolstvo in plače javnega 

sektorja ne. So rešitev višji davki? 

138 7. 3. 2024

Priporočilo 

ANDRAŽ 

ARKO 

JOŽEF iz Nazareta 

FILMSKO LETO SVETNIKOV 

Sveti Jožef je bil tesar, ki pa je pripadal rodbini kralja Davida. Ko se je poročil s svojo zaročenko 

Marijo, ki je po Svetem Duhu spočela Jezusa, je s tem postal Jezusov zakoniti oče, 

Jezus pa je prav s tem pravno postal član rodbine kralja Davida. God sv. Jožefa, ki je zavetnik 

umirajočih, očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin, obhajamo 19. marca. 

51 

Jožef iz Nazareta skupaj s temi nečaki 

opravlja tesarska dela v templju. Ko 

se vrnejo v Nazaret, dva rimska vojaka 

posilita zaročenko Jožefovega nečaka. 

Ta jo z bratoma maščuje, a je pri 

tem ubit. Umirajoči Joahim nato naroči 

Jožefu, naj se poroči z njegovo hčerko 

Marijo. Kmalu po zaroki Marija doživi 

oznanjenje, Herodovi vojaki pa prav 

tedaj odvedejo Jožefa v Jeruzalem, kjer 

mora za kralja stesati sarkofag … 

HEROD PROTI JOŽEFU 

Zanimivo je zastavljena zgodba med dvema 

moškima, ki krojita usodo judovskega 

naroda. Na eni strani je Herod Véliki, 

kralj Judov, ki prezira svoje ljudstvo in je 

zlizan z Rimljani. Njemu nasproti režiser 

postavi izvrstnega obrtnika Jožefa, 

ki je v srednjih letih, delaven, pošten in 

osebno veren. Herod, ki je v svoji častiželjnosti 

in strahu za ohranjanje svoje 

oblasti pripravljen eliminirati celo svoje 

sinove, predstavlja človeka, ki zlorablja 

svojo moč in oblast za lastne interese, 

medtem ko je Jožef človek, ki skuša 

prepoznavati in odkrivati Božjo voljo 

in poslanstvo, zaradi česar mora skozi 

hude notranje boje. Toda prav zato ga 

Bog izbere za skrbnika in varuha Mesije 

– Odrešenika. Nenavadno je to, da 

so ustvarjalci predelali idejo apokrifa 

»Jakobov protoevangelij« v katerem je 

Jožef ostarel vdovec z dvema sinovoma 

iz prvega zakona, medtem ko je v filmu 

samski možak v srednjih letih, ki so mu 

pred časom umorili zaročenko, zdaj pa je 

varuh svojim trem nečakom. 

ZGODOVINSKE NETOČNOSTI 

Pri vsem tem pa ne velja zanemariti nekaterih 

zgodovinskih netočnosti in poenostavljanj, 

saj se ob Herodu pojavi Kvirinij, 

ki je dejansko postal rimski legat v 

Siriji dobrih deset let po Herodovi smrti. 

Zgodovinsko drži, da je Herod leta 7 pr. 

Kr. dal ubiti svoja dva sinova Aleksandra 

in Aristobula IV., ker naj bi snovala zaroto 

proti njemu, prav tako tudi sina Anitpatra, 

tik pred svojo smrtjo leta 4. pr. Kr. 

Toda v filmu je ob Herodovi smrti Jezus v 

Egiptu star okoli dvanajst let, medtem ko 

strokovnjaki postavljajo Jezusovo rojstvo 

v obdobje malo pred Herodovo smrtjo. Ta 

se je dejansko na svojo smrt pripravil že 

leta 10 pr. Kr., ko je dal na vrhu vzpetine 

Herodium, ki se nahaja 12 km južno od Jeruzalema, 

postaviti 25-metrski mavzolej s 

kamnitim sarkofagom, ki so ga arheologi 

odkrili leta 2007. V filmu pa Herod prisili 

Jožefa, da zanj rezbari lesen sarkofag nekje 

v jeruzalemskem podzemlju, saj Jožef ni 

preprost tesar, ampak izjemen rezbar. To 

naj bi bilo popolnoma v sozvočju z mnenji 

strokovnjakov, ki trdijo, da grška beseda 

»tekton« kaže, da Jožef ni bil izdelovalec 

ali popravljalec kmečkih predmetov, ampak 

obrtniški mojster, najsi bo izvrsten 

mizar, rezbar ali celo gradbinec. 

O FILMU: 

• naslov: Jožef iz Nazareta 

(Giuseppe di Nazareth) 

• čas trajanja: 96 minut 

• država in leto: Italija, 2000 

• režija: Raffaele Mertes 

in Elisabetta Marchetti 

• igralska zasedba: Tobias 

Moretti, Stefania Rivi, 

Ennio Fantastichini 

ZANIMIVOSTI: 

Film je v produkciji Lux Vide izšel 

kot del zbirke z naslovom Jezusovi 

prijatelji (Gli amici di Gesù). Ta 

vključuje še tri filme: Marija Magdalena, 

Tomaž in Juda. 

JOSEPH OF 

NAZARETH: 

CLOSE TO JESUS 

(YOUTUBE.COM) 

OCENA PRIMERNOSTI: 

PG: zaradi nekaterih prizorov nasilja 

naj si otroci ogledajo film v 

spremstvu staršev. 

Luxvide.it 

DOSTOPNOST: 

Joseph Of Nazareth: (Close To Jesus) 

_ 2000 / Full Movie (youtube.com) 

138 7. 3. 2024

52 

NARODNO-ZABAVNO 

IVAN SIVEC 

JEŽEK z Avseniki 

ARHIV IVANA SIVCA 

Z 

našim popotovanjem – vmes 

pa se bomo večkrat ustavili 

pri aktualnih glasbenih dogodkih 

– nadaljujemo z Avseniki 

in z njihovim prvim humoristom, 

nekdaj izjemno priljubljenim radijskim 

ustvarjalcem Franetom Milčinskim 

- Ježkom. 

Glede na to, da je na začetku šestdesetih 

letih prejšnjega stoletja, ko se je 

začela zmagovita pot Avsenikov, oddajala 

pri nas ena sama radijska postaja, 

Radio Ljubljana, televizije pa še ni bilo, 

je razumljivo, da so bili vsi izvajalci, 

glasbeni in govorni, neizmerno priljubljeni 

in slavni. Menda v Sloveniji ni 

bilo človeka, ki ne bi poznal Avsenikov 

in Ježka. Tedaj se glasba tudi še ni tako 

ostro ločevala kot pozneje na zabavno 

in narodno-zabavno. Res pa je, da 

je bila v radijski diskoteki že takoj na 

začetku te glasbe na škatlah z magnetofonskimi 

trakovi posebna označba 

– NZ. Ker pa je trakov zelo primanjkovalo, 

so mnoge NZ-trakove po desetem 

predvajanju skladbe brisali, zato ni ostalo 

veliko izvirnih posnetkov. Razen 

Avsenikovih, ki so tudi v tem pogledu 

prekašali prav vse. 

JEŽEK NENEHNO V ZAPORU 

Glede na vsebino, ki jo je Ježek izvajal 

na sobotnih Veselih večerih, je bilo 

Glasba 

Starejši bralci se bodo še dobro spomnili Franeta Milčinskega- Ježka: po nenadkriljivih 

radijskih sobotnih Veselih večerih in tudi po songih, scenarijih in igralskih kreacijah. 

Nastopal je tudi kot Avsenikov humorist, med drugim na gostovanju v Franciji. 

Ježek je bil narodni ventil, 

ki ga je oblast tolerirala, 

čeprav ni bil nikoli v Zvezi 

komunistov ali ni bil sin 

pomembnega funkcionarja. 

med poslušalci splošno mnenje, da je ta 

prvovrstni humorist ves teden zaprt v 

temni kehi, oblastniki pa ga spustijo na 

svetlo samo ob sobotah zvečer. To seveda 

ni bilo res. Ježek je bil pač narodni 

ventil, ki ga je oblast tolerirala, čeprav 

ni bil nikoli v Zvezi komunistov ali ni bil 

sin pomembnega funkcionarja. 

Ena najboljših Ježkovih šal, ki smo 

si jo pripovedovali po tihem, da nas ne 

bi doletel Goli otok, je bila: »Da bi imeli 

mir pred južnimi neprilagojenimi 

sosedi, bi bilo treba ob Kolpi in Sotli 

sezidati visok zid. V njem pa pustiti 

samo majhno okence. In zakaj okence? 

Zato da bi jim lahko kazali osle. Če pa 

bi bili še naprej jezni na nas, bi zazidali 

še tisto okence.« Ali pa: »Katera ptica v 

Jugoslaviji pojé največ?« Odgovor je bil 

galeb. Z ladjo Galeb se je namreč tedaj 

kot veliki monarh vozil naokrog naš 

ljubljeni vodja tovariš Tito. 

Avseniki so se na gostovanje v Francijo 

seveda odpravili z vlakom. 

138 7. 3. 2024

Ovitek knjige s spomini na Franeta 

Milčinskega - Ježka. 

SREČANJA Z JEŽKOM 

Frane Milčinski - Ježek se je svoje nadarjenosti 

dobro zavedal, prav nič pa 

ni bil ohol ali vzvišen. Kadar koli sva 

se srečala, se je z veseljem ustavil in 

sva izmenjala vsaj nekaj stavkov. Če 

se je le dalo, je na koncu pogovora dodal 

kakšno iskrico. Moram priznati, da 

sem ga tudi sam oboževal kot izjemno 

bistrega in pronicljivega človeka. Nekoč 

mi je svetoval: »Fantič, če boš po radiu 

govoril resnico, ne boš daleč prišel. Zlaži 

se, tako kot jaz, pa bodo vsi mislili, da 

govoriš resnico.« 

Ker sem se tudi sam več let ukvarjal 

s humorjem – imel sem stalne rubrike 

v Nedeljskem dnevniku, Pavlihi in 

Delu, mi je bilo Ježkovo delo še toliko 

bližje. Pozneje, ko je začela oddajati 

tudi TV Ljubljana, so Ježka vprašali, 

koliko ljudi dela na tem zavodu. Odvrnil 

je: »Lahko povem samo to, koliko je 

zaposlenih. Okoli dva tisoč. Po mojem 

mnenju pa jih dela približno slaba polovica.« 

Vsaka podobnost z današnjim 

časom je zgolj naključna. 

K ŽENI PRIHAJAL V SANJAH 

Ježek je umrl 27. februarja leta 1988. Po 

dobrih sedmih letih sem obiskal ženo 

Jano, sicer urednico mladinskih revij. Z 

njo sem posnel oddajo Naš gost. Ko sva 

se po snemanju pogovarjala o njenem 

možu, mi je povedala: »Večkrat kar sredi 

noči zaslišim njegov glas, kako prepeva 

ali pripoveduje po radiu. Včasih je 

to res, še večkrat pa ne.« 

Kaj kmalu sem ugotovil, da je o Ježku 

še veliko neznanega. Zato sem ji 

po dvournem pogovoru dejal: »Gospa 

Jana, samo dve možnosti sta: da tole, 

kar ste mi pripovedovali, napišite sami 

ali pa poveste še nekoliko podrobneje 

meni in bom zapisal jaz. Preveč je dragoceno, 

da bi se izgubilo.« 

Vzela si je čas za premislek, potem pa 

mi mesečno pošiljala svoje spomine na 

moža. Jaz pa sem jih pretipkaval in kaj 

kmalu so izšli v knjigi z naslovom Moje 

življenje z Ježkom. Res srečno naključje, 

da sva se sploh srečala, in velika sreča, 

da mi je prisluhnila. Na ovitek knjige 

je napisala: »S to knjigo želim obuditi 

spomine na življenje z njim, ga prikazati, 

kakšen je bil v vsakdanjem življenju, 

kakšen je bil kot človek, kot mož in oče. 

Vesela bom, če mi je to uspelo.« 

POKVARJEN RADIO 

Frane Milčinski - Ježek je veliko nastopal 

sam ali pa s svojim kolegom Jožetom 

Pengovom. Bila sta Ježek in Jožek – odličen 

humoristični par, ki ni nikogar pustil 

brez nasmeha na ustnicah. Skupaj 

sta tudi veliko prepevala, ustvarjala 

zabavne kuplete in se ukvarjala celo s 

politično satiro. 

Marsikdo se še spomni Ježkove šale 

o radijskem sprejemniku. Ker se mu je 

zdelo, da je pokvarjen, ga je odnesel 

popravit tehniku. Tehnik ga je vprašal: 

»Kaj pa je narobe s sprejemnikom? Ali 

ne govori?« Ježek je odvrnil: »O, govori, 

govori! A se mu kar naprej nekaj zatika 

in kar naprej nekaj ponavlja.« Tehnik je 

vprašal: »Ja in kaj je to?« Ježek pa je povedal: 

»CK-ZK, CK-ZK!« Za mlajše naj 

pojasnim, da kratice pomenijo Centralni 

komite Zveze komunistov. 

JEŽEK Z AVSENIKI 

Avseniki so veliko več nastopali v tujini 

kot doma. Veliko priljubljenost so 

si najprej ustvarili v tujini, šele potem 

smo jih priznali tudi na naših tleh. Taki 

pač smo. K temu je treba dodati še anekdoto 

Jožeta Antoniča, nekdanjega vodje 

Alpskega kvinteta. Ko so Jožeta vprašali, 

kje več igrajo, »zunaj« ali doma, je odgovoril: 

»O, precej več zunaj!« Ko sem ga 

začuden pogledal, pa mi je odvrnil: »No, 

na vrtnih in gasilskih veselicah in tako 

naprej. Vse to pa se odvija zunaj!« 

Avseniki so na eno prvih zunanjih 

gostovanj odšli v Francijo. Z njimi pa 

Ježek. Nastopali so med našimi rudarji, 

prišli pa so jih poslušat tudi tuji 

ljubitelji dobre glasbe. Med skladbami 

je Ježek nastopal s svojimi glasovnimi 

NARODNO-ZABAVNO 53 

in umskimi bravurami. Doma so ob 

njegovih vicih ljudje pokali od smeha, 

v Franciji pa so ob njegovih nastopih – 

o tem mi je pripovedoval sam – ljudje 

ostali »hladni kot špricar«. 

Ko so ga pozneje vprašali, kako je 

bilo na gostovanju v Franciji, je odvrnil: 

»Drugače v redu, Avseniki so dobro 

zažgali. Le nihče se ni smejal mojim 

vicem. Verjetno sem pripovedoval tako 

inteligentne, da jih ni nihče razumel.« 

Ob tem je zamolčal, da je bila med poslušalci 

več kot polovica Francozov in da 

slovenskega jezika pač niso razumeli. 

KOŠIR ŽIROVNIČANOM 

Kar se tiče dojemanja šal, je eno povedal 

tudi poznejši odličen Avsenikov humorist, 

sicer pa trobentar Franc Košir. 

Doma je bil z Jesenic, Jeseničani pa se 

niso najbolje razumeli s sosedi iz Žirovnice. 

Zato jih je na koncertu v soboto 

zvečer takole pičil: 

»A veste, kaj mi je naročil župnik 

v Žirovnici?« 

»Ne, ne vemo!« 

»Da ne smem na koncertih v njihovem 

kraju pripovedovati vicev ob sobotah 

zvečer.« 

»Zakaj pa ne ob sobotah zvečer?« 

»Zato ker Žirovničani vice bolj počasi 

›kapirajo‹ in jih potem dojamejo 

šele v nedeljo dopoldne pri maši.« 

Tako je bilo torej s humoristi, o katerih 

bomo kdaj pozneje zapisal še kaj več, 

o Ježku pa je to vse. Pa to sploh ni vic! 

Franc Košir ni bil samo odličen trobentar, 

temveč tudi izvrsten humorist. 

138 7. 3. 2024

54 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

LAZANJA s pečeno 

papriko in bučkami 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

4–6 OSEB SREDNJE 90 MINUT 

SESTAVINE 

• 1 zavitek svežih jajčnih 

testenin za lazanjo 

• 2 rdeči papriki 

• 2 rumeni papriki 

• 2 zeleni papriki 

• 2 bučki 

• olje 

• sol 

• 400 g sira 

(mozzarella, scamorza, 

tilsiter, parmezan) 

• 100 g masla 

• moka 

• sol 

• poper 

• muškatni orešček 

• 500–600 ml mleka 

• parmezan 

1. Paprike operemo in očistimo ter 

narežemo na zelo tanke rezine. Bučke 

narežemo na res majhne kocke. V 

večji ponvi segrejemo olje in na njemu 

popražimo zelenjavo in jo solimo. Pečico 

segrejemo na 200 stopinj Celzija, 

enakomerno gretje spodaj in zgoraj. 

2. Pripravimo bešamel. V loncu 

raztopimo maslo, pazimo, da ga ne 

prežgemo. Ko je maslo tekoče, dodamo 

6–8 jušnih žlic moke in nenehno 

mešamo z metlico. Dodamo še sol, 

poper in muškatni orešček. Ko se maslo 

in moka enakomerno povežeta in ni 

grudic, prilivamo mleko in nadaljujemo 

z mešanjem. Na nizki temperaturi kuhamo 

in mešamo, dokler ni več grudic. 

Odstavimo. 

3. Sir (izberemo eno vrsto ali pripravimo 

mešanico) grobo naribamo. 

Dno ognjevarnega pekač na tanko 

premažemo z bešamelom in ga prekrijemo 

z listi lazanje, sledijo bešamel, 

pečena zelenjava, riban sir in ponovno 

listi lazanje. Plasti ponavljamo, 

dokler ne porabimo sestavin. Zadnja 

plast naj ostane odkrita. 

4. Pekač z zelenjavno lazanjo postavimo 

v pečico na srednje vodilo 

in pečemo 30 minut oziroma toliko 

časa, da postane vrhnja plast lepo 

zapečena. Vzamemo iz pečice in 

počakamo nekaj minut, preden lazanjo 

razrežemo in serviramo. Poleg 

ponudimo riban parmezan. 

BOG ŽEGNAJ! 

138 7. 3. 2024

EDVARD KADIČ, 

STROKOVNJAK 

ZA KOMUNIKACIJO 

FLICKR @VLADARS 

ILUSTRATORJI 

GOVORICA TELESA 

Na fotografiji lahko opazimo slovenskega predsednika vlade 

dr. Roberta Goloba, ki zelo zbrano in pozorno spremlja nagovor 

svojega sogovornika. Pri Golobovem sogovorniku lahko opazimo 

izrazito gesto z roko, ki posega globoko v medosebni prostor. 

Običajno takšne geste uporabljamo za ponazoritev sporočila 

in jim s skupno besedo rečemo kar ilustratorji. 

55 

Ilustratorji so nebesedni signali, ki igrajo zelo pomembno 

vlogo v naši medosebni komunikaciji. Te geste dopolnjujejo, 

opisujejo ali poudarjajo besedno sporočilo, s čimer 

obogatijo izmenjavo informacij. Ljudje pogosto uporabljajo 

ilustratorje, da bi lažje predstavili velikost predmeta, 

narisali sliko v zraku ali dali poseben poudarek na ključne 

besede ali posamezne elemente svojega sporočila. Ta 

nebesedna sredstva so nepogrešljiva v naši vsakodnevni 

komunikaciji, saj pomagajo sogovorniku bolje razumeti in 

si predstavljati povedano. Ilustratorji so kot most med abstraktnimi 

koncepti in konkretno realnostjo, ki omogočajo 

bolj živo in poglobljeno izražanje misli. Z njihovo uporabo 

ne samo izboljšamo jasnost sporočila, ampak tudi dodamo 

čustveno globino in osebno noto v pogovoru. 

Bivši predsednik RS Danilo Türk (72, levo), predsednik vlade Robert Golob (57). 

60. Münchenska varnostna konferenca (16. februar). 

138 7. 3. 2024

56 

FILMSKI KAŽIPOT 

Churchill, biografija, VB 2017 

PET 8. 3., 07.45, Cinestar A&T 

V zadnjih nekaj dneh pred znamenito 

invazijo na obalo Normandije, ki je pomenila 

eno od ključnih zmag v dokončni prevladi 

zavezniških sil nad nacistično Nemčijo, 

se tveganosti načrta nihče ni zavedal bolj 

kot britanski premier Winston Churchill. 

Churchilla je globoko zaznamoval poraz v 

bitki za Galipoli leta 1915, ki je bil predvsem 

posledica njegovega podcenjevanja sovražnika. 

Glede izkrcanja na dan D je bil globoko 

prepričan, da na tisoče mladih vojakov 

pošiljajo v smrt, saj jih bodo nacisti pobili, še 

preden se jim bo uspelo prebiti do obale. 

Pričevalci: Vida Vrhnjak Duler, 

dok. oddaja, SLO 2024 

SOB 9. 3., 06.20, TVS 2 

Režija: Jože Možina 

Vida Vrhnjak, rojena v Pamečah pri Slovenj 

Gradcu, je z mamo po težkih prizadevanjih 

pobegnila in se pridružila starejšima sestrama, 

ki sta se po očetovi aretaciji naselili pri teti na 

Brezovi Rebri. Na novega leta dan 1942 je bil 

oče izpuščen iz italijanskega zapora, ampak 

očitali so mu, da je komunistično usmerjen, 

zato je izgubil službo in ostal brez stanovanja. 

Rov pod mestom, dok. oddaja, 

SLO 2021 

SOB 9. 3., 21.00, TV3 

V zgodnjem srednjem veku je na mariborski 

Piramidi stal grad, ki je že od nekdaj 

buril domišljijo ljudi. V srednjem veku so se 

razširile govorice o skrivnem rovu, ki naj bi 

povezoval grad na Piramidi z novim mestnim 

gradom. Čeprav je to verjetno samo zgodba, 

se pod Mariborom v resnici skriva poseben 

svet drugih rovov, ki so skozi zgodovino 

pomembno vplivali na razvoj mesta, kot ga 

poznamo danes. 

138 7. 3. 2024 

JFK, zgod. drama, ZDA 1991 

SOB 9. 3., 23.00, TV1000 

22. novembra 1963 je bil v Dallasu umorjen 

predsednik John F. Kennedy. Osumljeni Lee 

Harvey Oswald je bil aretiran, nato pa ga je 

ustrelil Jack Ruby, ki se je maščeval za smrt 

predsednika. Preiskava je ugotovila, da sta 

Bsf.si amazon.com 

nofilmschool.com 

Lee Harvey Oswald in Jack Ruby pri zločinu 

delovala sama, vendar je bil okrožni tožilec 

Louisiane Jim Garrison skeptičen. Garrison je 

zbral zaupanja vredno skupino ljudi in opravil 

lastno preiskavo, ki je sprožila nasprotovanje 

vplivnih vladnih in političnih osebnosti. 

Atentat je bil organiziran drugače, kot se zdi. 

Seme novih krščanskih obzorij, 

dok. oddaja, SLO 2020 

SOB 9. 3., 23.10, Exodus 

Žetev ob Nilu je kratka serija, ki je posneta po 

pripovedovanjih salezijanskega misijonarja 

Danila Lisjaka. Sestavljajo jo trije deli. Drugi 

del govori o trpljenju ugandskih mučencev v 

času državljanske vojne, ki je pretresla Ugando, 

ko so se umaknile kolonialne sile. 

V božjem imenu, drama, 

ZDA 2013 

NED 10. 3., 22.30, Exodus 

17-letni Mason Jones se počuti nezaželenega 

in neljubljenega, saj ga že več let premeščajo 

iz enega rejniškega doma v drugega. Nato 

se preseli k družini Lewis, ki je odločena, da 

ga bo obdržala. Nekaj napetosti povzroča 

njihov biološki sin, ki dvomi o razlogih, zakaj 

sta starša sprejela v svoj dom še posvojenca. 

Mason se udeleži podporne skupine, ki jo 

določi sodišče, na kateri se nauči ponižnosti 

in spoštovanja ter začne živeti na novo. 

Naš avto, komedija, SLO 1962 

NED 10. 3., 06.00, KINO 

Fotograf se odloči, da bo z denarjem, ki ga 

bo prejel za nagrajeno fotografijo, kupil avto, 

vendar poštar namesto denarja prinese le diplomo. 

Ker je njegova družina deležna posmeha 

sosedov, se odloči za nakup rabljenega buicka. 

To se izkaže za veliko napako, saj so okvare pogostejše, 

kot si jih lahko finančno privoščijo.

Koledar dogodkov MAREC 

DOGODKI 

57 

pokal-vitranc.com 

9 

SOB 

10 

NED 

Pokal Vitranc 

9.30–20.00 

Tekmovalna proga Podkoren, 

Podkoren 

Športna prireditev 

9. marca bo v Kranjski Gori potekal 

veleslalom za pokal Vitranc, dan 

kasneje pa bo na sporedu slalomska 

tekma. Ob tem se bodo zvrstili 

tudi številni drugi dogodki, manjkalo 

ne bo predvsem dobre slovenske 

glasbe. Več na uradni spletni strani: 

www.pokal-vitranc.com. 

7 

Ženske, ki niso 

klonile zgodovini 

8 

Javna molitev 

rožnega venca na dan žena 

ČET 

20.00–21.30 

PET 

6.30–7.15 

Kulturni dom Gorica, 

Ul. Brass 20, Gorica 

Kongresni trg, 

Ljubljana 

Gledališka predstava 

Verski dogodek 

10 

Teološka in kulturna poglabljanja: 

po krajih čaščenja v Gorici 

10 

Glasba na hribu: 

Oktet In Spiritu 

NED 

14.00–17.00 

NED 

19.30–20.00 

Piazza del Municipio, 

Gorica 

Dom sv. Jožef Celje, 

Plečnikova ulica 29, Celje 

Voden ogled 

Koncert 

12 

Pod kraljičinim 

žezlom 

13 

Kristalni abonma 

– Zvočne skice 

TOR 

18.00–19.30 

SRE 

19.30–21.00 

Pokrajinski muzej Celje, 

Trg celjskih knezov 8, Celje 

Sokolski dom Škofja Loka, 

Mestni trg 17, Škofja Loka 

Predstavitev knjige 

Koncert 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

138 7. 3. 2024

58 

SUDOKUJA, VSOTNICI 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

8 6 8 9 5 3 4 21 

1 8 2 6 8 4 1 9 

7 8 7 2 6 6 8 21 

6 1 5 2 5 2 9 26 

8 7 9 7 2 7 2 35 

5 6 8 3 3 1 3 6 

1 5 1 7 1 7 9 7 

23 20 14 18 19 16 15 

5 2 4 6 4 4 1 7 

2 3 6 3 2 1 4 9 

2 7 3 3 9 6 1 24 

7 1 7 7 4 6 1 21 

4 7 4 6 8 2 2 17 

9 8 4 4 5 2 6 26 

5 2 7 4 7 3 1 20 

25 18 20 16 21 19 5 

8 6 8 9 5 3 4 

1 8 2 6 8 4 1 

7 8 7 2 6 6 8 

6 1 5 2 5 2 9 

8 7 9 7 2 7 2 

5 6 8 3 3 1 3 

1 5 1 7 1 7 9 

5 2 4 6 4 4 1 

2 3 6 3 2 1 4 

2 7 3 3 9 6 1 

7 1 7 7 4 6 1 

4 7 4 6 8 2 2 

9 8 4 4 5 2 6 

5 2 7 4 7 3 1 

138 7. 3. 2024

Kolumna 

AKTUALNO 

KISOVEC – KRAJ, 

v katerem se 

kujejo ZLATE medalje 

Tokrat bom malo pristranski. Pisal bom namreč o mojem rodnem 

kraju Kisovec, v katerem sem živel četrt stoletja. Tu sem kar petnajst let 

delal tudi na lokalni televiziji in aktivno treniral v dveh športnih 

panogah, ki sta tu najbolj popularni: nogomet in smučarski skoki. 

59 

IGOR GOŠTE 

POSNETEK ZASLONA TV SLO1 

A 

ne bom pisal o sebi, ker zagotovo 

nisem med tistimi, ki 

skačejo iz povprečja. Bom pa o 

tistih, ki so in še vedno. Denimo 

naš slovenski športni junak Primož 

Roglič. Najprej je nase opozoril kot odličen 

smučarski skakalec. Že leta 2007 je 

bil z Robertom Hrgoto, Jurijem Tepežem 

in Mitjem Mežnarjev mladinski ekipni 

svetovni prvak. Hud padec na planiški 

velikanki ga je tako rekoč prisilil v zamenjavo 

športa. Našel ga je v profesionalnem 

kolesarstvu, v katerem je kmalu 

postal najboljši na svetu in nas leta 2021 

na Olimpijskih igrah v Tokiu razveselil 

še z zlato medaljo v kronometru. 

KRAJ Z OLIMPIONIKI 

Zdaj pa mi povejte, koliko krajev v naši 

športni Sloveniji se lahko pohvali z olimpioniki? 

Ne prav veliko. Še kakšna mnogo 

večja mesta ne. Tudi zdaj že pokojni politik 

Janez Drnovšek je odraščal ravno v 

Kisovcu. Tako kot so tu odraščali že omenjeni 

Primož, brat in sestra Andraž in 

Manja Pograjc, Miran Zupančič in Katja 

Požun. Vsi omenjeni in še mnogi drugi so 

šli skozi roke še enega Kisovčana, skakalnega 

trenerja Zvoneta Pograjca, s katerim 

sem desetletja nazaj preizkušal naše 

manjše skakalnice. Katja, oba njena starša 

sta iz Kisovca, je denimo leta 2012 s tretjim 

mestom v avstrijskem Hinzenbachu 

dosegla celo prvo uvrstitev na stopničke 

za slovensko reprezentanco v svetovnem 

pokalu. Andraž pa je z ekipo na planiški 

velikanki leta 2013 dosegel zmago v svetovnem 

pokalu. Nekaj zmag v celinskem 

pokalu je dosegel tudi Miran, ki zdaj opravlja 

trenersko delo na Finskem. 

Rogliči in Pograjci živijo v vasi Strahovlje, 

v vasi nad Kisovcem, tako kot Gal 

Kurež, ki ravno v tem času navdušuje pri 

prvoligaški nogometni ekipi iz Rogaške 

Slatine. V prvi slovenski ligi sta pred desetletjem 

igrala tudi njegov oče Anton in 

stric Miran. Eden od uspešnejših nogometašev 

in trenerjev je bil pred leti tudi 

Dušan Razboršek, njegov sin Nik pa je bil 

vrsto let v slovenski teniški reprezentanci. 

PRVI OLIMPIONIK 

Omenimo še prvega udeleženca olimpijskih 

iger iz Kisovca, Domna Pociecho. 

Resda ni posegal po medaljah, a lahko 

se pohvali, da je bil na kar dveh zimskih 

olimpijskih igrah, v Torinu in Vancouvru. 

Obakrat v sankanju na umetnih 

progah. Kar nekaj medalj na evropskih 

in svetovnih prvenstvih je osvojila tudi 

kikboksarka Tina Baloh. Odlični sta še 

mladi športnici: košarkarica Lea Bartelme 

in triatlonka Danaja Alauf. 

Dolga leta nazaj je v Kisovcu živel 

zdaj že pokojni šahist Oskar Orel, ki je bil 

eden od najboljših slovenskih šahistov. 

V samem slovenskem vrhu so še mladi 

kisovški strelci, pred leti pa tudi jadralni 

padalci. Zagotovo sem še koga nehote 

izpustil. Naj mi bo oproščeno, ker žal že 

več kot tri desetletja živim v sosednjih 

Izlakah in mi kakšen dogodek tudi uide. 

RUDARSKA KRI 

Pogosto sem se spraševal, kaj je razlog, 

da v malem Kisovcu živijo ali so 

odraščali odlični športniki. Prišel sem 

do edinega logičnega zaključka. V vseh 

omenjenih teče rudarska kri. Poleg nepopustljivega 

značaja, trme in zagnanosti, 

ki je rudarjem nikoli ni manjkalo. 

Tako kot imamo v Kisovcu prvega olimpijskega 

prvaka v Zasavju, je Kisovec, 

pravzaprav vas Strahovlje, tudi kraj, v 

katerem so pred več stoletji odkrili premog. 

Odkritje je nato sledilo še v drugih 

zasavskih krajih. Pa naj še kdo reče, 

da smo potomci rudarjev kar tako. 

Kisovčani so Rogličevo zmago na Giru d'Italia lani proslavili tako, da so kraj okrasili z rožnatimi pentljami. 

138 7. 3. 2024

60 RAZVEDRILO Humor 

Medicinska fakulteta podelila častni 

doktorat Jaši Jenullu za inovativno 

reševanje zdravstvenega sistema. 

Katičeva obljubila, da se 

bo kot pravosodna ministrica 

brezkompromisno borila za pravice 

živali ter vrednote NOB. 

Teomales @Teomales1 

To je bila fotografija leta. Obrnite jo na glavo in 

boste razumeli. 

LudaNasta@LudaNastaLuda 

Droben primer evolucije. 

Žena sa sjajem u

KRIŽANKA 

61 

SHUTTERSTOCK 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

OČITNA, 

TEMELJNA 

RESNICA 

SLOV. 

POLITIK, 

BIVŠI 

MINISTER 

2 

ZDRAVNIK, 

KI OPE- 

RIRA 

BOLNIKE 

POSUŠE- 

NA ŽITNA 

STEBLA 

IVAN 

IVAČIČ 

DROG PRI 

VOZU ZA 

VPREGA- 

NJE ŽIVALI 

RASTLINA 

V JASLI- 

CAH 

DOMOVINA 

PECIVO IZ 

ZVITEGA 

TESTA Z 

NADEVOM 

VITEZ 

Z GRADU 

JAMA 

NEKDANJI 

AVSTRIJ. 

DIRKAČ V 

FORMULI 1 

JUNAK 

IZ ENEIDE 

DOMOVINA 

PREBI- 

VALEC 

SRBIJE 

NAROD 

V TURČIJI 

DRAG 

KAMEN 

OBSEŽNA 

GMOTA 

LEDU NA 

KOPNEM 

GORSKA 

CVETLICA, 

OČNICA 

NOGO- 

METAŠ 

KRHIN 

TEKOČINA, 

KI JO 

IZLOČAJO 

LEDVICE 

ZELO 

DOLGA 

BRADA 

(STAR.) 

NAJVEČJA 

CELINA 

KOS 

CELOTE 

LJUBITELJ 

TRNAT 

GRM ALI 

DREVO, 

BELI TRN 

6 

NEBESA 

OKROGEL 

AZIJSKI 

ŠOTOR 

VISOKA 

STAVBA 

STENSKA 

PREVLEKA 

POLITIK 

(DIMITRIJ) 

CVETLICA, 

KI JE 

SIMBOL 

ČISTOSTI 

DOBA 

… IN 

1 

JULIJA 

ČLOVEK, 

KI ROTI 

TRČENJE 

23. ČRKA 

GRŠKEGA 

ALFABETA 

ERIKA 

HESS 

MADŽ. IME, 

EMERIK 

SLOV. UM. 

ZGODO- 

VINAR 

(NACE) 

SHRANJE- 

VANJE 

JUŽNOAM. 

ŽIVAL 

NASILNA 

7 

KRAJA 

OTOK Z. 

OD SPLITA 

DEL 

OBRAZA 

GRŠKI 

OTOK 

TALIJ 

3 

ZADNJI 

DEL 

GOLENI 

REVEN 

ČLOVEK 

13 

PREBIVAL. 

OTOKA 

BLAMAŽA 

SLADKO- 

VODNA 

RIBA 

GLASBILO 

V OBLIKI 

PLOŠČE 

NIKELJ 

KOS TO- 

BAKA ZA 

ŽVEČENJE 

12 

MESTO V 

UKRAJINI 

KRAJŠA 

10 

OBLIKA 

IMENA 

ARTHUR 

EDO 

(LJUBK.) 

KRAJ PRI 

LOVRANU 

DEL 

TENIŠKE 

IGRE 

11 PIANIST 

BERTON- 

CELJ 

OČKA 

9 

EDEN OD 

SVETIH 

TREH 

KRALJEV 

4 

GLAVNO 

GESLO 

5 2 3 4 5 

OZNANJE- 

VALEC IZ 

APOSTOL- 

SKIH DEL 

8 

1 

6 7 8 9 

10 11 12 13 

NIKOLA 

TESLA 

Minjica80 @minjica80 

Dokler imam več kilogramov kot 

let, sem mlada. 

Rešitev križanke (vodoravno): aksiom, lilija, era, EH, 

Šumi, hramba, glog, rop, rulada, raj, čelo, Erazem 

Jamski, Tl, Niki Lauda, Romeo, Enej, trk, revež, tapeta, 

otočan, Srb, sramota, Art, Turki, Edi, opal, činela, ledenik, 

set, planika, Aci. Glavno geslo: Lambergova pot. 

REŠITVE: 

Skrita misel: 

ČAS JE DOBER ZDRAVNIK, 

LE RECEPTOV NE PIŠE. 

138 7. 3. 2024

62 

JU3 2052 

Kaj je SREČA 

Kolumna 

Oni dan me ustavi soseda Mica, mimogrede sva udarili eno po moško, 

omeni mi, da je zadnje čase, odkar obiskuje predavanja na Inštitutu 

za srečo, boljše volje in skoraj idealnega razpoloženja. Od srca sem se 

zasmejala, prepričana, da me »farba«. 

MILENA MIKLAVČIČ 

SHUTTERSTOCK 

Vedela sem, da so nekateri Slovenci 

iznajdljivi in domiselni, 

samo spomnite se na številne 

virtualne prevare, kriptovalutne 

managerje, piramide in denarne 

verige, s katerimi naivnim sodržavljanom 

praznijo žepe, a da bi se našel 

kdo, ki bi prodajal srečo?! »Res je, ne 

pretiravam,« mi je zagotovila 

Mica ter še potem, ko 

se je poslovila, čez 

ramo razlagala, 

da je, odkar 

ima boljšo samopodobo, 

na njenem 

k o š č k u 

sveta vse 

drugače. 

Šmentana 

reč! 

Kje so 

časi, ko so naši 

predniki verjeli, 

da jih bodo osrečile 

pridne roke in 

zdrava kmečka pamet? Ob 

omembi takšnega inštituta bi se verjetno 

na ves glas krohotali in se trkali po 

čelu, češ saj ni čudno, da ste danes tam, 

kjer ste, ko vas lahko sleherni pelje žejne 

čez vodo. 

138 7. 3. 2024 

NEOMEJENO TRAJANJE 

Pogosto razmišljam, kako ljudem še ni 

uspelo, da bi srečo dali pod ključ in jo 

tako vsaj za nekaj časa obdržali v svoji 

bližini. Kaj podobnega bi nam prišlo 

prav zdaj, ko nam na vseh koncih in 

krajih teče voda v grlo, ko mečemo še 

tisto malo proračunskega denarja, ki ga 

je ostalo, brez pameti skozi okno. 

»Saj je že to sreča, da lahko držimo 

glavo nad gladino!« vzklikajo optimisti. 

Ko pomislim na tiste, ki v nemogočih 

razmerah, v katerih smo se znašli, še 

niso vrgli puške v koruzo in odšli v tujino, 

se bridko zavem, da je sreča do nas, 

Slovencev, morda še zelo milostna. Kako 

bi si lahko drugače razlagali, da podjetniki 

po dolgih letih trdega dela, ko skoraj 

na vsakem koraku naletijo na visoke 

davke, nerazumne ovire, gluha ušesa in 

slepe birokrate, ki se na vse načine trudijo 

preprečiti kakršen koli napredek in 

razvoj, še zmeraj upajo, da bo jutri bolje? 

Medtem ko znanje beži čez mejo, k 

tujim konkurentom, politiki še naprej 

živijo v svojem svetu, sprejemajo zakone 

in odločitve, ki nimajo prav nobene 

zveze z realnim stanjem, še najmanj pa 

koristijo domačemu gospodarstvu. Človek 

bi se zjokal, ko opazuje, kako uničujejo 

zdravstvo. Po svoje so imeli srečo, 

da so njihovi predhodniki ubogemu narodu 

dosledno in brezkompromisno oprali 

možgane. Tako se lahko upravičeno 

veselijo, da bodo Slovenci še naprej neumni 

kot noč in jim nasedali. 

INŠTITUT ZA SREČO 

Takšnih in drugačnih provladnim »inštitutov 

sreče«, ki jim omogočajo preživetje 

tudi mediji, ni malo. Celo zelo 

pametni med nami verjamejo praznim, 

a sladkim besedam ter obljubam brez 

repa in glave. 

Včasih sanjam, kako srečni bi bili, če 

bi nam usoda namenila vsaj za ščepec 

več zdrave pameti. Ne vem, ali bi bili 

potem bolj srečni, vem pa, da bi dvakrat 

premislili, preden bi potrdili zakon o 

evtanaziji ali pristali na azilne domove 

za migrante v naši neposredni bližini. 

Sreča ždi v objemih, v toplini, 

tudi v bližini, ki smo je 

deležni prej in potem. 

Solze mi pridejo v oči, ko se spomnim, 

kako je zdajšnji premier v predvolilnem 

času trdil, da njegova sreča ne izhaja 

iz plače. Četudi so danes različne preiskovalne 

komisije o Gen-I-ju na »off«, 

vseeno približno razumemo, kaj točno 

je imel v mislih. 

Nisem srečna, ko vidim, kako nas 

obračajo na ražnju. Znašli smo se v 

otopelosti, vedno več je sovraštva in 

vedno manj sreče. Žalostno je, da smo 

enotni le ob zmagah športnikov in ob 

naravnih nesrečah. 

ZADOVOLJNI KRANJEC 

Tone Pavček je o sreči napisal: »Sreča ni v 

glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit 

zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. 

In ko imaš nekoga rad.« Dr. Slavoj Žižek, 

znani filozof, je večkrat govoril tudi o 

sreči, a na bolj kritičen in provokativen 

način. Poudarja, da je naša sodobna obsedenost 

s srečo lahko tudi past, ki nas 

oddaljuje od resničnega soočanja z življenjem 

in njegovimi izzivi. Prijateljica 

Ljerka pa je pri skoraj stotih vsako jutro 

dejala: »Ni večje sreče kot ta, da lahko 

pomigam s prsti na rokah in na nogah ter 

grem sama, brez pomoči, na stranišče.« 

Vsak od nas pozna tudi takšne, ki so 

najbolj srečni takrat, ko sosedu crkne 

krava. Spet drugi trdijo, da je sreča stanje 

trajnega zadovoljstva, ki izhaja iz doseganja 

življenjskih ciljev, urejenih družinskih 

odnosov in občutka izpolnitve. 

Rečeno po domače: sreča se ne skriva v 

orgazmu, ki tako in tako traja le nekaj sekund. 

Sreča ždi v objemih, v toplini, tudi 

v bližini, ki smo je deležni prej in potem. 

Sreča je, ko dajemo, ne le sprejemamo, ko 

smo zdravi in lahko objemamo ves svet. 

In ne nazadnje: srečni smo, verjamete ali 

ne, ko nam izderejo boleč zob.

Razvedrilo 

LLLLL+ 

63 

SKRITA MISEL 

ČAST JENDO BERT ZID 

RAVAN IKS FLERE 

CEPET OVEN EPIK ŠEF 

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa 

po vrsti prepišite v spodnja polja. 

Tu boste prebrali zanimivo misel. (jp) 

, 

SHUTTERSTOCK 

KOMBINACIJSKI 

MAGIČNI LIK 

ATOL EHO GOSPOSKA 

JOE KOLE 

OSTRIKOT OISTRA 

PRESTREL STRESALO 

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, 

vodoravno in navpično. 

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala 

beseda, ki je ni na spisku. 

Le v polje, kjer se križa sama s seboj, 

vpišite pravo črko. 

V liku so le štiri črna polja. (jp) 

138 7. 3. 2024

64 

SLIKOVITO 

ŠOPEK – Pierre-Auguste Renoir 

GREGOR ČUŠIN 

WIKIART 

Satira 

138 7. 3. 2024 

»Da ne bi slučajno!« je zatulila 

name, komaj sem 

dobro prestopil prag. 

Prestrašil sem se, da 

mi je šopek, ki sem ga nerodno skrival za 

hrbtom in ga skušal pretihotapiti v najin 

skupni domek, padel po tleh. Rdeče 

rožice so se raztresle po žalostnih 

sivih ploščicah, ki mi nikoli niso 

bile všeč, a pred davnimi leti, ko 

sva gradila že omenjeni skupni 

domek, so bile najine finančne 

možnosti omejene in sem pač 

kupil, kar sem si lahko privoščil, 

in ne kar mi je bilo všeč. Danes je 

sicer še slabše, saj kupujem le, kar 

si lahko privoščim, in še zdaleč ne 

tega, kar bi potreboval. In nimam 

v mislih ploščic, gradbenega materiala 

ali gospodinjskih strojev, 

temveč osnovna vsakodnevna živila. 

In obleke. Ali mi je kaj od tega 

sploh všeč, pa je vprašanje, ki si ga 

že dolgo dolgo nisem zastavil. 

»Kaj? Kaj, da ne bi?« sem tiho 

vprašal in se namenil pobrati, kar 

mi je prej, kot že rečeno, padlo po 

tleh, medtem ko je ona še glasneje 

kot prej nadaljevala: »Da mi ne bi 

slučajno nosil kakšnih rož za dan 

žena!« 

Zastal sem v gibu nekako na 

pol poti. Hotel sem pobrati, kar mi 

je prej prestrašenemu ušlo iz rok, 

hkrati pa nisem hotel, da bi mi iz 

rok ušla celotna situacija in bi me 

razsuto cvetje izdalo. Kajti bilo je 

kupljeno in tihotapljeno v najin 

skupni domek prav z namenom, 

ki mi je bil iz ženinih ust ravnokar 

in zelo jasno – predvsem pa glasno 

– prepovedan. 

»Zakaj pa ne?« sem krehnil, 

skušajoč odvrniti pozornost od 

rožic, upajoč, da mi bo to uspelo, 

in vztrajajoč še vedno v čudni napol 

pozi, ki je opazovalcu ponujala 

tri možne zaključke: 

1. da doživljam infarkt, 

2. da me grabi išijas ali 

3. da mi je ušlo v hlače in to 

morda prav zaradi ženinih povišanih 

decibelov. 

In na svojo sramoto moram 

priznati, da je bila tretja možnost 

še najbolj kredibilna, saj se je pripetila 

že večkrat, predvsem večkrat kot 

druga, ki se je tudi že zgodila, za razliko 

od prve, ki je doslej k sreči še nisem doživel. 

»Kako misliš, zakaj pa ne?!« je vztrajala 

pri nastavljeni glasnosti, ki je več 

kot presegala sobno jakost, jaz pa sem 

srčno upal, da gre za retorično vprašanje, 

ker res nisem imel niti najmanjšega 

pojma, kaj naj ji odgovorim. 

Kajti lansko leto me je, približno v 

Pierre-Auguste Renoir, Šopek (1913), 

zasebna zbirka.

enakem časovnem terminu kot to pot, 

torej na tako imenovani dan žena, ta, 

ki je v vseh pogledih, torej pred Bogom, 

zakonom, žlahto in sosedi, moja žena, 

pričakala s tuljenjem, ker ob vstopu v 

hišo v rokah nisem držal za ta dan zapovedanega 

šopka rož, ki ga menda 

mora – tako mi je bilo med omenjenim 

tuljenjem pod nos potisnjeno – vsak 

mož, ki da kaj nase in ne le vase, prinesti 

svoji izvoljenki in srčni kraljici. 

Tuljenje je bilo tako glasno, da moram 

žal priznati, da se mi je pripetila 

v prejšnjem odstavku omenjena 

3. točka in sem si zategadelj ne le 

lastnoročno opral onečedeno perilo, 

temveč sem si dogodke tega 

dne vzel k srcu, jih zapisal za uho 

in v Googlov koledar, ki me je tako 

včeraj zvečer opomnil in usmeril k 

nakupu šopka, ki je zdaj raztresen 

ležal na žalostnih sivih in cenenih 

ploščicah v veži najinega skupnega 

domka. Pri tem moram povedati 

tudi, da sem si za to, da sem si pri 

bližnjem cvetličarju lahko privoščil 

že večkrat omenjeni, a kljub 

vsemu le enkrat raztreseni šopek, 

trgal od ust in si tako že od ponedeljka 

nisem privoščil dopoldanske 

malice. 

Hvala Bogu me upanje, vsaj kar 

se tiče retoričnosti vprašanja, ni 

pustilo na cedilu, saj je v isti sapi 

(in jakosti) odgovorila na zastavljeno 

mi vprašanje: »Nobenega 

opravka nočem imeti z 8. marcem!« 

Tvegal sem vprašanje, ker se mi 

je zdelo, da ga pričakuje: »Zakaj pa 

ne?« 

»8. marec so ene navadne razvajene 

mestne frajle, damske pa 

toliko, da lahko mirno govorimo o 

kovačevi kobili. A je to, da se tista, 

ki ima največ za povedati, piše Kovač, 

res zgolj naključje? Poleg tega je 

zmeraj fino obuta, če ne drugače v 

škorenjce. Govori pa take, da lahko 

rečeš samo: Ta je pa bosa! Kaj pa je 

to na tleh? Ravno sem pomila ploščice!« 

Klecnil sem iz svoje napol poze 

v eno samo pobiranje in rekel: 

»Moja malica!« 

Saj mogoče pa so tele rožice 

prav res užitne. 

 

Stevo Vandalšek 

DEČEK S PIŠČALKO 

Fant je bil povsem vandaliziran, 

spremenili dečku so podobo, 

z njim ravnali so ekstremno grobo, 

od strahu je ves paraliziran. 

Prosim vas, tovariš, pomagajte, 

saj tovariš ste in še miličnik, 

vtaknite storilce čimprej v tičnik, 

kaj obirate se vendar, dajte! 

Takšne so iz hiše zatrobili, 

pred katero ta s piščalko deček 

popackan je kakor kak izmeček, 

nujno so prijavo naredili. 

Videli smo, dva bila vandala 

sta pri dečku, mlajša barabina, 

sicer upokojenca, starina, 

ki sta fanta vsega pomazála. 

Fotomontaža CITRUS 

POLITIČNA POEZIJA 

Tukaj nekaj se stvari ne sklada, 

mlada dva, a že upokojena? 

Nič ne de, da je le prirejena 

prav ovadba, da ustrezno zbada. 

Tudi ni pomembno, kdo premazal 

zadnjico mu je, saj je na dlani, 

tisti v hiši, ki bili posrani 

so, ko kup ljudi se je prikazal. 

Kaj če pride gor od njih kateri, 

završalo v hipu je po hiši, 

so poskrili se kot majhne miši, 

nesle naglo so jih tace štiri. 

Kar pri tem je iz strahu nastalo, 

znašlo se potem je na piskaču, 

pripisali kajpak so drekaču 

vse, kar tam za njimi je ostalo. 

65 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

138 7. 3. 2024

NE! TO JE ... TO 

JE CALVINOZAVER! 

PRED 140 MILIJONI LET 

PO ZEMLJI POHAJAJO 

NEVERJETNI ULTRAZAVRI! 

NEKATERI TEHTAJO VEČ KOT 

70 TON IN TEM VELIKANOM 

NISO KOS NITI KRVOLOČNI 

ALOZAVRI! 

ORJAŠKI CALVINOZAVER, 

POIMENOVAN PO SLAVNEM 

ARHEOLOGU, KI GA JE 

ODKRIL, LAHKO ALOZAVRA 

POJE V ENEM GRIŽLJAJU! 

A POSTOJ! 

ODDALJENO GRMENJE 

POŽENE ULTRAZAVRE 

V PANIČEN BREZGLAV 

BEG! JE TO VULKAN? 

ALI NEMARA POTRES? 

FEJ! NIKOLI 

NIČESAR NE 

NAJDEM. 

MISLIM, DA 

SI ZADEL 

KANALIZACIJSKO 

CEV.

Všeč mi je to, da ni tem, 

ki bi se jih uredništvo 

Domovine izogibalo. 

Rado Pezdir 

• neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

159 

175 € 

205,40 € 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €) 

Ime in priimek * : 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič, 

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ... 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 


T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?